Fizkultura Dobro pripravljene letne skupščine telovadnih društev so pogoj nadaljnega uspešne gadela V tekočem in prihodnjem mesecu bo-do vse osnovne fizkulturne organizacije — telovadna društva. aktivi, vodi, razna športna društva in sekcijc ter klubi — izvedla letne skupščine. Iste moraio biti naivažneiši dogodek v nadalinjero raz-voju in krepitvi fizkulturne organizacije. Za njiliovo čim boljšo izvedbo je treba vložiti ves napor, ker letne skupščine ne smejo izpasti kot zgolj fonmalnost kjer bi s frazami skušali obiti vse na-pake im nedostatke v preteklosti Da bi torej letne skupščine bile izve-dene tako kot je treba in da bi društva na njih lahko postavila svoje konkretne naloge, je potrebno ugotoviti bistvene napake, pa tudi izkušnje, ki so jih dru-štva dobila v dosedanjem delovanju. Telovadna društva svojiih nalog do se-daj niso izvršsvala. Vadbenih ur splošne telesne vzgoje prav za prav nikjer ni bilo. Društva, ki so imela prostore, so v preteklem letu sicer imela vadbene ure ki pa so se razvijale v popolnoma na-pačni smeri. Sestojale so se v glavnem predvsem v višjih oddelkiih iz izključno orodne telovadbe. Vodstva društev pa so na drugi strani izpadla tako kot ne-kaki odbori, katerih naloga je, da par-krat v letu organizirajo množične prire-ditve, štafete akademije, krose itd. Ce pa pogledamo na neodgovornost telovad-nih društev do izvedbe letošnjega jesen-skega krosa, Pa viditno. da se še tega niso držali. Druga, skorai hujša napaka, pa je ta, da telovadna društva niso obračala prav nobene pozornosti na masovnost, ki ie v današnii fizkulturi osnova vsemu na-predku. Poglejmo konkreten primer TD Ptaja. V niegovih vrstah so aktivno so-deJovali s^;orai samo srednješolci. V rrsiah raznih športnih sekcij. ki jih je to društvo obsegalo, smo videli le ozek kroK gimnazijcev, ki so vsakega novin-cr-',ačetnika prav po strani gi^dali.- Re-kviztti so seveda prišii v roke istih. Soomnitmo se samo, kakšen hrup je po-vzročilo to, da je sekretar OTO posodil dve žogici za tenis. ki sta ležaii v pre-dain, v uporabo nekemu tovarišu, ki je hotei Jsrati tenis. Kakšna »krivica« ie bfta s teHi storjena. da tudi tii dve nista rtrrSti tia, kamor ostaie. In o tei »kriv'-ci« se je nato govorilo š? na mnogih se-iah TD Ptufa. Vodstvo društva tudi ni razpraviialo o tem, fcako se bodo napo1-nile tefovadnice, ampak je r?;e covo-rilo o tem. komu se bodo nodelili smM-čar^kit čeviii. conate \n podnhno. Prr-maio pozomo^ti se ie posvečaio i^vf" 7fivt z mnn^i^nimi nrcr^nirpciiaTni Ve^-^o pa ?e krivde ttidi na poverienikih 7.a fi^lctiituTO pri vr>r\n?ir.r\ifa or^^^irariiah. o^fToma n3 orcraniracifah sarriih. ki te-^fv nolesr fi-rff^n? vrfoie. T^o^rad^o drng+va v nn« 5?m oVraiii. 7a nrim^r taVikn v^memn 7-r.nof '|'l > pttt'. ^^ 7«Tia(11a V p^Vn 3r»n» Titi^tinst v svf^f^n dp'ovan"i V°H<»tf mo-»¦37TT0. d^ |e dpin tndi t»*1r>vad"i^ ^m-5tev. frpha nov^rnft 7 borbn n^^e Par- tiie, z borbo za socialiszem in z borbo našega ljudstva proti lažem in klevetam. lz vseh onienjenih pomanikljivosti iz-hajajo konkretne naloge. s katerih izved-bo je napake možno odstraniti Zravan teh pa je še ena zelo važna nalosa: vso pozornost je treba posvetiti vkljttčeva-nju pionirjev v društva. Ustvariti je po-trebno nenehno povezavo fizkulturnih vodstev s pionirskimi štahi Z vkliuče-vanjem pioniriev v fizkulturno organi-zacijo bo ta dobila trdne temelje. Iz vsesra tega jp razvidno kai mora obsegati letna skupščina in sicer: a) poročilo in analizo dosedanjega dela, b) referat o nalogah in 0 planu dela v letu 1950. Da bo analiza dosedanjega dela res obširna in koristra, mora pri njej sode-lovati čim vcčje število članov. Prav tako moraio biti tudi re^erati sestavlie-nit vestno in izčrpno. Na letnih skun.^^inab mora biti prika-zana resnična siika društva brez fra-zarjenia in samokritično. Letne skuo«čine nai bodo torei preokretnica dela tarn. kier so previadnvale nomanjkliivosti in nov vzpon za tista društva ki so tudi dosedaj iznnlnievaia svoie naioge Pri-prave na letne ski.in^ffne naj potek^io v znamenilu paroie: fizkulturo — 1'udstvu! K M DRAVA (Ptuj) : BRATSTVO (Hrastnik) 2 : 4 V okvirju kvalifikaciifikih tekem za vstoo v prvo Slovensko Uqn, se je v ne-del'o. dne 13. novpmbra odiorala Dovrat-na noqometna tekma med SD Dravo in Bratstvom v Hrastniku Obe moštvi sta polacaii na to revanžno srečanie veliko nozornost ker se je or-votna tekma v Ptuiu končala z neodlo-čenim rezultatom. To ie prišlo do 'zraza takoi po začetnem udarcu. ki so ga iz-vedli domačini kateri so v prviv minu-tah mofno napadali. Vendar so konrali niihovi prodori brezuspešno. Napad Dra-ve se je po začetni neaotovosti dobro zbral in do«ecie] prv; aoi v 8. minutf po srpdniem napadalc-u Berliču. Po tem zqo-difku so Hrastničani še poostrili svoie naDade in doseqli izenačenie po odlični in hitri akciii po desnem krilu. V 21 mi-nuti Drvena polčasa ie iz nro6teaa strela od 20 metrov povedel srednii krilec Les-iak svo;e rcioštvo v vodstvo Tako se je nrvi riolfas končal s stan.iem 2:1 v kori6t Pfuiranov. V drugi pniovici sreranja so domačini z ostro in de'oma grobo iaro poskušali pod vsako ceno doseči izenačenje. kar ee jim je tudi posrečilo v 15. minuti. S tem trenutkom se *e ifrra domaffnov r>od 6i!no moralno podporo doinarih gledal-cev silno poostrilla. Ob odličnem vra-tarju in požrtvovalni obrambi Drave so se napadi domačinov izialovili V tem tem delu iqre ie bil napad Drave pre-roalo odločen, ker ni bil v stanju izko-ristiti ugodne žoge, ki mu |ih je servi-rala obramba in krilska vrsta. Enajst-metrovko, katero so izvedli domačini, ie vratar Drave v krasnem slogu ubranil in tako onemogočil spremembo rezultata. V 25. minuti je bi] levi krilec Drave v lepi solo akciji na izredno surov način fauliran od nasprotnikovega branilca, na-kar je sJednii 'izgubil razsodnost in vrnil na isti način nasprotnikovemu igralcu. Sodnik, ki ie v drugem polčasu zaradi izredne razgibanosti domačih gledalcev in groženj posameznikov zapadel v iz-razito neobjektivnost, je izključil levega krilca Drave, medtem ko deianski po-vzročitelj ni prejel niti opomina. V na-daljnjem napadu domačirfov je uspelo vratarju Drave prestreči nevarno 'n ostro streljano žogo, vendar ga je igralec Brat6tva brez razloga in očitno poškodo-val, Tudi proti tp-mu nešportnemu in su-rovemu aktu sodnik ni energično ukre-pal, ter povzročitelia niti ni opomnil. V zadnjih 15. minutah so domačini proti oslabljenemu moštvu in poškodovanemu vratarju, kakor tudi slabemu sodniko-vemu obvladanju igre dosegli še dva zgoditka. Tako se je to srečanje končalo z rezultatom 4 : 2 v korist Bratstva. Tekma v Hrastniku bi na vsakega ne-pristanskega opazovalca zelo neugod-no vplivala z ozirom na surovo igro posa-ffleznih igralcev in nešportno vedenie domačih gledalcev. Pod vtisom teh dej-stev so dingirani sodniki tudi nujno pri-morani hote ali nehote voditi igro v ško-do gostujočega moštva. Takšni pofavi so zelo nezdravi in kvarno vplivajo na so cialistični razvoj našega fizkulturnega iz-življanja. Zapuščajo slab vtis v prizade-tem moštvu, kakor tudi pri solidnih gle-dalcih, ki si želijo športnega užitka. ne pa brezsmiselne surove igre. To je bilo ugotoviti pri gotovem delu gledalcev t Hrastniku, kj poteka in 'zida tekme niso odobravali. Za podobna srečanfa je že-leti, da se dirigirajo od GOFZŠ sodnlki 1 več avtoritete, odnosno, da se takšna srečanja odigravajo na nevtrainih igrf-ščih. G.O.