glasilo KPS za slovensko narodno manjšino
- i
pilili#

IS

Voščila
Tržaškemu „Delu“
Pozdravljam tednik «Delo», ki postaja zopet glasilo KPI, kakor je bil po livornskem kongresu januarja 1921. Želim listu — za katerega sem sam dal pobudo, da bi se ustanovil in mu tudi določil ime — naj bi vedno zagovarjal idejo socializma pod vodstvom komunistične partije; naj bi bil glasilo bratstva med slovenskimi in italijanskimi delavci in med delavci vseh narodnosti. Zlasti želim, da bi še naprej zagovarjal idejo mirne koeksistence in miru med narodi, za splošno razorožitev in konec koncev naj bi bil še naprej to, za kar je bil ustanovljen, namreč glasilo za zmago socializma po svem svetu.
IVAN REGENT
/Vaš uvodnik
Izid današnje številke «Dela» predstavlja politični dogodek velike važnosti za Slovence, komuniste in nekomuniste iz vse dežele, od Trsta do Nadiških dolin in do Goriške. Od danes naprej je namreč «Delo» znova glasilo KPI za slovensko manjšino v Ita-
Naključje je naneslo, da je izšla prva številka obnovljene izdaje ravno na 41. obletnico dneva, ko je «Delo» prvič izšlo kot glasilo KPI.
Povezujoč se na svetle tradicije, se je vodstvo KPI obvezalo dati slovenskim tovarišem možnost, da razpolagajo z «Delom» kol z orodjem borbe za pravice naše manjšine v Italiji. List in njegovo čim večje širjenje zavisita sedaj zlasti od nas, slovenskih tovarišev voditeljev, aktivistov, partijcev. Od nas je odvisno, če ga bomo znali dobro in učinkovito Uporabljati in ga širiti po vsej deželi.
Linija časopisa je tista, ki jo je vodstvo KPI nakazalo v resoluciji o slovenski manjšini v Italiji in ki je imela tako širok od-uiev ter je bila tako ugodno sprejeta od velike večine našega prebivalstva. «Delo» bo še naprej izvijalo to linijo, kot jo je razvijalo doslej in bo — kot borbeno glasilo — dalo svoj doprinos za njeno vsestransko uresničitev. List hoče biti dokaz akcije Slovencev, v prvi vrsti komunistov, Lot prvoborcev v bitkah, v brat-ski enotnosti z italijanskimi delovnimi in ljudskimi množicami, za demokracijo, gospodarski in socialni napredek, za socializem v Italiji. Podčrtati hočemo torej doprinos slovenskega prebivalstva v politični bitki za resnični pre-°kret na levo; kajti le tako bo-nio lahko dosegli in zaščitili naše narodnostne pravice, ter dosegli enakopravnost Sloven-
°ooooooooooooooooooooooooooo
Stiki med ZKS in tržaško federacijo KPI
Preteklo soboto in nedeljo je bila 1121 obisku v koprskem okraju sedemčlanska delegacije Avtonomne Gžaške federacije KPI. Obiskala je Koper, Izolo in Piran ter se zlasti Animala za razmere, v katerih se Uahaja tamkajšnja italijanska etni-tria manjšina. Ta obisk spada v v rslo pobud za vzpostavitev normal-(Konec na 4. strani)
Pismo deželnega komiteja KPI
V imenu slovenskih in italijanskih komunistov Furlanije-Julij-
cev in Italijanov. To pomeni, da se bo «Delo» borilo za svobodni razvoj slovenske skupnosti v Italiji tako na političnem kot na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju.
Glavni činitelj uspeha v tej borbi je enotnost vseh Slovencev, enotnost Slovencev z italijanskimi ljudskimi množicami, aktivna udeležba v delavskih in kmečkih borbah, v borbah vseh delovnih slojev v državi, deželi, v naših pokrajinah in naših občinah.
beno sredstvo, seznaniti najširše sloje s tem kaj je in kaj hoče Komunistična partija, razširiti njene vrste med Slovenci, v vse-sti si, da je močna in dobro orga-nizirana KPI s čim večjim številom članov med slovenskimi delovnimi ljudmi in demokrati najboljše jamstvo za dosego in zaščito naših pravic.
MARIJA BERNETIC
ske krajine pošilja Deželni komite KPI topel in bratski pozdrav «Delu», ki je ponovno postalo glasilo KPI za slovensko manjšino v Italiji. Ob tej priliki izraža voščilo, da bi se to glasilo borbe za mir, demokracijo in narodnostne pravice Slovencev vedno bolj učvrščalo tudi z aktivnim sodelovanjem slovenskih in italijanskih tovarišev v akcijah za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, ki je jamstvo za gospodarski in socialni razvoj v naših pokrajinah ter za enakopravnost Slovencev.
DEŽELNI KOMITE K.P.I.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO3000000000000000000000000000000
Problem avtonomne dežele
v resni fazi
Poslanec Ingrao bo v nedeljo govoril v Trstu
Čim boljši odnosi našega prebivalstva s slovenskim narodom, z ljudstvom republike Slovenije, bodo dali svoj prispevek naši borbi, predstavljali bodo važen element tudi za učvrstitev prijateljstva med dvema narodoma, med dvema sosednjima državama ter faktor miru in prijateljstva med vsemi narodi, v prepričanju, da je borba za mir, za svet brez atomske nevarnosti in brez oboroževalne tekme podlaga slehernemu napredku.
O tem bo «Delo» govorilo. Nam ostane naloga okrepiti to naše bor-
Dogodek tedna
Izvolilev
ANTONIO SEGNI je novi predsednik italijanske republike. Izvoljen je bil minulo nedeljo pozno ponoči.
Devetkrat so senatorji, poslanci in predstavniki samoupravnih dežel oddali svoje glasovnice v žaro, preden je prišlo do izvolitve.
Pri prvem glasovanju, ki je bilo že 2. maja je poslanec Segni prejel komaj 333 glasov, deveto glasovanje pa mu je prineslo 443 glasov. Za izvolitev je bilo potrebnih 428 glasov.
Za sedanjega predsednika so glasovali demokristjani (toda ne vsi) liberalci, monarhisti in fašisti. Sredina in levica sta oddala svoj glas za socialnega demokrata Saragata, ki je pri prvem glasovanju prejel komaj 42, pri zadnjem glasovanju pa 334 glasov.
Pri prvem in drugem glasovanju so komunisti glasovali za svojega kandidata, ki je bil senator Terracini, socialisti so pri prvem glasovanju prav tako volili svojega kandidata Pertinija, pri naslednjih glasovanjih pa je levica na splošno,
Deželni komite KPI sklicuje za nedeljo 13. maja širši deželni sestanek, na katerem bodo razpravljali o zelo živem problemu: o avtonomiji dežele Furlanije-Julijske kraj ne, ki je pogoj za njen ekonomski in socialni razvoj. Ta sestanek bo zelo važen, kar potrjuje tudi dejstvo, da se bo vršil v času, ko se bitka za ustanovitev dežele nahaja v zelo resni fazi.
Znano je namreč, da vlada pripravlja svoj zakonski načrt statu-
novega
predsednika
republike
kot že omenjeno, glasovala za Saragata.
Novi predsednik republike je Sardinec po rodu, po poklicu pa je univerzitetni profesor. Svojo politično kariero je začel leta 1919, ko je vstopil v tedanjo Ljudsko stranko, predhodnico sedanje krščanskode-mokratske stranke. Vendar pa je bilo tedaj njegovo delovanje omejeno le na sardinski otok. Prav tako je bilo Segnijevo delovanje omejeno tudi leta 1942, ko so se začeli majati temelji fašistične vladavine. V vsedržavnem okviru krščansko-demokratske stranke se je Segni začel udejstvovati šele 1944 leta.
Po vojni je bil najprej nekaj časa podtajnik ministrstva za kmetijstvo, kasneje je postal minister, bil je tudi ministrski predsednik, v zadnjem času pa je bil minister za zunanje zadeve. V svoj stranki pa je Segni pristaš desničarske struje.
ta za novo deželo ter da je bila za to imenovana posebna komisija, kateri načeluje demokristjan Piccioni. Po vesteh, ki so dospele iz Rima, kaže, da sedanja sredinsko-levičarska Vlada namerava priznati deželi pravice zelo omejenega statuta,
Tudi volitve novega predsednika republike ter manevri proti podr-žavljenju električnih monopolov i-majo svoj pomen za deželo Furlani j a-Julijska krajina.
In če k vsemu temu prištejemo še hudo protiregionalisfično gonjo, ki jo je sprožila združena reakcionarna, skrajno desničarska politična in ekonomska razvrstitev, pridemo do ugotovitve, da v resnici obstaja resna nevarnost za deželo.
Zato je nujno, da vse politične sile, ki so naklonjene ustanovitvi dežele s posebnim statutom, povečajo svoje akcije za odstranitev vseh nevarnosti. In prav ta namen ima nedeljski sestanek, ki ga sklicuje naš deželni komite v Trstu.
Na tem sestanku bodo komunisti temeljito proučili probleme, ki se tičejo dežele s posebnim statutom in sprejeli smernice za poživitev bodočega delovanja za pospešitev ustanovitve dežele že v sedanji zakonodajni dobi.
Pospešiti moramo naše akcije za dosego take avtonomije, ki bo dala Trstu, v okviru dežele, še posebne pravice in uresničila aspiracije prebivalstva vseh pokrajin ter aspiracije slovenske manjšine, kar je za nas še posebno važno.
Sestanek bo torej v nedeljo v Ljudskem domu v Trstu (ul. Madonnina 19) in ga bo vodil poslanec Vidah, glavno poročilo pa bo podal deželni sekretar KPI tov. Lizzerò. Sestanek se bo začel ob 9,30.
Po poročilu bo diskusija, ki se bo nadaljevala tudi popoldne. Ob 17. uri bo govoril član tajništva KPI posl. Ingrao. Ta del sestanka bo javen, zato vabimo k obilni udeležbi.
Resolucija KPI
O političnem položaju v Italiji
Vodstvo naše partije je v sredo objavilo resolucijo o sedanjem političnem položaju v Italiji. V resoluciji je med drugim rečeno:
«Zadržanje krščanske demokracije pri volitvah predsednika republike pomeni resno politično dejanje, ki zaskrblja demokratično javnost. KPI obsoja tako ravnanje kot očiten dokaz, da demokristjani težijo izključno k temu, da bi obdržali in raztegnili svoj politični monopol, pri čemer so pripravljeni poteptati tudi demokratičnejše struje svoje stranke, ponižati svoje zaveznike in zmanjšati prestiž republiških ustanov. Vodilna skupina' KD je sicer morala priznati polom svoje stare politike, vendar pa je manevrirala tako, da se je izognila vsaki obnovi, kar odgovarja koristim komandne moči velekapitali-stične buržoazije.
Protiofenziva desnice predstavlja resilo nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vso odločnostjo. Glas parlamentarcev KPI v podporo kandidaturi Saragata je ponovno dokazal, da komunisti znajo pozabiti tudi na globoke razloge nasprotja, ko gre za to, da se izrazi skupno protifašistično čustvo, ko je potrebno zoperstaviti se klerikalni nasilnosti».
ooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
RJM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA-
“	I
w
o z z
> ?0 N
5
z
C5
o z ò
o
OQ
LU
s
Jì
ili
OSI
<
O
POLITIMI
<
<
£
<
z
<
>
<
X
6
£
5
s
ó
Q
<
£
«A
Z
3
Ò < —'«j
ui
in
Ó
š
o
K-
£
o
o
z
2
6
z
S
a.
x
o
O
z
Ž
<
£
»-
<
s
<
o
x
Ul
co
<
a:
<
ì»:
z
<
<
z
<
Ui
LU
<
<
E
0
in
ÌÀ
LU
<
*
in
Ui
a
<
Q
S
1
ca
3
z
a
5
z
in
X
Ó
in
O
£
O
X
s
Ui
m
S
ra
Š
<
2 UJ
w>
s
<
Ž
QQ
3
Q
2
O
a
2
O
5
K
<
2
O
m
OASOVSKI TEROR v Alžiriji se še vedno nadaljuje.
Ne mine dan, da ne bi bile ulice alžirskih mest oškropljene z mučeniško krvijo ne- g dolžnih domačinov in tudi ne- § domačinov. Ta teror se je v > določeni meri prav v zadnjem S času še povečal, saj podivja- m ni fašisti ne prizanašajo več S niti otrokom in materam. s
Zaradi povečanega terorja g je bila začasna alžirska vlada 5 prisiljena protestirati pri francoskih oblasteh, od katerih je zahtevala, naj sprejmejo nujne ukrepe za to, da se bodo izvajala vsa določila evian. skega sporazuma.
Težko je ugotoviti, kje se neha moč in sposobnost francoskih oblasti v borbi proti oasovcem in kje se začenja namerno sabotiranje izvaia-nja že omenjenih eviansklh sporazumov. Eno pa je gotovo in to je, da so sile, ki so zainteresirane nad kaosom v severni Afriki, še vedno tako močne ter da jim niti na misel ne pride, da bi opustile svojo trmo.
Ta teden so v Parizu aretirali enega izmed glavnih voditeljev OAS. To je Andrò Canal imenovan tudi «črni monokel». Canal je veleindustrij alee in proizvajalec vina v Alžiriji. Kot tak je imel raz m predeno mrežo po vsej sever- =■ ni Afriki. Za svoje akcije je g dobival navodila osebno od > ujetega bivšega generala Sa- § lana.	g
Po nekaterih podatkih so v > Alžiriji od 19. marca, ko je ™ bil sklenjen evianski spora- S zum, ubili tisoč oseb, ra- 5 njenih pa jih je bilo še mno- > go mnogo več.	^
Ui
a	Š
m
S
o
n
2
O
s
Ò
trt
o
j
5
2
2
čo
m
1. MAJA so Francozi razstrelili še eno jedrsko bombo v Sahari. Do te razstrelitve je prišlo v času, ko se vrše v Ženevi brezplodna pogajanja o ustavitvi jedrskih poizkusov. Zadnja razstrelitev bombe je nedvomno postavila v resno nevarnost nadaljevanje omenjene konference.
Japonska vlada je poslala državam, ki sodelujejo na ženevski konferenci noto v kateri izraža upanje, da ne bo prišlo do prekinitve pogajanj. V isti noti je japonska vlada obžalovala, da je prišlo do obnovitve jedrskih poizkusov tudi v Ameriki.
MARŠAL TITO je imel v nedeljo v Splitu zelo važen govor. V njem je obravnaval v glavnem notranja vprašanja, predvsem gospodarskega značaja. Poudaril je nujnost omo-gočenja normalnega in pravilnega razvoja socialistične graditve v deželi ter podčrtal, da so za to v prvi vrsti odgovorni komunisti. Ožigosal je obstoječe hibe in poudaril potrebo, da se delavski kolektivi najodločneje borijo proti nepravilnostim. Tistim, ki so krivi, da se dogajajo nepravilnosti, zlasti na gospodarskem področju v deželi, je Tito napovedal obločen in brezkompromisen boj. Od komunistov in od delavskih kolektivov je zahteval, naj brez usmiljenja odstranijo krivce in nesposobne elemente. Za Titov govor vlada veliko zanimanje, zlasti v Jugoslaviji.
>
2
2
O
<
z
o
o
2
■H
O
9
</»
m
e
k
>
73
0
c
Z
Ui
k
>
D
1
•VÀVzsHVM-vovad-VAHsow-avaooaa-wia
11.-5-1962
-2 • DELO
Aktualni problemi
Borba za ustanovitev avtonomne dežele
Vladni predsednik posl. Fanfani je zagotovil, da bo avtonomna dežela Julijska krajina-Furlanija ustanovljena pred razpustom parlamenta in pred novimi državnozborskimi volitvami. Pričakujemo, da bo vlada levega centra, ki jo od zunaj podpirajo tudi socialistični tovariši, izpolnila to svojo obljubo. A v tem trenutku se postavljata dva problema. Predvsem ne moremo in ne smemo misliti, da je dežela že ustanovljena ker obstaja obljuba predsednika vlade. Na drugi strani pa nas zanima, kakšen posebni statut misli predlagati ali sprejeti vlada.
V tej borbi je KPI v prvih vrstah, Slovenci v KPI morajo biti ravno tako v prednjem delu razvrstitve ljudskih sil
V zvezi s prvim vprašanjem moramo ugotavljati, da so večkrat desničarske sile, predvsem v krščanski demokraciji onemogočile s svojo opozicijo, svojim zavlačevanjem in svojo odkrito sabotažo napovedane korake naprej k modernizaciji italijanske gospodarske, družbene in politične strukture. To se dogaja tudi danes. Že dejstvo, kako je bil izvoljen novi predsednik republike in kako se niso začeli sprejemati konkretni ukrepi za izpolnitev programa vlade levega centra po vprašanju nacionalizacij električne energije, odprave spolovinarstva, uveljavljanja členov ustave, ki so že od 1948 v pozabi, nas prepričuje, da je bitka med desničarskimi in naprednimi silami v Italiji v polnem teku in da bi bilo najmanj neprevidno predvidevati, da se bo obljuba Fanfanija glede ustanovitve avtonomne dežele Julijske krajine-Furlanije zelo avtomatično izpolnila. Že dejstvo, da so desničarski krogi v Trstu začeli zelo ostro in odločno kampanjo proti tej ustano-vitvi in da so že začele s strani nekaterih skupin in osebnosti, ki so vselej trdile, da pripadajo naprednim silam, nekatere zelo čudne diverzije (glej primer g.e Gruber-Bencove), nam potrjuje, da bitka ne bo lahka in da bo treba mobilizirati vse, sile za uresničenje postavke, za katero se KPI že od uveljavitve ustave bori.
Drugo, zelo važno vprašanje je, kakšen posebni statut, naj bi bil ta. Po nekaterih izjavah je znano, da vlada misli predlagati takšen statut, ki ne predvideva posebne av. tonomije za tržaško področje, niti ne integralno prosto cono. Zgleda tudi, da se vlada nc bo ozirala na upravičena pričakovanja naprednih sil Italijanov in Slovencev v Italiji, ki zahtevajo, da se položaj narodnostne manjšine reši v duhu ustave in mednarodnih obveznosti.
Zaradi vsega tega je jasno, da se morajo ljudske množice v deželi Julijska krajina-Furlanija resno angažirati, ker je samo od njihove borbe in od njihove moči odvisno, kdaj bomo deželo dobili in kakšen bo statut, ki bo zglasovan v parlamentu.
V tem smislu je važno, kakšno stališče bodo zavzele slovenske množice. Zelo jasno je, da tu ne gre samo za vprašanje slovenskih na-
rodnostnih pravic, ki so za naš živelj prav gotovo prvenstvene važnosti. Gre predvsem zato, kako se bodo znale slovenske množice vključiti v splošen boj italijanskega ljud. stva za rešitev vprašanj, ki čakajo na uresničenje celih 14 let. Eno iz-
med teh vprašanj je prav deželna avtonomija, ki je bila sprejeta kot ustavno pravilo, da se omogočijo večja demokracija, svoboda, gospodarski, družbeni in politični razvoj. Je zelo lahko videti danes v naporih desničarskih krogov (od fašistov do demokristjanskih konzerva-tivcev) poskus preprečitev nadaljnjih korakov naprej v smeri decentralizacije, demokratizacije, modernizacije italijanske republike. Ta poskus je istočasno usmerjen proti težnjam in zahtevam italijanskega ljudstva.
Bitka za avtonomno deželo Juli sko krajino-Furlanijo je torej bitka med desničarskimi, fašističnimi, konzervativnimi krogi na eni ter naprednimi, levičarskimi silami na drugi strani. Uspeh in zmaga .naporov naprednih sil pomeni, da se je stvar demokracije, svobode in temeljitih gospodarskih ter družbenih sprememb premaknila z mrtve točke in da bodo zaradi tega Slovenci v Italiji v pogojih avtonomne dežele uživali boljše pogoje za uresničenje svojih zahtev,
Zato je zelo važno, da se vsa slovenska narodnostna manjšina v Italiji, na en ali drugi način aktivno, množično vključi v gibanje za avtonomno deželo in da pri tem vodi bitko ne kot ločen oddelek v raz- j vrstitvi ljudskih množic, temveč kot sestavni del široke fronte re-gionalističnega gibanja, ki se odločno zavzema za uveljavitev ustavne ga določila. V sklopu te splošne borbe bodo našle najboljše mesto tudi zahteve po enakopravnosti slo- ; venske skupnosti, kajti zmaga re-gionalistična gibanja je brez dvoma zmaga demokracije. In da gremo še korak dalje: zmaga demokracije ; pa pomeni tudi zmaga pričakovanj in zahtev naših slovenskih ljudi.
V bitki za avtonomno deželo je 1 KPI v prvih vrstah, Slovenci v KPI morajo zato biti ravno tako v prednjem delu razvrstitve ljudskih sil.
V tem trenutku pa je važno, da se : vsi Slovenci neglede na politične ali ideološke razlike zavedamo, kako je . važno postati eden izmed odločilnih faktorjev, ki bo omogočil s svojo : mobilizacijo, da se v naših krajih ustvarijo pogoji, ki bodo olajšali življenje vsega našega ljudstva, po narodnostnem vprašanju pa sloven- } ske narodne skupnosti.
K. ŠIŠKOVIČ
ooooooooooooooooooooooooooooooo JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
'4MIMI!.A D’ITALIA
Anno XVI - Buov» »ris - Numsra 43
Ap» ms :	G« «
' ‘ '--«r-X' -r n • ,s	■	.	.. .yjKg
m 2, pdghs i'artkoSo del MirsisTfo Gal	f
LO STATO DEL LAVORO
|
Menlre le larve litine si preparano a festeggiare le tediose giornate,,
RICORDIANIO
nuissoLim
agli Italiani che ne onorano la memoria ed a quelli che ne temono I' Ombra.
I^ensdettò dal seU, dalla Urrà e dal pane, dalU zappe launti, dal sarrise infantiU e dal lame il 21 PapriU,
~£>ie ti man dii alt Italia cerne .manda la lare,
DUCE, DUCE, DUCE!
r, , :	foiN.iS |4|£
uimifi..
'	' Ai •• '	•

J
Gornja slika nam kaže naslovno stran fašističnega lista «La sentinella d’Italia», ki izhaja v Tržiču (Monfalcone). Medtem ko so na vidiku procesi proti delavcem v goriški pokrajini, ki so bili prijavljeni sodnim oblastem zaradi velikih sindikalnih bojev, ima fašistična drhal popolno prostost, da nekaznovano izdaja list, ki žali antifašistična čustva prebivalstva. Odgovornim oblastem ne pride na misel, da bi črnosrajčnike prijavile zaradi odkrite apologije fašizma
oooooooooooooooooooo N3Š3 polemika ooooooooooooooooooooo rooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Pozitivna pobuda
NA POBUDO slovenskega akademskega kluba «Jadran» so nekateri slovenski politični predstavniki spregovorili o odnosu njihove stranke ali struje do vprašanj slovenske narodne skupnosti. Doslej so bila tri predavanja, katerim so sledile živahne razprave. Govorniki so bili: dr. B. Agneletto za SDZ, dr. J. Dekleva za NSZ in dr. K. Šiško-vič za KPI.
Čeprav so bila predavanja namenjena slovenski javnosti na splošno, smo opazili, da so se za njih zanimali predvsem mladi akademiki in dijaki, ki so prav posebno ob predavanju tov. Šišk o vica napolnili do zadnjega kotička Gregorčičevo dvorano v ul. Geppa in z veliko pozornostjo sledili izvajanjem govornika, ki je v kratkih potezah orisal marksistično pojmovanje narodnostnega vprašanja, preciziral odnos komunističnih partij do tega problema, pregledal stališča in delovanje KPI od njenega na.
stanka do danes, nakazal smernice, po katerih se KPI giblje v sedanjem te ulitku in njene perspektive. Ne mislimo na tem mestu podajati podrobnejšega poročila o zanimivih izvajanjih tov. Šiško-viča. To bomo skušali urediti v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
Ob tej priliki bomo skušali raje pogledali, kakšni so lahko sadovi teh predavanj in kakšen je njihov pomen za slovensko javnost, zlasti za mladino.
Že takoj moramo pozdravili kot izredno pozitivno pobudo SAK «Jadran», ki je na ta način omogočil, da se vzpostavi neposreden stik med strankami, ki delujejo na slovenskem področju, in predvsem mladimi ljudmi, ki so do sedaj le nekako od zunaj spoznavali zna-
čilnosti, postavke in borbe na slovenskem področju delujočih političnih strank in skupin. Prav gotovo so si poslušalci lahko ustvarili različne vtise in so lahko v primerjavi stališč in konkretnih rezultatov spoznali, katera je tista stran, ka ali struja, ki se najbolj odlikuje po svoji doslednosti v zvezi z reševanjem vprašanj slovenske narodne skupnosti v ludi ji. Menimo, da je zanimanje, ki so ga poslušalci pokazali ob predavanju tovariša Šiškoviča, najzgovornejši dokaz, kako še slovenski ljudje zavedajo, da brez KPI ni in ne more biti uspešnega boja za obstoj in razvoj Slovencev v
Italiji.
A niti o tem nismo hoteli govoriti. Predvsem nas zanima zabeležili neka-
tere negativne pojave in izpade ob priliki teh predavanj. Na vseh treh predavanjih, zlasti pa ob govoru tov. Šiškoviča, smo opazili, da so nekateri ljudje (bivši člani naše partije in nekaj slovenskih odvetnikov J usmerili vso svojo po* zornost ne na iskanje stičnih točk, ki bi lahko omogočile konkretne ukrepe in korake za dosego tiste akcijske enotnosti meti Slovenci, ki bi lahko dovolila dozorelejši in učinkovitejši boj proti sovražnikom slovenskih narodnih pravic, temveč na grobe, demagoške, iz trte izvite in vulgarne izpade proti komunistom in komunistični partiji-J določenem trenutku se je zdelo, Ja nekateri ljudje menijo, da je glavni so* vražnik Slovencev prav tista komunistična partija, ki se že od svojega nastanka bori za enakopravnost našega življa ia ( ki je dala v tej borbi vse svoje razpo" ^ ložljive sile.
(Konec na 4. strani)
Tekstilci v Podgori in Ronkah zahtevajo
Pravično proizvodno
Dtlavke in delavci predilnic v Podgori in Ronkah se borijo za pravično proizvajalno nagrado. Podobna borba se je vršila tudi lani in je bila uspešno izbojevana. Še vedno se spominjamo lanske kompaktne borbe.
Delavstvo je za devet dni zasedlo tovarniške obrate, Prav tako se spominjamo ginljive solidarnosti, ki jo je manifestiralo slovensko prebivalstvo Goriške z borečimi se delavkami in delavci, katerim je nudilo vsestransko pomoč.
DELO • 3----------------
Iztrebimo
ostanke
fašizmu!
Fašistični atentat na sedež federacije naše partije v Gorici, ki je bil izveden v noči na 25. april, postavlja ponovno v ospredje vprašanje neofašizma. Tudi ta atentat potrjuje, da so fašistične sile, ki so jih leta 1945 partizani premagali, še vedno žive in da rovarjenje teh sil še vedno predstavlja resno nevarnost v naši deželi.
Nedavno pred atentatom na sedež naše federacije v Gorici je bil izvršen atentat na znanega tržaškega antifašista prof. Schiffrerja. Še Prej so bili izvršeni atentati na dva sedeža federacij KPI in na sedeže raznih slovenskih ustanov v Trstu, bla vse to ne smemo pozabiti. Prav tako ne smemo pozabiti na številne šovinistične manifestacije proti Slovencem, ki so jih podžigali fašisti. Prav tako ne smemo pozabiti na oljenje odporniškega gibanja, ki je Prišlo do izraza tudi v goriškem svetu, na odkrito apologijo fašizma tn na dejstvo, da v raznih cerkvah opravljajo maše zaddšnice za pokojnega dučeja.
Popolnoma razumljiva je vzne-mirjenost antifašističnih množic, in v prvi vrsti občutljivost slovenskega ljudstva. Ako pogledamo dolge sezname padlih partizanskih borcev, sezname oseb, ki so jih fašistična sodišča sodila in obsodila in ako se spomnimo nepopisnega trpljenja Slovencev za časa fašistične diktature, bomo to vznemirjénost še laže dojeli in tolmačili.
Toda sedaj se vprašujemo: kako t°, da je fašizem v svoji današnji Izdaji, ki izhaja iz oasovske šole, tako grozeč, zlasti v nekaterih pokrajinah naše dežele? Kako to, da irna fašizem še vedno domovinske | Pravice v goriškem mestu? Kdo je odgovoren za vse to?
Odgovor na ta vprašanja ni težak. 2a vse to je v prvi vrsti odgovorna krščanska demokracija, ki je v Go-(Konec na 4. strani)
Letos je direkcija tovarn nameravala izplačati delavkam in delavcem po 11.000 lir nagrade. Toda sindikalne organizacije niso sprejele te borne vsote. Zahtevale so večjo, pravičnejšo nagrado, saj so se dobički povečali, kljub povišanju plač, katere pa so še vedno prenizke. V tovarni Cantoni je prešlo do spora-
zuma, ki predvideva 30.500 lir proizvodne nagrade. V drugih podjetjih sb v teku pogajanja za višji znesek. Tudi v Gorici hočemo izbojevati višjo nagrado, saj so se dobički povečali. Po dolgih razpravah je vodstvo tovarn prišlo do sklepa, da je pripravljeno dati po 14.000 lir proizvodne nagrade na-
nagrado
vadnim delavcem, odnosno delav-I kam, 15.000 lir kvalificiranim in 16.000 lir specializiranim delavcem, lasno je, da se nahajamo še zelo 1 daleč od ugodne ali vsaj sprejemljive rešitve problema. Zato bo torej potrebna nadaljnja borba.
Drugi, prav tako važem problem, ki ga bomo morali začeti reševati že v bližnji bodočnosti, je kontrak-tuaini problem. V okvir tega problema spada pravica delavcev, da po sindikalnih organizacijah in notranjih tovarniških komisijah lahko razpravljajo z direkcijo o vseh delovnih odnosih, o akordnem delu, kvalifikacijah itd., itd. Dejstvo je, da dokler ne bo prišlo do ugodne rešitve vseh teh problemov, bodo delavci in delavke ostali v vsestransko neugodnem položaju. Dokler ne bo prišlo do sklenitve kon-traktov, bodo imeli delodajalci vedno možnost, da vsiljujejo pospešen ritem proizvodnje, da zmanjšujejo število delavcev in absorbirajo vse ugodnosti, ki'so bile v preteklosti izbojevane.
Zato kontrakt pomeni :	večjo
moč delavca in njegove sindikalne organizacije ter zmanjšanje samovolje delodajalca. Kontrakt pomeni tudi večjo svobodo, večjo varnost in gospodarsko blaginjo delovnih ljudi. In za dosego tega cilja bodo že v bližnji bodočnosti stopili v borbo delavci in delavke tekstilne stroke v vsej Italiji. Borba bo prav gotovo težka, toda zavedati se moramo, da je potrebna, ako hočemo doseči nepredek v emancipaciji delovnih ljudi.
MARIJA SELIC-SELLI
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Zadnje dni aprila je obiskala našo deželo delegacije Ljudske mladine Slovenije. Bila je gost federacij Zveze komunistične mladine, in Mladinske iniciative. Med obiskom je mladina razpravljala o raznih problemih, ki jo zanimajo. Gornja slika je bila posneta po sprejemu na sedežu KP v Trstu.
°000000000000000000000000000000 3000000000000000000000000000000 3000000000000000000000000000000 3000000000000000000000000000
Kaj prinaša novi slovenski
SLOVENSKI PRAVOPISI izhajajo v Precej redkih časovnih obdobjiih, zato Je Državna založba Slovenije pred štiri-rPi leti dala pobudo za novo izdajo, ker ■le Prejšnja na trgu pošla in se je tudi ^ razvoju jezika in pravopisa že pokazala potreba po novi, pregledani izdaji.
SESTAVLJAVCI. Pod predsedstvom r- Antona Bajca se je formirala v 8 avnern ista delovna ekipa, ki je pri-Pravila že prejšnjo izdajo, in sicer: ,r' Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, r- Lino Legiša, prof. Janko Moder, r' Mirko Rupel, akademik Anton So-,re’ dr. Matej Šmalc, prof. Jakob Šo-ar in dr. France Tomšič, tako da sodelavci v bistvu zajeli ne samo sa pokrajinska jezikovna področja, einveč kar največ tudi vse znanstve-1 in praktične panoge jezika.
Načela nove izdaje. Ker je
eria izmed nalog vsakega pravopisa, dj* skrbi za zdravo stalnost in tradi-cii° v pisavi, se je komisija odločila Za novo izdajo Slovenskega pravopisa nasloniti na načela SP 1950, pri kate-rem sta še aktivno sodelovala znanstvenik dr. Fran Ramovš in pesnik °n Župančič, oba mojstra in icredna
Poznavalca jezika.
OPOLNITVE. Za vse dosedanje SoQvenske pravopise je značilno, da , ne v le pravopisni in pravorečniki, r tjjveč tudi slovarji slovenskega vuJiznega jezika. Tudi novi SP je šel smeri: zajel je kar največ živih če li niso preveč ozko omejene vir na strC)kovno’ krajevno, zgodo-sp'8 • al' žargonsko rabo, in jih po-lr'e,TI'l z najpotrebnejšimi zvezami, cio^i in vsakdanjo rabo, da funk-koF •° ^*ve v svojenl naravnem o-je Iu *n niso le suho registrirane. To Ptav gotovo največja in najdrago-
v tej
besed,
sarno
cenejša pridobitev novega SP in zaradi nje se je tudi v glavnem povečal njegov obseg.
VSESTRANSKI PRIROČNIK. Novi SP bo torej še bolj kakor dosedanje izdaje nadomeščal frazeološki slovar, slovar tujk, slogovni priročnik, tehnični in sploh predmetni slovar, krajevni leksikon in vsaj deloma tudi tako pogrešani veliki slovar slovenskega knjižnega jezika, dokler ne dobimo vseh teh specialnih del v posebnih izdajah, ki bodo razbremenile prihodnje izdaje SP.
OLAJŠAVE IN POENOSTAVITVE. Jezik nastaja in se razvija v skladu s potrebo in živo rabo in ni sad golega razuma in načrtnih zakonov, zato je v njem marsikaj muhastega in izjemnega. Ob vsakokratni novi izdaji SP pa je nekaj možnosti, da se vsaj deloma revidirajo dotedanja pravila in dopolnijo na podlagi žive rabe ali pa uveljavijo nekatere poenostavitve, ki naj olajšajo pouk jezika v šoli in v praksi. Tudi sestavljavci sedanje izdaje so poskušali v nekaterih poglavjih, ki za podobo jezika niso bistvena, sprostiti preveč toga pravila in dovoliti več dublet. Sem sodi bolj sproščeno deljenje, več dublet v poudarkih in pa raba prislova in pridev nika v primerniški obliki (n. pr. bolje in boljše), tako da komplicirana pravila v nebistvenih vprašanjih zlasti v šoli ne bodo več sama sebi namen in bo lahko tem večja skrb prenesena na poglavja, ki so zares tehtna za resnično lepoto, duha, domačnost in kulturo jezika. Iz podobne želje po poenostavitvi prekompliciranih pravil je nastalo tudi nekaj načel, ki naj zmanjšajo število izjem. Sem sodi poenoteno obrazilo -avec, -avka, -av-ski, -avstvo in -ivec, -ivka, -ivski, -iv-
pravopis
Pomen novega priročnika
stvo (prevajavec, prevajavka, preva-javski, prevajavsto; storivec, storiv-ka, storivski), naslonjeno na živo govorno rabo in v glavnem tudi na zgodovinsko pisno rabo izpred dobe danes že precej izumrlega izumetničenega elkanja, katerega zadnji ostanki so ravno še v tem obrazilu. Nadalje sodi sem še poenoteno pravilo o pisavi sestavljenih besed, pri katerih v glavnem odloča poudarek o pisavi skupaj in narazen. Dalje gre še za poenostavitev in obenem naslonitev na živo rabo pri pisavi velikih in malih črk in za pisavo tujih imen.
OBSEG SLOVENSKEGA PRAVOPISA. Zaradi vseh številnih nalog, ki si jih je zastavil novi SP, se je njegov obseg hudo povečal, tako da je bilo treba po eni plati marsikaj črtati, po drugi pa najti kar najbolj gospodarno grafično rešitev, da bi knji ga ostala še naprej priročna, pregledna in čitljiva. To se najlepše vidi iz zgovorne primerjave: v SP 1950 je bilo na 936 straneh okoli 110.000 besednih zvez ali 96 avtorskih pol, v SP 1962 pa je na 1056 straneh istega formata blizu 200.000 besednih zvez ali 165 avtorskih pol. S tem smo se tudi po grafični plati približali idealu sodobnega slovarja.
UREDITEV SLOVENSKEGA PRA VOPISA. V glavnem je ureditev SP 1962 ostala ista kakor leta 1950, da se s tem olajša raba in izkoristi tra-
dicija. Zunanji razloček je predvsem v tem, da so uvodu in slovarju dodane še kratice in korekturna zna menja. V uvodu, precej razširjenem in dopolnjenem, so najnujnejša pra vila in načela za pravopis in pravo-rečje, v zelo pomnoženem in razširjenem slovarju pa so razen sodobnih živih besed slovenskega knjižnega jezika upoštevane tudi številne tujke in imena, domača in tuja, klasična in moderna, krajevna in osebna. Po menski odtenki besed so ponekod ra zen z zvezami nakazani še v navedbo stroke in z morebitnimi sinonimi, ravno tako pa so pri spakedrankah nepotrebnih besedah ali slogovnih o hlapnostih dodana posebna opozorila in dodane lepše ali pravilnejše oblike
POMEN NOVE IZDAJE SLOVEN SKEGA PRAVOPISA. Ker je v SP 1962 zajetih toliko besed, da po svojem besedišču in zvezah daleč presega Pleteršnika, ker so sestavljavci ša posebej pazili, da so upoštevali kar največ res živih besed, zgolj slovarska pa opuščali, ker je večina besed navedena v živem, naravnem okolju in ker so dodana vsa potrebna navodila in napotki za pisavo, izreko in pomen besed,obenem pa tudi vsa opozorila na slogovne, pravopisne in pravorečne pomanjkljivosti, je izid SP 1962 prav gotovo pomemben mejnik in solidna podlaga za vse nadaljnje slovarsko in leksikonsko delo pri Slovencih.
TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJI
*	i
m
i*
UJ
IU
O
<
O
o
Ui
UJ
IčuituUl
BRECHT v ruščini. V kratkem bodo izšli v Moskvi prvi trije.zvezki zbranih del Berta Brechta. Celotna zbirka bo obsegala pet knjig. Med prevedenimi deli bodo tudi štiri drame, ki bodo prvič izšle v ruskem jeziku.
<X>
>
m
"TJ
m
m
-in
O
<
CD
S5
<
UJ
<
CD
V)
<
O
>
<
N
<
QC
g
O
Ó
oc
UJ
O
Z
<
oc
O
0 £ ULJ
£
<
OD
1
<
UJ
5
03
v»
<
O
UJ
<
M
<
à
a
O
Ó
2
ui
E
oe:
ui
O
z
X
V DNEH od 22. do 27. maja bo v Novem mestu revija dramskih skupin Slovenije. To bo že peta tovrstna revija v Sloveniji. Na njej bodo sodelovale skupine iz Trbovelj, Mežice, Velenja, Vid-ma-Krškega, Maribora, Kranja in Kostanjevice. Na sporedu so: Krčmarica Mirandolina, Razbiti vrč, Punčka sanja, Nepokopani mrtveci, Namišljeni zdravnik, Mišnica, Začenjamo živeti in Atomski vek.
Tudi pri nas bi morali začeti razmišljati o organiziranju podobne revije,' ki bi prav gotovo poživila zanimanje za dramsko umetnost, da o drugih koristi, ki bi jih naša narodna manjšina imela od take akademije, ne govorimo še-posebej.
♦
OPERNI ANSAMBEL. Vseruskega gledališkega društva je v Moskvi izvedel novo satirično opero sovjetskega skladatelja italijanskega porekla Spadavecchija «Dobri vojak Švejk». Libreto za to opero je napisan po motivih znanega Haškovega romana o Švej-ku. Celotno operno delo je razdeljeno na deset slik, v katerih nastopa devetindvajset oseb. Glavno vlogo ima seveda «junak Švejk». List «Sovjetska kultura» je ugodno ocenil partituro opere, ki bo prav gotovo prešla v repertoar sovjetskih opernih gledališč.
1	♦
S V PONEDELJEK zvečer so £ v znanem tržaškem baru-ga-£ leriji «Tivoli» odprli umetni-
2	ško razstavo slovenskega u-2 metnika-slikarja Karla Zelen-2 ka. Razstavljenih je 12 umet-
<	nikovih del, za katera vlada ri veliko zanimanje občinstva.
S Karel Zalenko je še mlad. g Rodil se je leta 1925 v Celju, ui Leta 1949 je diplomiral na
<	umetniški akademiji v Ljub-« Ijani. Kot umetnik je znan 2 daleč po svetu. Razstavljal je 5 že v številnih evropskih, ame-§ riških in celo azijskih mestih, Ó med drugim tudi v Moskvi, 5 Tokyu, Milanu in Benetkah. “ Uveljavil se je tudi kot ki-5 par, razbar in keramik pred-S vsem pa kot grafik.
o Našim bravcem svetujemo, z da si razstavo ogledajo.
irA3a-30irN>i-vtioi)noF3ri3d-i3iva-a3iv3J
TOkA-KNTEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJlE.KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOlKLORA-KNJIGE-REVJlE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJlE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA- E-KINO-O TEATER-BALET-PETJE-FOIKLORA-KN.
DELO • 4
11.-5-1962
Iz raznih krajev dežele
Občinski svet v Nabrežini
proti spreminjanju etničnega sestava
LONDONSKI MEMORANDUM med drugim izrecno poudarja, da nima nihče pravice spreminjati etničnega sestava ha področjih bivšega STO. Toda po podpisu tega memoranduma je prišlo na Tržaško ozemlje mnogo Istranov italijanske narodnosti. Razne italijanske ustanove so jih najprej začasno poslale v zbirna begunska naselja. Taka naselja so bila deloma že prej zgrajena na raznih krajih na Tržaškem. Kasneje pa so iste ustanove začele z načrtnim naseljevanem pre-seljencev zlasti ob obalnem pasu de-vinsko-nabrežinske občine. To so počenjale kljub temu, da na omenjenem področju ni ustreznih virov za zaposlitev. Zaradi tega morajo novi naseljenci iskati delo v Trstu. Povsem razumljivo je, da jim to ni po volji. Toda tisti, ki so jih tja poslali, so imeli drugačne namene, to je spremeniti etnični sestav tamkajšnjega področja. Raznim organizacijam in prevsem \r-ščanki demokraciji je tudi na tem, da drže kolikor mogoče skupaj množico priseljencev. Tako lažje izvajajo nad njimi tudi politično kontrolo, kar prihaja do izraza zlasti na volitvah.
Demokristjani že dalj časa stremijo po oblasti v devinsko-nabrežinski občini in si na vse načine prizadevajo, da bi prišli do večine. Ker drugače ne bi imeli možnosti doseči tega cilja, računajo da se jim bo to posrečilo s pomočjo novih priseljencev. Zato so sklenili, da bodo poleg dosedanjih priseljencev poslali na omenjeno področje še nove. Dobili so zemljišče in sklenili na njem zgraditi še eno naselje. Toda temu načrtu se je tamkajšnja občinska u-prava uprla. Bivši župan Furlan ni hotel podpisati dovoljenja za gradnjo. Zaradi tega se je ustanova za begunce obrnila na višjo oblast. Zadeva je
prišla celo pred državni svet. Ta je o dločil, da se župan ne more upirati gradnji, ker tako določa republiška ustava. Seveda državni svet ni upošteval določil memoranduma, ki prepove duje etnično spreminjanje teritorija, Ker je vse dosedanje utemeljevanje stališč, na katera se opira devinsko nabrežinska občinska uprava pri nasprotovanju gradnji novega naselja ovrženo, se je tamkajšnji občinski svet pred nekaj dnevi pritožil na mešano italijansko-jugoslovansko komisijo. Spomemnico so podpisali vsi slovenski občinski svetovalci, odborniki in župan tov. Škrk.
Doberdob;
Seja občinskega sveta
7. t.m. je tržaška prefektura pozvala župana naj izda dovoljenje za gradnjo 268 stanovanj pri Sesljanu. Ker pa je občinski svet pooblastil župana naj ne podpiše omenjenega dovoljenja, utegne prefektura poslati na občino komisarja, ki bo izdal dovoljenje za gradnjo.
0 deželni avtonomiji
V ponedeljek je bila redna seja de vinsko-nabrcžinskega občinskega sveta. Na njej so med drugim odobrili reso lucijo, ki jo je predložil občinski odbor in ki poziva parlament in vlado, naj že v sedanji parlamentarni dobi ustanovita avtonomno deželo s poseb-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Nadaljevanja
Pozitivna pobuda
Fašizem
(S 3. strani)
rici na oblasti že od konca vojne. To je tista stranka, katere moč temelji na nebrzdanem nacionalizmu, protipartizanski mržnji ter na protislovenskih čustvih. Da je tako res nam potrjuje nešteto dejstev.
Italijanske organizacije prejemajo podporo za svoje delovanje, slovenske ustanove te podpore ne prejemajo. Po tej logiki so Slovenci državljani 2. kategorije.
že 17 let je minilo od dneva, ko je nastala nova Italija, ki je sad odporniškega gibanja. 25. april je državni praznik, ki pa se v Gorici skoro ne praznuje. Zahteva predstavnikov levičarskih sil, da bi postavili v goriškem mestu spomenik padlim partizanom, zadeva na popolnoma gluha ušesa demokristjan-skih občinskih upraviteljev. Ni pa vselej in v vseh primerih tako. Ko je šlo za proslavljanje pustolovskega fašističnega pobornika takoime-novanega pohoda na Reko, so de-mokristjanski voditelji drugače ravnali Udeležili so se fašistično-revan-šistične manifestacije v Tržiču.
Toda tako ne more naprej v nedogled! Fašizem v Gorici je treba izkoreniniti! Izriti je treba celo njegove korenine! Toda za dosego tega je potrebno, da krščanska demokracija popolnoma opusti vsako dvotičje. Odkrito in povsem jasno mora priznati vse moralne vrednote antifašistične borbe in odporniškega gibanja, to je vrednote, na katerih temelji današnja italijanska republika.
Zato je potrebno, da se vse resnic, no demokratične sile, da se vsi italijanski in slovenski antifašisti združijo ter tako prisilijo krščansko demokracijo, da se uvrsti v resnično demokratično razvrstitev odporniškega gibanja in antifašizma.
I. C.
(Z 2. strani)
Vse kaže, da ti ljudje v svojih osebnih, rekli bi mahničevskih, ozko strankarskih nagib-v, nočejo razumeti, da ie italijanska desnica glavni sovražnik nočejo razumeti, da je le v prid desničarskih in konzervativnih krogov, če se boj vrši med naprednimi strujami v vrstah Slovencev in da je sleherni napad na komunistično partijo tudi napad na stvar Slovencev kot takih, ki gledajo v njej stranko, od katere so danes največ dobili in od katere tudi največ pričakujejo,
...Karavana gre dalje, pravi nek pregovor. In gre dalje tudi brez antikomunistov «prve» in «zadnje ure». Žalostno je le, da se tega ti «antikomunisti» brez resnejših principov ne zavedajo. Predvsem pa se ne zavedajo, da jih je mladina, ki je napolnila dvorano v ul. Ceppa ostro obsodila in jih spoznala kot ljudi, ki dajo več na svojo lastno osebo kot pa na boj za pravice slovenske narodne skupnosti.
***
Občinski svet v Doberdobu je na svoji zadnji seji razpravljal o raznih problemih, ki živo zanimajo občane Med drugim je odobril tudi resolucijo ki zahteva čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Obsodil je tudi fašistični atentat, na sedež KPI v Gorici. O drugih problemih doberdobske občine bomo obširneje poročali prihodnjič.
Bar kov!je:
Smrt zavedne žene
Po večletni težki bolezni je pretekli teden umrla tov. Benedikta Štoka, roj. Pregare, Pokojna je bila članica naše partije. Za časa osvobodilne borbe je bila aktivistka na terenu. Bila je vsestransko delavna. Odlikovala se je tudi kot zavedna Slovenka in je svoje otroke vzgojila v naprednem duhu.
Naj ji bo lahka domača gruda! žalujočim svojcem izraža sekcija KP v Barkovljah svoje iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi «Delo».
Opčine:
Slabe ceste
Stihi med ZKS in KPI
(S 1. strani)
ni h odnosov med ZKS in tržaško federacijo KPI.
Te dni pa je na obisku v Trstu tov. Ivan Regent. Med drugim je obiskal tudi razne sekcije naše partije in sedež federacijo. Bil je tudi v uredništvu našega lista, kjer nam je izročil tudi pozdrav «Delu», ki ga objavljamo na drugem mestu.
V torek zvečer je tov. Regent obiškal sekcijo KPI v Miljah, v sredo pa so mu dolinski tovariši priredili sprejem na tamkajšnjem županstvu. Isti večer so tov. Regenta sprejeli tudi tovariši v Ricma-njih.
Že mnogokrat smo pisali o slabih cestah in pločnikih za pešce na Opčinah. Naši občinski svetovalci so že večkrat posredovali na pristojnem mestu pri občinski upravi ter zahtevali potrebna popravila. Lani je občinska uprava sicer poskrbela za nekatera popravila, toda ta so bila površna in ne solidna. Mnoge ceste, ki so jih lani posuli z gramosom, pomešanim s katra-mom, so sedaj ponovno v zelo slabem stanju. V posebno slaben stanju so poti v stari vasi, ki niso bile nikoli asfaltirane Takoimenovani «klanci» so bolj po. dobni strugam hudournikov kot pa vaškim potem. Ker ni urejena kanalizacija je tudi posipanje z gramosom zelo malo učinkovito.' Tudi pločniki na glavnih ulicah sp razjedeni in nujno potrebujejo popravila. Tudi sprehajališče, ki vodi od naselja k Obelisku je v slabem stanju in ne dela časti izrazito letovi-ščarskemu naselju. Zato ponovno apeliramo na občinsko upravo, naj sprejme potrebne ukrepe.
/z (Sorice
nim statutom, katere glavno mesto naj bo Trst. Resolucija poudarja tudi zahtevo, naj se slovenski manjšini zajamčijo pravice do samobitnosti, kar predvideva tudi republiška ustava.
Problem avtobusov za Pevmo in Oslavje
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so razpravljali o problemih avtobusne službe. Povod za to razpravo je dalo podjetje ATA (to podjetje vzdržuje avtobusno službo v goriškem mestu), ki je zahtevalo povišanje tarif od 30 na 35 lir. Svojo zahtevo je podjetje utemeljevalo kot nujnost, ki naj bi nastala zaradi povišanja plač nameščencev.
Svetovalec Bergomas, ki je obenem tudi pokrajinski tajnik Delavske zbornice je prikazal, da bo podjetje ATA z uvedbo povišanih tarif inkasiralo vsaj tri do štiri milijone več kot pa bo izdalo za nove plače nameščencem in da se zato podjetju odpira možnost dobre kupčije.
Komunistična svetovalca Bergomas in Batello sta ob tej priliki pre-dočila porazno sliko goriške mestne prevozne službe. Povedala sta, da je na razpolago premalo avtobusov ter da so mnogi že preveč obrabljeni, da bi vsestransko odgovarjali svojemu namenu. Poudarila sta tudi, da so nameščenci podjetja preveč vpre-ženi, prekomerno izkoriščani. Vse to povzroča prepogoste zamude, zlasti v urah, ko je največ prometa in predvsem v času, ko se delavci predilnic vozijo na delo ali domov. Takrat so avtobusi tudi preveč natrpani in prepogostokrat se dogaja, da potniki sploh ne morejo vstopiti v avtobus.
Toda predvsem resno je dejstvo, da se avtobusna služba ne širi vzporedno s širjenjem in z nastajanjem predmestij (ob pevmskem mostu, v ul. Trieste ter v ulici Fatebenefra-telli). Avtobusna služba, namesto, da bi se širila, se celo krči. Konkretno: Pevma in Oslavje sta svoj-čas bili povezani z mestom z ustrezajočo mestno avtobusno linijo.
O teh problemih so govorili tudi drugi levičarski svetovalci i» tudi odv. Sfiligoj. Vsi ti govorniki so poudarjali, da je demokristjansko-socialdemokratski občinski odbor brezbrižen do teh problemov.
Omenili smo, da se je tokrat zavzemal za Pevmo in Oslavje tudi odv. Sfiligoj, ne smemo pa pozabiti dejstva, da je prav on soodgovoren za ukinitev linije za Pevmo in Oslavje, do česar je prišlo junija 1959.
Zaradi pomanjkljivega poslovanja podjetja ATA, poslovanja, ki se postopoma slabša, komunisti zahtevajo municipalizacijo mestne avtobusne službe.
Štandrež-Sovodnje :
Problem ceste
Med zelo važne probleme, ki jih bo treba čimprej rešiti na Goriškem, spada tudi asfaltiranje ceste od Štrandre-ža do Sovodenj. Asfaltiranje te ceste je toliko nujnejše, ker se prav na omenjenem področju razvijajo nova industrijska podjetja in je razumljivo, da je zato na tej cesti vedno več
pro-
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
„Majenca “ v Dolini
Tudi letos je sijajno uspela tradicionalna «majenca» v Dolini. Domači fantje so v noči med soboto in nedeljo postavili na vaškem trgu veličasten mlaj. Nanj so obesili okrog 450 kg pomaranč, jabolk in kolačev. Ponoči je bil razsvetljen ter viden daleč naokoli. \ nedeljo in ponedeljek je bil «pod majem» ples. Igrali so simpatični dolinski fantje.
Nedeljški tradicionalni praznik v Dolini je bil združen tudi z vinsko raz stavo, za katero je že pred leti prvič dala pobudo domača občinska uprava.
Na letošnji prireditvi je devet občanov razstavilo svoj vinski pridelek. Ti vinogradniki so: Valentin Žerjal iz Bo-Ijunca, Josip Svetina, Josip Sancin, Ivan Kocjan in Bonifacij Štrajn iz Doline, Anton Parovel iz Mačkolj, Rihard Krmec iz Krogel j, Andrej Hrvat iz Boršta in Ivan Mahnič iz Krmenke.
Za to priliko se je zbralo v Dolini izredno dosti ljudi iz okoliških vasi in Trsta. Tudi v ponedeljek zvečer je bil ples, v torek zvečer pa so fantje, kot je že stara navada, podrli mlaj v veliko veselje otrok.
meta. Danes pa je ta cesta v zelo sla-J ben stanju. V suhem vremenu je pra-j ; šna, v deževnem polna blata, da o grapah, ki vsepovsod zijajo, niti ne govorimo. In po taki cesti se vozijo s kolesi številni delavci in delat ke vsak dan na delo v tovarne.
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je o problemih štandreške ceste;/ spregovoril komunistični svetovavec-Bergomas. Občinsko upravo je opozoril,! naj pošteva slabo stanje omenjene ceste.
Za izsleditev fašističnih
atentatorjev
Poslanci Franco, Vidah, Beltra-j me, Boldrini (KPI), Marangone in J Bettoli (PSI) so izročili preds. mi- P nistrskega sveta, notranjemu in b pravosodnemu ministru naslednje p vprašanje:	b
«Podpisani sprašujejo pristojna n-ministrstva, kakšne ukrepe name- £] ravajo sprejeti, da bi se kazensko;s(
postopalo proti kriminalnim pošL
1 j atei jem ter povzročiteljem plastične eksplozije očitnega fašistič- 111 nega kova dne 25. aprila 1962 pred vrati sedeža pokrajinske federacije je KPI v Gorici, Ul. 24. maja, ki je se samo nekaj korakov od sodne pa- pj lače in vojašnice karabinjerjev, Sj eksplozije, ki je povzročila precej- ()( šnjo materialno škodo ter ogrozila fizično nedotakljivost stanovalcev.
Kriminalno dejanje so obsodile ni vse protifašistične stranke in ob- ar soško prebivalstvo, ki pričakuje, da pc bodo sile javnega reda takoj na- ip stopile da se kaznuje žaljivec de- di mokratičnih in protifašističnih ču- jjr štev državljanov, omadeževanih st;
ravno na obletnico rezistence in
osvoboditve.»
kc
Bidovčeve
klevete
ž,a sredo zvečer je bilo napovedano \ predavanje Staneta Bidovca o temi: Po' š litika PSI med Slovenci. Predavanje s0 5 je. sicer vršilo, toda predavatelj ni go' j voril o najavljeni temi marveč o naši partiji. To priliko je izrabil za to, do ■ je našo partijo na najvulgarnejši načio napadal. V svoji nebrzdani nesramnosti je šel tako daleč, da si je upal trditi- P da se naša partija ne zanima za pr o' V bleme Slovencev ter da je vse njeno k delovanje zgrešeno	n
Felika večina naših bravcev gotovo ve kdo je Stane Bidovec in zakaj je bil n-izključen iz naših vrst. Če je kdo, ki moral molčati, je to prav on, ki je i>il. odstranjen iz svojega položaja zaradi,' lenobe in ki je tiral «Delo» pred sO' ^ dišče.	ta
Žalostno je dejstvo, da se je l.onfc' žt renca, na kateri bi se bilo moralo goVtrti" riti o enotnem programu delovanja ^Žk obrambo pravic Slovencev, spremeniP^ v protikomunistični napad. Žalostno je tem bolj, ker je govornik nastopiL-kot predstavnik PSI.	1
Čas je, da se s takimi provokacijam^8 preneha!
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Izhaja vsak petek Uredništvo in uprava: Ti st. ul. Capitolina 3, telef. 44-046/ 44-047 - List urejuje uredniški odbor - Politični direktor: Marija Bernetič - Odgovorni u-rednik: Anton Mirko Kapelj. Tisk: Tipografia T. S. Riva, Trst, ul. Torrebianca 12. CeljT- naročnina 1.300 iir, polletna 700 lir, posamezna številka 30 lir - Cena oglasov po dogovoru.