jpÜT Pcsamezna številka stan© 12 v.
99. številka
Maribor, dao 14, decembra 1917*
Letnik IX»
^RMroŽnitut ilštia:
Celo leto
S
let»
etn Seta Mesečno ■
K I0-—
B *--
, 2*50
. 1-
IteiaJ Ai?strl|«! ——
Celo leto . ,	, 15’—
3NMW«a<nrne številke
— tö. ylvi»Hcv,
■	isrt&sts
*Jr«dntst«v <« 4»i»rwvni8tvo; Maribor *«« o*tr*.. nltea, -5*.
STRAŽA
fe*8*rail all oznafiBs
»e računaj» po 12 m ®ai 6 redne petitvrsta ■ večkratnih JzrsanUHi -A popust.
„Straža“ izhaja v pw» dešjefc in petek pcpo!^«.
Rokopisi se ne vračajo
Telefon JU. IT3, 1 Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
..	—........ - ,—-	p     »   iiiniiim in m n ir ni .....................................umil im m ilHiiwiil>iiliMllini'i>ll»Slll—'Sllli * ili'lliililllillillllii(i||lili|iii>«lWili|lililiiii|liiii»iiilill m H'■«illilMH—»lil« m iiiiHIimiuhii i Mimi umili m i i
PrtosB&v^, ki jih &&hmw& razsoj ljudskega življenja.
Pruska poslanska zbornica sedaj razpravlja o vladni predlogi, vsebujoči splošno in enako volilno pravico za pruski državni zbor. V seji dne 5. t. m. je imel grof Hertling kot predsednik pruskega državnega ministrstva govor, v katerem je priporočal vladno predlogo. Iz njegovega govora posnamemo tele odstavke, iz katerih veje moderni demokratični duh:
„Predloženi načrti pomenjajo za Vas, kar popolnoma priznam, prekret v notranji zgodovini Prusije. Toda državnovzdrževalna politika, kakor jo zastopam jaz, se ne more omejiti na to, da v vseh okoliščinah ohranjuje to, kar je, marveč mora v gotovem slučaju pogumno in odločno ponuditi roko za v-peJjavo novih naprav in za preosnove, c e jih zahteva razvoj ljudskega življenja. Naravno je, da tako početje vzbuja pri pristaših do-sedaj veljavnega težke pomisleke in bolestna čustva; razumevam, da se v teh krogih smatra ne samo kot stvar čustva, temveč kot stvar vesti, držati se tega, kar so izročili očetje. Toda ta boj vesti se mora izvojevati. Prinesite, tako je sklepno pozval Hertling, domovini to žrtev, če je žrtev za Vas, in pritrdite predlogi; S tem bote pospešili srečo in napredek države, mogoče bote tudi pripomogli k1 temu, da se preprečijo težki pretresi.“
Grof Hertling je zoper zastarelo odločbo pruske državne ustave o volilnem redu proglasil načelo o potrebi preosnov, kakor jih zahteva razvoj ljudskega življenja. Po njegovem mnenju ustava ni noben Noli me tangere, ni nekaj, česar se ne sme nikdo dotakniti, kakor to menijo gotovi konzervativni kro-H, ki se smatrajo za edino državovzdrževalne. Usta va je za ljudstvo in ne narobe in zato se more in tudi mora spreminjati, kakor zahteva razvoj In potreba ljudskega življenja.
To načelo o preosnovah, kakor jih zahteva razvoj ljudskega življenja, velja zlasti tudi za Avst-
rijo. Grof Czernin je sicer prog.asd načelo, «la se v notranje avstrijske državne raunen- no -me vtikati no >ena druga država. Pri Nat Hi; f a m večkrat izjema, posebno kadar gre za obrambo avstrijskega nemštva in ogrskega madžarstva. Avstrijski Nemci se kaj radi sklicujejo na razpoloženje naših nemških zaveznikov, ki so v narodnih rečeh baje zelo občutljivi i;i ne bi pripustili oslabljenja nemškega življa v Avstriji. Ce imajo avstrijski Nemci tako poslušna ušesa za migljaje, nagibe in nauke iz Nemčije, naj bi tudi sprejeli pametno načelo nove nemške vlade o potrebi preosnov, kakor jih zahteva razvoj ljudskega življenja.
Razvoj ljudskega življenja na jugu naše monarhije neodklonljivo zahteva ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v okvirju naše monarhije. Nemški politiki pa se, kakor je grof Hertling očital pruskim konservativcem, krčevito držijo tega, kar so očetje izročili, čeravno se je to preživelo ter je postalo nemoderno, nedlemokratično in nemogoče. Nemškolibe-ralni in madžarski očetje so ustvarili sedanji 'dualis-t-čni ustroj monarhije, ki so ga rodile avtokratične, gospodstvaželjne tendence Nemcev in_ Madžarov. Dualizem je bil odkraja nesreča za avstrijske narodnosti, ki se nočejo dati narodno pritiskati od onih dveh gospodujočih narodov, nesreča tudi za vso državo, v kateri je že povzruoil hude in težke pretrese. Kaj takega se v smislu države, njenega obstanka in napredka ne sme ohraniti, temveč mora napraviti prostor preosnovam, kakor jih zahteva ljudski razvoj.
Nomškonaeionalni poslanci pa se še niso pov-speli do tiste razumnosti, ki je sedaj na Nemškem prišla do vlade. Na svojem zborovanju v Linču so pritrjevali besedam poslanca Markhla, ki je rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu jugoslovanske deklaracije z dne 30. majnika proglasil kot misel, ki ni vkoreninjena v ljudski duši, marveč samo služi kot taktičen manever za pomnoženje moči. Na načelu ö samoodločbi narodlov temeljujoča jugoslovanska državnopravna zahteva je nasprotna dualis,ličnemu dr-
žavnemu ustroju, državni enotnosti, varnemu obstoju monarhije in nemškemu narodu in njegovemu razvoju. Naj vendar državna oblast stopi iz svoje pasivnosti in na j nastopi proti jugoslovanskim z ante-
vam.	Nemškonacionalni poslanci odklanjajo izvršitev in tudi pripravo temeljnih sprememb državnega ustroja, zlasti odklanjajo take spremembe, ki bi — bodisi v obliki narodne avtonomije, bodisi v drugi obliki -- oslabile stališče nemškega naroda.
V prvi dobi svetovne vojske nemški nacionalci inso imeli takšnega rešpekta pred ustavo, podedova-no od nemških liberalcev, da bi vsako njeno spremembo smatrali za izključeno. Da, celo protiustavnim potom bi se naj vslecL njihovih gorečih in hrupnih želj izvršila taka sprememba, in sicer z oktroa-jem nemških zahtev o nemškem, državnem jeziku in o drugih znanih rečeh. Da se ta sprememba ni izvršila, je preprečila ideja demokracije in samoodlo-čitve narodov, ki je kakor veletok preplavila evropsko javno mnenje.
Temu toku se še ustavljajo Nemci to- in Madžari onstran Litve ter kličejo na pomoč državno oblast, da bi z vso strogostjo nastopila zoper južnoslovansko zahtevo po spremembi ustave, kakor jo želi in zahteva troimeni jugoslovanski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov. Madžarški listi se celo hudujejo nad tem, da cesar Karel še ni prisegel; na avstrijsko ustavo, kakoršna je sedaj; zakaj ta ustava zajamčuje pogodbo z leta 1867, doČim je v avstrijskem prestolnem govoru napovedana avtonomistična ustava že zdaj dovedla do poraza in vodi k federalizmu.
Toda demokratični tok, ki nosi seboj idejo samoodločb ve narodov, se da nekaj časa krajevno u-stavljati, popolnoma ustaviti pa se ne da nikjer. Ni se mu mogla ustavljati Prusija, kjer je dolgo časa vladala korporalska palica. Ustaviti se mu tudi ne bodo mogla nemško- in madžarskonacionalna strem ljenja, po nadvladi. Preosnove, ki jih zahteva razvoj hudskega življenja, so nujno potrebne in zato tudi morajo priti.
LIST EU.
"mjs* Tuma ia jugoslovanska deklaracija*-frj
Dr. Henrik Tuma, odvetnik, bivši naroden poslanec v goriškem dieželnem zboru in goriški deželni odbornik, sedaj voditelj jugoslovanske socijalne demokracije, spada med ljudi, ki mislijo, da so vzeli v zakup vso modrost tega sveta in trpe na maniji, da s le oni, ki vse znajo in vse razumejo. Tako je tu-t/i z jugoslovansko in narodno idejo; in ker so bili v jugoslovanski socijalni demokraciji tudi neki mladi ljudje, ki so si usojali imeti o teh vprašanjih svoje lastne misli, ki so jih tudi povedali v „Napreju“, jim je on s pomočjo sodruga Cobala in drugih takih korifej pokazal vrata in jih postavil na hlad. In tam jim. je še povedal, da so ti mladi inteligenti pisali o stvareh, ki jih niso razumeli. Vse te stvari razume poleg dr. Tume pač kvečjemu še gospod Cobal!
Sedaj piše dr. Tuma v podlistku „Napreje“ o „ Jugoslovanski deklaraciji“ in tu čitamo v številki minulega pondeljka:
„Jugoslovanska deklaracija od 30. maja 1917 je torej plod vojnih dogodkov, ni' samorasla ideja slovenskega in hrvatskega naroda, ni zaključek realne premišljene akcije jugoslovanskih politikov.“
Par stavkov nižje pa je dr. Tuma zapisal;
. Jugoslovanska ideja torej v splošnem ni več nove “
Gospod 'doktor je tu očividno že pozabil, kaj je napisal zgoraj. Ako jugoslovanska ideja ni nova, je to dokaz, da tudi deklaracija ni plod vojnih dogodkov, temveč da je ona-samorasla ideja slovenskega in hrvatskega naroda, da je zaključek realne, or? mišljene akcije jugoslovanskih politikov. Kako je mogoče pisati v isti sapi taka protislovja!
Dalje piše dr. Tuma:
„Politična zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov nam dokazuje, da se je po nastopu konstitucio-nelne dobe med jugoslovanskimi narodnostmi ta ideja izrekla sedaj v tej, sedaj v oni obliki. A do danes se ni nastopalo enotno pri posameznih celotnih narodih in v združenih strankah. Izhodišče jugoslovanske ide:e je instinktivni občutek Slovencev, Hrvatov in 'Srbov posebej, 'da je vsak narod za-se kot gospodarska in kulturna skupina prešibek, da si obvaruje svoj obstoj, še bolj pa, da si zviša svoje blagostanje in kulturo.“
To je ravno! Ker smo instinktivno čutih, da smo sami za-se prešibki, da si obvarihemo svoj obstoj, smo iskali in našli rešitev v jugoslovanski ideji, Ako pravi dr. Tuma, da presoja socijalna demokracija jugoslovansko idejo iz sociologičnega, gospodarskega in zgodovinskega stališča, temu ni kaj o-rprekati, a to isto velja tudi o 'drugih jugoslovanskih strankah. Socijalne in gospodarske razmere so oredvsem, ki so silile v razvoj, ki je imel svoj naravni zaključek v majniški deklaraciji. Enaki razlogi in slične razmere, ki so povzročile gibanje za ujedi-njenie nemškega in italijanskega naroda in ki so tudi dovedli do tega ujedinjenja, so povzročili tudi jugoslovanski pokret. Izid tudi tu ne more biti drugačen kakor tam.
Zato je nesmisel, ako dr. Tuma trdi:
„Se manj velja, da je bila jugoslovanska ideja kdaj živa med celim slovenskim narodom.“
Ako bi presojali slovenski narod po sodrugih Cobalove vrste ali po kakem od sveta ločenem rovtarskem kmetu, ki .ne čita nobenih časopisov, potem bi imel dr. Tuma prav. Dr. Tuma je dober sociolog in mi tega ne bi mu hoteli oporekati, dasi je v-časih v protislovju s samim seboj, zato pa bi moral biti tudi toliko psiholog, da bi znal, kako nastajajo ljudski pokreti. Ideja se pojavi v glavi posameznika* kakor iskra, ki meče žarke na vse strani. Ti žarki povzročajo nove iskre, dokler ne nastane velik požar. Naravno;je, da se vse velike ideje pojavijo najprvo v prosvitljenih glavah, dokler ne postanejo last celokupnega ljudstva. V tem smislu jugoslovanska ideja ni bila med slovenskim narodom v zadnjih desetletjih nič manj živa, kakor ideja združene Nemčije ali Italije med nemškim ali italijanskim narodom v petdesetih in šestdesetih letih. V prvi vrsti pa se je ia ideja seveda kazala med inteligenco. Med to je bha jugoslovanska idleja že davno živa in odklanjali so jo le oni, ki niso verovali v njeno uresničenje. Majniška 'deklaracija je torej le poslednji kristaliziran izraz jugoslovanske ideje, ki je med nami že davno živela in bila z omenjeno deklaracijo le sprejeta v naš oficijelni narodno-politični program kot izhodišče in podlaga vsemu nadalinemu našemu političnemu delu. Sicer nas veseli priznanje dr. Tume, da je ?; majniško deklaracijo postala jugoslovanska id pa celokupna ideja slovenskega naroda. Toda nikakor ni res, da je postala občenarodna, last še le z majuL ško. deklaracijo. Ta deklaracija je temveč le izraz o-nega, kar je že davno tlelo v vseh zavednih sloven-
G»vor dr V^rstorš^ka«
Poslanec dr. V e r s t o v š e k je imel v seji poslanske zbornice dne 4. decembra 1017 v razpravi O nagodbi z -Ogrsko govor, katerega, prinašamo radi zanimive vsebine in odiiočnelgH nastopa, doslovno:
Brezpravnost Prekmurcev.
Visoka zbornica ! Razprava, ki se vriši te dni, je velevažno posvetovanje o nagodbi dležel ogrske krone, torej dežel, v katerih biva čez 60% Nemadža-3 o v. Nagodba, pa se sklepa, potom Madžarov po ovinku tudi s Hrvatsko, našo najbližjo sestro, s katero želimo biti združeni vsi Jugoslovani tostranske polovice, ne po madžarski pogodbi, ampak tesno spojeni v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. A kljub temu, da biva v deželah ogrske krone 60 odst. Nemadžarov, da je priklopljena Ogrski cela Hrvatska in Slavonija, sklepajo to pogodbo vedno le samo ‘ Madžari. Zato je ta pogodba le njim v prid. Naš na- \ rod slovenski je imel do Madžarov vedno le najslab- j ši vtis. On je želel od nekdaj, da bi bili vsi Slovani < docela ločeni od. ten hunskih ljudi. Obžalujem vsako- j gar, ki mora živeti v madžarski državi. Zlasti pa so • nam pri srcu pastorki SloveneiJ,Prekmurci, ki so že j dali Madžarom vso kmetijsko kulturo, sami pa nima- j jo, ne Šol, ne drugega pouka v svojem lepem, staro- j davnem panonskem jeziku, ki ga morajo v uradih j Hvoje svobodoljubne države uporabljati samo potom j tolmača. Tako izgleda ona samoodločba narodov na I {Ogrskem, - ki jo je hvalisal svojčas Tisza. Pri teh ža- j lostnih narodnih razmerah to- in enostranskih Slo- j vaaov si je tipal tudi tu pred kratkim ministrski j predsednik pl. Seidler trditi, da so podani vsi pogo- ; ji. da zamorejo vsi narodi sodelovati pri državnem j ustroju. Naši bratje Slovenci na Ogrskem, ki jih je j
200.000,	nimajo nobenega zastopnika, ki bi zagovar- j jal njih težnje, kvečjemu se gerira govoriti v njiho- j vem imenu renegat Wlassitz. 'Odločno protestiramo \ še enkrat, da bi si drznili krogi avstrijskih in ogrs- f kih državnikov zlorabljati tako velike ideale, kakor j je samoodločba narodov. Tolmačenje naših zahtev od j strani teh krogov v smislu, kakor se je to do sedaj ; godilo, je izzivanje prve vrste, ki bo našlo v ljudst- j vu najodločnejši odpor. (Tako je!)
V nemškem jeziku nadaljujoč je govornik iz- ]
rajal:
Potvarjenje ruskih poročil o miru.
Prodno preidem k predmetu samemu in govorim o nagodbi, se hočem le s par besedicami dotakniti dogodkov zadnjih dni.
Pretekli petek so predsedništva Češkega Sva-za. Jugoslovanskega kluba, in 'Ukrajinskega kluba razglasila skupno izjavo, v kateri povdarjajo, da. je vlada rusko cirkularno noto z dne 28. novembra, samovoljno potvorjeno objavila, v kateri je bil izpuščen oni del note. ki pravi, da zahteva ruska vlada rol mirovni pogo: jamstev za izvedbo pravice do narodne samoodločbe in je zamolčala poziv na nemško in avstrijsko delavstvo, v katerem je bila izražena želi a. da z dejanji podpirajo ruske mirovne ideje. To konstatirale je bilo vladi tako neljubo, da je ovirala objavo skozi 24 ur in dovolila objavo šele takrat, ko so se časopisom doposlale uradne polemike.. Napadi v „Refohsposti“, ki so bili precej plitvi, nas ne bb’uejo, na -uradni članek-uvodnik v ..Fremdenblattu“ i;• a ne moremo molčati. V tem Članku se brez vsakega dokaza izraža usode pol h a trditev, češ, da bi bila izvedba slovanske deklaracije nezdružljiva, z eksistenco naše monarhije.
Temu nasprotno povdarjamo, da ima narodnostna federalizacija monarhije v krogih, ki so sigurno bolj poklicani zastopniki avstrijske misli kot oiici-jczni pisec članka v ..Fremdenblattu“, prav vnetih pristašev za preureditev monarhije v organizacijo narodnih držav. Samo madžarski in nemški privilegiji so, s katerimi se te reforme ne strinjajo. Glavna opora teh privilegijev je dualizem in nagodba, ki nospešuje in podlpira dualizem.
s k ih srcih, tu več, tam manj zavestno. Ona je mejnik v našem narodno-političnem življenju, pokazala nam je vsem jasen cilj, ki ga ne pustimo več iz vida.
Premirje.
Premirje še ne nudi brezpogojnega jamstva za resničen mir, vendar je premirje navadno očividen znak za bližajoči se mir. Premirje določa, da se za gotovi čas ne sme pričeti na nobeni strani s sovražnostmi., Tako se je sedaj, kakor se poroča, med Rusi in našimi odposlanci sklenilo, da mora stranka, ki hoče zopet pričeti s sovražnostmi, 48 ur prej odpovedati premirje. Postojanke, v katerih ostajajo za časa sklepanja premirja posamezne čete, so ločene od sovražne armade po posebej označe-
Strahovlada in cenzura na. Hrvatsbem.
Kakor je skušala te izjave pred dnevi potlačiti 1 in utajiti naša vlada,, ravnotako je še včeraj ogrska vlada v Zagrebu utajila slične izjave.
Tudi na Ogrsko-Hrvatskem gredo z utajitvijo resnice tako daleč, da zaplenijo celo deklaracije celin skupin strank. Tako je bila včeraj v Zagrebu u-tajena in zaplenjena na posebno povelje iz Budimpe Ste skupna slovesna 'deklaracija poslancev Starčevi-Čeve stranke prava.in srbskih samostojnih poslancev, čeprav so podali izjavi poslanci izvršujoč svojo dolžnost. da v tej usodepolni dobi javno izrazijo voljo svojega naroda.
Ta izjava je bila zelo nedolžna, toda kljub temu se na ukaz iz Budimpešte ni smela objaviti. Izjava se glasi:
„Povodom mirovne ponudbe sedanje revolucionarne ruske vlade, ki je bila dne 28. novembra. 1917 izdana v C ar skojem selu in katera se obrača do v seli vlad, ljudskih slojev in do vseh vlad vojskujočih se držav z vprašanjem, ako so pri volji, pričeti s po gaj an ji za takojšnje premirje in mir, izjavljajo podpisani poslanci hrvatskoga sabora, da pozdravljalo vsak korak, ki bli mogel v resnici privesti do trajnega miru.
Povodom tega smatramo za svojo dolžnost, cia s teni javno izrazimo zahtevo celega naroda, ki — opirajoča se na samoodločbo narodov — zahteva odločno: mir, ki bi naj napravil konec grozotam svetovne volne, mir, ki bi naj odgovarjal v demokratičnemu duhu. mir. ki bi zajamčil vsem narodnostim, torej tudi enotnemu narodu Hrvatov. Srbov in Slovencev. popolno prostost državnega^ kultorelnega in gospodarskega, življenja, in razvoja.
Zagreb, dne 3. decembra. 1917.
Slede podpisi: Cesar Akačič, Srgjan Budisav-1,jevi8, Dragutin pl. Hrvoj, Vojislav Kempl, Iv. Ko- j v ačevie, Franjo pl. Kuirin, dr. Petar Majer, 'đr. A. I Pavelič, Ivan. Peršič, dr. Živko Petričih, Valerij an f PribiČevič.“	jj
Gospoda! Ta izjava mi je povod, da de ki ara ci- j jo kakor tudi deklarante tukaj kar najprijaznejše po- j zdravim v imenu Jugoslovanov te ‘državne polovice. » j Pritrjevanje.) Konstatujemo še zlasti, da nas zelo { veseli, ko vidimo, da so se združili za skupno izjavo j Starčevičeva stranka in Srbi (pritrjevanje), da po- \
\ kažejo, kako zelo dokazujejo enotnost in edinost na ) celem jugu. Zastonj se bodo trudili odpadniki in tudi j od vlad podkupljene 'duše, da bi postopali z našo de- j khferaciio tako, kakor delata avstrijska in ogrska j vlada.	j
Ž
Ogrska izrablja Avstrijo.
Visoka zbornični. Sedanja razprava za podalj- \ Sanje nagodbe z Ogrsko se vrši baš v času, ko je i vsem Avstrijcem že postalo jasno, kako škodo imamo \ od sedaj še veljavne nagodbe z Ogrsko iz leta 1908. j Gospodarske katastrofe med to vojno gredo vse na • račun našega ogrskega prijatelja. Velika beda širo- i kih slojev v avstrijskih deželah je posledica nenara- | vitega gospodarskega razmerja med obema državni- j ma polovicama. Slabo preskrbo z moko in drugimi : živili ima Avstrija zahvaliti nagodbi z Ogrsko, kajti j ta nagodba je prinesla Ogrski vse koristi na gospo- \ darskem polju, dočiro je avstrijske dežele leto za le- '! lom bolj oškodovala in slabila, dokler niso končno j Ogri v tej vojni dosegli popolno htimosFiuost.
.Ogri so razumeli za časa vojske se popolnoma | zapreti in nam deliti milosti. V mirnem Času smo bi- j i 1: vsled sklenjenih pogodb navezani, da smo dobivali j I iz Ogrskega za drag denar žito, zlasti pšenico. Tu- | i di dobava živine iz Ogrske, ki je urnela vse meje na ,ugu monarhije dobro zastrašiti, je bila za drajg de-: nar omogočena. Za časa vojske nam enostavno niso j hoteli dati ničesar, tako da je naša državna polovi- J j ca prišla večkrat v največjo stisko. Posledice, ki so \ se pojavile, so: Jadikovanje vseli stanov v Avstriji,
! nezadostna prehrana otrok, delavcev, veliko poman j-j kanje, . da, deloma, še celo lakota. Nasprotno.pa je na * Ogrskem izobilje vseh potrebnih živil, razkošno'živ-
i ni črti. Ta črta se ne sme več spremeniti, o-ziroma ne sme prestopiti. Premirje je obvezno za oba dela, in sicer od določenega časa naprej, oziroma od časa, ko se objavi sklep premirja, Med premirjem se ne sme pošiljati nobenih čet ne na fronto in ne iz fronte. V po-prejšnih dobah so se premirja sklepala celo za več let. Tako so n. pr. Turki sklepali večkrat, premirje s kristjani iz verskih ozirov za dobo 20 do 30 let. Premirje se ne sme zamenjati z orožnim premirjem, ki se pogosto sklepa med divjanjem najhujših bitk v svrho pokopanja mr ličev, odprave ranjencev itd. Z Rusijo še do-sedaj naša armada kljub temu, da je divjala vojska 41 mesecev, ni sklepala premirja. Upamo, da bo sedaj vsaj na vzhodu konec prelivanja krvi.
ijenje brez vseh skrbi, lov za vojnimi dobički, da, še celo zasmehovanje pomanjkanje trpečega prebivalstva naše državne polovice. Še pred dnevi je v železniškem vozu v pogovoru izjavil nek gospod iz O-t■ rske:	„Tukaj v Avstriji more živeti ie pes.“ To
prostaško prispodobo je naredil z nekakim notranjim veseljem, ker si je bil svest tega, 'da je Madžar Avstrijca izročil lakoti na milost in nemilost.
Da je neznosne razmere v zadevi prehrane pripisati na račun Ogrov, je pač v Avstriji slehernemu znano, ni pa morda znano gospodom ministrom, ki kot uradniki-ministri nimajo toliko poguma, da bi natopili proti Ogrom. Ocl severne Češke do južnega konca dežele požrtvovalnih Dalmatincev, od vrlih PredarelČanov in Tirolcev notri do najskrajnejših o-zeinelj Galicije in Bukovine slišiš samo eno kletvico prebivalstva glede slabe aprovizaoije in preklinjanje nad nečuvenim postopanjem Ogrov napram avstrijskim deželam. V ljudstvu se je pojavilo ogorčenje proti Ogrom, ki je včasih hujše, kakor zoper skupne sovražnik». In po pravici, kajti Ogrska se je proti nam gospodarski zaprla mnogo bolj strogo, kakor marsikatera nepristranska ati še celo sovražna dežela (Pritrjevanje.) Ne smemo pozabiti, kar je že tudi prišlo v javnost, da so Ogri na stotine vagonov žita poslali preko Švice v sovražno deželo. Na tisoče u-bogih družin pa gladuje vsled zločinskega postopoma Ogrov.
Gospoda! Glad boli in ustvarja čine obupnosti, ki so tem hujši, ker prizadeti vedo, da morajo le raradi ljubih Ogrov, katere tako poveličujete, katerim so še včeraj in danes peli nemški poslanci slavospeve v naši zbornici, prestati toliko gorja.
Dejanske razmere, ki se zrcalijo v nevolji celega ljudstva, beležimo na kratko: Ogri so vsled gospodarskega izkoriščanja- najbolj osovraženi ljudje pri vseli Avstrijcih brez razlike narodnosti. (Prav dobro!) Tlega dejstva ne odpravi še tako lepo naslikano poročilo poročevalca o podaljšanju nagodbe z Ogrsko,
Ljudstvo bo obračunalo s poslanci, M so za podaljšanje škodljive pogodbe.
Gospoda! Kdo ne pozna tega srda, kdo ga še bo tajil, kdo ga še bo skušal prikrivati? Zaril se je že globoko v dušo slehernega pomanjkanje trpečega Avstrijca, Vprašam le zastopnike ljudstva: Ali še i-mate poguma, glasovati za nagodbo na podlagi teli izkustev, za nagodbo, ki nas je skozi eno desetletje gospodarsko uničila, ki nas je v vojnem času obsodila na lakoto, za nagodbo, ki je spravila Avstrijo ob rob propada, Ogrsko pa ojačila in sicer ojačila tatico, da bo izšla iz vojske mogočna in gospodarsko ojačena? Bolje je nobene nagodbe, kakor pa nagodbo, ki bi popolnoma uničila našo gospodarstvo! Ljudstvo mora obračunih z zastopniki, ki bodo glasovali za nagodbo, to tem bolj. ker ti pomagajo, ‘da mi še nadalje izgubljamo gospodarske koristi, katere smo s trudiom in železno pridnostjo rešili pred poželjivo-stjo in brezobzirnostjo Ogrov. Imena teh zašttopni-! :	A ■> stri'e, N nam zan.iko, katero so nam Ogri vr-
gli okrog vratu, še bolj nategujejo, bodo prišla na sramotilni oder za večen spomin na razbijalce avstrijskega narodnega gospodarstva,
Kratkovidnost nemških politikov v Avstriji je : nepojmljiva, ker vsled. malenkostnih političnih dobič-• kov, katere imajo lopatam iz dualistične oblike, pu-I ščajo v nemar vse gospodarske koristi naše državne I polovieč7 V narodnem oziru jim vendar ta državna i oblika ni prinesla, nobenih trajnih in velikih koris-\ ti, v gospodarskem oziru pa je nas vse dualizem o-slabil in postaja, od leta do leta še nadalje katastrofalen. Gospodje na nemški strani se vselej sklicujejo na državno obliko, ki se je obnesla, pri Čemur pa pozabljajo, da je Ogrska vselej stremila za tem in I še stremi sedaj za tem, kako bi se popolnoma, ločila l od Avstrije. Bolje, da pride ta ločitev nrejkoslei; db-l kler še nismo popolnoma izročeni poginu. CPritrjeva-j nje.) Torej:
Proč z dualizmom iu samostojno Ogrsko!
Vsaka nagodba in pogodba je za Ogre samo ; skupnost na odpoved. Kakšen dobiček, pa ima Avst-f rij a, ako smo mi vsled takega izkoriščanja, od stra-I ni Ogrske v gospodarskem oziru pobiti k tlom, tako,
[ da ne moremo niti dihati več? Nemci bodo morali f priti do prepričanja, da se vsled gospodarskih sla-I bi!L razmer tudi narodnostno ne bodo mogli krepiti. \ Kratko rečem: Za Avstrijo je iskati rešitve le v tem,
I da se razbijejo spone dualizma, da se gradba cele t monarhije prenovi na podlagi narodnostnih skupin, f ici bi se naj neovirano in prosto, gospodarsko in na-| rodnostno razvijale na ozemlju, na katerem bivajo ti I narodi. Vsa ta ozemlja se sme lažje smatrati za go-
Ispodarsko enoto, za skupno carinsko in trgovsko o-zemlje, nego je to možno pri dualistieui državni obliki, vsled katere je država itak razcepljena na dva I trgovinsko-politicna dela. Narodnostne zahteve Cehov
Iin Jugoslovanov, ki so izražene v deklaracijah z dne 30. majnika t. 1., uvažujejo te nedostatke in stremijo za tem, da bi rešile Avstrijo. Zaradi tega molj ramo pač očitanje, katero nam mečejo v obraz naši f narodni nasprotniki, češ, da hočemo razbiti Avstri-i jo, odločno odkloniti. Le zaradi nadvlade Nemcev in \ Judomadžarov, vsled zatiranja malih narodnosti od f strani poslednjih, se je moralo krčevito držati starih 1 oblik; zaradi obeh teh gosposkih narodov mora biti


država v 'gospodarskem oziru; razbita. Zarad lega nadvMd$a Nemci tudi --glasujejo'. za podaljšanje na-•’gbdfte * Ogrsko in dovolijo, da ljudstvo strada M
'iiada$§e-
(Dalje prihodnji.
Zv«2a jugosiov* uskih
železas oarj • v.
-Nail tri leta je počivalo delovanje jugoslovanskih želfifcaifcftrjev, česar je. krivo' zlasti preganjanje železBŠgkih uradnikov in uslužbencev in pa dejstvo, da so oblasti razpršile na vse strani raznih avstrijskih kronovin odbornike in delavne zvozihe člane.
One 8. grudna t. 1. zvečer so se zbrali v Nar. Domu v Mariboru na posvetovanje delegatov iiaju-plivnejRi možje železničarske organizacije. Posvetovanje, katerega se je udeležil v imenu Jugoslovanskega 'kluba poslanec dr. V e r s t o v š e k, je trajalo do 12. ure in je obrodilo mnogo načrtov za bodoče belo vanje.
Drugega une popoldan so se zbrali železničarji •v prav iefmni številu k izvanrednomu občnemu zboru. Ö. predsednik Škerjanc pozdravi navzoče, '•pojasni v kratkih in jedrnatih besedah trpljenje raznih članov v zadnjih treh letih, ukinjen je delovanja Zveze v zadnjem času in izraža upanje, da bo Zveza tembolj sedaj delovala za boljšo bodočnost svojih članov. Predsednik posebno pozdravi delegata Jugo-sjovanskega kluba, poslanca dr. Verstovšek.!.
Poslanec dr. V e r s t o v š e k sporoči skupščini pozdrav Jugoslovanskega kluba ter povdarja, da parlamentarno zastopstvo najbolj umeva važnost jugoslovanske organizacije železničarjev. Govorni* o-fjisuje trpljenje preganjanih, ki so trpeli, ker su zavedni možje, ki so trpeli za svojo močno organ.,uc;-jo Nasprotniki so jih hoteli streti, toda ni se jim 'posrečilo. Malodušnih članov, omahljivcev in bojvJpv-cev ne sme biti v tako vrli organizaciji. Partomen-arno zastopstvo računa kakor na vse sloje slovenskega, hrvatskoga in srbskega naroda, tako tudi na izdatno pomoč vseh jugoslovanskih železničarjev. Organizacija mora postati važen faktor na celem jugu, Nemški uradnik bo na raznih progah slovanskega juga jv.-«; lahko užival gostoljubnost, ne bo pa gospodaril in ukazoval, kakor doslej. Govoru so sledile burne ovacije za 'Jugoslovanski klub.
Nato poda g. Kejžar jako obširno odborovo poročilo, ki je bilo zanimivo ne toliko z-avoijo delovali a Zveze, kakor predvsem zavoljo podrobnih podatku v o preganjanju slovenskih železničarjev.
G- L j u b i č iz Trsta prinaša iskrene pozdrave močne tržaške podružnice, ki že šteje , i.ratk m času nad 300 članov.
Pri drugi točki, namreč pri volitvi novega od bora,, predlaga g. Kejžar, da se odbor začasno ne voli. temveč se prenese centralno vodstvo na mariborsko podružnico. G. Ljubič predlaga, da se bolniška blagajna ne sme odpravi!,:, temveč se raje zviša članarina. Članarina se določi s 1. januarjem 1918 na 1 K 60 v na mesec. Sprejemajo se tudi prostovoljni, doneski. Redne podpore se podolju jejo rednim članom, ki so najmanj 4 tedne bolani. Višino te podpore določi vedno podružnični odbor, katero mora vselej odobriti osrednji odbor.
Občni zbor izreka vsem preganjanim neomejeno zaupanje, denuncijantom pa skrajno zaničevanje. Občni zbor nadalje paziva vse člane in podružnice, da zbirajo naprej materijal o persekucijah, da morejo pozneje obračunati s krivci teh prežalostmh dogodkov-
Občni zbor nadalje poziva vse podružnice, da začnejo redno in vstrajno poslovanje in naprosijo liste: „Stražo“, „Slovenca“. „Slovenski Narod'“ in „E-dinost“, da objavljajo domm raznih podružnic in Zveze.
Dolgo Časa se je poj v ij-rdo o ujedinjenju jugoslovanskih železničarjev' \seh kategorij. Sklene se, da naj sedanji odlbor prujLijema občnemu zlim predloži natančne načrte /a ta ujedinjenje.
Občni zbor izreka nadalje Jugoslovanskemu klubu najiskrenejšo zahvalo za vse, kar je do sedaj stori! za železničarje, in ga prosi tudi zanaprej izdatne podpore.
Nadalje pozivajo zborovalci vse stranke celega juga,' da sprejmejo pri prihodnjih volitvah v državni zbor zastopnika jugoslovanskih železničarjev kot kandidata. Ravnotbko prosijo parlamentarno zastopstvo. da se sprejmejo -tudi železničarji kot člani v Narodni svet, kakor hitro bi se ta osnoval.
Vsnored dnevnega reda je bil- jako mnogovrsten Nasa želja je še, da bi Zv za železničarjev priklopila. kmalu tudi vse hrvatske železničarje i: svoji organizaciji.
Agrarni sedaliz«m v Rušil i.
Dne 23. novembre t. !. je „vlada ljudskih kockarjev“ izdala dekret, v kater-m se za ukazuje, da preide .zemlja v last vsega Ušiva. Vsebina 'dekreti'? je:
Zasebna last kakega zemljišča nronpha. Vsa zemljišča, ki so se dosedaj nahajala v oblasti plemstva/, cerkve, samostanov Lv kapitalistov, z gospodar-
skimi poslopji in s pritiklinami vred, z mrtvim in ži-t vam inventarjem postanejo last vsega ljudstva. Raz-: .ustitev se bo' izvršila brez odškodnine dosedanjim j lastnikom; toda dobivali bodo skozi nekaj tol podpo-j ro iz državne blagajne, da se lažje prilagodijo no-j vim življenjskim pogojem. Izvzeto od razlastitve je I zemljišče, ki je last kmetov in kozakov: ta last ostane nedotaknjena.
V vsakem okraju, sl izvoli ljudstvo okrajni odpor, v vsaki občini občinski odbor. Okrajni odbor določa, katera zemljišča se bodo razlastila, Izvrši razlastitev in izroči razlaščeno zemljišče posameznim občinskim odborom. Občinski odbori uredijo obdelovanje zemljišča. Smejo zemljo deliti na parcele in izročati v svrho obdelovanja posameznim kmetskim in delavskim družinam. Nobena družina pa ne sme 'dobiti več zemljišča, kakor bi* ga mogla sama, to je brez najetja delavčev, obdelovati. Ostalo zemljišče Pause za porabo podeli tistim družinam delavcev, ki nimajo nobenega zemljišča. Družine, ki dobijo zem-I Ijišče, dobijo isto samo za lastno porabo, ne pa kot 1 osebno lastnino. Ako hoče zapustiti' katera družina I zemljišče ali ako izumrje, zemljišča ne sme morebiti I prodati ali izročiti kot dedščino, ampak zemljišče ? preide nazaj na občinski odbor in ta zemljišče odda j kaki drugi družini, pri čemer se mora še posebno ozirati na hajbližje sorodnike bivše družine. Bivši bni.bni se povrnejo samo stroški za zboljšanje zem-l.išču, katero so izvršili. Ker se družine ne množijo enakomerno naglo, se zemljišče v vsaki generaciji nanovo porazdeli, da se tako uresničuje načelo, da mora ostati v vsaki družini samo toliko zemljišča, kolikor ga more sama obdelovati. Ne razteza se pa ta način rabe zemljišča na posestva s posebno intenzivnim obdelovanjem, zlasti ne na vrte, drevesnice, zemljišča za pridelovanje sladkorja, za pridelovanje oranž itd. Taka posestva obdelujejo občinski odbori na svoj lastni račun.
Odredba - priznava vsem ruskim, državljanom i pravico do zemljišča. Vsak delavec sme zahtevati, da se mu odkaže toliko zemljišča, kolikor ga more obdelovati s svojo lastno družino. Ako mu pa občinski odbor ne more odkazati zemljišča v lastni občini, tedaj se mu pa odkaže zemljišče v kaki drugi občini, v kateri se še nahaja odvisno zemljišče.
Ta odredba dokazuje, da so boljševiški voditelji socialistični sanjači prve vrste. Uresničiti hočejo to, kar se še dosedaj ni posrečilo nikomur, odpraviti osebno lastnino, upeljati samo državno ali narodno lastnino in zgraditi ves družabni red zgolj na dva zakona: na popolno enakost in popolno prostost. Tak družabni red pa je nemogoč, ker si niti dva človeka nista popolno enaka in ker je k redu v državi ; neobhodno potrebno, da se prostost omejuje po pri-! stojni oblasti.
Z boljševiškimi komunističnimi nakanami so 1 nezadovoljni ne samo veleposestniki in meščani, —
Is marveč tudi srednji in mali kmetski posestniki. Saj bi ne samo veleposestniki, marveč tudi mali posestniki izgubili svojo zemljo, ki je dosedaj bila njihova last in ki bi jo radi svojim otrokom izročili v po-! sest. In če bi se morda izpočetka najmanjšim posest-jj nikom in kozakom zavoljo tega, da bi se jih prikle-J nilo na boljševiško vladjo, pustila njihova posestva, j tekom ene generacije bi vendar prešla v sploišno last. i Saj veleva, določba, da se mora tekom ene generaci-I je zemlja nanovo razdeliti; le tako se more uresničiti temel jno načelo boljševišike "agralrne preosinove , da je lastnik ruske zemlje ne posameznik, ampak ruski narod.
Posledica te odredbe je nezadovoljnost pri vseh Kmetskih posestnikih, velikih in majhnih. Ta nezadovoljnost se kaže v tem, da se organizacija kmetov ni hotela razdražiti in popolnoma strniti z bolj-ševiki, ".kakor so ti zahtevali, temveč je ohranila svojo samostojnost. Njen izvršilni odbor že nastopa v zvezi z zmernimi socialisti proti boljševikom, katerim se začenja pod nogami majati — zemlja.
Rotaki!
Pri naših uajnesrečnejših bratih je pretekli mesec napočila zopet ura radostnih upov. Pregnani od krute usode iz svoje krasne domovine, izgubivši ves svoj imetefc, morali so že preko dveh let prebi-1 ati raztreseni med tujimi ljudmi v najžalostnejših razmerah. Sedaj se jim zopet odpira pot v ljubljeno domovino.
Povratek naših primorskih beguncev pa ni tako enostavna in lahko izvršljiva stvar. Razdejana so njih bivališča; brez orodja in živine so; polja, tra-I vniki in gozdovi so opustošeni; manjka živeža; tre-I ha torej velikih, dolgotrajnih priprav, preetno morejo I domov vsi naši begunci.
Vse te priprave izpeljati naravno da je naloga I države in dragih javnih korporacij. Vendar je tudi dolžnost vseh drugih krogov, da olajšajo to ogromno delo. Med prebivalstvom in oblastnijami treba posredujočih organov, ki na eni strani sporočajo želje in nasvete javnim činiteljem, na drugi strani pa gredo državi na roke pri izpeljavi njenih koristnih načrtov.
Ker se glavni del vsega tega poslovanja osre-dotnčuie pri centralnih oblastih na Dunaju, smatrali so naši poslanci z juga za potrebno, da se na Du-I naju osnuje podpisani osrednji odbor za vrnitev be-I guncev in obnovo Primorja.
Naloga tema odboru bo predvsem, da sodeluj# pri vseh pripravah za čim hitrejši povratek beguncev v domovino. Razume se pa, da mora zastopati njihove interese, zlasti njihove pravice do podpor.in zadostnega živeža, kakor tudi- do zdravih bivališč , dokler so še v tujini. Odbor ima sodelovati pri nameravani obnovi in hoče zlasti skrbeti, da bodo obnov;!;! dela izročena domačemu kapitalu «a vzajem-nosfni podlagi in domačim delavnim silam.
■Odbor 'e že prijavil svoje delovanje osrednji •vladi, ki ga priznava, izjavljajoč, d!a, sc ho drage volje ozirala na vsako koristno inicijativo. Odbor hoče sodelovali z vsemi obstoječimi korporacijami in z drugimi odbori, tako, da bodo roko v roki delovali vsi. oni činitelji, ki so v to poklicani. Za eno prvih nalog smatra odbor, da se preko zime zagotovi izdatne in zdrave življenjske pogoje begunski mladini, katera, je položila na oltar že toliko nepotrebnih žrtev. Započeti hoče torej akcijo, da se čim večje število begunske mladine preseli na jug med kmetske rojake dobrega srca. in darežljivih rok. Hoče SC deco spraviti na Štajersko in Kranjsko, deloma i na Koroško, kjer bo pod nadzorstvom deležna gostoljub-t owil rojakov.
Odbor je prepričan, da se bo begunsko ljudstvo odslej / zaupanjem obračalo na podpisani odbor, izvajajoč j ovsem resnično in stvarno svoje potrebe mi želje, katerim hoče odbor j o vseh svojih močeh pripomoči do uresničenja.
Da se more vse to doslej tako raztreseno posredovanje, dopisovanje in pripravljalno delo, zlasti ra intervencije pri osrednjih oblastih vršiti redno in nepretrgoma, sklenil je odbor osnovati na, Dunaju stalno pisarno, ki bo na razpolago s pismenimi in ustnimi nasveti vsakemu beguncu.
Da se zagotovi vse to redno poslovanje, da. se omogočijo razne podporne akcije v prid' beguncem , naravno, da treba izdatnih gmotnih sredstev. Obrnili smo se žo za podporo na državo in na razne javne korporacije. Treba nam pa tudi pomoči od stravi rojakov, ki niso do sedaj nikdar odrekli, kadar je šlo za naj nesrečne]Si del naroda, za primorske begunce.
Podpisani odbor vsledf tega. prosi, naj vsakdo . ki so mu na srcu naši begunci, priskoči s primernim clarom na pomoč; naj zbira sam in po družbah, naj posreduje pri zavodih in korporacijah, da zaefebi, podpisani odbor -podporo. O darovih kakor sploh o poslovanju odbora se bo polagal javen račun in se bo zlasti vsako podporno pošiljatev izkazalo v časopisih.
Darovi naj se pošiljajo na dvornega tajnika g. Fran Posega, Dunaj, T., Oberster Gerichtshof.
Rojaki, uvažujte pri tem, da je zima pred durmi iu da dvakrat da, kdor hitro dla.
Na Dunaju, dne 7. decembra 1917.
O S r e d nji o d b or zavrnitev b egunoev i n obnove Primorja n a P n n a j u.
Dostavek: Osrednji odbor ima izvršilni in glavni odbor. Častni predsedniki so: na Dunaju senatni predsednik na upravnem sodišču dr. Miroslav Ploj in dvorni svetnik profesor Fran Š u k 1 j e, v domovini: premilostljivi gospod škof tržašlco-lcoprski dr Andrej K a r lin.
Izvršilni odbor:	predsednik: glavni odvetnik
glavne prokurature Ivan Okretič; podpredsednik: državni poslanec Josip Fon: tajnik: dvorni in radni odvetnik dr. Friderik Babnik:	blagajnik:
svetovalstveni tajnik pri c. kr. najvišjem sodišču F Posega; odbornika: dvorni svetnik dr. J. Babnik in vseučiliški profesor J. Plemelj.
V glavnem odboru so poleg že imenovanih članov izvršilnega odbora sledeči gg. dtržavni poslanci : dr. Gregorčič, dr. L a g i n j a, dr. Kord-s e c, dr. L. Po ga, č n i k, dr. R a V n i h a r, dr R y b a r. profesor S p i n č i č in c. kr. ministrdvu prideljehi višji komisar dr. Vodopivec.
Odborova pisarna: Dunaj, L, Bankgfmse 2 ob vhodu na levo. Voditelj Andrej G a b r š č e k
Maižirsk© dnallsticn« ev«tk§
Ogrski list „Az Est“, katerega se razpeea na ulicah na stotisoče iztisov, je priobčil v svoji številki dne S, dec. sledeče:
„Naš najhujši sovražnik, stara Avstrija, je pričela proti nam odprti, sistematični boj, ko njeno rovarenje proti nam ni imelo nobenega uspeha. Po zraku Dunaja, ki je napolnjen s smradom v razsulu se nahajajoče Avstrije, letajo okoli namesto ptičev psovke in obrekovanja. Vsak češki lump in vsak avstrijski osel sramoti Ogrsko. Sedaj je neka avstrijska sova za svoje sodrug-e iznašla, cla je ogrskih vojakov padlo malo, zato jih je pa prišlo zelo mnogo v vjetništvo. Ako M bilo temu tako, bi mi srečni ploskali. kajti za svet je zdrava, plemenita ogrska kri mnogo bolj potrebna, kakor pa avstrijska. Toda žal, Ogrska je na mrtvih in vietih izgubi];; neeazmerno veliko, in sicer ne samo vsled izdajstev Cehov, ampak tudi vsled avstrijskega vodstva. Vse te izgube nam nalagajo dolžnost, da udeistvimo samostojno o* grško armado, katero bodo vodili ogrski- višji častniki. ne pa avstrijski častniki. Vrhu tega se morajo organizirati v vseh strokah madžarski interesi. Od otroka do starčka se mora našemu narodu pojasnili,
Stran 4.
♦ta mn še nadalje* no moremo- z 'Avstrijo skupno žive-^ kor hoče ta povzročiti naš siguren propad in pogin.-. Nasproti Avstriji mi nimamo nobene obveznosti več. Skoda, za vsak grižljaj kruha, ki ga damo A-v->" striji, škodia za -vsak krajcar, ki ga plač n j-emo za njene prav slabe industrijske/ izdelke. Ne obiskujmo ne čeških kopališč, ne avstrijskih zdravilišč; kajti iz,-vsakega vinarja, ki ga tjekaj nosimo, postanejo krogle, katere nam streljajo v naša trupla. z vsakim grižljajem, katerega jim mi daja-mo, pitamo sovražnikov kateri svojo od nas vzdržano moč uporablja proti nam. Če se tudi v vsem nahajajo med nami nasprotja. bodimo v teni močni kot skale, in avstrijska glava se bo razbila ob tej skali. Drugače bodo dosegli svoj milj avstrijski zahrbtni napadi. Biti premagani od Avstrijcev, bi bila večja sramota, kot kak poraz in hujše kakor smrt, kajti bilo bi nečastno.“
Na tak nesramen način se hujska na. Ogrskem proti Avstriji. Pri tem pa ne gre za posamezne slučaje, marveč hujskanje Madžarov proti Avstriji je postalo sistematično. Če človek to prebira, se mu v duhu porajajo osebe, kakor Betlen Gabor. Z a polj a in drugi, ki so smrtno sovražili Avstrijo in habsburško dinastijo ter so se z vsakim, s Turkom in hudičem, vezali zoper Avstrijo. Moderno madžarstvo s svojo neskončno ošabnostjo pa je tako, kakor ga je odgo-jil dualizem. Prej torej ne bo red v tem oziru, dokler. ne bo konec dualizma.
Rroti avstrijskemu pisarjenju tudi služi list „Az Bjjsag“, ki označuje v boju proti Avstriji štiri točke. BV 'Ogri morajo z ozirom na splošnone'varno zadržanj© Cehov dobiti pravico, prepovedati reformo avstrijske ustave. 2. Avstrijski cesar mora na avstrijsko ustavo, kakoršna je danes, položiti prisego, kajti v tej ustavi je jamstvo za nagodbo iz leta 1867, dp-čim je v avstrijskem prestolnem govoru napovedana, avtonomistična ustava povzročila že ob svojem naznanilu poraž in vodi k federalizmu. 3. Ne zahteva se samo upeljava madžarske armade z lastnim značajem, temveč tudi osvoboditev madžarskih vojakov od ©sovraženih avstro-češko-slovanskih častnikov in podčastnikov. '4. Ogrska bo sicer preskrbovala armado z živili, a prebivalstvo Avstrije je nič ne briga.. Prebivalstvu Avstrije se bo dalo samo toliko živil, kolikor jih je treba kot kompenzacija za drugo blago in sicer brez vsake simpatije in na strogo trgovski podlagi.
Mir boljše xikov,
Petrograjski listi poročajo o govoru ljudskega komisarja Trockega v prenapolnjenem cirkusu „Modern“: Dejal je, da je sedaj prvo vprašanje — mir. V ta namen so morali najprej odstraniti meščansko vlado in potem Še Kerenskega. Zdaj so prišli boljševik] do moči, da dosežejo mir, in sicer ne diplomatički mir. marveč mir med narodi. Prva njihova dolžnost je bila. ponuditi premirje na podlagi ruske formule, po kateri naj vsak narod s plebiscitom sam odloči, h kateri državi Ivo č e spadat i.
Angleški vojni cilji nespremeni eni.
Angleški minister Churchill je imel te dni govor, v katerem je izvajal, da, so vojni cilji Anglije nespremenjeni in da britsko ljudstvo ne namerava se pečati z drugim, kakor s tem, da legitimira pravične vojne cilje, za katere se je začela vojna. Ce bi se sploh bilo resno stavilo tako vprašanje, bi mogel o njem odločevati le narod kot celota. Ne verujem , da. bi s predložitvijo takega vprašanja vsemu narodu bil v zvezi najmanjši riziko in najmanjša nevarnost. Mi imamo vsa sredstva za uspešno nadaljevanje vojske. Namesto Rusije, ki je začasno odpadla iz naših vrst, so vstopile Zedinjene države Severne Amerike. Nastop Zedinjenih držav Severne Amerike pomeni praktično združitev celega sveta z vsemi njegovimi pomožnimi sredstvi proti nemški sili. To mora končno imeti odločilni uspeh. Večinoma celo prihodnje leto bodo morali britski narodi nositi glavni del vojnih bremen na suhem in istočasno držati tudi P-čolne v šahu. Drugače ne bo zmage. Mi moramo svojo vojaško silo povzdigniti na, najvišjo točko, da se bodo naši -vojaki vrgli na nemške črede kot leopardi. Imeti moramo veliko zračnih letal; mi moramo v bo,]u proti Nemcem napeti vso svojo narodno silo in energijo.
Vojaška pomoč Amerike.
„Times“ poročajo iz VaSingtona, da stremijo novejši predlogi vojnega ministra za tem, da bi se 'stalno, vzdrževala armada dveh milijonov mož za pomoč zaveznikom na zahodni fronti.
Panama napovedala Avstriji vojsko
Iz Novega Torka se poroča dne 11. decembra, Ha je ameriška država Panama napovedala Avstro-SOvrski vojsko.
__________sxaAi a..________________
j Vstaja na Portugalskem
'	švicarsku poročila naglašajo, daVevolucijtf n tl
Portugalskem traja še naprej. Revolucionarno vojaštvo je aretiralo vojnega In notranjega ministra. V ; Lizboni se 6'e nadaljujejo poulični boji. Novo portu-; galsko ministrstvo je sestavil general Sionio Paes, j ki je prevzel poleg predsedstva še tudi r ortfelj za i zunanje zadeve in vojsko.
i	H.T 1_	• • v v »i
Na bojiščih.
INa i t a lij a n s k e m bojišču sneženi žameti in megla Vsled tega je bojno delovanje po sebno v gorovju, omejeno. Boroevičeve čete so j na južnem krilu prodrle do 10 km daleč čez Pia-I vo in zavzele celo črto utrjenih italijanskih posto-j jank. Na ozemlju med Piavo in Brento ter v pro-I štoru med Brento in Asiagom smo prodrli neko-j liko naprej. Conradove čete so v -4 dneh v go-j rovju Meletta vjele 16.000 mož V boj so stopile j tudi francoske in angleške čete, večinoma črnci iz j Afrike. — Na francoski fronti se vrši boj i za posamezne postojanke. Večjih podjetij zadnje j dni ni bilo. — Na ostalih bojiščih ra-j zun packa Jeruzalema nobenih posebnih dogod-I kov.
Prvi boji med Avstrijci in Francozi.
Dopisnik Rieutterjevega urada na italijanskem bojišču poroča cine 8. decembra, da so se med francoskimi in avstro-ogrškimi četami menjali te dni na italijanskem bojišču prvi streli. Francozi so prevzeli eden najnevarnejših dielov italijanske fronte. Obrambne Črte, katere so zavzeli Francozi, se sedaj naglo-ma spreminjajo v močno obrambno zono kakor na francoskem bojišču.
Važnost zasedenja Jeruzalema.
Angleško poročilo pravi, da je zasedenje Jeruzalema velike mednarodne važnosti. Jeruzalem je zasedla, britska armada s pomočjo francoskih in italijanskih čet. General Allemby, zmagovalec nad Jeruzalemom, namerava imenovati za sveto mesto brdskega vojaškega guvernerja. Tako bo nad Jeruzalemom plapolala angleška zastava, docim bodo nad narodno lastjo Francije in Italije, t. j. nad šolami, samostani itd. razobešend francoske in italijanske zastave. Najprvo se bo nad Jeruzalemom proglasilo obsedno stanje. Ne bo se napravil noben .poskus, da bi se bodoče stališče mesta uravnalo pred splošnim mirom. Med tem se bo smatralo mesto, da je v vojaški posesti generala Allembyja,
Izprazn]enje J'eruzaieiaa.
Berolinski Wolffov časnikarski urad poroča: Jeruzalem je bil izpraznjen. Za prostovoljno izpraznitev je bilo v prvi vrsti merodajno naziranje, da se zemlja, ki je vsem vernim narodom sveta, ne sme s-jmemeniti v pozorišče krvavih' bojev. Nasproti temu pa ne igra. vprašanje o tem. ali bi se naj v vojaškem oziru brezpomembno mesto obdržalo, nikako vloge. Naši zavezniki (Turki) vedo, da stojimo mi na njih strani in da še o posesti Jeruzalema s sedanjim uspehom Angležev ni padla končna odločitev. — Listi tudi poročajo, da latinski patriarh Camassei ni ostal v Jeruzalemu, temveč se je preselil v mesto Damask, kjer je dne 6. decembra umrl njegov pomožni škof Riceardo.
Politične vesti*
/ Duhovščina gornjegrajske dekanije za jugoslovansko deklaracijo. Duhovščina, gornjegrajske dekanije v Savinjski dolini je posMa Jugoslovanskemu klubu naslednjo izjavo:	Duhovščina, gornje-
grajske dekanije se iz vsega srca pridružuje vsestranskim izjavam za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. ter z zahvalo izraža vse svoje zaupanje vsemu Jugoslovanskemu klubu, modro in zvesto izvršujočemu oporoko nepozabnega dr. 'Jan. Kreka, ter bridko obžaluje žalostni razdor, povzročen po dr. Šušteršiču. Pozdravlja tudi z vsem miroljubnim svetom mirovni trud in delo Sv. Očeta Benedikta XV. in pa ljubljenega cesarja Karla I., katera naj, tako prosimo, Gospod o-hrani in krepča in osrečuje in ne da v roke njihovih sovražnikov. Gornjigrad, dne 8. decembra 1917. Sledijo podpisi vseh duhovnikov.
Za jugoslovansko deklaracijo so se zadnje dni izjavile še naslednje slovenskoštajerske občine: Š t. V id nad V a 1 dekom. Št. 11 j pod T u r-j a. kom in Mislinja v slovenjgraškem,, Gru-sovje in V r h o 1 j e v konjiškem ter V u r b e r g v ptujskem okraju.
Jugoslovanski železničarji za deklaracijo. Železnikarji, zbrani v Mariboru dne 9. decembra 1917,
14.	deeoB&r». ,1-917.
fot zastopniki večine jugoslovanskih železpiftp’je.v , j -pozdravljajo deklaracijo, .jng6slo.y,^nsfeegi|., . z dne 30. maja 1917 ter jo -brezpogojno v polnonj,- obsegu odobravajo. Jugoslovanski klub je govoHl bani vsem iz srca. ko je podal to za nas zgodovinsko izjavo. Samo tedaj, ako se v deklaraciji podank minL : mal ni program v popolnem obsegu ©dejstvi, bodo j služile železnice na naših tleli res svojemu pifayemu 1 namenu, namreč povzciigi gospodarske in ktiltgrge si-; io jugoslovanskega naroda. Ni nam treba poydarja-1 jati, da so ravno železnice s svojim po veliki večini I nemškim uslužbenstvom tvorile naj večjo nevarnost za naš narodni in gospodarski obstoj. Zato poživljam» Jugoslovanski klub, da še za nobeno ceno in pod nobenim pogojem ne odmakne od tako jasno, začrtane; r oti v lepšo bodočnost jugoslovanskega nhroda. Mi vsi zbrani in z nami ves jugoslovanski narod sjajimo trdno in neomajnim za Jugoslovanskim klubom. Da bi skoro zasijala tudi jugoslovanskim železničarjem zarja zlate svobode!
izvršilni odbor češko-slovanske krščanskosocialne stranke je imel dne 9. t. m. v i&rnu sejo. Predsednik poslanec Šrarnek se je spominjal ;začetkom seje umrlega dr. J. E. Kreka kot lastnega češkega socialnopolitičnega delavca. Izvršilni odbor je «klenil prispevati za dr. Krekov spomenik 200 kron.
Med drugim je sklenil izvršilni odbor resolucijo, naj češki Narodni odbor izvoli in predloži Češkemu sva zu čimpreje osnovo češke ustave na podlagi 'deklaracije z dne 30 maja t. 1. — Izvršilni odbor zahteva takojšnjo sklicanje moravskega deželnega z-bora.
V armadnem odseku avstrijske delegacije se
je vršila razprava o govoru vojnega ministra. Skupni vojni minister pl. Stöger-Steiner je razpravljal o odlikovanjih rezervnih in črnovojniških Častnikov. Jz številnih odlikovanj je razvidno, da se tekom te vojske ni delalo ne na fronti in tudi ne v zaledju nobenega razločka med aktivnimi in rezervnimi Častniki. Do konca leta 1916 je bilo odlikovanih 6 neaktivnih Častnikov z vitežkim križcem Leopoldovega reda, 93 z redom železne krone III. razreda, 4 s kom-lurnim križcem Franc Jožefovega reda, 7 z vitežkim (rižcem Frane Jožefovega reda, 4701 z vojaškim zaslužnim križcem lil. razreda, 15.357 z vojaško zaslužno kolajno na traku vojaškega zaslužnega križca in 420 z zlatim zaslužnim križcem s krono ali pa brez krone na traku hrabrostim kolajne. Vrhu tega ; se pa še nahajata v naši armadi 2 neaktivna Častil uika. ki sta viteza vojaškega reda Marija Terezije, j ter veliko število takih neaktivnih Častnikov, ki so i l ili odlikovani z raznimi hrabrostnimi kolajnami, še č prodno so bili imenovani za častnike. Češki delegat \ 'Zahradnik je navajal razne pritožbe o slabem ravna-I nju z vojaki češke narodnosti in zahteval, da se odpustijo iz vojaške službe vsi črno,vojnički letniki do vštetega leta 1870 ter da se Črnovojnike, stare več kakor 42 let, ki so kmetje, obrtniki in družinski očetje, uporablja samo za službo v zaledju. Delegat poslanec dr. Korošec prosi pojasnil o premirju z ozirom na to, ker je naš zunanji minister bolan; nadalje vpraša vojnega ministra, ali bi se ne dalo.najti primernega pota, da bi se moglo upi iv ati na armade, ki se bojujejo v Palestini, in sicer v smislu, da bi se varovali in ščitili tamošnji sveti kraji. Potem je ožigosal vedno bolj naraščajoči upliv Ogrov v naši armadi in se je pritoževal o preganjanjih, katera so morali Jugoslovani prestati za časa vojske, čeprav 'Jugoslovani visoko čislajo osebo vojnega ministra Stöger-'Steinerja, ker poznajo njega in njegovo delovanje na jugoslovanskem ozemlju, bo vendar njegova stranka glasovala proti vojnemu proračunu. Vojni minister je odgovoril delegatu dr. Korošcu, in sicer je pred vsem podal zaupno izjavo o vprašanju premirja. Glede'na usodo Jeruzalema je izjavil, da se je vršilo zavzetje Jeruzalema brez vsakega boja. Turške postojanke zahodno od Jeruzalema so bile v noči od 8. do 9. decembra z naskokom vzete. Nato so turške čete, ko so videle, da mesta ne morejo več braniti, skozi mesto se umaknile proti vzhodu. Jeruzalem torej ni trpel nobene škode in se nahaja zdaj izven neposrednega vojnega ozemlja. Nato je vojni minister skušal zavračati napade na armado ter izjavil, da priznava, da so se dogodili v armadi nedostatku On naiostrejše obsoja te zmote in prekršim , obžaluje nedolžne žrtve ter bo krivce kaznoval. Posamezni slučaji pa se ne smejo posplošiti in staviti na rovaš celi armadi, češ, da je njen ščit omadeže-
van.	Proti temu protestira. Kar se pa tiče trditve o kakem uplivanju Ogrov na našo armado, izjavlja minister, da m.u o tem, odkar je on skupni vojni minister, ni nič znanega. Ko je še stavil poslanec Glö-ckel interpelacijo, da se naj koncem leta 1917 izpusti iz Črnovojniške službe vse črnovojnike, ki so v tem letu dopolnili 50. leto svoje starosti ter da se čr-novojnike, stare 42 let, uporablja samo za službo v zaledju, je bda seja zaključena. - V četrtek je bila zopet seja delegacijskega vojnega odseka. Delegat Zahradnik je vložil rezolucijo zavoljo obvarovanja zvonov. Vojni minister je proti dr. Ko-rošcu zatrjeval hrabrost in junaštvo ogrskih čet v 10. soški ofenzivi. Škoda, da ni povedal, katere narodnosti so bile tiste >ogrske« čete, ki so se proslavile pri Kostanjevici, na gori Sv. Mihaela in Sv, Gabrijela. Hrvaške čete se namreč kaj rado meče kar na splošno med »ogrske« Cats. Delegat
■Stfibray je izpovedal junaštvo tisočerih čeških vo-jd/kov^/M;, so^hrabrd izvrševati m še izvršujejo svö ]ö! đoMohs!; Če tudi vedo, da se. »vojskujejo- za tuje .'interese.' lie egat knez Auersperg je v polemiki proti-; sriovapskun delegatom omenil, da '-o aaši vo.-. jaki;	našli podobo Starega lumpa srbskega
krälJakPcira. Nato mu je odgovoril češki delegat da on sicer ne. pozna tistih oblik do stoj nosil, ki so običajne v krogih kneza Auersperga. Zajrditt pa more, da se takšne besede, kakor jilif t je rabil knez Auersperg, ne slišijo v vrstah priprostoga delavstva. Lahko se o kraljih in kro nanife glavah različno sodi, in če se je Auersperg o: kronanih glavah poslužit takšnih izrazov, lahko krah)n pakle učence, in posnemovalce
,1 ugoslo vanskega kluba in Češkega .sraza proti odgodi tv i zuimnjepulitičnega ctelegaoijs-!; ega of sek a. Dr. K o r o š e c in S tanek sta izročila «biOvtl.. J. ,m. v imenu jugoslovanskih in čeških delegatov. p&čelniku zunanjepolitičnega odseka 'dr. .Bär n-reitherjia pismen j »rötest proti temu, da je kar na svojo pest odgodil sklicano sejo zunanjepolitičnega, odseka, a,a katere dlnevnem redu se je. nahajala razprava e ekspdzeju grofa Czernina, Protest povdar-ja da bi sp seja smela odgoditi le na podlagi odse-kovega sklepa.
V proračunskem odseku državnega zbora je stavil Češki agraren in podpredsednik državne zbor-. inče Uiržal predlog, katerega, bo njegova stranka, zasledovala z vso resnostjo, 'da se namreč, poražde-11 o zemljišča. Izvaja, da se široke plasti ljudstva pri nas/nahajajo v eni vrsti z boljševiki na Ruskem in naša vlada, ki sedaj smatra boljševike za enakovredne, enakopravne in sposobne za dvor, ne more v tem videt?, ničesar, kar bi ne bilo v redu. Predlog Udržala zahteva, da se naj vse zemljišče posameznih posestev, Ki znaša več kakor 10 ha, razlasti in porazdelil med manjša posestva.
Hvotna deputacija avstrijskega državnega z-hora je v svojem poročilu ogrski deputaciji naglasila, da so se gospodarske moči v sedanji vojni premaknile na korist Ogrski. Avstrija stopi v novo kvo-tno dobo znatno oslabljena. Avstrijska deputacija s-matra kot pb sebi umljivo, da morata vso škodo na blagu -Ib premoženju, ki je nastala v skupnem boju za brambo obeh držav nositi vzajemno obe državi in se imajo vsa dotična vprašanj a smatrati in obravnavati kot skupna zadeva. Glede dobe, za katero naj se sklene kvota, se izreka avstrijska deputacija za eno leto. (Tozadevni predlog je bila deputacija sprejela- z 8 nemškimi glasovi proti 4 Češko-jugoslovans-fcim in socialnodemokratžčnim.)
„Gospodarji v svoji hiši.“ Pod tem naslovom ' je ■ pisal a'te dni dunajska „Arbeiter-Zeitung“:	„Mi
hočemo ostati gospodarji v svoji hiši..“ S tem hoče prestolni govor pač odklanjati vsak poizkus vmešavanja v notranje razmere Avstro-Ogrske. In s stališča, ki mu je takozvana suvereniteta držav vse, ki mu je enotnost človeške dlružbe nič, se more to odklanjanje razumeti. Ali, nastaja vprašanje, kdo so ta „mi“, ki,; so in hočejo ostati gospodarji, eegavo je gospodstvo, ki se tu brani proti vnanjemu vmešavanju? C© bi bilo tako z „lastno hišo“, kakor bi pač moralo biti, bi bilo vmešavanje od zunaj ne le brezuspešno, marveč bi se nikdo ne upal vmešavati. Ker potem bi bilo tako, da bi bili vsi narodi gospodarji, in bi bila hiša last vseh : bi bila Avstro-Ogrska zveza svobodnih in neodvisnih narodov, v kateri ne bi bilo ne gospodov ne hlapcev, in bi bili vsi sprijaz-neni s te državnostjo, zadovoljni ž njo in nikdo ne bi prihajal z brezsmiselnim poizkusom, dla bi se hotel od zunaj zločinsko dotikati tega, harmoničnega reda. Ta „mi“ morajo pač bitk vsi narodi, vsi oni u-stvarjajo le lastno hišo, vsi morajo biti gospodarji, •t. j.: svobodni in samostojni. Potem bi bilo vmešavanje presezanje, ki bi je odločno odklanjali vsi. Saj je nedostatnost narodnostne države v tem, da doslej ni mogla napraviti reda, v katerem se ne more nikdo Čutiti gospodarja nad drugimi, ne bi imel nikdo ii’okega občutka, da je hlapec drugega, v katerem imajo vsi zavest svobode in samostojnosti. Mi hočemo biti gospodarji v svoji Hiši. (Ali, to izključuje, 'da bi bil kdo v njej hlapec in drugi prčmagalec.“
Zavlačevalni in podaljševale! vojske. Na Dunaju je izšel letak, ki je naslovljen „An die Deutschen'Oesterreichs“ in ki se zavzema za nemški mit z .aneksijami, kontribucijami in nadvlado nemštva Letak pravi, dla je položaj centralnih držav v vsakem oziru tako sijajen (tudi glede prehrane, da smp letos mnogo na boljšem kakor lani), da/ centralne države nikakor ne smejo skleniti miru, kakoršnega ho če internacijonala. Ce bi pustili Kumunijo in Srbijo iz rok, potem bi letina teh dveh dežel prišla našim sovražnikom v dobro. Mir gam mora zasigurati, da bodemo v bodoče glede prehrane brez skrbi in nam mora dlati tudi jamstvo, da bodemo mogli uvažati vse one surovine, ki jih potrebujemo Letak pravi nadalje, da je naravnost otroško misliti, da bi se mogla Avstrija z enim ali 'drugim nasprotnikom poravnati na lastno pest in ironizira idejo velike sprave med narodi. ,:češ, mir Evrope mora biti tudi v bodoče ob-o,rožen,$kajti zavarovan bo ta mir le v toliko, v kolikor ga bo držala združena moč centralnih držav. Nemški letak protestira proti temu, 'da bi se bodoči ■nupoViit konghes' smel vmešavati v notranje zadeve
n^onarhije,,,;. ^4,,; „mi“, .hočemo .sami poskrbeti za iz--■■radfbo nliše"dišave- ter zaupamo v rirzšodbost krone, katere pravi, interesi so identični z interesi nemškega naroda v Avstriji. Vojna mora trajati tako dolgo. da bodo sovražniki prisiljeni k miru, ki bode za • vedno zasigural tudi svetovno veljavo nemškega naroda. Podpisan je ta letak od več st(k nemških veljakov, med 'njimi' posebno mnogo nemških vseučiliških profesorjev in zastopnikov vojne industrije. V tej-le družbi se seveda nahajajo tudi zastopniki naših domačih Volksratov, med njimi celjski dr. Ambroschiz. kočevski knez Auersperg, poslanec gro! Barbo, načelnik koroškega Vol k sr a ta vitez Burger, posl. Do-bernig, načelnik kranjskega Volksr ata dr. E gg or, načelnik tržaškega Volksr ata.. dr. Hofer, kočevski župan Lby, mariborski odvetnik dr. Orosel, znani Achtung na cuk“-politik, nekdanji celjski poslanec dir. Pommer, koroški poslanec Lutsehounigg. Med podpisanimi smo našli tudi voditelja krščansko-soci-■ Jalne stranke princa Lichtenšteina, znanega opata Helmer j a ter druge. Ta letak je javen dokaz za to, kdo zavlačuje in podaljšuje vojsko. To so nemški zagrizenoj, ki zahtevajo nemški mir s povečanjem ozemlja. z odškodninami in z nemško nadvlado. Ti ljudje se posmehujejo poizkusom, napraviti s tem ali z drugim nasprotnikom delni mir in upeljati pravo in trajno spravo med narodi. Tem ljudem Še ni dovolj vojskovanja, prelivanja krvi in grozovitih vojnih po-troŠkov, marveč zahtevajo tudi za bodočnost oborožen mir z vsemi njegovimi blaznimi stroški za nepretrgano oboroževanje. Vsenemška zagrizenost in požrešnost je eden izmed glavnih vzrokov, da se je ta vojska začela in dla se ne bo mogla tako kmalu končati.
Za župana v Gradcu je bil dne 12. decembra izvoljen lekarnar Adolf Fizin, pristaš nemškonaeio-nalne stranke. Za podžupane so bili izvoljeni: državni uradnik dr. Edvard Gargitter, urednik Alojzij Ausobsk'y in arhitekt Franc Staerk. Ausobsky je socialni demokrat, ostala dva pa nemška nacionalca. Krščanski socialci imajo v občinskem svetu samo 3 mandate. Da se krščanske soeialce tako bagatelizira, je krivo slabo strankino vodlstvo.
Nov jugoslovanski socialdemokraški list. Glasilo manjšine v jugoslovanski socialni demokraciji , ki bo zastopalo stališče jugoslovanske deklaracije , se bo imenovalo „Demokracija.“
Tedenske novice.
Duhovniška vest. C. g, Alojzij Mešiček, kaplan v Kamnici pri Mariboru, je premeščen v Kapelo.
Nov prefekt vatikanskega arhiva. Sv. Oče je imenoval angleškega kardinala Gasqueta, znanega historika iz benediktinskega reda, za prefekta vatikanskega arhiva,.
Odlikovana slovenska nadučitelja. Častno kolajno za tOletno zvesto službovanje je podelil Štajerski cesarski namestnik nadučitelju na 'Ponikvi Jožefu Dobnik in nadučitelju v Žalcu Antonu Petriček.
Veleposestvo „Veliki Hum“ pri Pesnici je na javni dražbi dne 12. t. m. kupil Slovenec g. Kiom iz Krškega za 141.000 K. Dražiteljev je bilo nad 10, med temi večinoma Nemci, katere je vabila Suster-šičeva Ljudska posojilnica v Ljubljani s kričečimi inserati v vsenemški „Marburgerci“ na, dražbo.
Iz učiteljske službe. Začasni učitelj pri Sv Martinu pri Vurbergu Oton Kovačič je imenovan za stalnega učitelja v Kostrivnici; začasni šolski vodja . in stalni učitelj pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Srečko Škerjanc je imenovan za stalnega šolskega, vodjo i-stoiam: Avguštin Šilih, začasni učitelj pri Sv. Pavlu pri Preboldu, je imenovan za stalnega učitelja i-stofäm. začasni učitelj v Dolu Martin Čander je i-menovan za stalnega učitelja istotam:	začasni uči-
telj pri Sv. Stefanu, okraj Šmarje, Anton Fink je i-menovan za stalnega učitelja istotam; začasni učitelj pri Sv, Antonu v Slov. gor. Franc Čuček je i-menovan za stalnega učitelja istotam in začasni u-č j tel j' pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Franc Kramer je imenovan za stalnega učitelja istotam.
Pisemska cenzura je odpravljena po celi Hrvatski in Slavoniji.
Izločitev slovenskih dežel iz ožjega vojnega o-zemlja. Govori se, da bodo v najkrajšem Času. najbrže s 15. decembrom, slovenske dežele izločene iz ožjega vojnega ozemlja.
Redna glavna skupščina Zadružne Zveze v I ju bijani se vrši v četrtek, dne 27. decembra 1917 ob J/210. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani Ro-kodelskeva	komen9Ws ultra
Nabori Izletnih. Iz Dunaja poročajo, da se bodo takoj pričetkom prihodnjega leta razpisali nabori za one mladeniče, ki so rojeni leta. 1900.
Oproščeni Židje. Dunajska „Reichspost“ poro ča: Ogrski kralj topov Manfred Weiss, h kateremu, so romali cerkveni zvonovi iz Avstrije in kateri je dosegel tako ogromne dobičke, da bo moral za leto 1918 plačati 34 milijonov davka, je pravoverni žid. Skoro vsi njegovi uradniki, ki so mobilizirani, toda od vojaške službe kot „brezpogojno potrebni“ oproščeni, so Židje (po številu več tisoč). Vas Csepel, koder stojijo Weissove tovarne, je morala premestiti svoj prostor drugam. V stari vasi so zgradili veličastno židovsko sinagogo.
Orožnik obstrelil orožnika, fe Bizeljskega se
nam poroča: Tukaj je. pred kratkim naš g. ur, žniškf postajevodja, dober a natančen mož, .sv njega»; kolege, radi nepokorščine v službi in ker se je ta celo drznil, svojega predstojnika napasti, ustrelil ;;v Apot&njr život. Poškodba ni smrtno nevarna. Subordinacija je huda reč.
Vijolice v mrzlem času. C. o. Bernardin Šalamun, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, nam piše, da je izvanredno zacvetelo na župnijskem vrtu zda# v grudnu par vijolic. Cvetoče vijolice v hudi zimi, to je res nekaj posebnega.
Hud mraz. V severnih deželah je nastopil zadnje dni hud mraz. Na Češkem že dolgo ne pomnijo meseca decembra takega mraza. Reka Laba je polna ledu. Pošiljanje krompirja po železnici je: nemo-
Uvedba nakaznic za tobak. Danes sc vrši v finančnem ministrstvu posvetovanje o uvedbi posebnih nakaznic za tobak, cigarete in smodke. Nakaznice naj se uvedejo s 1. januarjem. Koliko se bo nanje dobilo in pod katerimi okoliščinami se bodo izdajale, pa še ni določeno.
Strogi pasji zapor. Čez vse ozemlje mariborskega in ptujskega okraja je proglašen strogi pasji kontumac. Trije stekli psi so v raznih občinah obgrizli več oseb in živali.
Križev pot za vojni čas je ravnokar izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila. res v srce segajoča, nanašajoča se na razne razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno tolažljiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane .‘so molitve za mir, kakor tudi prošnje za žive in pobožnost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred 30 vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako priporočamo5
Književni dan „Nove založbe“ pride za božične praznike, kakor poroča naš vrli „Jugoslovan“, in sicer izidejo tri knjige. Za deco „'Martin Krpan“ s 13 krasnimi risbami v barvah, za inteligenco Ivana Cankarja „Podobe iz sanj“ v krasni knjigi. Tretja knjiga prinese Debevčeve „Vzore in boje.“ Naročila sprejema „Nova založba“ v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19.
Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1918. Izdalo in založilo vodstvo. Cena s poštnino vred K 1.62. brez poštnine K 1.50.
Nove knjige. V Katoliški Bukvami v Ljubljani so izšle nove knjige: Petra Bohinjca „Svetobor“, cena K 2.0(1. 'in dr. Mohoričevo „Občinsko posredništvo“, cena K 2.80, vezano K 3.50. Foerster: „Sedem pesmi za mešan .zbor“, cena K 1.80. Priporočamo! Knjige se naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani«
Gospodarske »©▼ iee.
Zakaj primanjkuje na Štajerskem premoga? •V deželnem gospodarskem svetu, ki je zboroval dne
7.	t. m., se je konstatiralo, da mora trboveljski premogovnik mnogo svojega premoga (40%) oddati Og-rom, posebno ogrskim železnicam. Za protin slugo dajejo Ogri rudniku živila. Ker so nam Ogri glede dobave živil tako „velikodušni“, jim dajemo Avstrijci velik del svojega premoga.
Rekviriran je krompirja na Ogrskem ustavljeno. Višje armadno poveljstvo je ustavilo rekviri-ranje krompirja na Ogrskem. Armadno vodstvo gi bo obdržalo za lastne potrebe skupno 1250 vagonov krompirja. Ostali zaseženi krompir pa se prepusti za preskrbo prebivalstva. 4000 vagonov krompirja torej ostane za nevojaško prebivalstvo. — Dočim ustavljajo na Ogrskem rekviriranje krompirja, pa se v naših krajih rekvirira po starem načinu naprej. Kakor se nam od mnogih strani poroča, postopajo razne komisije zelo ostro in se niti ne držijo navodil, ki jih je izdala cesarska namestnija v posebni knjižici. Ati smo Avstrijci slabši državljani kot Madžari?
Razdelitev Italijanskega plena. List „Magyar Oršzag“ poroča, da je odšlo pretekli teden na poziv vojnega vodstva več avstrijskih in madžarskih strokovnjakov na italijansko fronto, da precenijo in: razvrstijo tam nabrani ogromni plen. Poročajo, da je plen nad vsako pričakovanje obilen. Razen tega so od Pon tebe do Vidma prišle v naše roke povsem nepoškodovane železniške proge, mostovi, vojaške važne zgradbe in skladišča. Ogromno je uniform, tekstilnih produktov in živil vseh vrst. Mnogo je ostalo tudi svile in bombaža. Na Ogrsko pripeljejo te dni razne obleke, čevljev, bombaža, ker tega se tam potrebuje največ. Avstrija in Nemčija pa se brigata največ za živila.
«urvio«.
Umobolnoga oblegali pet dni. V Kraljevem Gradcu pri Pragi se je zaprl poštni pristav Jos. Ci-pin v svoje stanovanje ih se oborožil s samokresi, ko je izvedel, da ga nameravajo kot umobolnega spraviti v norišnico. Tudi je skrbno zabarikadiral vse dohode k svojemu stanovanju. Pet djni je policija oblegala njegovo stanovanje in ga skušala vjeti, toda vselej je začel streljati, kakor hitro je opazil, da se mu kaka oseba bliža. Večkrat je stopil k oknu ih i-
ml nagovore na tisoče oseb, ki so se nahajale nau- | Kbi. Končno se je vendar posrečilo policiji premagati umobolnega na ta način, 'da so napeljali po ceveh vođo v njegova stanovanje.
v Ukraden zvon. V Kamnici na čfeSkem je neka tatinska družila ukradla težak zvon iz vagke cerkve,
V lekarni. Kupec: Strup morebiti pomaga, a vpraša,nje je, če ga bodo podgane hotele žreti? — lekarnar: To je ravno posebna lastnost tega strupa: č« ga bodo podgane le enkrat pokusile, se ne bodo nobene druge reči več pritaknile!
ž>opi*l
Maribor. Ođ četrtka, dne 13. decembra naprej se bo oddajal petrolej in sveče na nove petrolejne nakaznice pri naslednjih trgovcih:	Andražič, Ber-
dajs, Felber. Fontana, Greiner, Gusel, Hartinger, Huber, Kaufman, Korošec, Krempl, Lotz, Mydlil, 0-peika, Murko, Prešern, Primus, iQuandest, Sirk, Tischler, Vertnik, Verstovšek, Walzl, Weigert, Ziegler. Obenem s petrolejskimi se izdajajo tudi karte za sveže. Karte za sveče se lahko odtrgajo od petrolejnih Kart in se smejo sveče kupiti pri kateremkoli trgov- 1 cu. Trgovci morajo oddajo sveč zaznamovati v družinsko nakupovalno karto, katero torej morajo prinesti stranke seboj.
Maribor. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, dobi mesto Maribor nad 2000 kg riža za doječe matere in otroke. RiŽne karte se bodo dobivale samo proti zdravniškemu spričevalu. Cena rižu bo 3 do 4 K za 1 kg.
Maribor. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu je imenovala župana F. Pirkerja v Leitersbergu kot kmetskega strokovnjaka pri prevzemanju goveje livine v mariborskem okraju.
Maribor. V >Panorami International« na Graj skem trgu se vidijo podobe ameriškega vojaštva in mornarice, vojne ladje oklopnjače, torpedi i. t. d. Vstopnina nizka. Priporočamo, da si ogledate te zanimivosti.
Hoče. Mlekarna v Hočah prosi svoje člane, da prejkoprej, najpozneje pa do 1. lebraarja 1918 plačajo svoje deleže. Načelstvo.
Frasa. Prihodnjo nedeljo, d)ne 16. decembra, po večernicah, se vrši v Aninem dvoru pouČ8n shod našega Izobraževalnega društva. Govornik pride iz Maribora. FramČani in sosedje, pridite!
St. IIj v Slov. gor. Na Stefanovo priredli naše Bralno društvo veliko božičnico v dobrodelne namene. Predstava, petje, deklamacije in na koncu licitacija božičnega drevesca. Vabimo domačine in sosede!
Spodnji Gaste raj. V tukajšnji občini je za 4. štajerski vojaški dan. Božič na bojišču 1917, nabrala mladenka Angela Kušnik pod nadzorstvom župana 52 K 74 v, kateri znesek se je dne 7. t. m. odposlal na določeno mesto. S tem so naši vrli Gaste-rajeaui kakor že ob vsaki priliki javno pokazali svojo domoljubnost in sočutje (io naših hrabrih vojakov na bojišču. Redka je hiša, kjer bi stanovalci ne kazali nobenega sočutja do vrlih braniteljev naše domovine. Torej se vsem darovalcem tem potom izreka iskrena zahvala. Bog plati!
Kapeia pri Radencih, Piše se nam: Ob enem z naslednjo dopisnico pošljem po poštni nakaznici za Tiskovni dom znesek 30 K, katerega sem nabrala minulo nedeljo, ko je bil tukaj pri Kapeli državni poslanec g. Roškar, da se je z župani in tudi z drugimi pogovoril radi deklaracije Jugoslovanov. Jugoslovanska misel naj živi! Naj se pa tudi kmalu dvigne trdnjava našega Tiskovnega doma! Zora puca, biti Če dana!
Gornja, Radgona. Naše Kmetijsko bralno društvo je imelo v nedeljo, dne 25. nov., svoj redni občili zbor. Ta občni zbor je pokazal, da naše Ih' -	'
med vojsko ni spalo, temveč da mu je bila isti; učitelj, da se je narodno bolj zavedlo in pop« -ut izgubilo neopravičeni strah pred našimi narodnimi nasprotniki, kajti udeležba na občnem zboru je bila tako nepričakovano velika, kakor še menda v mirnih časih nikdar. Pristopilo jel zelo veliko novih članov, večinoma mladeničev in deklet, pa tudi mož in žen. Vse se raduje nad zopet pričetim delovanjem celi vojni čas tako pogrešanega društva. Popolnoma so se spremenila dosedanja društvena pravila in prikrojila vzornim, od S. K. S. Z. izdanim, pravilom. Izvolil se je tudi nov odbor, v katerem so zastopana -- prenovljenim pravilom primerno — tudi dekleta. Delovanje društva obeta biti v bodoče kolikor najbolj živahno. Udom je zopet na razpolago lepo urejena knjižnica, katero hoče društvo po svojih močeh izpopolniti z novimi knjigami, ter nairaznovrstnejši slovenski in tudi nekaj bratskih hrvatskih časopisov. Petrovčam, zahajajte pridno v bralno sobo, poslužujte se v obilni meri knjižnice in časopisov, podpirajte dkuštvo in pridobivajte nove Člame! Ob enem hodi ljudstvo opozorjeno, da se nahaja, društvena soba začasno v posojilnični hiši, (Gornji gris.Ütev. 8. — Drugim, do sedaj še spečim bralnim in enakim društvom, posebno pa ob jezikovni meji kot je naša, bodi tako dobro uspeli začetek novega delovanja v bodrilo in probujo k zopetnemu življenju in živahnemu delu.
Domova pri Ptuju. Malo je menda tako srečnih ljudi. Ki bi lahko bili tako veseli v sedanjih ža-
iosthih časih, kakor so mnogi pri nas. Skoro vsako nedeljo je namreč po naših gostilnah ples, po cele noči ne more biti konca divjega krika,-petja in pitja, Kadar se ne tepejo pivci sami, pa jih tepe Bog. Ko so namreč predzadnjo nedeljo spet plesali v neki gostilni, skoči neka plesalka čez mizo, da bi šla plesat, trešči pri tem v petrolejko, ki se razbije in -kmalu je bila deklica vsa v plamenih. Hude opekline je dobila i osebno tudji njena sestra in drugi, ki so pomagali gasiti plamen. Ali ni to oeividna kazen božja! Ali je sedaj čas plesa? Kam pa mislijo nekateri ljudje, ki prirejajo sedaj v teli žalostnih časih take plese? Drugače se mora vse vršiti po predpisih m paragrafih, nekatere gostilne pa so kljub vsem določbam odprte po cele noči. Za opravljanje najpotrebnejših kmetijskih del, za razsvetljavo v cerkvah vsaj ob nedeljah ni petroleja, za gostilne, kjer se pleše in popiva po cele noči, pa- ga je dovolj. 'Opozarjamo merodajne oblasti, da skrbijo vsaj nekoliko za redi v takih gostilnah, .da se jim odmeri le toliko petroleja, da se ne bodo z njim polivali in sežigali: naj se da rajši tistim, ki bi ga znali prekoristno u-porabiti za pametno delo in bi ga bolj potrebovali ,
■d prodal
7 Mariboru.
cakor taki gostilničarji. Ti pa, ljudstvo, spreglej
Hiša Cesarska a lica it. 4 dvonadstropna, z postranskimi poslopji, dvoriščem in vrtom pripravna za trgovino z lesom ali vinom. Česa UO.fOO K. — Hiša vogel Ed. Schmid-Viktriogbi.fgajso, pripita-vina za vsako irgonno. Cena K 55 OOO. Pojasnila daje gospa M. Koprivnik, Maribor, Bad^aase Vila št. 15.	1030
Souijaližiem
(Dr. Krekov) in Crne bukve kmet sktga stanu želi kupiti profesor
dr. Ozrald v Brezna ob Dravi.
1016
Vpokojeoi duhovnik kupi hišica s posestvom s», eno kravo na ga moti (ne med drugimi hišami v vasi), od cerkve kvečjem pol ura
prod, Poaudbe s črne n» upravo
„Si G >ip-a	1086
Proda se gostilna e gospodarski»-poslopjem blizu mesta Maribor takoj pod ugoda:mi pogoji,, 'Rj* pove npravništvo Usta. 1041
Dva viničarja.
le ssmostojoe in spretne strokovne osebe, »prejmem ped ogodaim pogoji, kot £000 ozir. 1600 kron plač«, letno 3—8 sršaje drr, kps njive, stanovanj®, iz vinograda deputat. Za prebrano je dobre preskrbljeno. Le strokovno iz«-Snr&žese osebe se naj oglasijo pismeno ali ustmeno pri opravui--
štu „Straže“.
Sprejme ae
ženska v pisarno, želi se,
da je po p oRoma vašča slivenskega jezika. W'?& se izve pri „Ersatzbatterie P BE. Nr. 28, Artilleriekassrs® Maribor.
vendar, da sedaj ni čas plesa, ampak pokore!
Psšece. Položili smo k večnemu počitku preblago gospo Ano Gerec, soprogo trgovca in vele posestnika v Pišeeah. Bila je s svojim g. sopro gom naj večja dobrotnica cerkve, vse kar je v teku let se v njej kaj novega nabavilo, je bogato pod pirala. Bila je ludi velika dobrotnica šolske mladine ustanovila je nekaj tisočakov za preskrbo z obleko najrevnejših. Preč. g. dekan v spremstvu šest duhovnikov je blago skoraj 80 let staro pokojnico ob mnogobrojni udeležbi spremil k večnemu počitku C g. župnik iz Kapel ji je govoril zasluženi nagrobni govor. Našemu iskrenemu so mišljeniku g. Francu Gerec iskreno sožalje, pokojnici pa večno plačilo!
Zadnja poročila došla v pote! dno 14. decembra.
Mftjaovejše amtrljake uradno poroMlo-
Dunaj, 13. decembra. ;
. Vzhodno bojišče.
O r o ž n i m i r. Danes zjutraj so se zopet pričeta pogajanja, ze premirje na vse n ruskih frontah.
Italijansko bojišče.
Sneg in megla sta včeraj v benočanskem gorovju zabranila vsako bojno delovanje. Čete maršala barona pl. Conrada so po dosedanjem Štetju v 4-dnevnih bojih za ozemlje gore Melefta vjele 639 Častnikov in 16.000 mož. Plen znaša 93 topov, 233 strojnih pušk, 4 mitraljeze, 81 minskih metačev in mnogo drugega vojnega gradiva.
Pogajanja za premirje.
Iz Dunaja se poroča, da se vršijo pogajanju za premirje v glavnem stanu princa Leopolda Bs varskega. Ruška vlada želi, da bi se pogajanja zaključila še pred Božičem. Rusi so že opustili svojo zahtevo, naj bi Nemci izpraznili otoke v za livu pri Rigi. Sporno je še vprašanje, ali se naj med premirjem pustijo čete zaveznikov in ves vojni materija! na vzhodni fronti. Rusi polagajo na to vprašanje na željo četverosporazuma veliko važ nos!;. Če vstrajajo ruski zastopniki pri svoji zahtevi, da ostane omenjen^ vojaštvo in materijal še nadalje na ruski fronti, bi bil s tem v nevar nosti pričetek mirovnih pogaianj. Dne 12. t. m. so dospeli ruski delegati v Brest-Litowsk', kjer se nadaljrjpjo pogajanja za premirje. — Ruske čele n?,je kar v celih trumah samolastno zapuščajo fronto.
Amerika bo z Avstrijci čedno po stopala.
¥ vojnem proglasa proti Avstriji je odredi« Wilson, da se bodo internirali samo nevarni av stro ogrski podaniki. Sicer pa se proti Avstrijcem v Zedinjenih državah ne bo postopalo tako ostro kakor proti Nemcem.
Nov zvezni prfdsednik v Švici.
Za zveznega predsednika v Švici za L 1918 je bil izvoljen zvezni svetnik Calondar, za pod predsednika pa zvezni svetnik Müller.
^ Podpisujte sedmo vojno posojilo!
She-.

Kupim zamaške in steklenine.
KISLO VODO
razpošilja A. OSET, pošta Guštanj, Koroško.
Vsako množino
kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter preskrb! tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni
ceni.	ege
MT Brinje 39
za kuhani® žgauia ©ddaia v vetjih in manjših množinah
tvrdka IVAN JELAČIN,
Emonska cesta 2„
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali sočutje ob smrti nepozabne soproge, matere in sestre gospe
ter za obilno udeležbo na njeni zadnji poti. Posebno se pa zahvaljujemo č. g. Gašperju Zrnko, župniku v Puščavi za ganljiv nagovor ob odprtem grobu, č. g. Ilcu kaplanu v Rušah, pevskemu zboru v R šah, vsem darovateljem za krasne vence ter sploh vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom.
Blago pokojnico, kije bila skozi 26 let oskrbnica v graščini na Pal!, priporočamo v molitev in blag spo- | min.
Ruše, dne 11. decembra. 1,917.
Žalujoči obitelji
HI
R e i n i s c h in Jug. ms
Brsofavnl Cirilska tiskarna Marti?»?
«pr.etet»# • #* • žžskarsk« stroko ipadafela det« kakor ■; časnik* Srsflfje. brešare,. steuske trs drage k»l«dar}e.
3» »2. itagsšjji* w»d* ifoniS« S» Mk^euk« listka i fei®. fi*£» »M sptsb** »sre«», srnin ssritfc® s satke» gtew tar nns «mnO» n$ža®. tü. rkta« efe&Äik*, iolrke te teige snwk srsiae asritke. ssasnaög, is®: pMSb® predpis®, pressure potrtih M. fa otartaS» Ib Srjtsw» pas»*. ssrMkt}, öferai&fe®, zatire®, epenh®, anđeo, «afire, *£»• i&aiM, SM&fcvoio®. tack® fas lepik« • tena iss. iragsfearrjsis; nfc«. Sa pweifiak®, »UW» ta taStro: piifla, s*gis»ik®, prfstepafe* h 3^s»-Jserete®, kn®* goratih, rofeask« «ktyttiSVa, čtrsžSrea* sasJt®, vsfeifc. Hd.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastiti hiši Koroška cesta Štev, S
priporoča preja vsiiko stiege masoga gspšsja, perwrafiko«, {*«*> s® fwssaike, srHaftaiko», räätek, kwaosiko», tsbiic, tiaü, wntso* (W-rosik a feolik, r «n&k relikostSh), trgarrakik kciig, »otwor, pisSa«:*^?. ps^iije ? Bispsi h Jksöjsk, nsge&m M. — #»et« psäoh? (st*», -* K2» h ateaske), rupek mi rdikaetL ***ktT*aiki. ssokki s**®»*«*
SkapoKsfL •—	*» srctit ix 4s. — Pestro«»
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K,
pri Vogrincu v Kamnici
.* pvi JAmlbim
priporoča svoja pristna, izborna stara in nova vina iz okolice, sadjevec in pristno žganje. Izborna kuhinja in točna postrežba!
avarovanje na
Samokres
7 m/m central z patroni se proda za 28 litrov koruzne moke ali za 20 litrov fižola Ponudbe na upravo lista.
~~ KUPIM	~~~
finske drože ter tropine
v vsaki nmožinL
Genj, ponudbe naj se pošiljajo
žganja mi
ROBERT DfEHL Celje.
De E Sli,— tez
vojno posojilo.
.zäraYBiste ymlml
Brcz povišEa za ?oja-le nabojnem polja i
k mm.
12 letih
15 „ 20 ..
Za nabavo
MIL wojnega pesojilsi
se plača
letno	poluletno četrtletno mesečno		
63.—	32.10	16.30	5.55
48.—	24.40	12.40	4.25
35.—	17.35	9.10	3 10
Za primer smrti se Izplača dedičem
takoj petno w©jno posojilo« Nezapadnost
hranilnih vlog. Police se morejo odkupiti ali
obremeniti, od prvega hipa naprej.
Kdor sklene n. pr. zavarovanje za K 1000 — na 12 let, pa ustavi plačevanje premij po preteku prvega leta, se mu i&pjača — ne gierfe na morebitne male razlike — K 59.46, če tudi je bil zavarovan celo leto, Zavarovanje ga je stalo torej le K 8.54.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo - deželna poslovalnica c. kr. avstr, voj, zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Franc Jožefovo nabrežje štev. 1, okrajne poslovalnice in njih pooblaščenci.
Majnižje wüst Polni	g zahtevajte pomnila
obrestni telili i pit
gg § našiti otr šiiti.
tCiiiiinmB* uflitttstina in imistkaliie*
Goričar & Leskovšek
= Coli« =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iihero dopisnic XX P° raznih cenah. XX
Zrn a^stilniiarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih conah.
Cewlji >
g lesenimi podplat!.
najboljšo kakovosti, okovani, znotraj shloše&t ®. kožuhe vin«,
Št 26—28 K 14*—.
„ 29—34 K 17*—.
„ 35—38 K 20-—.
„ 39—41 K 28—.
* 42—48 K 28—.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljen*! Poštnina is stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v.
M. S c liram, Maribor ob Đ • • m
GOSPOSKA ULICA
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, ka kor tuđi prenovlje uje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umelniku podobarju in pozlatarju
itrattu lip
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
Gospa Terezija Ornik, posestnica v Jarenini javlja bolestnim srcem, da so bili prepeljani telesni ostanki njenega dne 12. junija 1915 na severnem bojišču za cesarja in domiovno padlega, iskreno ljubljenega, nepozabnega sina gospoda
Ferdinanda Ornik,
c. in kr. stotnika pešpolka štev. 47, imejitelja več odlikovanj.
Padel je na čelu svojih junaških čet gori imenovanega dne v starosti kot zadnji vseh mojih dragih.
Njegovo truplo je bilo iz začasnega groba v Potoczyski v Vzhodni izkopano in prepeljano v domačijo, da se izroči domači zemlji. Blagoslovljen;e v Mariboru se vrši v soboto dne 15. decembra 1917 9 uri predpoldne v mrtvašnici mestnega pokopališča, nakar se bodo ostanki prepeljali v Jarenino in položili v družinski grob na tamo-mirodvoru istega dne ob 11 uri predpoldne.
Svete maše-zadušnice se bodo brale v dekanijski cerkvi v Jarenini.
Jarenina pri Mariboru, dne 13. decembra 1917.
(Mestai gogrsbm z&vsd v Mcriborn.)
32 let Galiciji
■

ob V2 telesni šnjem

STRAŽA.
SUHE^GOBE (JURČKE)
iIIM A fesiSe rc!®^ in irna
Iv BV^M (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzela prodaja in razpošilja tvrdka F. CViTAHIC vdova V MARIBORU,
Šolska ulica št. 5.
kupuje v vsaki množinijn pojnajvisjih cenah
M. RANT, KRANJ,
naj večja eksportna t vrdka sakih gob.
.Jjj Alojzija Weber
v
*ji Kamnici pri Maribora
Edina iiaf^rslca steklarska narodna trgov
Um debölo!
Na đrmtsrimi
CELJE
FRANC STRUPI ::
Graška cesta
prlp©r©§n pm stafnižlih cenati svojo bogato zalogo steklast« M
mtonmt® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Mp in ofevtefM? m «odofe®» — Prevseif® vseh steklarskih del pri cerkvah ha
NajsolldnejSa 1st točna postrežba.
priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzla in topla jedila v vsakem času v veliki iz beri. Cene zmerne, postrežba točna!
Kffizximxz
i*» Ure! Ure! •»«
Ustanovljeno I. 1893.
Ugtanovljtno I. 1893.
Dekla
Be sprejme v žapniSSe v idravem, gorskem k aju. Poleg priproste ge kchaaja mora meri ramoBtojne-' voditi majhr.o gospodarstvo in bo razumeti na živin« in erisjerejo. Plaža po dogovora, Nastop lahke takoj. Kje —- pov* 5» prijasnosti np,ra?niStro „Straäe*. Znamka za odgovor.	184
vmimniMnimiiriiaieMurmiiiini— r—ir'i;~in- * ~ st m
Uboga bolehna..mati
želi dati svoja dva otroka dve deklici, ena je stara 8 leta, druga pa 1 m«see, takim ljudem, kateri bi jih vaeii za svoje. fprsSa se Maribor, Laudwtbrg8.es? 6.	186
Vzajemno podporno društvo j
-..—- v Ljubljani ==!
V veliki Izbiri In p© niskih tenih*
Za vsako uro m jamči!
R Premijske ure, gfikafbaaaoa, A Sistfth, Omega. Item#
H Ofeak i Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
M»
■*gr«Hto Buraš Maribor
urar, slatsmer In očalar,
Tissttlifsii osti ii. Pni mr si glav. kaledfara.
KXXNKI XX.XXX
registre van* samu ge e ©ntniertim jamstvom
m
”	Dovoljuje etanom nosoišln proti	[“
i«	aoreitvUaSBStiviiivljenlillhpoliCa	j
peltstfv*viccfncttnlh ptpirfcvali	1
f.; n sni m bi na Slitibena prejemke.
K§ Vrshjo se posojila v 7'/,, 15 ali £2 */, letih v cd-šahih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
tm
Kdor želi p* srjile», naj se obrne na pisarno
, v Ljnhljagi, gor grešni trg g», Ig, ki deje vsa
Stare cape in cunje
kupuje po najviših eenah vsake množino Janko Artmss Sv, Jut ob juž, Sel.
petrebna prasnila
Jopo pceašeao kupim tudi ioros v vsaki množini. V prvi »ati it*» htae ilahaHi« «It fe>ir*V‘-le pate» tWs<fc&« it «&. Prosim sušiti in. ponuditi '«satnika «ate •gtravtfa gob, ki Jih poznate kot «■itt»«.. — Sfsuäsft Staray&lisik, skspurt gets v fes]5» safe Staferako	*81
Zadruga sprejema tndi hranilne
uloge in jih obrestuje p c 4 V, %.
J Društveno Isstno premoženje ziaša koscem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koscem leta 1915 % 1924' s 15.615 deleži, k! reprezentnje jamstveno * l	glavnice za 6,089.850 kron.
Spodnfsštaf* ljudska posojilnica ¥ Mariboru
res* sail. z nebni. lav.
HoaMÜMA «rtA«A »e sprejemajo- «4 vsakega m se obratujejo: a&vadne po 4V«V« P«ti trimesečni odpovedi po 4V,’/»-Obresti se pripisujejo h fillštUlJUHg Vlllg« S, j&ansjj& in l. julija vsakega tete. Mtaiilae knjiške » sprejemajo kat gotov aeaar, se da bi se njih obratovanje kaj prek Za nalaganj* P® pošti s® peSGee krnadin» položnice '(97.879) as nzpoünfs. Rentas davek plača posojilnica sama.
po ft1/»“/« m vknjižbo in poroštvo pa Dolgove pri drugih denarnih zavodih iea brezplačno, stranka plača le kolke.
le člansra in sicer: kr vkaji&bo Brsti pupiisnsi varnosti po 5s/4*/®, »a vknjižbo spli 5*/«*/® ia na oseSni kredit po ©%. Nadalje izpouojuje na zastavo vrednostnih papir; »rott. povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za'vknjižbo dela posoj
gredo in četrtek od 9. do 12 nre dopoldne in vssko soboto od 8, do !2. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
Uradna tir«
■SUJ fSiiikO
in ispiačnje denar.
prošnje prejemajo vsak delavnik ed 8. do 19. are dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
8®“ Fosefilttlsa !ms hsdi na razpolago domače hranilne nabiralnike
Pojasnita se dajaje
Stolna ulica 6 (med Glaviilsn It gosi ist stol«© cerkvijo.)
za^raga m immmir* mmwmm®
P®s®Ill® dal«
članom na vknjižbo, na pirogi?© tu zastav*	Ur«
pod zel© ugodnimi pogoji. Vknjižbe., ia drugo zemljdknjižho izpeljav® IzwSufe posojil- »sak delavnik ©d niča sama brezplačno; stranka plača le kolefe«.
Z$> nalaganje denarja po pošti bo na razpols gopo> Solnice e. kr. poštne hranilnice na Dnnajn št. 98.465.
E^ntni davek plačuje sadmjra sasw
depoidm.
Grulit** Icasuži l# ViU©m
Metel Bel1 «#«i
c«sia
Izdajatelj in založnik: Fonsorcii „Straža.“
'Odgovorni urednik: Vekoslav Stupnn,
Tisk tiskarne sv.	Wttf' .čim..