Z96. tovnim.
V llnHJmi * sredo. 27. temin isn.
XUV. leto.
„ Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
poUeta ......  .   . 12-—
četrt leta    .......   . 6*—
na mesec......u   t—
velja:
v upravni št vu preje man
celo leto .......   K 22*—
~ol leta  .   ......   . 11*—
četrt leta......, 550
na mesec......1-90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova Klica *t 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvseaaei nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
Posamezna številka velfa 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon st 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25-—
pol leta ......  .   , 13-—
četrt leta....... 6*50
..... 2-30
na mesec
za Nemčijo: celo leto.......K 28'-
za Ameriko in vse druge dežele: eelo leto......K 30--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Knaflova nlica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.8 5
Deželni zbor Kranjski.
Stara tožba deželniii zborov je, da jim vlada ne da zadosti časa za delo. Vsi deželni zbori imajo važne -tvari reši vati. a navadno je tako, da jim primanjkuje časa za temeljito pretresa nja o posamičnih vprašanjih.
To pot bo nekoliko bolje. Državni zbor bo .sklican šele koncem meseca februarja, tako da bo ton?j imel n. pr. kranjski deželni zbor cela dva meseca časa za svoje delovanje in da bo lahko marsikaj dobrega in koristnega storil, če bo le hotel ta čas vestno in dobro izrabiti.
Razmere pa kažejo, da klerikalne večine kar nič ne veseli delo v deželnem zboru kranjskem. Njene priprave za to zasedanje pričajo, <ia klerikalci prav nič ne mislijo na vestno izrabljenje časa, ki ga je dala vla-da deželnemu zboru na razpolaganje. Namesto da bi bili veseli, da jim je vlada dala precej časa za delo. mislijo samo na to, kako bi ta čas okrajšali in se delu ognili.
Ni težko uganiti, kaj je temu nenaravnemu pojavu vzrok. Klerikalci so deželno gospodarstvo strahovito zavozili in spravili so deželne finance v obupno stanje. Gospodarili so tako. da zdaj ne vedo ne naprej, ne nazaj. Proračun za leto 1911 je iz-Kazoval   primanjkljaja   1,300.000 K.
To je za majhno in revno deželo, kakor je Kranjska že ogromna vsota-Klerikalci pa se ze lansko leto niso upali, poiskati pokritja za ta primanjkljaj. Ko bi bil deželni zbor rešil proračun, bi bil moral poskrbeti tudi za pokritje tega primanjkljaja. Tega pa klerikalci niso pustili. Na vsak način so hoteli preprečiti, da bi prebivalstvo spoznalo njih slabo gospodarstvo in zato so onemogočili -klepanje o rednem proračunu, onemogočali sklepanje o pokritju primanjkljaja. Namesto da bi bili izpolnili sv .jo nalogo in dolžnost in ustanovili redni proračun, so si pomagali i proračunskim provizorijem, s katerim so dali deželnemu odboru dovoljenje, da sme gospodariti še napTej, kakor hoče.
Posledice tega nadaljevanja sla-h. ga gospodarstva seveda niso izostale. To se vidi zdaj, ko je proračun za leto 1912 pripravljen. Ta proračun za leto 1912 izkazuje primanjkljaja 1,400.000 K. Proračun za i. 1011     je      izkazal primanjkljaja
1,300.000 K, proračun za leto 3912 gaj izkazuje že 1,400.000 K. Primanjkljaj je torej v enem letu poskoči! kar za 100.000 kron. To je pojav, spričo katerega se mora vsakdo vprašati: Kaj so klerikalci počenjali z deželnim denarjem, da je nepokriti primanjkljaj tako poskočil?
te bi deželni zbor dobro in vestno delal in dani mu čas izrabil hi dežela lahko dobila natančno pojasnilo o deželnem gospodarstva. Klerikalna večina bi imela priložnost pojasnili svoje gospodarstvo in se oprati sumov, ki leže na deželnem odboru, napredna stranka bi imela priložnost, pojasniti svoje očitke in izvršiti resnično kontrolo, ves deželni zbor pa bi imel priliko, spraviti v red deželne finance in poskrbeti za dobro in pametno gospodarstvo vsaj v prihodnjem letu.
Toda — glej. čudo pelesne — klerikalci se boje kontrole nad njihovim gospodarstvom, klerikalce je strah, da bi dež. zbor prer.'šetal njihove računske zaključke in da bi posvetil v vse kotičke njihovega gospodarstva. Klerikalci se ne upajo pred vso javnostjo opravičiti svojega gospodarstva in nečejo pustiti, da bi dež. zbor sklenil redni proračun i.t tako spravil v red vse dež o! no gospodarstvo.
Kakor rečeno je čus.i dovolj, da bi se vas to opravilo v re;l spravilo, •.'asa dovolj za k< ntrolo. eaas dovolj za sestopanje o rednem proračunu. A ravno ta čas je klerikalce spravil v H rego. In da hi onemogočili deželnemu zboru vsako kontrolo nad gospodarstvom vrle družbe Lampe, Pe-gan in Zaje, in da bi onemogočili ^kleoanje o deželnem proračuna, zato hočejo storiti politično nasilnost, ki raj onemogoči nada In je zborovanje deželnega zbora in jih obvaruje, da bi morali podati račune o svojem gospodarstvu z deželnim denarjem.
Takoj, ko bo v dež. zboru sprejet provizorij, ki dovoljuje deželnemu odboru, dn sme še nadalje brez pro-račiiiri gospodariti, hočejo namreč klerikalci razveljaviti mar/Jata ljubljanskih deželnih poslancev Keisner-ja in Ribnikarja. Da sta bila Roisner in Ribnikar pravilno izvoljena in sicer z ogromno večino irlasov, o tem seveda se dvoma ni. Samo politično razbojništvo je v s. nu razveljaviti ta dva mandata. R;t !ogi, s katerimi hočejo klerikalci opravičiti ta politični zločin, so seveda nič^vi in niso vredni piškavega orejm. Kleri-
kalci hočejo namreč utemeljiti svoj naklep s tem, da volilci iz kmečkih občin ljubljanske okolice niso volili z mestnimi volilci. Ker obstoji v tem oziru razsodba, ker je zakon jasen, da bolj ne more biti, je to utemeljevanje seveda brez vsake vrednosti in nič drugega kot za lase privlečen izgovor, ki naj grdemu nasilstva, navadnemu političnemu tolovajstvu da masko opravičenosti.
Ko bi bilo klerikalcem za kaj drugega, kakor da onemogočijo kontrolo nad njihovim gospodarstvom in sklepanje o proračunu bi bili sklepanje o Reisnerjevi in Ribnikarjevi izvolitvi vsaj odložili za toliko časa, da bi deželni zbor z?»mogel rešiti druge deželne zadeve. Če že hočejo kle-rialei na vsak način razveljaviti ti dve izvolitvi, bi to vendar storili v času. ko je dež. zbor svoje delo opravil. Vsa čast Reisneiju in Ribnikar-ju, a taka velikana vendar nista, da bi moerla v šestnih tednih v enem zasedanju dež. zbora vso klerikalno stran k > rasajM -ariti in na salati pojesti.
Klerikalcem pa se mudi za raz-veljavljenjo Reisnerjevega. in Ribnikar joveca mandata, tako strahovito se j!m mudi. kakor bi umirali pred njima samega strahu, tako se jim mudi. da hočejo onemogočiti vsako delovanje dež. zbora, sani o da ta dva spravijo iz dež. 7 hm a. Deželni zbor naj rajši nič ne dela in nič ne sklepa, samo da ta dva ne bodeta mogla sedeti v dešV zboru.
>7amen te r.aglice je prozoren, kako** steklo. Še pred novim letom hočejo klerikalci razveljaviti izvolitev Reisnerjn in Ribnikarja še pred-no bi imel dež. zbor priliko posvetiti v ekriviosfi klerikalnega frospodnr-stva z deželnim denrrjem. Klerikalca h Sejo to. ker vedo. da ssjSBsrjsksj vlada takega rnzbojništva ne more mirno domisliti, in da bo brr»z dvoma ali deželni zbor zaključila, kakor se je zgodilo na GrOfi$keffi, ali ga na razpustila, kakor se je zgodilo v Tstri, ko so bili Italijani še taki brezobrazn* nasilni ki, kakor kranjski klerikalci.
Ne sr**e klerikalcem za Reisner-jev »n Fibnikarjev mandat, <rre jim za to, da spravijo s pota deželni zbor »n prenrečijo kontrolo njihovega goveda **stva in sklepanje o proračunu. Klerikalci računajo čisto enostavno: ministrstvo, v katerem sedi tako'pravičen mož. kakor je baron Heinold. na vsak način ne bo hotelo vzeti nase suma, da soglaša s takim političnim
lopovstvom in da sankcijonira politično razbojništvo, ministrstvo bo torej vsekako dežclnozborsko zasedanje takoj zaključilo, kakor se je zgodilo na Goriškem in se potem odločilo kake dalnje korake stori. A ravno zaključenje deželnega zbora hočejo klerikalci doseči. Njim je na tem, da bi deželni zbor ne mogel delati, na tem, da bi dež. zbor me mogel kontrolirati njihovega gospodarstva, na tem, da bi dež. zbor ne mogel sklepati o rednem proračunu. In da bi to dosegli, da bi izsilili zaključenje dež. zbora, makar naj temu sledi razpust, zato in samo in edino zato, se jim tako silno mudi, razveljaviti Reisner-jev in Ribnikarjev mandat.
Mi pa pravimo za danes le eno: Kdor ima mirno vest in čiste roke, se ne boji nobene kontrole in kdor ima poštene namene, se tudi ne straši reda v gospodarstva.
t Ivan FaHonBL
Kakor je skromno sam zase živel, tako skromno je umrl dne 16. t. m. v deželni bolnici ljubljanski Ivan Fabjančič (ne Ivan Florjančič, kakor je bilo pomotoma pororočano) ter bil pokopan na pokopališču pri Sv. Križu dne 18. t. m., ne da bi ga mogli spremiti k zadnjemu počitku njegova univerzalna dedinja Dražba sv. Cirila in Metoda in drugi narodni zavodi, katerih se je v svoji oporoki tako plemenito spomnil. O vsebini njegove oporoke je bila privatno obveščena družba sv. Cirila in Metoda šele dne 23. t. m., tedaj devet dni po njegovi smrti, kajti njegova oporoka se je našla šele 20. t. m. Kakor blisk pa se je takoj raznesla po mestu vest, da je umrl mož, ki je vso svojo imovino položil domovini na altar. V svoji oporoki, ki je datirana z <lne 18. septembra 1911, je določil družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in univerzalno dedinjo svojega premoženja, družba pa mora izplačati nastopna volila:
Za mestne reveže ljubljanske 6000 kron;
društvu »Sokol« v Ljubljani 1000 kron;
»Slovenski Matici« 500 kron;
»Glasbeni Matici« 500 K:
»Narodni Čitalnici« ali »Bralnemu društvu« v Ljubljani 1000 K;
zavodu za gluhoneme v Ljubljani 500 K:
zavoda za slepce v Ljubljani 500 kron;
»Narodnemu domu« v Ljubljani 1000 kron;
za občino Riemanje pri Trstu za stare bolehne reveže 5000 kron;
za sodniški kraj Senožeče za stare bolehne reveže 5000 kron;
za sodniški okraj Ilirska Bistrica za reveže 5000 kron.
Določil je tudi še nekaj drugih volil zasebnikom.
Ta njegova oporoka nam je porok, da je plemenita ideja Ciril-Meto-dove družbe prodrla v najširše slovenske kroge, ki vedo uvaže vati njen vzvišen pomen in njeno idealno delovanje za ohranitev naroda. Kakor kmalu nam je na razpolago njegova oporoka, jo bodemo priobčili v polnem obsegu.
Pokojni Ivan Fabjančič, vreden naslednik Polaka, Kotnika in Marije Vilhar, postavil si je s svojo oporoko večen spomenik v svojem narodu — monumetum aere perennius — ter m ohranil za večne čase hvaležen spomin svojega naroda.
Slava njegovemu spominu!
Sad svojega življenskega dela je, Ivan Fabjančič daroval svojemu narodu. Marsikdo bo vpraševal: Kdo je bil ta mož, ki je s svojo oporoko po-svedočiH Kake gorečo ljubezen do slovenstva je nosil v svojem srcu? Ni še dognano ne kje ne kdaj je bil porojen, ve se samo, da je v daljšem sorod s t vu z znano narodno rodo vin« Lavrenčičev. Mnogo let je pokojni Fabjančič služboval kot užitninski revident pri zakupniški firmi Gorup in Dekleva, pozneje je imel manjšo gostilno v Dolenjem Logatcu in se jo bavil z vinsko kupčijo. S trdim delom si je Fabjančič pridobil svoje premoženje. Za javne stvari in za politiko ni imel časa, a »Slovenski Narod« je imel vedno v žepn. Njegovi znanci pravijo, da je bil »Slovenski Narod« zanj evangelij, in ta evangelij mu je pač obudil v srcu tisto veliko in sveto ljubezen za slovensko stvar, ki odseva iz njegove oporoke. Zadnji čas je, opustivši kupčijo, stanoval na Rudniku pri Ljubljani.
Italijansko - mm volna.
S tripolitanskega bojišča.
Italijansko oficielno poročilo z dne 23. t. m. pravi: Včeraj zjutraj je.
I
Hi UolJI.
Spisal dr. R. Mam, (Dalje.)
»To so mlini na veter,« mi je smehljaje rekel in ko smo prišli bližje, sem prvič v svojem življenju videl mlin na veter.
Proti večeru šele smo pristali k pristanišču v Kurmišu, toda precej daleč zunaj mesta. Xa pamikov prihod je čakalo veliko ljudi in tudi izvoščeki, toda kakšni. Imeli so tara nt ase, vozove brez peres, na njih spleten koš brez vsakega sedala in notri uekej slame. Zasedli smo jih in potem je šlo čez njive, travnike, jarke, grme. da sem odskakoval, kakor žoga. Priporočil sem svojo dušu Bogu in krepko stisnil usta, da mi ne uide ven, ter se udal divji vožnji. Toda spretni so ti vragi! Desetkrat sem mislil, da se zdajinzdaj zvrneva z Amalijo Osipovno, ki se je z menoj peljala, v jarek, toda vselej smo se se obdržali v ravnotežju. Peljali smo >e &kozi mesto Kurmiš, ki ga pa nisem mogel dosti ogledati, ker sem bolj gledal konja in izvoščeka, ki bi na Glavnem trgu skoro krave povozil, ki so tam ležale in prežvekovale.
Iz mesta je Šlo potem navzdol v istem diru brez zavore, čez most. napravljen iz šibkih desk, pa zopet čez polje, grme in jarke, skozi gozd tm naenkrat smo se zopet našli m bregu Sure, trda veliko vi&je nego >mo se izkrcali.
Sredi grmovja, kjer smo 6e ustavili, je rekla Amalija Oslpovna: »Doma smo!«
Začuden sem jo pogledal, misleč si: saj nismo Indijanci, toda pokazala mi je I roko čez reko in ugledal s"m na nasprotnem brcu sr d i hrastovega gozda čedno enonadstropno vili podobno hišo ter poleg gospodarska poslopja. Zlezel sem s tarantasa oziroma iz koša in rekel sestrični: »Uščipni me, da bom vedel, da sem še živ.«
Bil sem še živ, toda kosti v meni so bile zdrobljene v najmanjše koščke; vsaj tako se mi je zdelo. Tudi Ivana Foraiča, ki je s pomočjo izvoseka že zlezel iz koša, sem videl, kako si je otipaval kosti svojega telesa v resnici se čndeč, da so še cele.
Na nasprotnem bregu so nas že opazili in prišli z d verni čolni po nas in po prtljago. Neizmerno veselje je zavladalo po hiši in okolici, ko so po dolgem času zopet vzrli gospodarja in gospodinjo. Tudi mene je čakalo presenečenje. Našel sem tukaj že na vzhodnem koncu R-isije bratranca, ki ^a še v tvojem življenju nisem videl. Umevno je, da sva se drug dru-
gega zelo razveselila. Pri njem je bil tudi nečak Franca Ospiča, Anton, rlad nadvse simpatičen mož v r gar družbi smo se par dni prav dobro imeli.
Da sva se i Ivanom Fomičem i čutila v gostoljubni hiši Franca J Ospiča. kakor doma, mi ni treba po-» udarjati. Franc Ospič je določil bi-j vanje na njegovem domu za počitek j od dolge vožnje po Ruskem. Te vož-i nje razen zadnje pol ure na taranta-! su pa nismo prav nič čutili zato mo bivanje sredi ruske zemlje porabili, da se seznanimo z običaji in navadami prostega ljudstva. Tukaj šele sem dobil pravi vpogled v ruske razmere vsled pogovorov z ruskim kmetom in delavcem. Zanimal sem se za najmanjšo stvar in nredbo in popisal bi o tem lahko veliko, toda prostor mi je pretesno odmerjen. Niti nad vse zanimivega izleta v čuvaško vas Larkino ne morem opisati, storil bom pa to o drugi priliki. Nekaj doživljajev moram pa le se omeniti.
Moj bratranec je moral v Kurmiš po opravkih in s Fomičem sva se mu pridružila. Sedli smo na ta-rautas, ki je bil pa ves drugačen ou prejšnje vožnje. Franc Ospič je nama še naročil, če bova v Kurmišu kaj kupovala, da greva k trgovcu Nenmarku, ki ima sploh vse, kar ,ie mogoče v Kurmišu dobiti, toda »prosim Vajn za božjo voljo,« je rekel, »ne smejajta se nosovom starega ali
mladega Neumarka, ker bi bil sicer razžaljeu.«
»No, no, sva rekla, saj sva videla že marsikatere nosove, torej bova tudi pri Neumarkovih nosovih lahko ohranila resen obraz.«
Čez Suro je nas prepeljal brod in potem smo skoro bili v Kurmišu. Kurmiš je okrožno mesto, sedež zem-stva, toda po večini z lesenimi, razpadlimi in slamo oziroma deščicami kritimi hišami. Najbolj sem se začudil, ko sem čital na vogalih: Kaditi prepovedano! Nasprotno je pa nekaj javnih poslopij jako lepih, najlepša gotovo ženska gimnazija in bolnica.
Meni je že zmanjkalo papiros, Ivanu Fomiču pa cigar, zato sva jo krenila k Nenmarku. Bože " 03, kakšen nos je imel mladi Neumark, ki je nama stresrel! Predstavite si pol-drug decimeter dolgo kumaro viš-njevkaete ali pravzaprav mavrične barve sredi dolgega obraza in imeli boste nekak vtisk Neumarkovega nosu. S Fomičem se nisva upala drug drugega pogledati. Z robci sva si tiščala usta in gledajoč ua pult naročevala svoje potrebščine. Jaz sem dobil papirose, Ivan Fomič pa ne cigar, ker je Neumark izjavil, da jih v Kurmiš*;! sploh ni dobiti, ker jih nihče ne kadi. To je prav verjetno, ker Rusi kadijo le cigarete ali papirose, smotk pa ne. Kupila sva tudi nekaj razglednic ter plačala. V tem hipu je prišel iz ozadja   stari Neu-
mark ter začel naju vljudno pozdravljati. O Bog, ta je imel šele nos! Še večjega in raznobarvnejšega nego sin, a tudi najinega premagovanja je bilo konec. Z robci na ustih sva kar zdirjala iz prodajalne in se zunaj postavila vsak na eno stran vhoda in potem je bruhnil iz najn smek in krohot, da so nama solze zalile oči in so se ljudje ustavili na ulici, gledajoč najino preprešerno smejanje.
Spomnil sem se Hauftove pravljice o kalifu in njegovem vezirju, ki sta imela v kljune začarana nosova ter sta se priklanjala proti solnč-nemu vzhodu: Mu —, Mu — kakor sta se nama priklanjala papa in sin Neumark. Ne, teh nosov ne bov« kmalu pozabila!
Ko sva opravila na posti in v lekarni, sva šla po stari kranjski navadi v traktir (gostilno). Pivo je bilo izvrstno in je stala steklenica, ki smo jo drugod povsod plačevali pu 25 do 50 kopejk, le 8 kopejk. Šel sem iz gostilniške sobe in res staknil na dvorišču leseno, skoro novo stranišče, a na mojo žalost so bila vrata » žeblji zabita. Gostilničarja sem potem vprašal za vzrok in pravil je, da mora vsled odredbe sanitarne oblasti imeti stranišče, toda »kdo bo pa sna-žil vsak dan, je pristavil, zato sem ga pa zabil.«
Bili smo na obiska pri gozdar« skem nadlogarju ali revizorju. Stanuje v gozdu v res krasni dači. Pre-
sovražnik napadel oddelke, ki so .-tražili konstrukcijska dela za baterijo, ki naj bi bila postavljena južno od pristanišča. Razvil se je šesturni boj. Na naši strani so se udeleževali boja ena baterija 20. artilerijskega polka, dva samostojna artilerijska oddelka z mitralježami, in ena gorska baterija. Vojaki 149. pešpolka, ena baterija 75. polka in mornariška artilerija so tudi posegli v boj. Na naši strani je padlo sedem mož, med temi dva častnika, 16 mož, med temi en častnik, je bilo ranjenih. Izgube sovražnikov, ki jih je bilo kakih tisoč, so mnogo večje.
»Agenzia Štefani« poroča iz Tri-poUea: General Tromboni brzojav-Ija, da se je pri Derni 18. t. m. vršil boj, pri katerem je imel sovražnik 75 mrtvih.
Turško vojno ministrstvo objavlja brzojavko turškega poveljnika 9 Tripolisu, ki pravi, da je skušal 19. t. m. neki italijanski polk s par gorskimi baterijami prodirati v notranjost dežele. Vsled turško - arabskega odpora se je moral vrniti. Italijane so zasledovali do Ajnzare in so imeli baje petdeset mrtvih. Na strani Turkov* je padlo 12 mož, 32 je bilo pa ranjenih.
Radiobrzojavno poročajo is Beughazija: 25. t. m. so začeli Turki in Arabci korakati proti Benghaziju. Devetnajst kolon, ki so štele več tisoč- mož x artilerijo, se je porazdelilo Tia vzhodno italijansko fronto. Ker je bilo morje zelo razburkano, se mornarica ni mogla udeleževati bo-Ko so se turško - arabske čete približale na dva kilometra, so začeli Italijani streljati s topovi. Arabci in Turki so imeli velike izgube. Proti večeru se se Turki in Arabci umaknili. Italijani niso imeli nikakih iz-
£T!lb.
Akcija italijanske mornarice.
Iz Carigrada poročajo, da je Ru-vija zopet posredovala pri turškem
slanikn v Petrogradu zaradi otvoritve Dardanel. Ta svoj korak ;e Rusija utemeljevala s tem. da hoče ba-
Italija v najkrajšem času začeti z akcijo na morju in da se bo italijanska politika v najkrajšem času izpre-menila. Proti posledicam tega se hoče Rusije zavarovati.
Italijanske banke v Turčiji.
Iz Carigrada poročajo, da je turska vlada ukazala, naj se zatvorijo • talijanske banke in drugi enaki zavodi.
Tnrska carina  na italijansko blago.
Turška zbornica je sprejela za-•vou. s katerim se uvaja stoodstotna earLafl na blago, italijanske prove-nience. Zakon dovoljuje vladi, da sme izjemoma pobirati enajstodstotno carino od italijanskega žveplja, ki rabi v vinoreji.
Politična Kronika.
A vtonomistični češki socijalni demokrati so imeli med prazniki v Pragi zborovanje, na katerem so oklenili resolucijo proti novim davkom in proti brambnim predlogam. Koncem zborovanja so sklenili ustanoviti volilni zaklad v znesku enega milijona dvajsetvinarskih novcev. Poslanci sami so takoi podpisali ^0.000 K.
* * * Glasom poročil iz Sofije pričakujejo z vso gotovostjo, da pride med Avstro - Ogrsko in Rusijo do novih potrajanj glede balkanskih vprašanj. Tozadevne entente naj bi se
-»•nečeni smo bili od elegance njegovega stanovanja in sprejel nos je nad vse vljuden, fin gospod. Or>ro-.-t i i se je, da ima soprogo na letovišču, a je vseeno takoj žuborel in mrmral velik lep samovar pred n^mi fia mizi. Ogledal sem se po sobi in videl na rnalih mizicah povsod le poljske knjige in krasne albume slik iz Sienkievičevih romanov »Z ogniem in mečem«, »Pan Vol od i je vsk i«, »Potop« itd.
Uvidel sem, da je revizor Poljak, kar je tudi takoj priznal, ko smo zaceli pogovor, in bil ponosen na to. Takoj je napeljal pogovor na tužno Poljsko in spoznal sem v njem na vdnšenega, v rodoljub ju resnično v frtrcu trpečega Poljaka. Kakor mi nisj av-trijski Poljaki zaradi svoje pioti-slovanske politike simpatični, tako globoko sem ruti I z revizorjem in z bedna rusko Poljsko, ki mora toliko trpeti od nasilnosti in preganjanju Rusov.
Vprašal sem ga, kako da tako daleč od domovine služi.
»To še vprašate,« mi je odgovo ril, »vsak Poljak, ki stopi v državn j službo, sme pričakovati, da ne bo nikoli nastavljen v domovini ampak tisoč in tisoč verst proč vnajoddalje-nejših in najslabših krajih. Niii pai dni nisem mogel služiti v domovini ampak ves čas daleč ;>roČ tod<j ljubezen do bedne, teptane Pv ljske mi ji i ucrasnila. še povečala se je ir vsa • po easopicih sem v stiku z dom ,v:no. Žena mi je Poljakinja, otrok, sedem-
udeležila tudi Bolgarska kot polnopraven in enakopraven faktor, e e
Srbska skupščina je obravnavala v ponedeljek 6 raznih postavkah ljudskogospodarakega resorta ter končno sprejela eeli proračun a 75 proti 56 glasovi.
•     * ■ Med Francosko in   Nemčijo je
prišlo zaradi ugotovitve mej ob Kongu do tež koč. V podučenih krogih se zatrjuje, da Nemčija v tej stvari ni Francoski ničesar naznanila, pač pa je nemški državni tajnik v državnem zboru izrekel nekaj tez glede otokov na Kongu, katerih izvajanj pa Francoska nikakor ne more pri poznat i kot upravičene. V francosko - nemški pogodbi pa se nahaja tudi še določba, da morata obe državi zahtevati razsodišče, če se pojavijo kake težkoče zaradi ugotovitve mej. Vsled tega se ni bati, da bi prišlo zaradi spornih točk na Kongu do kakega novega in resnega konflikta.
•
Sporazumno s kabinetom je perzijski regent razpustil parlament,
ki se je upiral sprejeti ruske pogoje. Perzijska vlada je sprejela določbe ruskega ultimata, ko je Rusija vsaj
začasno izpremenila drugo točko svojih zahtev. Ruski poslanik v Teheranu je o tem obvestil svojo vlado. Seveda s tem še niso vse vojaške akcijo Rusije v Perziji končane, samo da imajo te akcije sedaj popolnoma drug značaj. Peti polk strelcev, gorska baterija in kozak i so v brzem pohodu na poti proti T.brisu. Perzijska vlada razglasa, da je do sedaj padlo v bojih kakih 500 Perzijcev.
ftiuersKO.
Iz Hrastnika. Dne 17. t. m. vrša-ia se je tu prav lepo uspela božičnica družbinih otroških vrtcev ob navzočnosti roditeljev in narodnega občinstva. Otroci so kaj mično deklainova-li in peli, nakar jih je nagovoril božični mož ter jih vse obdaroval z obleko, obuvalom, igračami, pecivom itd. Ginljivo ter ljubko je bilo gledati vesele obrazke in žareče oči obda-rovanih otrok; bil je to zanje dan veselja, pravi praznik. Zasluga in vse priznanje na tej blagotvorni prireditvi pa gre blagim darovalcem in nabirateljem darov od tn in iz Trbovelj ter od drugod, zlasti preblago-rodni gospe dr. Žižekovi, ki je nabrala v ta namen znaten iznesek 112 kron. Priznanje in zahvala gre tudi marljivima vrtnaricama gdč. Baloh in gdč. Richter. ki sta imeli s prireditvijo jako mnogo posla in truda. Vsem, ki so na katerikoli način omogočili to lepo prireditev, v imenu mladine: Srčna hvala! — Vodstvo družbinih vrtcev. — Podružnica D. C. M. za Hrastnik - Dol.
Silvestrov večer, ki ga priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer celjska Čitalnica, obeta biti nekaj res zabavnega, veselega in družabnega. Obiskovalci prejšnjih Silvestrovih večerov so (izjema je lanski Silvestrov ve-čerK resnici na ljubo povedano, večkrat odšli s kislimi obrazi domov, a letos si kaj tekega ne moremo misliti! To, kar se bode letos proizvajalo in sice* od gjr. akademikov, presega pravzaprav vse meje veselja. Cc ^e bode pela »Lepa Leneka« znana opereta, nadalje se bodejo proizvajali različni komični nastopi, kupleti, smešni kvarteti in solo - nastopi, mislimo, da bo dovolj povedano. Sodeluje »Celjski salonski orkester«. Po
letni dečko, mora postati tudi nivriu-šen rodoljub. Letos bo imel še Joma-čo učiteljico Poljakinjo, prihodnje leto ga pa dam v Vilno v poljsko šolo. Ali veste, kolikokrat se je Poljska delila?«
»No, trikrat,« sem mu začuden odgovoril, da me to vpraša,
»Da, toda skoro bo zgodovina pisala, da se je Poljska štirikrat razdelila.«
In začel je nam ves žalosten, potrt in s solzami v očeh praviti takrat meni in javnosti sploh 5e ne znano dejstvo, ki je danes na dnevnem redu evropske politike: odtrgn-nje pokrajin Holm in Lublin od ruske Poljske in priklopitev k rvskiai gubernijam, torej izguba še onih malih pravic, ki jih imajo Poljaki pcrd Varšavskim guvernerjem. Zelo sem čuvstvoval z odkritim Poljakou, m spoznal veliko krivico, ki jo delajo Rusi Poljakom, a vendar me je obšlo prepričanje, da Rnsi krjub vet, n nasilnostim ne bodo nikoli mog!« za-treti. Poljakov in njih gibanja, dokler bodo živeli taki resnični iskreni rodoljubi, kakor je ta celo v ruski državni službi stoječi revizor. In kako nam je bil hvaležen za naše simpac'je njegovi nesrečni domovini. hvalež*n, da se je mogel s sočustvuiocini čio-vekom pogovoriti o n;"emn naju:«tžji stvari. Ni bilo drugače, pri prvem ee-znanju sva postala dobra prijatelja in ne bova se pozabila. 8e pred par ik.e-vi mi je Franc Ospič - znesel ,o»aio od njega. (Dalje prih.)
sporedu, ki bo spravil vea mladi in stari svet v veselo razpoloženje, aa vrši ples. Boljša družba ii Celja in iz bližnje in daljne okolice nam je zasi-guranaI
Gornjegrajako učiteljsko društvo
zboruje dne 6. januarja 1912 točno ob 10. uri v šoli na Rečici. Ker so važne in zanimive zadeve na sporedu, ki bo pravočasno objavljen v stanovskem listu, ste vljudno vabljeni, da se udeležite polnoštevilno tega zborovanja. — Odbor.
Mariborski Sokol ima svoj redni letni občni zbor dne 10. januarja 1912 ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. volitev glasom pravil; 3. razni predlogi in nasveti.
Slov. čitalnica v Mariboru priredi 31. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma Silvestrov večer. Sodelovala bodeta moški in ženski zbor in orkester »Glasbenega društva«.
Iz Maribora. V nedeljo, 24. t. m. ste priredili podružnici »Družbe sv. Cirila in Metoda« in »Slovenske straže« v Studencih božićnico tamošnjim slov. otrokom. Božičnice se je udeležilo 198 otrok, veliko staršev in tudi gostov iz Maribora. Gospod dr. Dolar je otvoril božićnico z navdušenimi besedami, ki so segali vsem do srca. Nagovoru so sledile deklamacije in pesmice domačih dečkov in deklic. Milo se nam je storilo pri srcu, ko so nam zadonele na uho slovenske pesmice onih otrok, ki smo ji že smatrali kot zgubljene. Dal Bog, da bi že skore j stala tam slov. Šola in ne bo se nam treba bati! Da se je božičnice. 'ahko priredila, moramo se zahvaliti v prvi vrsti obema imenovanima društvoma in »Posojilnici«, ki so prispevale znatne vsote, kakor tudi vsem drugim dobrotnikom v Mariboru in v Studencih, ki so prispevali vsaki po svoje in tako pripomogli do lepega uspeha. No smemo pozabiti častitih dam, ki so nam priskočile z različnim pecivom ter onih domačinov v prvi vrsti obitelj Bendetova, ki so prinravili božično drevo in končno gospoda V., ki je vprizoril tako jrinljiv otroški nastop.
Čitalnica v Gradcu priredi dne 31. f. m. v dvorani hotela »Znm Scbimmel« (Reitsehulgasse 31 > Silvestrov večer z bogatim in raznovrstnim sporedom. Dne 4. januarja ob 7. uri zvečer na bo v čitalmSkih prostorih Gartengnsse št. 18/1. občni zbor.
Koroško.
Nezgode. V uekem kamnolomu v okolici Celovca je zadel povodom razstrelbe kamnoseka H. Schoffma-na v glavo debel kamen, in ga smrt-nonevamo poškodoval. — Zaradi neozdravljive bolezni se je obesil v kuhinji 671etni Viktor Bader v okolici Sv. Mohorja.
Primonuo.
Iz sodne službe. Prestavljeni so: vodja okrajnega sodišča v Montoni, S. Tuja h. v Koper, sodnika dr. A. Abram iz Rovinja v Kormin in dr. Al. Gradnik iz Pulja v Gorico. Za de-želnosodnega svetnika je imenovan okrajni >odnik pri deželnem sodišču v Trstu dr. S. Sinkovič za Rovinj. De-želnosodna svetnika, obenem vodja okrajnega sodišča sta postala okrajna sodnika Al. Mazera v Gorici za Kormin in S. Peručič v Pulju. Okrajna sodnika sta postala dr. D. Ziegler v Gorici in dr. P. Caneva pri deželnem sodišču v Trstu. — Namestnik državnega pravdnika v Trstn dr. Cumin je imenovan za državnega pravdnika v Trstu. Okrajni sodnik pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu, dr. B. Lnchini, je dobil naslov in značaj deželnosodnega svetnika.
Iz poštne službe. Poštni oficijal V. Lušin v Gorici je imenovan za poštnega nado f i ci jala. Za postne o tiči ja le so imenovani postni asistent je Anton Bataja, V. 2u pol in Josip Rudolf v Trstu in L. Bohm v Pulju. Poštni asistenti pa so postali Andrej Duša, Josip Polak in L. Fajgelj v Pulju, F. Langhammer v Trstu in Matej Mužič v Rovinju.
Umrl je v Trstu vrl in zaveden Slovenec gosp. Urban Len ček, posestnik in vinski trgovec v Trstu. Naj v m. p.!
Mestni svet tržaški. V zadnji seji mestnega sveta tržaškega je zahteval dr. Vilfan v imenu vseh okoličan-skih zastopnikov, da se zabeleži v zapisnik seje izjava, da bodo glasovali okoličani proti razširjevanju užitnin-ske črte in tudi proti vsem predloženim novim davkom. Dalje je sprejel mestni svet naknadni kredit za ceste v znesku 195.000 kron, naknadni kredit za potrebščine italijanskih šol v mestu v znesku 75.000 kron, odklonil pa je predlog dr. Puecherja s 34 proti 17 glasovom, ki določa minimal. delavsko dnino za občinske delavce in sicer za moške 4 K in za ženske tri krone. Za ta predlog so glasovali Slovenci, socijalisti in 4 člani več ne. Sprejet pa je bil predlog, da se zvi-
šajo dnine občinskim delavcem z novim letom za 10, odnosno za 15%. Tudi bolniško blagajno in zavarovalnino proti nezfcodam plača občina sama. V ta namen se je zvišal proračun za leto 1912 v postavki »Javna dobrodelnost« za 10.000 kron.
Ponesrečen vlom. V soboto sta hotela vlomiti v trgovino E. Haas v Trstu znana tatova A. Terson in P. Maslo. Izkopala sta skozi zid v prvo skladišče luknjo, skozi katero sta vdrla v trgovino.Zaradi letnega zaključka pa so delali v pisarni uradniki, ki so slišali ropot in vlomilca prepodili. Ko sta vlomilca zbežala skozi napravljeni predor, sta jih prijela dva, slučajno mimoidoče stražnika in jih odpeljala na policijo.
Nezgode. Raz okno v petem nadstropju je skočil v soboto v Trstu 27-letni zasebnik A. Alberti. Dobil je smrtno nevarne notranje poškodbe in si zlomil desno nogo in roko. Vzrok samomora ni znan. — V veliki kanal v Trstu je skočila v soboto 17letna zasebnica L. Batestella. Stražnik J. Marega je skočil takoj v čoln in veslal k potapljajoči se samomorilki. Ko jo je prijel in hotel dvigniti v čoln, so je čoln preobrnil in oba sta padla krčevito oklenjena v vodo. Slučajno mimo došli zasebni uradnik H. Maček je uvidel nevarnost, ki preti obema. Skočil je v vodo in po težkem naporu se mu je posrečilo s pomočjo nekaj pasantov rešiti oba potapljajoča. — Zastrupila se je v Trstu 171et-na Ana Delpir. Umrla je v nekaj urah. Samomorilka je bila noseča in jo izvršila samomor, ker jo je zapustil nje ženin.
Detomor. Uršula Tomazičeva, Danetova iz Huj pri Pregarju, je zadavila svojega novorojenčka z vrvico in ga pokopala v Hujah. Služila je preje v Trstu, kjer se je seznanila z očetom novorojenca, nekim posestni-kovim sinom v Papročah v Istri. De-tomorilko so ovadili domačini. Priznala je šele, ko je bila že par dni zaprta in je tudi pokazala kraj, kjer je dete pokopala. Detomorilka je sedaj v zaporu v Podgradu smrtno nevarno obolela in je malo upanja, da bi okrevala.
Pomorski rekord. Llovdov par-nik »Wien«, ki je bil šele pred kratkim zgrajen, je dosegel rekord v vožnji med Trstom in Aleksandrijo. Prevozil je progo v 66. urah.
Ponesrečeni parni ki. Iz Šibenika poročajo, da je pogorel med vožnjo v Trst parnik družbe »Dalmacija« — »Isea«. — Vzrok požara je neznan. Mornarji m se pravočasno rešili, blago je pogorelo. — Llovdov parnik »Stambul«, ki je plul iz Carigrada v Trst je nasedel na pečine ob rtu Blan-ca in se potopil. Moštvo in blago so pravočasno rešili.
Umrl je v Lokaveu pri Ajdovščini ondotni župan gosp. Fr. H m e-1 e k, veleposestnik in vele tržeč. Vrlemu in zaslužnemu narodnjaku bodi blag spomin.
Skupščini! druitoo slovenskih srednieSoIsuih profesorjev.
Društvo slovenskih srednješolskih profesorjev je imelo včeraj v mali dvorani »Narodnega doma« svojo skupščino. Predsednik gospod prof. 2 m a v c pozdravi navzoče, zlasti vsenčiliškega profesorja dr. Milana Senoa iz Zagreba ter konstatira, da deželni šolski svet in deželni odl>or, — najbrže, ker sta dobila vabila prekasno, — nista poslala zastopnikov k skupščini. Nato si izprosi dovoljenje skupščine, da sme odpo-slati vdanostno izjavo zbranih profesorjev na Nj. Veličanstvo. Predsednik se spominja nato umrlih članov profesorjev Apicha in Petelina; zborova lei se v znak žalosti dvignejo s sedežev.
Tajnik g. dr. Ilešič poroča o društvenem delovanju. Društvo je ostalo v ozkih stikih z goriško podrnžnico in je izpopolnjevalo tudi svojo knjižnico. Sprejelo je izletnice zagrebškega liceja, izletnike srednjih šol in učiteljišča v Zagrebu ter profesorje iz kraljevine Srbije. Drnštvo vežejo najožje prijateljske zveze z društvom hrvaških profesorjev v Zagrebu, ki hoče letos izdati 12 tiskanih pol ob-segajočo knjigo »Slovenski pripovjedači«. Glasilo »Nastavni vjestnik« izpolnjuje tudi za Slovence popolnoma svojo nalogo. Društvo je razposlalo glede uvedbe slovenskega učnega jezika tudi v višjih razredih spomenico, ki naj bi se predlagala na vseh uradnih konferencah. Ministrstvo je ugodilo želji, da s»» poučuj vsa matematika v višjih razredih slovensko, glede zgodovine in kTasičnih jezikov pa je ostalo vse pri starem. Knjige, katerim posveča društvo največjo pozornost, nalagajo društvu velike stroške. Za dolg 1900 K pri Mestni hranilnici je prevzelo 21 članov jamstvo, teda tudi privatniki so pokazali veliko zanimanje za c:lje dr«- | stva in darovali: dr. Stare 200 K j Kmetska posojilnica enkrat   200 K, *
enkrat 50 K, vitez Gorup 500 K, dr. Furlan 20 K, dr. Slajmer 50 K, dr. Zolgar 200 K in A. Jenko 50 K. Darovalcem izreče skupščina zahvalo. Izmed knjig je omeniti: III. del Zgodovine, novi vek, — za višje razrede ki ga spisujeta prof. Komotar in Pire, prof. Komatar ima gradivo za Avstrijsko zgodovino za 8. razred že zbrano, prof. Mazi piše Opisno geometrijo in je že izdal Geometrijo za III. razred, prof. Jeran piše Geometrijo za IV. realni razred, prof. Reis-nerjeva Fizika je v tisku. Dr. Honian je dobil za svojo som ato logi jo in higijeno — predaprobacijo. Izšla je dr. Herletova Kemija, Oswaldova Logika je v aprobaciji, ravn. Bežkov Uvod v didaktiko je še v rokopisu, profesor Seidl piše Mineralogijo za višje razrede, prof. Baebler Kemijo za nižje razrede realk. A. Medvedov Verouk za VIII. razred je dobil cerkveno aprobacijo in je sedaj v državni aprobacij, prof. Košan in Jerovšek pripravljata Latinske vadbe za 7. in 8. razred in je prof. Košan svoje delo že končal. Ravnatelj Wiesthaler urejuje veliki in eventualno tudi mali latinsko-slovenski Slovar, ki bo tekom leta gotov za tisk, prof. Južni-čev Slovar k 6. knjigi Vergila se tiska, istotako Prebi lov Slovar k Odiseji, Pipenbacherjev Slovar k Demo-sthenn je že tiskan. Juvančiča Francoske vadbe 2. del so izšle in o Jerov-škovem Slovarju k Herodotu, ki M obsegal 11 tiskovnih pol, še ni ničesar definitivno določenega. Pravo-varstvena komisija je imela priliko posredovati dvakrat. Posebno pažnjo pa je posvečalo društvo nedefinitno nastavljenim močem, zlasti da prepreči prek in jen je službovanja vsled poznega razpisa suplentskih mest. Društvo je sestavilo popolno listo su-plentov. Končno zavrača napade onih časopisov, ki pravijo da so profesorji »lenuhi« ki kradejo davkoplačevalcem denar iz žepa ter kaže na delovanje društva, ki je realen protest proti takim besedam gotovib glasil.
Iz poročila blagajnika gosp. dr. Kušarja posnamemo, da je imelo društvo 2292 K 86 v dohodkov in 19S2 K 70 v izdatkov. Knjige v zalogi izkazujejo 6868 K 53 v dohodkov in 5970 kron 2 v izdatkov. Aktiva premoženja znašajo 7837 K 77 v, imetje pa je 4337 K 77 v. Na predlog revizorja gosp. prof. Stritofa izreče skupščina blagajniku absolutorij z zahvalo.
Profesor Vagaja referira nato o sistemiziranju definitivnih most in slovenskem suplentskem vprašanju ter stavi koncem svojih izvajanj sledeče resolucije:
1. Število suplentov na slovenskih zavodih naj bo sorazmerno številu suplentov na drugih srednjih šolah.
2. Sistemizirajo naj se na naših srednjih šolah nova definitivna mesta sorazmerno številu paralelnih razredov in številu učencev.
3. Izpraznjena definitivna mesta na naših srednjih šolah naj se takoj zasedejo.
4. Mesta onih definitivnih moči, ki so za več let, odsotni z zavodov, naj se takoj razpišejo in provizorično zasedejo.
Resolucije so bile soglasno sprejete.
Profesor Grafenaner stavi in utemeljuje nasledne resolucije:
1. Visoka učna uprava se naprosi, da uvede prostoročno risanje čim prej kot obvezni učni predmet na gimnazijah.
2. Občni zbor, v svesti si važnosti poduka v zemljepisjn fn zgodovini, prosi merodajne faktorje, da se zavzamejo za to, da se ta predmeta tndi v višjih razredih podučujeta na zavodih, ki pridejo tu v poštev, v slovenskem jeziku.
3. Visoke in najvišje šolske oblasti se naprosijo, da ukrenejo potrebno, da se izdado V6a spričevala in izkazi v slovenskem jeziku.
Resolucije so bile soglasno sprejete.
Nato referira prof. Wester o realnih gimnazijah. Do leta 1908 smo imeli v Avstriji dva tipa srednjih šol, gimnazijo in realko, nekaj gimnazij je imelo v nižjih razredih tudi risanje kot obvezni predmet, to so bile takozvane realne gimnazije. Organizacijski osnutek gimnazij z dne 15. septembra 1849 je ostal skozi 60 let enak ter dela iz gimnazij nekako pripravljalnico za univerzo. Gimnazije so humanistične ter so take ostale neizpremenjene 62 let. Realke, ki obstojajo šele kakih 40 let, so vezane večidel tudi na deželne zakone iz leta 1870 do 1873 samo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne ministrske naredbe, tako za ono v Ljubljani 31. maja 1871. Na podlagi enkete od 21. do 25. januarja 1908 je izšla 8. avgusta 1908 naredba za organiziranje novih zavodov. Tako so nastale 8razredne realne gimnazije, — tip A, in reformne realne gimnazije, — tip B, ter realne gimnazije Tešinskega tipa, — tip C. Najbolj se je udomačil tip A.
Bilo je v letu 1910/11 v tostren ski državni   polovici   296 gimne./'
iiifcd njimi 21 malih, 2 štirirazr. realni gimnaziji starega tipa, 3 male realne gimnazije, 215 velikih gimnazij, 4 realne in velike gimnazije, 2 veliki realni gimnaziji, 47 gimnazij tipa A, 2 tipa B in ena tipa C. Preosnovalo se je 34 humanističnih gimnazij in 4 realke v gimnazije tipa A ali B. Tip A ima 8 razredov in se poučuje od 3. razreda naprej namesto grščine kak moderni ali deželni jezik. Pri tipu B se podučuje od 5. razreda naprej latinščina obvezno. Tip C je bolj kompliciran. Absolventi realne in reformne gimnazije se lahko imatrikuli-rajo na posvetnih fakutetah vseučilišč kot redni slušatelji, za klasično filologijo je treba dopolnilnega izpita iz grščine po preteku dveh let, isto-tako pri zgodovini in modroslovju. Najbolj obširne so pravice absolventov gimnazije tipa B. — Če se ozremo na »naše« srednje šole, vidimo, da imamo na Kranjskem 6 državnih in eno zasebno gimnazijo. Državne gimnazije so 4 utrakvistične in 2 nemški, vse so humanistične. Na Štajerskem upoštevamo le 3 državne zavode: gimnazijo v Mariboru in Celju in takozvane samostojne gimnazijske razrede s slovensko-nemškim učnim jezikom v Celju in eno deželno gimnazijo v Ptuju. V Celju in Ptuju je slovenščina za slovenske učence obvezna, mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične vzporednice. Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije v Celovcu, ki imajo v nižjih 4 razredih tudi realne para lelke, realna gimnazija v Beljaku in c. kr. samostanska gimnazija v Šent Pavlu. Na Primorskem je upoštevati državno gimnazijo v Trstu, ki ima v
I. in II. razredu tudi realne vzpored niče z nemškim učnim jezikom, državna gimnazija v Gorici s humanističnima slov. vzporednicama v I. in
II. razredu, dočim so italijanske pa-ralelke realnega značaja, nemška državna gimnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska realna gimnazija v Voloskem s hrvaškim učnim jezikom. Državna realka v Idriji je dvojezična, državna realka v Ljubljani nemška, državna r^iika v Mariboru. Celovcu in Trstu so nemške.
Slovenskih učencev je:
Xa gimnazijah: na Kranj-kem 1858, na Štajerskem 581, na Koroškem 99 in na Primorskem 587.
Na realkah: na Kranjskem 504. na Štajerskem 8, na Koroškem 8 in na Primorskem 246.
Zaokroženo je slovenskih gimnazijcev okrog 3200. realcev pa 780, obisk prvega razreda gimnazije pa je še večji.
Povsod so uvideli potrebo realnih gimnazij samo na Solnograškem, v Dalmaciji in na Kranjskem jih še do danes ni. Končno se dotika vprašanja, katere zavode bi pri nas kaza-lo preosnovati ter omeni tudi crimna-ziji v Kranju in Novem    mestu in
Haga nato sledečo resolucijo:
Odbom društva slov. profesorjev se poveri naloga, da stopi v dotiko z odločilnimi krogi v svrho ustanovitve realnih gimnazij v naših deželah.
Skupščina sprejme nato soglasno resolucijo, da naj se vsa izpraznjena mesta razpišejo. Predlagalo goriško iesorsko društvo.
O didaktiki in šolskem materia-1 i7inu poroča gosp. profesor dr. Ile-šič ter se društvo v soglasno sprejeti resoluciji zavaruje proti temu. da bi nadzorniki kvalificirali učitelje po številu dobrih in slabih redov, ki jih dajejo, katero postopanje je naravnost krivično.
Pri nato sledečih volitvah so bili izvoljeni v odbor: gg. prof. Tavčar, T.ederhas, Peterlin, dr. Ilešič, Sajo-vie in Kožuh, za namestnika: Sm?>j-dek, za revizorja pa gg.: Štritof in Pipenbacher.
Prof. Perušek govori nato o od-^k^vanjih v profesorskem stanu, ki so danes prava smešnost v tej obliki, kakor se dele sedaj ter zahteva, da odbor tudi tozadevno ukrene potrebno. Profesor Pipenbacher stavi nato še resolucijo, da naj se poklicane oblasti na anonimne ovadbe glede uradnega delovanja profesorjev ne ozirajo, ker so take ovadbe nemoralne. Končno zaključi predsednik s pozivom, da naj se profesorji vzdrže medsebojne polemike po Časopisih, skupščino društva slovenskih profesorjev.
Dnevne vesti.
-[- Dnevni red I- seje deželnega zbora kranjskega dne 28. decembra ob 3. popoldne. 1. Otvorjenje deželica zbora. 2. Naznanila predsedstva. 3. Obljuba 3 novih poslancev. 4. Priloga 24. K določilu deželnega odbora o nekaterih premembah zakona o gradnji in vzdržavanju javnih, neerarskih cest in potov. 5. Pri-I _'a 21. Poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih do-klad 1. 1912. 6. Priloga 27. Poročilo deželnega odbora o zgradbi novega uradnega poslopja.
-f Jutri v četrtek 28. t m. ob 10. dopoldne se vrši v klubovi sobi (de-
želna zbornica) klubova seja narod-no-naprednih deželnih poslancev.
-f Brzojavne čestitke ob priliki izvolitve   dr. Tavčarja   za župana
so poslali še sledeči gg.:
Plzenj. Kar se je moralo zgoditi za daljši razvoj napredne Ljubljane in kar ji je želel vsak, se je zgodilo, da sti Vi danes župan bele Ljubljane. Zato kličem z radostjo: Živel župan dr. Tavčar, živela napredna Slovenija. Bohuslav.
Plzenj. Srčno čestita na izvolitvi Žalud, urednik Plzenskih listov.
Dunaj. Novo izvoljeni župan naj živi! Poročnik Garzarolli.
+ Klerikalci in dež. glavar Šuklje. V klerikalni stranki se je moralo nekaj zgoditi, kar je med različnimi klerikalnimi prvaki in med dež. glavarjem ustvarilo veliko nasprotje. Minole praznike so namreč nekateri klerikalni mogotci tako zabavljali na Šukljeta in ga obkladali s takimi priimki ter mu pripisovali take lastnosti, da tega ni mogoče ponoviti. A kar je glavno: grozili so, da ga bodo »spokali« in »napodili, da bo veselje« in prisegali, da »takih ljudi ne trpe v stranki«. Kaj je ne-p« redni vzrok temu nasprotstvu, še ni bilo mogoče izvedeti.
-f- Iz deželnega šolskega sveta. Imenujejo se: Antonija Jaklič za Koroško Belo; Antonija Virk za Ribnico. Vpokoje se: Kramberger-Schott Josipina (stalno), Marija Triller in Olga Šivic pa samo začasno. Na ljudski Soli na Telčah se ustanovi paralelni oddelek; zasilna šola na Selih postane enorazrednica; Škofja Loka dobi paralelko k četrtemu razredu, Šmartno pri Kranju pa k tretjemu razredu. Na šoli v Spodnji Šiški se vpeljeta dva paralelna oddelka; isto-tako dobi Vrhnika paralelko k peta mu '-rodu. Sola v Sent Vidu se razširi na šestrnzrednico, ona na Blokah pa na štirirazrednico.
-j~ Shod v Logatcu. Včeraj je bil v Logatcu shod, na katerem je govoril državni poslanec dr. Ravni-h a r. Poročilo o tem shodu priobčimo jutri.
-f- Iz justične službe. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu Fran Lozar je imenovan za avskultanta.
-f- Iz državnož lezniške službe. V VI. plačilni razred (4800 kron) sta prišla Jernej Kiirschel, tit. inspektor in vodja urada za vzdržava-nje železnice Ljubljana II., dr. Karel vitez Bertel pl. Polzenau, tit. inspektor pri trasijsem odelku v Novem mestu izven statusa. V VIL plačilni razred (3600 kron) Pavel Morpur-go, tit. stavbni nadkomisar in namestnik vodje pri uradu za vzdrževanje železnice Ljubljana I., Rudolf Prane, stavbni komisar pri tra-sijskem oddelku v Novem mestu (izven statusa) in Franc Kokalj, ofi-cijal in postajenačelnik v Kranju.
-f- Iz južnoželezniške službe. Za revidente so imenovani adjunkti: Franc Borštnar, T. Pugelj, Franc P1nwinnrkr R. Klopčar in M. Topolo-vec v Ljubljani, Alojzij Šulgaj v Postojni. Za adjunkte: Anton Šiška v Ljubljani, Ivan Košmerlj v Borovnici, O. Silich v Logatcu, A. Feli-cijan in Franc Marn v Ljubljani. Za asistente so imenovani: Ivan Rada-novič iD Ivan Jaklič v Ljubljani, J. Truška v Lazah, A. Gestrin v Ljubljani, V. Devetak v Logatcu, R. Le-cIut v Šentnetru, I. Kovač v Ljubljani, A. Spetič v Brezovici, I. Kragl v Ljubljani, H. Radej na Savi, Herman in R. Miki'rn*:č v Ljuuljani. Definitivno nastavljeni so prov. asistenti: Fr. Valenti v Bistrici, A. Ko-vačič in J. Luschiitzky v Šentpetru. Za asistente so imenovani A. Selan v Postojni, V. Tome v Zagorju, L. Gruden v Šentpetru, G. Grsetič na RaKfku. Inspektor je postal stavbni nadkomisar F. Mikulašek v Šentpetru, stavbni komisar je postal adjunkt O. der v Ljubljani in stavbni adjunkt je postal S. Cenčur v Ljubljani. Strojna mojstra A. Schnabl »r * Strauz v Ljubljani sta postala revidenta, za adjunkta pa sta imenovana W. Rogl in T. Weniber-ger v Linbljani.
-f- Imenovanje pri južni železnici. Komisar g. dr. Alek&ander F a t u r je imenovan želez, tajnikom.
— Slovenskim znanstvenikom!
Slovenski vseučiliški odsek v Pragi poživlja vse one slovenske znanstvenike, ki se mislijo habilitirati na češki univerzi, da se nemudoma javijo tukajšnemu vseučiliškemu odseku, ki bo dajal vse potrebne informacije. Vane Radej, t. č. predsednik »Ilirije«. Ivan Jurečko, t. č. predsednik »Adrije«. Nasloviti je: Slovenski vseučiliški odsek v Pragi, Kral. Vi-nohradv, Taborska ul. 14./L Praha.
— Zvišanje tiskarskih cen. Vsled dogovora lastnikov tiskarn z delavci se s 1. januarjem 1912 delavske plače znatno zvišajo. Materijalno obremenjenje, ki zadene vsled tega avstrijske principale, kakor tudi splošno pod ražen je vseh surovin in sploh proizvajalnih pripomočkov, silijo državno zvezo avstrijskih la-st-nikov tiskarn, da zvišajo cene tiskar-
niškim izdelkom najmanj za pet odstotkov. Državna zveza avstrijskih lastnikov tiskarn prosi občinstvo, naj vzame to itak skrajno skromno zvišanje cen v vednost.
— Slovenskim ženam. Slovenske žene dobe torej svoje lastno glasilo »Slovensko Ženo«. Dolžnost vsake slovenske žene je torej, da pridobiva naročnic za to glasilo slovenskih žen.
— Skupno vložišče c kr. deželnega in okrajnega sodišča v Ljubljani se nahaja od 1. januarja 1912 v sodnem poslopju v pritličju soba št. 30.
Umrl je v Kranju posestnik Viktor Omersa,   svak   odvetnika g. dr.
Kok-1'    " v ■ 1
Krvavo posvećenje sv. dne ali nož v cerkvi in dvojen   umor v hiši.
Iz Gorice pri Krškem se nam poroča: Ko je bila danes na sveti dan zjutraj ob štirih maša, sta se na koru v cerkvi sprla oženjeni Prane Meke in 171etni Franc Žarn iz Velikega Vračevega. Meke ie v prepiru vzel žepni nož in je Žarna zabodel ter ga težko ranil. Ranjenčeva starejša brata Ivan in Anton Zarn sta šla v Me-ketovo hišo, da bi postavila Meketa na odgovor. Meke je pa zagrabil na mizi ležeči veliki kuhinjski nož in ga zasadil enemu v prsi, drugemu v trebuh. Ko je prišel zdravnik, je bil eden bratov že mrtev, drugi pa je kmalu potem umrl. V cerkvi zaklani Žaru bo okreval. Ljudje so vsled tega krvavega posvećenja svetega dne silno razburjeni. Morilec se je sam naznanil oblasti.
Vlom na železniški postaji. V Krškem so vlomili neznani vlomilci v postajno poslopje. Ukradli so 4 ure in eno verižico ter več poštnih znamk. Škoda znaša okoli 100 kron.
V postajni blagajni je bila večja vsota denarja, toda te blagajne tatovi ni-so mogli odpreti. O tatovih, ki so vdrli v poslopje skozi kuhinjsko okno še nimajo nobene sledi.
V konkurz so prišli: France Jur-šič, usnjar v Kandiji. Konkurzni komisar je svetnik Jakob Jarc, začasni konkurzui upravitelj odvetnik dr. Schegula. Tir jat ve je priglasiti do 30. januarja 1912 pri okrožnem sodišču, volilni narok je 3. januarja, narok za likvidacijo pa 24. februarja. Tvrdka Dobravee in Horvat, lesna trgovina in parna žaga na Brodu pri Kostanjevici, ker je tovarna pogorela; Gašpar Stimpfl, trgovec v Šmar-jeti na Dolenjskem in Alojzij Medved, krojač v Žužemberku.
Lovca so obstrclili. Dne 20. decembra t. 1. je bil lov v takozvanera Porto-srozdičku pri "Rndnlfovem. Lova se je udeležil tudi Maks vitez Lan-ger. vpokojeni sodni svetnik. Po naključju, ki še ni pojasnen, je menda grozdni komisar TT. ustrelil Lancrerja, ki je dobil svinčena zrna v stegno in dimije. Nevarnosti dozdaj še ni in je ni pričakovati, če ne nastopilo nepričakovane komplikacije.
Klektroradiojrraf »Ideal«. Danes in jutri vidi se še poleg drugih zanimivih slik senzacijonalna drama »Luiza Miller«, posnete po Schiller-jevem komadu »Kovarstvo in ljubezen«. Jako krasno koloriran film. —
V petek specijalni večer z zanimivimi slikami. — V soboto »Morfini-sti«.   velikanska drama iz življenja.
Za fanta. Včeraj popoldne sta se v Zvonarski ulici srečali neka tovarniška delavka in neka služkinja, kater sta obe zaljubljeni v enega in istega fanta. Takoj sta se začeli zmerjati, se obe trkali po prsih in kričali: »Moj bo, moj bo!« Naposled Sta pa skočili skupaj in se začeli la-sati. K prizoru se je nabralo več gledalcev in bolj ko so se jima smejali, bolj sta kričali in se lasali. Na bojno polje je prišel tudi njun ljub-ček in kakor petelin stopil med nasprotnici ter ju miroljubno razdvojil in pomiril.
Delavsko gibanje. V nedeljo se je odpeljalo v Ameriko 35 Macedon-eev in 15 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 150 Hrvatov in Slovencev. — Predvčerajšnjem se je odpeljalo v Ameriko 70 Macedoncev, nazaj je pa prišlo 40 Slovencev, 60 Hrvatov in 30 Macedoncev. 40 Macedoncev je prišlo iz Švice. — Včeraj je šlo v Ameriko 17 Macedoncev, 15 Hrvatov in 24 Slovencev, nazaj je prišlo pa 00 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Kuharica Marija Lanova je izgubila črno denarnico s srednjo vsoto denarja. — Jera Lušnikova je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 10 K denarja. — Neki gospod je izgubil svilnat robec. — Zasebnica ga. Rozalija "VVestrova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Posestnica Jera Ločnikarjeva je izgubila v robcu zavitih 10 K. — Delavec Fran Kraupner je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Zasebnica ga. Marija Pečarjeva je izgubila v papirju zavit ženski predpasnik. — G. Artur Mahr je našel očala,
V kavami »Central« je vsak večer koncert zagrebškega mešanega zbora »Javor«. Petje in proizvajanja tamburaškega zbora so vredna, da
s
ljubitelji slovanske pesmi in godbe pose t i jo ta koncert. Vstop prost, kavarna je vso noč odprta.
narodna obramba.
Božićnica v Spodnji Šiški. V petek, dne 22. decembra sta priredila odbora podružnic družbe sv. Cirila in Metoda za Šiško božićnico za vse šolske otroke slovenske ljudske šole. Do 700 otrok se je podalo takoj po končanem popoldanskem pouku pod vodstvom svojih učiteljic in učiteljev v prostrani salon pri Kankertu. Nestrpno so pričakovali otroci začetka. Ljubka slika se je nudila zbranim otrokom in odraslim, ko se je dvignil zastor na odru. V sredi lepo okrašeno drevo, na strani darila, pred drevesom pa majhna, šestletna deklica, ki je ljubko deklamirala pesmico o božičnem večeru. Zbor učencev je nato prav dobro zapel dve pesmi pod vodstvom gosp. učitelja Potočnika. Po petju je nastopil večji deček, ki se je zahvaljeval za trud, ki so ga imeli prireditelji in obljubil v imenu vseh obdarovaneev, da so bodo s pridnostjo skazali hvaležne in se potrudili, postati dobri sinovi in hčere slovenskega naroda. Nato so se razdelila darila Vsi učenci in učenke so bili obdarovani s pecivom, 130 otrok pa poleg tega še z obuvalom, vrhno obleko in zimskim perilom Zadovoljni so odhajali domov. S svojo prisotnostjo so počastili prireditev: zastopnika k raj nega šolskega sveta gg. Maurer in Burger Fran in gerent gosp. fin. svetnik Fran Zajec. — Da se je moglo toliko otrok obdarovati, se zahvaliti narodnim damam, ki so nabirale prispevke, vsem darovateljem, gg. tr govcem, ki so blago dali z velikim popustom. Srčna hvala vsem!
Društvena naznanila.
Narodni jubilejni ples narodne čitalnice v Ljubljani, ki se vrši dne
6. januarja 1912 ob 8. zvečer v vseh prostorih ljubljanskega »Narodnega doma« bo zanimiv v vsakem oziru. Na njem bomo našli znance iz vseh slovenskih dežel, tu bo ooleg najlepšega slovenskega plesa v tej seziji preskrbljeno tudi za neplesalce z izbranim buffejem v mali dvorani in odbor narodne čitalnice je poskrbel, da bodo cene vsemu skrajno zmerne. A tudi »Slovenska Filharmonija«, ki bo polnoštevilno svirala v veliki dvorani, ima na sporedu tako lepo plesno godbo, da bo tudi za neplesalce v sosednjih dvoranah kakor operetni koncert. Ker je gotovo zanimiv, podajamo v naslednjem plesni spored in godbene točke: a) ouvertura (Wal-lace: Maritana) — b) Fučik: Floren-tinska koračnica- — c) R. Strauss: »Rosenkavalier« (koncertni valček).« — Ples:.l. Bial: Slavnostna polone-za. 2. Valček (Parma: Pozdrav Gorenjski). — 3. Polka - mazurka (Stolz: Pri dobri volji). — 4. Valček (Forster: »Prerijska cvetica«). — 5. Četvorka L (Parma: Triglav). — 6. Valček (Forster: Renski valček.) —
7. Valček (Albini: Motivi iz operete: Baron Trenk). — 8. Polka francoska (iz Evslerjeve operete »Umetniška kri«). — 9. Četvorka II. (Po motivih iz Bizetove opere »Carmen«). — 10. Valček (Fragmenti iz Kalmanove operete »Jesenski manever«). — Od polnoči do ene je za ples enourni premor. Po odmoru: 1. Valček (iz Jarno-ve operete »Logarjeva Krista«). (Dame volijo).— 2.Valček (Pazeller: Spomini na Herkulesbad). — 3. Četvorka III. (po motivih iz Strausso-ve operete »Cigan - baron«). (Dame volijo). — 4. Valček (G. Busch: Val-se d'amour). — 5. Polka francoska (Ebero: Souvenir de Ragusa). (Dame volijo). 6. Valček (Sommer: Straus-siana). — 7. Četvorka IV. (po Fallo-vi opereti »Ločena žena«), — 8. Valček (Reminisence iz Leharjeve operete »Ciganska ljubezen«). — 9. Valček (Lehar: Valčki iz operete »Grof Luksemburški). — 10. Hitra polka (Parma: Ex - galop). — NB. Valčki št. 4 in 6 pred odmorom in št. 4 in 6 po odmoru so iz svetovnoznanega konkurenčnega natečaja lista »Die Wo-che«, kjer so bili odlikovani izmed 2000 predloženih kompozicij.
I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima vsled sklepa zadnjega občnega zbora danes, v sredo, dne 27. decembra ob 8. zvečer v salonu restavracije pri »Levu« drugi izredni občni zbor s točko: Prememba pravil.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je priredilo v torek, kakor vsako leto, v dvorani »Mestnega doma« običajno božičnico. 2e popoldne je razdelilo društvo med otroke in sirote članov božična darila, zvečer pa se je zbralo v dvorani toliko občinstva, da je bilo težko najti kak kotiček. Prireditve gasilnega in reševalnega društva, zlasti pa bo-žičnica, so pri ljubljanskem občinstvu tako priljubljene, da društvo lahko računa vedno na nabito polno dvorano. Božičnico je otvoril podna-čelnik gasilnega in reševalnega društva gosp. poslanec Turk s kratkim
nagovorom, v katerem je pozdravil došle prijatelje gasilcev, zlasti seniora gasilstva gosp. cesarskega svetnika Frana Doberleta ter izrekel zahvalo darovalcem krasnih dobitkov, ki so bili namenjeni za loterijo. Ob zvokih »Slovenske Filharmonije« se je začelo vrvenje v dvorani pod visokim, do stropa segajočim, okusno prirejenim božičnim drevesom. Sledila je tombola in proti polnoči se je razvil animiran ples, tako da je prišlo vse, staro in mlado na svoj račun in je vzel vsak s seboj spomin na prijetno preživel večer.
Ljubljanska krajevna skupina avstrijskega mornaričnega društva namerava prirediti predpustom v soboto, dne 20. januarja 1912 zvečer v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih hotela »Union« velik elitni ples, na katerem bode svirala tukajšnja vojaška godba, v postu pa, najbrže drugo postno nedeljo istotam promenadni koncert s čajnim večerom ob sodelovanju »Slovenske Filharmonije« v Ljubljani.
Čitalnica v Šiški je imela včeraj svoj redni občni zbor. Po pozdravu predsednikovem, so podali poročila tajnik, knjižničar, namestnik blagajnikov in pregledovalec računov. Vsa poročila so se sprejela odobruje, na kar so se izvršile volitve. Za predsednika je bil znova izvoljen dosedanji mnogoletni in zaslužni predsednik gosp. Viljem Maurer, za blagajnika znova gosp. Fran Burger, v ostali odbor pa prejšni odborniki gg. Burja Leopold, Kralj Fran, Mohar Dra-gotin, Petrič Ivan in Škarjovec Janko. Za pregledovalca računov ste se izvolila gg. Javoršek Anton in Pretnar Josip. Pri slučajnostih se je sklenilo, kolkovati vse pobotnice za člane z narodnim kolkom, ravnotako pa zahtevati od vseh trgovcev, pri katerih se kaj naroči za čitalnico, da kole-krojejo svoje račune s kolkom družbe sv. Cirila in Metoda. Po občnem zboru so se zborovalci podali v gostilno k Moharju, kjer se je kmalu razvila neprisiljena zabava. Gosp. Janko Škarjovec je v navdušenih besedah napil prisotnemu častnemu članu, bivšemu dolgoletnemu in nadvse zaslužnemu predsedniku čitalnice gosp. Franu Dreniku in sedanjemu večletnemu predsedniku gosp. Viljemu Maurerju. Odgovoril mu je gosp. Drenik, ki jc poudarjal, da mu ne bo nikdar dolgčas, in naj tudi doživi sto let, ker ima toliko spominov iz svojega dolgoletnega delovanja v društvenem življenju. Ti spomini so mu zadoščenje in prijetno zavest ima, da ni zastonj živel, ko je posvetil vse svoje moči narodu. Zapelo se je nato še več lepih pesmi in izrekla še marsikatera krepka beseda. Ta dan je zopet pokazal, da čitalnica živi, in sicer koristno živi, in želeti bi bilo, da bi to iz-previdel še marsikdo, ki do danes še ni član čitalnice, in bi s svojim prispevkom omogočil, da bi bilo društveno delovanje mogoče v še večji meri kakor do sedaj.
Telovadno društvo »Sokol« v Logatcu priredi dne 31. decembra običajni Silvestrov večer. Na s}x>redu je med drugim šaljiva igra »Pokojni moj«, komična opera v enem dejanju »Samski klub«, zborovo in solopetje, živa podoba ter ples. Prebitek tega večera je namenjen javni ljudski knjižnici in čitalnici v Dol. Logatcu, vsled česar je pričakovati številne udeležbe.
Narodna čitalnica v Metliki priredi dne 31. decembra 1911 običajni Silvestrov večer. Spored: ^Ženski jok,« igra v enem dejanju: v francoščini spisala Sirandin & Thibonskv, tombola in ples. Svira slavna metliška mestna godba. Vsopnina za člane 40 vin., za nečlane 1 K. Začetek točno ob pol 9. zvečer.
Prosveto.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje Bizetova opera v štirih dejanjih »Carmen« (za nepar - abonente). — V soboto gostuje prvič na odru deželnega gledališča subreta slovenskega gledališča v Trstu, gdč. Angela J a n o v a kot Juli-ette v opereti »Grof Luksemburški«. Gdč. Angela Janova je Slovenka iz Barkovelj ter igra že od otroške dobe, zato ima danes že rutino. Spočetka je igrala v drami naivne in ljubimske vloge, kot pevka pa je kmalu začela sodelovati v opereti ter je danes najmočnejši steber slovenskih operet v Trstu. Poje vse prte subretne partije z uspehom ter je v Trstu zelo popularna. — V nedeljo popoldne Straus-sova opereta »Cigan baron«.
Slovensko gledališče. Predstave o božičnih praznikih so brez izjeme zelo dobro uspele, in je bil tudi obisk povečini prav povoljen. — V soboto, dne 23. t. m. so dali „Prodano nevesto" z nenavadnim uspehom. Predstava je bila blesteča in je tekla kakor kristalen curek. Najlepše je nastopila ga. Kramperova. Njena Marinka je v resnici nekaj idealnega, nastop je simpatičen, petje in igra sta polna miline in prisrčne živahnosti. Izvrstna sta bila tudi g. Krampera in g. Križaj, zlasti igra poslednjega je drastično krasna.
— Ha Božič popoldne so menda fe v četrtič vprizorili burko „Nebesa na zemlji". Uspeh je bil kolosalen, od smeha se je tresta hiša in pod. Poset je bil manj povoljen. Lože prazne, a galerije natlačene. — Zvečer so peli „Carmen" v prav dobro obiskanem gledališču. Naslovno ulogo je pela gdč. Šipankova. Bila je boljša kakor pri premijeri, in je zlasti v petju dosegla krasen uspeh. Na gotovih mestih se je povzpela do velike popolnosti, in ni dvoma, da bo umetnica v tej ulogi še napredovala, ko vloži več demonskega ognja v igro. — Odlikoval se je g. Krampera po umetniškem temperamentu, kar mu moramo šteti v tim večjo odliko, ker je bil nekoliko indisponiran. To se je opazilo v prvem dejanju, a proti koncu je izginilo skoraj popolnoma. Krasno je pela ga. Kramperova, vrlo dobro se je ponašal g. Novak. Prav tako so bili predstavljalo manjših vlog odlični. — Predstava je bila jako lepa, za kar gre nemala zasluga g. Talichu. Njegova taktika je v resnici čarobna palica. — Na Štefanovo popoldne so ponavljali -Grofa LuksemburškegaB. Gledališče Je bilo razprodano. Opereta je ugajala izredno veselemu občinstvu, in točko za točko so morali ponavljati.
Slovensko gledališče. Vesele ženske windsorske. Veseloigra v petih dejanjih. Spisal Wiiliam Shakespeare. Po Alfreda Halma gledališki priredbi poslovenil in priredil Fran Kosec. — Režiser Hinko Nučič. — Shakespeare je sinoči napolnil gledališče. Lepo znamenje za naše občinstvo. In Čilo in lehno so leteli veseli prizori preko odra, kakor bi jih veter gnal. Priznanje režiji in igralcem! Pa je bil tudi naj-razposajenejši Wi!ly, ki smo ga videli sceraj. Vzpričo te veselosti bi se na-čmeril pač le kakšen okisanec, namrdnil le kak preučen zapečni kritik-estet, češ, da ne spada ta komedija med najodličnejša dela Shakespearovega duha, da je Falstaff Veselih žensk* precej nesimpatjčnejši in medlejši od Falstafia v „Henriku četrtem*; ta pohotni klaverni starec-amoralist i. t. d. A koliko dramatičnega življenja, koliko situacijske komike in brezskrbnega dovtipa je nakopičenega v tej .slabej-ši komediji!" Toliko bujnosti in sve-žosti že dolgo nismo videli na našem odru. Z zadoščenjem konstatiramo, da se da vprizoriti z našimi močmi Shakespeare dostojno in zadovoljivo zaokroženo. Simpatičen, razveseljiv je bil duo veselih žensk g. Šetfilove (Fordove) in ge Danilove (Pajeve), ki spyljeta na led velikega širokoustneža Sira Johna Falstaffa. V maski in igri je bil izboren g. Vero/šek, z drastično komiko je podal zlasti pohlep in po-uotnost in otročje zadrege ostarelega epikurejca. Dalo pa bi se z njim prerekati ali ga ni Dokazal za preveliko jlapo. — Fzu f je v tej komediji resda precej pasiven, res žoga v ogromnih razsežnosti sicer, v nežnih rokah veselih žensk, poleg tega pa je junak besede; v živahnejših kaskadah bi se moral liti njegov govor, zlasti v prizorih v krčmi, kjer je bilo čutiti, zlasti odkonca. da dialog ne poteka popolnoma iz situacije. Upam, da poda ta izvrstni igralec v prihodnjih vprizoritvah primerno tudi to stran Falstaffa, ki ni tako postranska; še polnejši bo potem njegov vitez, ki ga je spremljalo občinstvo že sedaj z burnim smehom in bodrečim ploskanjem. Živa figura je bil g. Nučića ljubosumni Ford, poln izrazite mimike; malo več širokosti bi želeli g. Danilu (Pajcu), več meščauske samozavesti. Jako dobro je izklesal g. Skrbinšek mirovnega sodnika, gladak Teuton, naraven v kretnji in besedi je bil g. Šimšček, primerna Anica, gdč. VVintrova. Tudi drugo osobje, g. Molek (dober v maski), g. Peček, ga. Bukšekova (mogoče malo premlada), gdč. Gorjupova in ostali so se potrudili, ter se vpleli spretno v ensemble, tako da je šla predstava res lahno preko odra; imeli smo lep in za našo umetnost pomemben večer. —č.
Mzne stvari.
* Sedem vprašanj.    1. Zakaj je
na vsakem jedilnem listu vedno pre-črtna ona jed, ki bi tebi dišala? 2. Zakaj zadene veliki dobitek vedno kdo drugif 3. Zakaj zadene voznik, če sediš ravno ti v vozu, vedno ob trotoar? 4. Zakaj ne razumemo pri predstavljanju nikoli imen? 5. Zakaj ti postavi postrežnica čevlje vedno narobe, desni čevelj na levo, levi čevelj na desno stran? 6. Zakaj te ne marajo pri telefonu, če si napačno zvezan, zvezati prav in zakaj ti govore vedno vmes, če si prav zveznnt 7. Zakaj moraš sedeti v gledališča vedno 4a najvišjim in najširšim hrbtom?
mvmm in nrzojavnn poročila«
Šijanee umrl. Gornji grad, 27. decembra. Nad-
ičite^j Sijanec je nenadoma umrl. — Pogreb bo v četrtek popoldne ob pol treh.
Skupni mlnlstraki avet.
Dunaj, 27. decembra. V soboto ae vrel na Dunaju »kupni minietraki svet pod predsedstvom zunanjega ministra    Aehrenthala. Ministrski
svet se bo bavil s bosanskimi železnicami, s trgovinskimi pogodbami in končno tudi z vprašanjem uvoza mesa. Kakor se čuje, bosta prišla zaradi tega zadnjega vprašanja v soboto na Dunaj tndi ogrski poljedelski minister in trgovinski minister. Bosanske železnice.
Dunaj, 27. decembra. Danes pričakujejo na Dunnju deputacijo članov bosansko-hercegovinskega sabora v zadevi bosanskih železnic.
Odstop zunanjega ministra Aehrenthala.
Dunaj, 27. decembra. Kakor zna no, se je nemški cesar Viljem svoj eas v toplih besedah izrazil, da je s politiko avstrijskega zunanjega ministra Aehrenthala zadovoljen. Temu nasproti je prinesel pred par dnevi neki poljski list vest, da bo Aehrenthal spomladi odstopil. Današnja »Reiehs-post« prinaša uvoden članek, ▼ katerem potrjuje vest one a poljskega lista. Članek pravi, da bo »rof Aehrenthal takoj po zasedanj.! delegacij odstopil in sicer spomladi prihodnjega leta, to pa zato, ker
1. letos poleti v francosko - nemškem konfliktu zaradi Maroka ni dovolj podpiral nemških teženj;
2. ker so člani delegacije iz južnih dežela nezadovoljni z njegovo politiko zaradi nezadostnega vojaškega varstva južnih mej in
3. ker je bolan.
Kot najresnejše kandidate za njegovo nasledstvo imenuirj'* poslanika v Ura/-.danih, priliva Karla Krnila Fiirstcnberga, eventualno avstrijskega poslanika v Bukarešti, princa Ivana Sehbnburg - Hartensteina.
Dnnaj, 27. decembra. Kakor se čuje, bo ogrska delegacija v svoji prvi seji jutri ob 11. dopoldne izrekla grofu A eh rent h al u svoje zaupanje zato, ker je baje dobro zastopal interese trozvezc.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 27 decembra. Avstrijska delegncija se sestane jutri ob 5. k prvi seji.
Ogrska delegacija.
Budimpešta, 27. decembra. Mi
nistrski predsednik Khnen. finančni minister Luknes in domobranski minister Haszaj pridejo dane« zvečer na Dunaj. Jutri ob 11. dopoldne se konstituira ocrrska delegacija. Delegati Ju^thov« stranke nameravajo šo v decembrskem zasedanju spraviti na razgovor odstop vojnega ministra Sehonaieha in šefa generalnega štaba Conrada. Jutri opoldne sprejme cesar Khuena v posebni avdij^n-da mu poroča o politični situaciji na Ogrskem.
Nižjravstrljski deželni sbor.
Dunaj, 27. decembra. Nižjeav-
ski deželni zbor je danes sprejel brez debate nujni predlog glede premestitve državnoželezniških direkcij. Cesar Viljem pride na Dunaj.
Dunaj, 27. decembra. Spomladi namerava poset i ti nemški cesar Viljem našega cesarja na Dunaja. Revolta na sveti večer.
Brno, 27. decembra. V vojaški kaznilnici na Spielb« rgu je prišlo 24. t. m. do revolte kaznencev. Vojaštvo je poseglo vmes z bajonet . En kaznenec je bil težko ranjen.
Gališke vodne ceste. Krakov,   27.  decembra. i>anes
dopoldne so začeli z velikanskimi slovesnostmi s zgradbo galiških vodnih cest.
PožigalcL
Lince, 27. decembra. Policija je aretirala več požigalcev, ki so na Zg. Avstrijskem zažgali nič manj kakor 17 kmečkih hiš. Kot vzrok zažiga navajajo požigalci, da so hoteli obrtnikom pomagati do dela s tem, da bi se gradile na novo požgane hiše.
Glava   Aleksandra Karagjorgjevića ukradena.
Dunaj, 27. decembra. V soboto popoldne so dosedaj še neznani ljudje vlomili v grobnico staršev sedanjega srbskega kralja. Vlomilci so razbili zamrežena okna grobnice, odvalili težki črni mramornati kamen ter vlomili v grob, kjer so odprli kovina-sto rake v kneza Aleksandra Karagjorgjevića, razbili stekleno rakev ter odtrgali mrliču glavo. Ko ao storilci odhajali, so v naglici izgubili spodnjo čeljust. Na mrliču je došla komisija konstatirala, da so ostali redovi in prstani nedotaknjeni. Istota-ko je ostala nedotaknjena rakev pokojne kneginje Per6ide. Zločin smatrajo za političen in to tem bolj, ker bi bili morali v kratkem času prepeljati zemeljske ostanke staršev sedanjega srbskega kralja na Srbsko, kjer jim je sin sezidal krasno grobno cerkev v Topoli. Govori se, da so pro-vzročitelji vloma ljudje, ki so se hote-i maščevati zaradi umora kralja \leksandra in njegove žene Drage, rojene Lunjeviea Interesantno je, da si ležita na pokopališču pri Sv. Mark
su, ki je hočejo v kratkem opustiti, dve grobnici dveh Aleksandrov Karagjorgjevića v, nasproti. Prva je grobnica kneza Aleksandra, ki je vladal v Srbiji, druga je grobnica njegovega nečaka. Ko so vpisali grobnice v pokopališki kataster, so se vsled znanega šlendrijana zmotili in zamenjali grobnice ter je moral šele srbski poslanik Simic sodno komisijo opozoriti na to zamenjavo. Tudi truplo pradeda dinastije. Črnega Jnrja, ki je bil leta 1816 umorjen v Sm«*le-revu, se pokopali brez glave v Topoli, ker so njegovo plavo poslali sultanu v Carigrad, ki jo je dal več mescev razstavili na visokem kolu. Glavo so pozneje ukradli kristjani in pok-opali na neznanem kraju. Srbsko poslaništvo je razpisalo veliko nagmdo za onega, ki ovadi storilce.
Zarota proti earjn Ferdinand,,.
Sofija, 27. decembra. Policij« je aretirala ruskega anarhista Krnsejr-vn. ki je lani organiziral zaroto proti bolgarskemu carju Ferdinandu. V zvezi z aretacijo so krožile po mestu vesti, da je carjevo življenje ogrožene. Policija je delala z vsemi kilami ter aretirala vse le količkaj sumljive osebe. Tudi carjeva telesna straža je bila pomnožena.
Preganjanje kristjanov. London. 27. decembra. Taisti poroča jo,da se jo začelo v Armeniji velikansko preganjanje kristjanov. Mnogo kristjanov je bilo umorjenih. Rusko - perzijski spor.
Petrograd, 27. decembra. Položaj ruskega vojaštva v Tebrisn je zHo resen, ker prihajajo ojaeenja le prav počasi. Rusi so ^hstrejevali trdnjnvn v mestu s topovi in so morali vsako hišo posebe naskočiti. Končno pa je Ruse premoč perzijskega vojaštva zopet potisnila iz mesta. Boji trajajo naprej. 800 Rusom stoji nasproti 10 tisoč perzijskih vojakov.
Carigrad, 27. decembra. Ruska vlada je pripravljena prepustiti Tur čiji gotove pokrajine ob meji, če Turčija privoli, da zasede Rusija severno Perzijo.
Monarh isti ena   zarota na Portugalskem.
Lizbona, 27. decembra. Poročali smo že, da so odkrili v neki vojašnici mesta Brage monarhistično zaroto. Danes priznavajo oficijalno. da 2Te pri tem za rojal isti eno vstajo. Draroecnostf    nortueralske dinastije.
Lizbona, 57. decembra. Poročali smo. da je portugalska vlada sklenila prodati dragocenosti, ki so jih našli po begu kraljeve rodbine, in ki imajo vrednost 14 milijonov frankov. Bivši kralj Manuel javno protestira proti prodaji, češ da so te dragocenosti privatna last dinastije. Zadeva pride pred parlament. Ameriške ladje pred Hnnkongom.
New-York, 27. decembra. Na povelje vlade Zedinjenih držav so pr^d nekaj časom odpln!«* 4 ameriške vojne ladje v kitajske vode. Sedaj so dospele pred Honsrkomr. Ameriška floti 1 a pred Honkongom šteje *edaj 11 velikih vojnih ladi.
Revolucija v Mehiki.
New-York, 27. decembra. Revolucija v Mehiki je končana. Revolu-eijonnrne čete so se udale.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pustoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. decembra: Ivana Cvetko, vdova orožninkega stražmojstra, 57 let. Rimska cesta 5.
V deželni bolnici:
Dne 17. decembra: Jakob Škerlj, delavec, 71 let. — Anton Tihelj, poljski dninar, 28 let. — Fran Triller, posestnikov sin, ,/4 ure.
Dne 18. decembra: Ivan Mele, občinski ubožec, 69 let. — Angela Ku-ralt, zasebnica, 22 let.
Dne 19. decembra: Ivan Saleker, trgovec in posestnik, 44 let. — Marijana Smrekar, zasebnica, 61 let. — Rihard Moravec, 6in trgovskega poslovodja, 24 dni.
Dne 20. decembra: Antonija Ra-čičnik. služkinja. 45 let.
Dne 21. decembra: Marija Florjane i č. kuhariea, 31 let. — Fran Bratovi, mizarski pomočnik, 29 let.
Za uravnavo n ohranitev dobrega prenavljanja ae priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega ^MalloTtfa geMUta ara tka-, ki sc dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tel koče prebavljenja. Originalna ikatljiea t L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar aV MeU, c. in kr. dvorni zalagateij na Taohlaafcaai t. V le-
karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19
Žitno oejne v Budimpešti«
Dne 27 decembra 1911.
Tarailst
PSenka za april 1912      .  za 50 kg 11*73
Kž za april 1912       .      .  za 50 kg 1027
Koruza za maj 1912 .       .   za 50 k« 84
Oves za april 1912 ... za 50 kg 970
Pogum do življenja in živ-Ijenska moč zahteva zdravega telesa in zdravih živcev. Kdor hoče svoje telo ohraniti trdno in krepiti
svoje živce
ne dobi iHMrftMi pn—rn-^a I*!* T*10 * kakor fe dobro zn^n^ in ribjem — CTak dolgo  rretrkušena   Sen*- s*«**«*««« ™-
... .     .       stopanj«. ,
tova CTuhna z a~~»ontrrn ia natronhipofosfMi. Žs 35 let uživ\ Scottcv* e^uir'ia svetovni sloves, da je prav ^osebno dobrn rb onemoglosti in pr*»nsp^tju, in t? doWj ^Us se v^no bolj utrjuje, čemur ?/'^k -e to, da <e pri napraviianju
ScottoVe emulzij
v **seh sestavinah porabljajo Jzključoo najboljše surovine.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo erouizijo. Saj znamka ,.Scntt/' ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovo-t !n učinek.
Cena originalni steklenici 7 K ***) h. Dob;
se v vseh lekarnah. __12
Utionska, iz skala -ovirajoč : naravna mineralna voda! i
Radi vsebovania dušika n prijetnega okusa je ta voda prve vr^e pijača za
osveženje in užitek. Glavni zastopniK za Kranjsko : Franc Schantef, Ljubljana, Frančiškanska u\. Zalogo v »C ljubljanskem javnem skladišču. Krisper-Tomaiić, družba z o. z.«
sfrantoskl^ žganism 8ržz^y
odstranjuje grap # ost kože in ohranja nje finost in sladkost. —
Zlata svetinja
Ijerolin, Pariz, Rim itd.
__/
l\l\\\t li zobe
tr S Kriti
/     Tztf eTTje: . SS7ĐL .aiim aliu 7.
Dr. J. robozdravrfk, Moravska i Cstrovc Natančno in temeljito sem preiz-I kusil Vašo ^st^o vodo fn Vaš zobni prašek, j ki fii if* dolsro -abim sam kakor tudi moji ; bolniki, zato Vrni z veseljem izražam svoje { mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se j nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo I malo. Bolniki naj se toref poslužujejo le ] one*?a sredstva, o katerem je pre zkušnio in ; večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, m ta je: Sevdlin**,,
Heteoniiošično poročilo.
Višfn otJ fnrje-n H3V2
SrsJiji irata: itak 39.78 ra
Proti prabajem, IssJneaa in izpadanja las
4»-l«Me aajli«ya« -prl«»*r:n
T»-cl ain Mtnra
asa. laao
'- »tera   okreaouje   la»'4 *■<%.    aclstrjnju, •
lusk* in preprečuj« !zp«danje ia*. 1 iurLlrnir» « no-^ton 1
Razpošilja ae t obratno poito ae manj juk dve steklenici.
Zaloga vseh Đrs'zkušen'h sdnvil, medlo. nMl  medicin**, vln9 spac a * tat, najfnefelh parfunncf. kl u- *;*k u obvaz, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno Mllapfl leusteka
ftiubijan: Resi sva ish st L
poleg novozgrajenega Fran »ofefovega
iubli. moata 169
V tel lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn inine železnice, C. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške blaga f ne v Lfublfani.
■d	1   Cas J,anjc lopazo- o***-' ranja metn v mm	Temperatura v C1	Vetrovi	Nebo
25 •	2. pop    '29 o 9.zv i 270	6-7 33	sl. jzah. sl. svzh	oblačno. dež
26.	7. zj.   7 jo. 5	1 7|	.	oblačno
m •	2. pop 731*0 9. zv.   733 3	13	sl. sever sl. szah.	■ megla
27.	7. zj. 7i0*l	—0*8	sl. vzjvzh.	9
Srednja predvčerajšnja temperatura 3*0*. ! norm. 25' in včerajšnja 1*9", norm — 2'5,i ' Padavina v 24 urah 80 mm in 0-0 mm
Zapomni, ne zabi: Bolan aH zdrav. Le wFL0RIANa rabi, Želodcu bo prav!
!
Za mnogobrojne dokaze iskrene"-sočutja povodom bridke izgube nenadoma umrlega ljubljenega očeta, nepozabnega soproga, svaka starega očeta, i. t. d gosp.
Matija brezovar-ja
nadrnJara v. p. in trgovca v Ljabljani
ii.reka*ii v svojem ter v imenu matere, sestei brata na-topleišo zahvalo vsem prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in mnogoštevilno spremstvo na poslednjem potu, kakoi tudt vsem tistim, ki so prišli kropit ranjkega.
LJUBUANA, 27. decembra 1911.
Brezovar Matija, učitelj
f ai. KD?ertu na Dolenjskem
Iščemt, za svoje izdelke i
; D'afarin, Bata (valjčne moke) in Cremo j (posušenega mleka) spretne,  ^ri pekarijah
zasloii
Ponudbe na Diaiarinžabrik Rappa-port Je Winter Dunai, 2 4. 4376
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Več različnih
fosilih
Ljadska kakovost
Kabinetna kakovost
mer K 2-40. •   . 4*80.
Naslof ia ■zračila: ..FLORIAN". Ljubljana.
Postavno varovano.
se proda. "^Bg
Ogleda se jih prt Antonu Stern, Spodnja Šiftka 22. 41,38
Sprejme se ta!xoj
knjigo ve dija
I aH knjigovookinia, ki mora biti obenem I korespondent,  pod  ugodnimi pogoji Le starejši popolnoma zmožni samostojni reflektanti. naj blagovolijo no-slati ponudbe na Savinsko destila-cijo v zalecn pri Celjn. 4389
Zahtevajte novi velilzi
4378
• najnovejših urah, zlatnini in srebrnim, hi se vsakomur dopoilje Iranko in brezplačno.
:: Uveljavile so se mnoge znatno znižane cene. ::
Za naročitev cenika zadostuje dopismea.
fr. ŽuJcn, Zjubljana, Prešernova al. 1.
1961
Telefon štev. 16.
Telefon i to v.
Leta 1837. ustanovljen* delniška družba 427
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vičuj kamnolomi v Podnosi in v Opatiji. — Priporoča so za stavbna dela vsake vrste.
z daljno odvetniško prakso. Vstop s - t. svečanom. —
Dr. franc frtan, odvetnik v I mbl ja ni,
Miklošičeva cesta št 4. 4382 Sprejme se takoj ali s 15. januar.
81083!
(starejša moči 4320
za vodstvo podružnice.
Prednost imajo, katere lahko polože kavcijo.
Senica & Pilih, Sostani Štajersko.
prijetnega zvoka 4334
ima ]ako ceno na prodaj
Ivan Pavček, gostilna pri Tunelu v Ljubljani, Sv. Martina cesta 38.
se kupi. "TJRS
Ponudbe pod ,,Na xdar" Trst, glavna
pošte; poste restante. 4212
Točilnico kane
in čaja
-4268
naloga žganja in izdelovanje likerjev v večjem prometnem mestu Štajerske, najboljši zaslužek sedanjosti, se zaradi preselitve z zalogo in inventarjem vred do srede marca 1912 odda« Trajno mesto za spretne trgovce. Kapitala je treba K 12.000. — Ponudbe pod ,A. S. 100 Poaf* na  upr. »Slov. Naroda«.
Naiboljša in najzdraveisa
barva za lase in MU
je dr. Drailea „NERIL", k; daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K. pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Poulične šminke  n puder najfmeje, po zmernih cenah
Založništvo
v Ljubljani
priporoča tri mirna dela sief. književnosti
v slovenskem prevoda: SMILE ZOLA
POLOM
Ronun iz vojske 1.1870 71. !>reložir. ladimir Levstik.
Os>nerk?. IX —549 str Cena: Broš. 5 K 60 v, .leg vez. 6 K 80 vin.
V mogočnih barvah rise pisatelj krvavi bankerot Francije drugega cesarstva, razkriva vzroke poraza pn Sedanu in kaZe z Žarkim do-moi ubjem pot v boljšo bodočnost Eno najboljših del mojstra-naturališta.
IBIBIES DICKEIK 001 MI.
Preložil  Oton Zupančič,
Osmerka, 259 strani.
BroS. 5 K, eleg vez. 6 K 20 vin.
Kakor je Dickens na'iiubeznivejši romanopisec, tako je ,01iver Twist', gen ijiva povest o sirot-: kovem romanju : skozi trnje do sreče, njegov najljubeznji-vejši, najzanimivejši roman, poln krepkega, zdravega ::    humorja. :;
i. S. MACHAR
RIM.
.*. Preložil V. M. Zalar. .\
Osmerka,  259 strani.
Cena: B»o?. 3 K, cleg.   vez.   4 krone.
Zapiski pesnika, ti potaje a cetecira srcem po preteklosti in po sedanjosti ter evocira eno največjih tragedij c'o.tstva:    boj med
krščanstvom in antiko; topla, plemenita knjiga, ki se čita kakor .* pretresljiv rosni. \
Žalosti potrtim srcem  naznanjava tudi v imenu sinovcev,
bratov, sester, nečakov in nečakinj vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na5 nepozabni
Urban Lenček
posestnik in vinski trgovec v Trstu
po dolg: mučni bolezni, previden s svetotajstvi v 56 letu sUrosti danes ob 2 uri popoldne v Gospodu zaspal.
Pogreb zemskih ostankov predragega pokojnika se vrši v četrtek dne 28 t m. ob 3. uri popoludne tz mrtvašnice tukajšnje glavne mestne bolnice ulica Pieta.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomiti in molitev 437«
Trst, dne 26. decembra 1911.
Marija Lenček,
soproga.
Anton Lenček,
brat
Bstsno?!;«« 13S4.      Dotin si pavsoi
s trsi lami oGsnrjflarshinil noslopjl ? zslo \mi kraja oD MM ml
Izvrševala se je do ^edaj tam gostilniška in trgovska obrt, je zelo pripravno za prašiče- goveje- in konjerejo, ter najbolj ugodno za kakega inteligentnega in solidnega trgovca. Najemnina znaša 3000 K. letno, ter se naj poš jeio ponudbe na
PosGlilnico za Loški pofoK, Drago, Travo ie vse sosedstvo v Travniku pri RaKeka"
Posestvo se eventualno tudi proda 4324
in to z naplačilom K 20,000* —, drugo zamore ostati vkojlženo.
Činovnička zadruga ii Beogradu
razpisuje
4.?*3
za izradu pana za svoj Dom
ua uglu Kra^-JVJtlancvs i Bobranj?k^ uli e a sproca ncvo^aKruljCvskoga^vora
pod pogodbena ozira:
1. ) Na stečaj mogu učestvovati samo Jugosloveni.
2. ) Od planova izradiće se osnove za svaki sprat, preseči i fasade, u razmeri 1 : 100.
3. ) Svi potrebni podaci dobiče se od uprave Činovničke zadruge u Beogradu.
4. ) Planove za Dom treba predati do 1. februara 1912 god. po starom kalendaru.
5. ) Planovi   će se nagraditi sa tri nagrade:  prva sa 3000 dinara,  druga sa
2000 dinara i treća sa 1000 dinara. Nagradjeni planovi ostaju svojina Činovničke zadruge.
Planovi pod šifrom šalju se upravi Činovničke zadruge a Beogradu. Beograd, 1. decembra 1911.
Uprava.
"^J|:: CJarantiran© ::|[^
nepremočljive čevlje izdeluje jfatej Oblak
mlinski uider. Mm Kongresni ho 6.
V zalogi imam tud: veliko izbiro izgotovljenih čevljev domačega in tvorniškega izdelka, kakor :-:   tudi gamaše in prave ruske galoše. :-:
30 let star moški, še samec, lepe zunanjosti, se želi seznaniti zaradi pomanjkanja prilike z deklico, staro od 20 do 28 let kuharico in pridno gospodinjo ali vajeno kakšne druge obrti ter nekaj premoženjem. Vdova brez otrok ni izključena. Samo resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, do 31. decembra t I. na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „1rečna bodočnost 1000". Tajnost strogo zajamčena. 4267
t *n poštnine prosto dobi Aw2ST0ni vsak moj glavni katalog MNVi¥iij , okoij 4CO0 slikami po-rabnih in darilnih predmetov vseh vrst,
ki ga na  zahtevo   pošljem   takoi. —
C. in kr. dvor. dobavitelj Jan Konrad, Most št. 1166 (Caiko). 2923
Na Gorenjskem v kraju, kamor prihajajo tu;ci, pri farni cerkvi, sodišč^ —j   postaji, >oli, =3
\i proda iz prosto roke n 28 M
i gosi
Tapetnih
Dragotin Puc
m}m. Mariji! Terezij? osla štev. 1§
na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Velika izber zgotovljenih
s dlvanoif :
otomanov in moBrocev.
Hiša ima tudi 10 sob za tujce. Nastopi se lahko takoj, ker je pri hiši vsa oprava. Polovica event. tudi vec denar a labko ostane vknjižena. — Več
:tc Lovrenc Pristavo v Sranfski gori štev. 31 pri Jesenicah na
ftorecjskem. 435 i
cela, popolnoma suha
po   1 m dolga.....K 11 —
za meter in
po 24 col «......» 7*—
ca meter ae dobijo pri 4536
J0S. L0RENZ1, LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 44. Telefon st. 15&
□!□ □ □
□inflapiaiapIPirjin
□
Radi inventure 3
prodajam ta teden do novega leta blago iz čete zaloge
=   p©d vsako ceno. —
lil $11 k oblek, 6. Mm& LjaMja Mestni m i
mmm
St 43242.
4»
V smislu §5 3. in 6. ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56 in § 3. ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908. drž. zak. št. 181 se javno naznanja, da bodo
voli'ski imeniki za dopolnilne volitve prisednikov in namestnikov obrtnega in prizivnega sodišča
razgrnjeni vsakomur na vpogled
štetega 28. decembra 1911 đo vštetega 10. i sonarja 1912
v posvetovalnici mestnega magistrata.
V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije.
Vpogledati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami, to je od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 27. decembra 1911. Zt eskrioranje občinskih *prtril mesta Ljubljane začasne posta*ijcoi c kr. tfetelae vlade s ittsts
Laschan I. n
PImam v zalogi še mnogo tisoč krasnih 1   ■ Mm
i
po   breikonkurenčno   nizkih cenah,
od 10 vinarjev daije
n       s koledarjem in okusnim ozadjem. 4,36
Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega,
na) se oglasi ali naroči pismeno pri domači tvrdki
Iv. Bni v Iliji, nasproti
Dobe se tudi sami bloki po 5 vinarjev.
0965
D-
7528
/iporočamo našim gospodinjam s
mm
KOLINSKO CIKORIJO
mm
J
iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
Išče se zanesljiv in izvežban
dacar
naslov   pove  uprav   »Slov. Naroda« 4287
i dalgoietno mt .trto in sfretniško irano
izvežban v vseh spornih, izvcnspornih, ekse-kucijskih in zemljeknjižnih zadevah teli spremeniti mesto. Vstopi tudi got solici-tator Pojasnila daje upravniStvo »Slovenskega Naroda«. ^286
pristni harcarji (Edelronen izvrstni pevci, se pošiljajo po povzetju franko po 8,10, 12, 15 K. Žlahtne samice 2—3 K. 13 samic izpitalo 198 mladičev.
Val. Kobav, Skofja Loka.
Za kupouonle nousletnili daril
xi  <i o vol j nje
tvrdka H. Suttner, Mestni trg št. 25
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost.
Za SOlidnOv reelne in tOĆnO pOStreftbo femćlni. Za obilen posct se priporoča i TetopoštovaBjem
tvrdka H. Suftsies*-
Prodajalko
se sprejme v trgovino z mešanim Blagom.
Služba trajna. Ponudbe pod 4297 „Trgovina" na upravn. »SI. Naroda«.
OTROCI PAPEŽA
Roman iz Rimske zgodovine, is   Spisal M. ZEVACO. te
Velika osmerka, strani 492. — Cena broš. K 5*50
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fas-cinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi- Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Rasjastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: rapeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukreciie. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično ::   ::   burnih zgodovinskih povesti.    :: ::
Dobiva se v knjigarni
4199
L. SCHWENTNERJA
Ljub.jana, Prešernova ul. 3«
IM^.fiPflA QrPP5! f Tem nenavadnim potom iščem za svojega ne-11«^ U vil« Oi C vil • čat^a, spretnega preizkušenega, premožnega, samostojnega,  modernega  trgovca  z  veliko  trgovino v   večjem mestu,
iiilptiio MUMa dobre sioveiske ihMk t mm dole.
Gleda se posebno na redno tncuttijost in Ic-po vedenje.  —  Ponudbe s
fotografijo pod „Beiselust 1872-S380". Rndolf Moste, Dunaj L,
Seilerst&tte. — Stroga diskrecija satarnčeaa. $330
Za predpustne veselice se priporoča j
godba na lok
▼ Zagorju ob Savi, katera se dob) od :-:  t> mož naprej po jako nizki ceni. j 4355 J
..Zvestoba do groba11
Prosim odgovor oziroma vraitev na piasao 29« novembra.
3van ]ax in sin
v  Ljubi j-a-i IBB
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalog
voznih koles.
■
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Brezplačni knrzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „Adler".
Pletilni stroji
vseh velikosti.
Lepo novoletno doni
H&voča i te novi
jubilejni cenik s koledar em
po jako znižanih a rab  in poštnine prost
= ko bo izšel za Botic. =====
Najbogatejša i hira kot obče znana domača solidna trgovina po najnižjih tvorni*kth cenah
zlate, srebrne, niketnaste in jeklene ure in verižice« Briljanti največja izbira: uhanov, prstanov itd. Kina srebro, posebni cenik na zahtevo.
Fr. Čuden
HA
• VMM
h m s«      a« ji
llizitn
od prepioste do najtinejše izvršitve priporoča
Narodna tiskarna.
Prosimo čimprejšnjih naročil, da moremo zlasti ob novem leto zadostiti pravočasno vsem željam.
urar in trgovec samo nasproti Frančiškanskega samostana v LJubljani.
!ifalii stroji oajfioejie inte n zattm ptatai mik.
Nov jubilejni cenik s koledarjem bo sa Bosic --teiel« tadi poštnine prost.----
Ravnokar je izšel
Legvartov
Koledar
za kmetovalca
za leto 1912
z   izvrstno   »n   koristno vsebino, vezan ▼ usnj. platno.
Gena koledarja Jo K l*60f s pošto K T80 in se naj blagovoli denar naprej poslati.
Pri f 0 fztisih se da 1 za nameček. Dobi se pri
3v. jjonaču v £jnbljani
nasproti glavne pošte.
Pozor!   Trgovci! Poz
Vslcd sklepa gremija trgovcev se bodo se letos oddajali reklamni koledarji.
Ker je sedaj zadnji čas za naročilo
si dovoljujem jih ponuditi vsem eenj. trgovcem in obrtnikom
komad že ofl 15 vin. naprej z blokom in tiskom.
Z velespoStovanjem se priporočam
Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg H
trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo.
Vzorci na razpolago. Največja izbir. Cene brez konkurence.
Ha debelo in drobno. Pri reden naročilu velik popi.
Tehnični biro in stavbno
fte»lje<
sta štev. 26 (polog pflMi
: Beton, železobcton,: mostove, strope, dvorane, zazidke turbin.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov,
prevzetje zgradb, ~ tehnična mnenja, n
Inje): Resi jeva
: Vodovodi, električne : centrale, turbine, mlini,
žage, opekarne, :: moderne apnenice. ::
podjetje
štev, 26 (poleg plinarne)
: Obisk strokovnih; inženirjev na željo.
Lantaina is tisk »Nnrodne tiskarne«.
*
33