Suešhl prehop deli dva zemeljska kontinenta: Afriko in Azijo. Je 171 km dolg, povprečno 120 m širok ter 12—13 m globok. Prekop se začne pri mestu Port Saidu v Sredozemskem morju in gre skozi jezera Mensaleh, Ballah in Tuusak, ki so deloma izsušena od severa proti jugu do mesta Sueza (ca 40.000 prebivalcev) ob Rdečem morju. —• Prekop ima velikanski pomen za svetovno trgovino in promet, saj skrajša pot iz Evrope na Vzhod skoro ali celo več ko za polovico. Predno je bil skopan Sueški prekop, je bila pot iz Marseilla v Bombay dolga 10.560, sedaj pa le 4368 morskih milj. Promet je zato od leta do leta večji. L. 1880. je plulo po prekopu 2026 ladij s preko tri milijone tonami, 1. 1900. že 3441 ladij s skoro 10 milijoni tonami, 1. 1920. se je število ladij dvignilo že na 4000 ladij s 17 in pol milijona tonami in 1. 1932. več ko 5000 ladij z 28,340.000 tonami. Zelo važnega pomena je prekop za Italijane v sedanji italijansko-abesinski vojni. — Lastnica sueškega prekopa je posebna družba (Counduca madesu). Skoro polovica delnic te družbe je v angleških rokah, zelo mnogo jih ima pa tudi Italija. Sueška družba ima velikanske dobičke, ker je treba za vsakega potnika in za vsako kilo tovora, ki ga ladje prevozijo po prekopu, plačati posebne pristojbine. Tako je na pr. 1. 1927. družba dobila na pristojbinah 784 milijonov frankov, od katerih je pa samo 115 milijonov porabila in imela 669 milijonov frankov ali več ko sedem milijard dinarjev čistega dobička. — Stroške ima družba predvsem s čiščenjem. Prekop teče namreč skozi puščavo in vetrovi in nevihte nanesejo v njega velikanske množine puščavskega peska. Pesek bi mogel prekop popolnoma zasipati in zato ga morajo stalno čistiti. Pri či- ščenju uporabljajo posebne stroje. — Kako je prekop nastal? Že stari Egipčani so skopali pod faraonom Nehunom več ko polovico prekopa in ko so pozneje Perzijci zasedli kraje okoli da- našnjega prekopa, so delo do- končali. V časih rimskih cesar- jev in njihove nadvlade v Egip- tu je prekop propadel in ga je pesek popolnoma zasipal. Ne- koliko stoletij po Kristusovem rojstvu so Arabci prekop zopet popravili in so po njem preva- žali žito iz Egipta v Arabijo. Zopet ga je v srednjem veku zasipal pesek in šele koncem 17. stoletja je nemški gospo- darstvenik Leibnic sprožil mi- sel, naj bi se prekop obnovil. Cesar Napoleon je 1. 1799. ime- noval posebno komisijo, ki naj bi preštudirala, ali je prekop mogoče obnoviti. Komisija je ugotovila, da to ni mogoče, ker da leži Rdeče morje 10 m višje od Sredozemskega. kar pa se- veda ni res. Šele 1. 1856. je po zamisli nemškega inž. Negrelija napravil Franzos Lesseps na- črte in do 1.1869. skopal prekop. Moderna Iadja v prekopn, ob prekopu pa nosijo tovore ščavske ladje« — velblodi. >pu- V Port Saidus Tu se začne kanal. Sueški prekop je skopan skozi peščeno puščavo. Puičavski pesek zasiplje prekop in stalno ga je treba čistiti. Poleg velikih ladij vozijo po kanalu tudi male jadrnice. Moderna Iadja v prekopn, ob prekopu pa nosijo tovore ščavske ladje« — velblodi. >pu-