POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEMJLKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 10 t Maribor, žet r tek dne 25. januarja 1940 t Leto XV Vsake krize mora biti konec! Mi smatramo stanje, ki ga imamo v državi, za politično krizo. Med vsem. izjemnim stanjem od 6. januarja 1929 se ta kriza vleče in razkraja narod duhovno in ideološko. To nam prav jasno potrjujejo najrazličnejše politične in druge enuncijacije, resne in neresne, o ka-terih pa pravzaprav ne vemo, na kakšnih ideoloških, praktičnih ali znanstvenih logikah in ugotovitvah slone. * • • Od sporazuma smo pri- čakovali vsi jasnost, svobodo in demokracijo. Mislili smo, da bo mogoča takoj svobodna resna diskuzija o vseh važnih vprašanjih in problemih, ki je bila nad deset let zatrta in je mogel posamezni državljan le skrivaj ugibati to in ono. Sprejetje sporazuma je bilo res pravo olajšanje te duhovne more in če bi bili sporedno s sporazumom dobili tudi svobodo mnenja in besede, bi bila prejšnja duhovna kriza že domala prebredena. Sporazum je razvozljal misli, inicijative, zbudil je voljo aktivnosti v sodelovanju v javnem življenju. Tvorni duh je bil takrat v najboljšem razpoloženju, da pospešuje dobrobiti sporazuma. Ni se pa zgodilo tako, kakor smo pričakovali. — Razproščeni duh, volja in energija naroda se zaradi neizpreme-njeaUv- -razmer niso mogli uveljavljati, kar ima zopet to posledico, da se vsa narodova volja in energija razgublja po razkrojenih silah naroda. Socialisti računamo s temi dejstvi. Naše delo je tudi trpelo, ali ostali smo zvesti svojemu socialističnemu prepričanju. Mi računamo z razvojem, ki premaguje tudi najtežje krize, računamo pa tudi s svojimi marksističnimi načeli, ki so znanstveno ugotovljena in ki jih doslej še nihče ni ovrgel. Nas te razmere ne morejo oplašiti. Neminljive ideje Kako jih falzifikatorji pretvarjajo in zlorabljajo Zgodovina se ponavlja. Tako se veruje in govori. In sodi se po sličnosti, po zunanjih oblikah raznih dogajanj. - — Njih sporednost je dokaz za to. Ali. . . Zgodovina se nikdar ni ponovila! Vsak njen moment, vsak dogodek ima celo vrsto detajlov, ki so specificirani (lastni) samo tistemu momentu, velike in male vzroke, ki so specificirani samo za tisti dogodek. Primer absolutizma dokazuje to. In ko so dozorele družabna sile, je bil zrušen fevdalizem. Zmagalo je načelo, da ljudske .nno-žice svobodno upravljajo svoje življenje. Uresničena je bila enakost ljudi (vsaj teoretično). Človek je zavzel mesto sluge, meščan je zamenjal podanika. Ali, čeprav je spočetka svojega živ- ljenja meščanski razred izdal deklaracijo o pravicah človeka in državljana, vendar so gotovi njegovi deli ob usmer-jevanju svoje poti iskali pribežališče v absolutizmu. Poglej, kaj trdimo: Sedanji absolutizem, okrašen s totalitarnimi režimi, formalno ne gazi ljudskih pravic. Ne uničuje več ljudske volje, marveč samo falzificira jo. Množice še dalje vabi na volišče. — Vrše se »plebisciti« in svet prepričujejo, da je z njimi izražena »volja«. Tudi parlamenti zasedajo, in ljudstvu se dokazuje, da v njih sede njegovi »pravi« zastopniki. Prejšnji absolutizmi tega niso delali. Zaraditega so ideje demokracije, ide- je enakosti ljudi, ideje svobode (osebne in splošne), ideje o pravicah in dolžnostih državljanov, da odločajo o svojem življenju neminljive. Te ideje so že prepojile ljudstvo. Postale so po klasični Marksovi razlagi materijalna sila. Čudovita je njih moč. Morajo zmagati. Kakor stoletni hrast premagajo nali črvi s svojim neumornim delom, tako se tudi jeklena zaklonišča današnje dobe porušijo. Naša naloga je samo, da to pospešimo. S silo idej. Z našimi idejami moramo samo pospešiti potek razvoja. Napraviti moramo njegov ritem pravilnejši. In to moremo. Dovolj je, če to zavestno hočemo. (Po Rad. Nov., B.) Vsa pozornost Je osredotočena na Balkan Zlasti se zanima zanj Italija. Vsa pozornost mednarodnih političnih krogov je obrnjena na Balkan in z nestrpnostjo pričakuje izida konference držav balkanskega sporazuma. Italija je na delu, da zbliža Romunijo in Madžarsko, Turčija pa pomaga pri odstranitvi nesoglasij med Bolgarijo in Romunijo. *' > * Italija se zanima za Balkan radi lastne varnosti in potem radi obveznosti, ki jih je prevzela s tem v zvezi napram Madžarski. V mednarodni politiki računajo s tem, da bi se vojna, ki je izbruhnila na za-padu, utegnila nadaljevati na popolnoma drugih bojiščih in sicer na severu v Skandinaviji, na jugu pa na Balkanu in ako bi gorel Balkan, potem je precej verjetnosti, da bi se vojni požar razširil tudi preko Dardanel na precejšen kos prednje Azije. &ve socialistični zborovanji v Vrnjah in Kraljevu. V prvi polovici januarja meseca so priredili srbski socialisti dve zborovanji, in sicer v Vrnjcih in v Kraljevu. Na zborovanju v Vrnjcih so se zborovanja udeležili v velikem številu delavci in kmeti. Istotako je bilo zborovanje v Kraljevu jako lepo. Na obeh zborovanjih je poročal s. dr; Živko Topalovič, ki je zlasti poudaril, da se je opozicija borila za sporazum, danes pa sklepa sporazum JRZ s hrvaškimi nacionalisti, dočim je opozicija odgnana, ker žal stranke združene opozicije po volitvah niso ostale enotne, da bi bile izvedle svoj program popolnoma. Dr. Topalovič je govoril tudi o organizaciji in načelih socialistične stranke ter o socialističnih zahtevah. Na obeh zborovanjih je žel največje priznanje in odobravanje. ___________ Novi volilni zakon — kompromis Hrvati so hoteli boljšega. Vsak zakon ima hibe. Tako jih ima tudi novi volilni zakon za narodno skupščino. Ena glavnih hib z ozirom na načelo demokracije je dejstvo, da se po novem zakonu izgubi lahko nekaj sto-tisoč glasov, ki ne pridejo nikjer do veljave, ker se manjšinski glasovi pri državnih listah ne vpoštevajo. »Hrvatski dnevnik« to stvar pojasnjuje s tem, da je volilni zakon sad plod kompromisa. — Hrvatski zastopniki v vladi so storili vse, da bi bil zakon naprednejši. Napredek pa je proti prejšnjemu volilnemu zakonu. Za nedostat- Novi boli na Finskem v teku Sovjetska ofenziva na vzhodnem delu fronte. Iz Finske prihajajo iporočila, da se vojna nadaljuje kljub silnemu mrazu in velikemu snegu. Te dni so razvili boji velikega obsega na vzhodnem delu ruske fronte, v dolžini 150 km severno od Ladoškega jezera. Ruski napadi na tej fronti imajo namen, da bi prodrli v smeri proti napadu in prišli na ta način za hrbet finskim četam na utrjeni Karelijski ožini (Mannerheimova črta). Zaenkrat ti napadi še niso rodili uspehov. Pri Salli so Rusi z umikom dosegli zboljšanje svojih pozicij. Ruska poročila javljajo, da se vrše spopadi samo med izvidnicami. Bombni napadi Ruska letala še vedno napadajo finska mesta. Finci poročajo, da so pretekli teden Rusi vrgli okrog 7000 bomb, ubili 18 ljudi, izgubili pa 32 letal in preko 100 pilotov oz. letalskega osebja. Finska letala so preletela vojno luko Kronštadt in bombardirala tamkajšnje vojaške objekte. Volna na zapadu brez vetjih spopadov Na zapadnem bojišču imajo 20 stopinj mraza in snežne zamete. Večji spopad je bil te dni v Vogezih, kje je napadla precej številna nemška izvidnica. Po napadu so se Nemci umaknili. Vreme je neugodno tudi za polete. Francozi in Angleži bodo pričeli uporabljati proti letalom granate, ki vržejo iz svoje notranjosti 100 metrov jeklene žice, v katere se potem zaplete letalo in trešči na tla, vsaj pa se znatno poškoduje. Vojna na morju je zahtevala v preteklem tednu zopet več žrtev. Potopili so se 4 angleški parniki z nosilnostjo 23.800 ton in 11 nevtralnih ladij s 35.200 tonami. Nemčija je v istem času izgubila 3 ladje. Eno so Angleži zajeli. laponska »kitajska** vlada Vančinvej je plačanec, pravi Čankajstk. Japonski vladi se je posrečilo, da je pridobila nekaj po njenem mnenju vplivnejših Kitajcev, ki so sestavili od Japoncev odvisno kitajsko vlado. Ta kitajska vlada prizna Mandžukuo kot samostojno državo in sklene z Japonsko politično, gospodarsko in vojaško zvezo ter pristopi k paktu proti Kominterni. Kitajska vlada dovoli Japoncem, da imajo v notranji Mongoliji in v severnih kitajskih provincah poseben vpliv na upravo, lastne vojaške posadke, kier smatrajo to za potrebno in istotako tudi pomorska in letalska oporišča. Japonci uživajo trgovinske ugodnosti in nadzorujejo vse železnice. Zaenkrat pa niti ta vlada, niti Japonci niso gospodarji Kitajske, dokler ni poražen Čankajšek. Ta pa se misli še dolgo vojskovati in pravi, da je Vanči-vejeva vlada vlada izdajalcev. Italija pa je novo vlado že priznala. Kitajci napadajo z uspehom. | Kitajske čete so v smeri Kanton— , Hankau začele napadati Huahsjen. — j Severno od Kantona so napredovale za deset kilometrov. Močni kitajski oddelki napadajo tudi kraj Kvanjau. ke niso odgovorni Hrvati. — »Hr. dn.« pa ne navaja, kdo je preprečil modernejši volilni zakon. Obletnica Leninove smrti Včeraj v sredo, dne 24. januarja 1940 je minulo 26 let, odkar je umrl Lenin v Moskvi. Preminul je dne 24. januarja 1924, to je, sedem let po revoluciji. — Njegov naslednik je Josip Stalin, ki je bistveno reorganiziral Rusijo in njeno zunanjo politiko. V Kanadi so pravkar razpisali prvo vojno posojilo v višini 200 milijonov kanadskih dolarjev. Takoj prve dni razpisa je bilo podpisanih že 114 milijonov dolarjev. Nevtralci In njih obramba V »Populaire« piše s. Blum o usodnih posledicah bojazljive nevtralnosti: »Vzemimo, da bi bili Švedska ali Norveška napadeni. Ministrski predsednik Hansson je izjavil, da bi Švedska nastopila z vsemi sredstvi, ako bi kdorkoli skušal storiti silo njeni nevtralnosti. — Ako pa bi lastr.a sredstva skandinavskih držav v to svrho ne zadostovala, ali bi v tem slučaju odklonile pomoč zaveznikov? Verjetno je, da bi jo zahtevale. — Tu se dotaknemo pravega pomena te nove nevtralnosti, o kateri je Hansson govoril in ki predstavlja samo enostransko zahtevo po varnosti. Popolnoma nevtralna država ni obvezana, da komurkoli pomaga, baš zato, ker je nevtralna, toda velike vojskujoče se sile naj bi ji pomagale, ako se nahaja v nevarnosti. Ona se ne zmeni za nikogar, toda drugi naj bi se brigali za njo, pa naj si na ta način, da bi bila njena nevtralnost formelno zagotovljena, ali pa da bi ohranitev njene neodvisnosti predstavljala življenjsko važen interes za eno ali drugo izmed vojskujočih se skupin. To usodepolno naziranje ima močnejši delež na političnih vzrokih te vojne, kot pa se misli. Upam, da je ue bo preživelo.« Nizozemcem primanjkuje hrane. Kakor povsod, je tudi na Nizozemskem huda zima in otežkočen promet. Primanjkuje tam tudi hrane, dasi je dežela kmetiSka. Verjetno je. da je kot nevtralna dežela prodala preveč hraniv vojujočim se državam. Pomemben razglas srbske Strokovne komisije Strokovne organizacije ostanejo politično nevtralne. doma u% st/etu Glavni radnički savez za Srbijo, ka-< kor se v Srbiji imenuje pokrajinski od- j bor Urša, je na deželni konferenci sprejel topel oklic na strokovno organizirano delavstvo v Srbiji, Oklic je vrlo važen za vse Ursove organizacije, ker poudarja samostojnost in neodvisnost strokovnega gibanja od političnih strank ter opozarja na ideološka in taktična načela strokovne internacionale ter Urša kot sestavnega dela. Oklic odločno zavrača podtikanja, da bi bile strokovne organizacije pod političnim vplivom ter zagotavlja, da Glavni radnički savez ostane zvest načelom Urša in strokovne internacionale, da ohrani enotnost strokovnega gibanja. Zaradi obsežnosti oklica ne moremo objaviti v celoti in smo prepričani, da ga objavijo naša strokovna glasila, ker velja v polni meri tudi za naše razmere. Ostre besede Iz Italije Pretekli teden je bilo v Rimu posvetovanje tajnikov fašistične stranke, na katerem je govoril tudi glavni tajnik Muti, ki je v svojem govoru dejal med drugim tudi to, da je treba odločno zavrniti tiste eksponente bivših režimov v Italiji, ki so se zadnje čase zopet pričeli dobrikati versajskim zločincem in ženevskim banditom.. Te besede, v zvezi z napovedjo, da Italija ostane pri svojih že objavljenih zahtevah in da ni gotovo, ako bo ostala nevtralna, povdarjajoč, da bo vodila boj proti demokracijam, boljševizmu in plutokraciji, so vzbudile pozornost v Angliji in Franciji. v.f’—« i„. lij Vsekakor bo letoš- nja pomlad prinesla razjasnitev mnogih vprašanj tudi v Italiji. Tako presoja)o položaj v inozemstvu. Povišanje delavskih plai v Angliji V Angliji so se v septembru povišale plače 443 tisoč delavcem za skupno vsoto 128 tisoč 600 funtov, oktobra 612 tisoč delavcem za 86 tisoč funtov, novembra 2 milijonom za 350 tisoč funtov, V začetku januarja se je zvišala plača 3 milijonom 700 tisoč delavcem. Vsota zboljšanja plač znaša na teden 650 tisoč funtov, to je okrog 112 milijonov dolarjev. Vse pogodbe, ki so jih sklenili angleški delavci z delodajalci, predvidevajo še nadaljnje zvišanje plač v slučaju, da bodo cene življenjskim potrebščinam narasle. Vidi se, da je tam, kjer vlada demokracija, preskrbljeno za delavca tudi v vojnem Času, ne da bi bilo treba omejevati pridobitve in svobodo strokovnih organizacij. Papež Rooseveltu Roosevelt je poslal papežu božično pismo in obenem imenoval svojega osebnega zastopnika pri Vatikanu. Papež je sedaj poslal Rooseveltu odgovor, v katerem pravi, da je Rooseveltovo pismo »zgledno dejanje prisrčne bratske vzajemnosti med starim in novim svetom v obrambi proti ledenemu dihu, ki prihaja od napadajočih protikrščanskih teženj, in ki grozi, da bo usahnil tisti vir, iz katerega je človeška omika črpala svoje bogastvo.« — bti-— Industrije! enotni Sodelovanje gospodarstva vse države in demokracija. Hrvaški industrijci in trgovci so prvotno izjavljali, da ne bodo sodelovali pri državnih gospodarskih konferencah, Ali zagrebška konferenca je poudarila, da je sodelovanje potrebno, ker mora slediti političnemu tudi gospodarski sporazum. — S tem je tudi znova potrjeno socialistično gledanje na socialna vprašanja, da mora stati enotno organiziranim delodajalcem v vsej državi enotno organizirano delavstvo nasproti. Drugo važno vprašanje je demokracija, Gospodarstveniki iz vseh banovin so se pritoževali, da se v državi odloča o vseh stvareh, ki se jih tičejo, brez njih. Zato so zahtevali vsi, da se v gospodarskih vprašanjih spoštuje demokratično načelo publicitete in konsultirania. žadnje vesti POGAJANJA ZA ZVIŠANJE DRAGINJSKlfi DOKLAD RUDARJEM V DRŽ. RUDNIKIH pričr.o dne 24. januarja v Sarajevu. Pogajanj se udeleži tudi Zveza rudarjev Jugoslavije po tajniku s. Arhu. V mezdnem gibanju je 11.000 rudarjev in železarjev v 16 premogovnikih, 2 železnih rudnikih in v železarni v Zenici. Rudarji zahtevajo 40 odst. ipovišanje draginjskih doklad. Nabavni prispevek Trboveljske premogot-kopne družbe za rudarje. TPD je poklicala v Ljubljano zaupnike II. rudarske skupine in jim sporočila, da bo izplačala nabavni prispevek: oženjenim rudarjem din 350, neoženjenim din 250. Ustavljeni vlaki. Radi zime so ustavili brzi vlak Beograd—Jesenice z odvozom iz Beograda ob 9.02; brzi vlak Jesenice—Beograd z odhodom z Jesenic ob 7.45: brzi vlak Maribor Postojna z odhodom ob 2.48 in brzi vlak Postojna—Maribor z odhodom ob 22.46. S Pragerskega ne vozi več brzi vlak ob 3.08 v Ko-toribo in brzi vlak ob 1.17 iz Kotoribe na Pragersko. Nadalje ne vozi več brzi vlak z Jesenic do Podbrda ob 7.05 in v obratni smeri ob 22. uri. Ukinjeni so vlaki iz Rogatca ob 6.56 in 21.51 ter ob 4.02 iz Rogaške Slatine do Gro-belnega. Na progi Ormož—Murska Sobota je ukinjen vlak ob 22.15 in v obratni smeri ob 4.02. Na progi Ljutomer—Gornja Radgona izostane vlak ob 23.38 in v obratni smeri ob 23.34. Nakaznice za bencin bodo uvedene na Hr-vatskem od 8. februarja dalje. Led so morali razstreliti na Savi pod Zagrebom, ker je grozila poplava. Volilni zakon za narodno skupščino še ni podpisan? Listi so poročali, da je volilni zakon za narodno skupščino že podpisan. Hrvaški »Ohzor« pa izve iz zagrebških demokratskih krogov, da ibo podpisan šele v nekaj dneh in da se prej še nekoliko iapremeni. Volitve v narodno skupščino v marcu je napovedal kmetijski minister dr. Čubrilovič na nekem shodu v Bosanski Krajini. Rekel je: ,>?ra-vijo, da imamo ipri nas koncentracijska taborišča. To je res. Imamo špijone in neprijatelje te države, pa smo jih poslali v nje. A vas tu v Bosanski Krajini, dokler je Čuibrilovič, ne bo niti glava zabolela. Ako Bog da, bomo imeli v marcu svobodne volitve.« Narodno radikalno stranko orgranizirajo. Aca Stanojevič, prvak staroradikalne stranke, je te dni izjavil v Nišu, da je sedaj organizacija radikalne stranke prva naloga. Baje se pripravlja ukinitev revizijske pravice zadružnih zvez. Tako poroča časopisje. Nadzorstvo nad zadrugami bi prevzelo kmetijsko ministrstvo. Ta namera ni sprejemljiva( ker bi z njo prišli v veljavo politični vplivi vsakokratnega režima tudi v zadružništvu, Prepričani smo, da se bodo zadruge znale postaviti proti tej nameri. Dobrovoljske obveznice. Namesto zemlje je vlada pričela deliti dobrovoljcem iz svetovne vojne obveznice. Te obveznice so vrednostni papirji. Dobrovoljci niso vedeli s temi papirji kaj početi, pa so jih pričeli prodajati. Ponudba je povzročila, da je tečaj teh obveznic silno padel. Vlada je, da prepreči spekulacijo, ustavila izdajanje obveznic, dokler se ne najdejo sredstva, da bodo dobrovoljci te obveznice lahko vnovčili v enem izmed državnih priviligira-nih zavodov ipo primerni ceni. Kje bo padla odločitev? »Borba za bodoče duhovno lice sveta se ne bo odločila v Berlinu in Londonu1, ki se danes borita za svetsko gospodarstvo, ampak v Moskvi in Rimu. Kremelj ali Vatikan: to je danes geslo«, piše »Slovenec«. — »Slovenec« še menda ne ve, da so ce vrste gesla silno nepopularna in da je na >vatu silno mnogo ljudi, ki ne gledajo v nobeno izmed Obeh naznačenih smeri. Dosedanji vodja nemškega »Kulturbunda«, Altjager, je te dni n.a seji v Osijeku podal izjavo, da današnji čas terja novo taktiko, ki jo mora zavzeti »Kulturlbund«, zato je podal rie-misijo. Za novega vodjo »Kulturbunda« je bil izvoljen prof. dr. Meier. /«•» .. n , na celih 62.000 din. Znižanje davčne osnove je Uatfo & m pripisati dejstvu, da so po ustanovitvi »Jugo-|sano kot »London Str .nt T aŽo zigo- čelika« v Bosni razparcelirali državne pre-1^”? kot »L,°ndon Štručk«. Takih proda,alcev rnogovnike, ki so poprej tvorili eno gospodar-, sko podjetje tako, da tvori vsak rudnik podjetje zase. Dočim je znašala davčna osnova za državni zabukovški premogovnik v lansketn letu 72.000 din, bo znašala v letošnjem letu samo še 4000 din. Vsled te spremembe v sestavu državnih premogovnikov ni prizadeta samo naša občina, ampak tudi druge občine, v čijih območju se nahajajo državni premogovniki. Tako bo velika delavska občina Zenica v bodoče dobivala na dokladah od ondotnega premogovnika namesto dosedanjih 100.000 din, samo okrog 12.000 din in slično tudi sarajevska občina. S to spremembo pri državnih premogovnikih bo tudi država sama prikrajšana na davkih. Ako bi se namreč vsi državni pre mogovniki kot doslej računali kot eno pod ietje, bi njihova donosnost dosegla precej visoko vsoto. Ker pa je z^ letošnjim letom odstotek davka, ki ga plačajo Podjetja z višjo donosnostjo mnogo večji (samo narodni obrambni davek se stopnjuje od 10 do 60 od stotkov), kot pa pri podjetjih z nižjo donos nostjo, je očitno, da bo uprava državnih rudnikov mnogo prihranila na davkih. V istem razmerju kot občina bo torej prikrajšana na davkih tudi država. Verjetno je, da bo taka parcelacija podjetij našla posnemovalcev tudi v privatni industriji. LJUBLJANA Z blagom goljufajo. V Ljubljani so se po-1 ponuditi najmanj polovico ali pa dve tretjini javili prodajalci manufakturnega blaga, ki po-1 manj. In kadar se obrne k vratom, ga ne kli-nujajo manjvredno blago po din 300 do din ‘100 čite nazaj, ker bo sam prišel. Obsodbe trgovcev. Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije so bili s pravomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani obsojeni Bucik Anton, trgovec na Tyrše-vi cesti na din 50, oziroma 1 dan zapora, Erbežnik Ivanka, trgovka na Florjanski ulici na din 50, oziroma 1 dan zapora in Ocvirk Franc, mesarski mojster v Pavšetcvi ulici na din 150, oziroma 3 dni zapora in vsi v plačilo stroškov razsodbe, ki so bile objavljene v »Službenem listu«. MARIBOR LAŠKO Drobile novice. Dne 14. jan. t. 1. sta preminula v celjski bolnici 61 letna žena železničar ja Alojzija Buček iz Lož nad Rimskimi topli cami in 3 in pol letni posestniški sin Martin ■Hrovat iz Reke pri Laškem. — Te dni smo imeli v Laškem in okolici kar 3 vlome. V noči med 12. in 13. jan. t. 1. je bilo vlomljeno v hišo posestnice Sopar Frančiške v Sedražu pri Sv. Jederti. Vlomilec je odnesel din 1090 in je že v zaporu. Ponoči dne 16. jan. t. 1. je imela vlom gostilna Emilije Rozinove v Laškem. Najprej so s sekiro odtrgali ključavnico na zunanjih vratih, razbili šipo v notranjih vratih, nakar je eden zlezel skozi odprtino in pobral vse cigarete, tobak, liker, konjak, žganje itd., v skupni vrednosti okrog din 934. Gostilničarka je zavarovana za din 17.000. Okrog dveh • pa -SO 'isti vlomilci poskušali vlomiti v trUfiko Prinčič, ki je na križišču laških ulic in izredno osvetljena z javnimi obločnicarni. Že so pokvarili roleto, ko jih je opazil dr. Malenšek, nakar so Pobegnili skozi park. Na be gu je eden odvrgel 1 steklenico Pri termi v .strugo, ki so jo našli organi zjutraj na turbini Radiotertne. Vlomilcem so na sledu. — V so boto popoldne dne 13. jan. t. 1. je mlinar T. iz Marijagradca Popival v gostilni Trbovc v. Grešak v Spodnji Rečici. Nenadoma je prišlo med njim in gospodarjem do nesporazuma ter ie gospodar udaril z vrčkom mlinarja T. s tako silo preko čela, da se je sesedel. Ranjenca so takoj odpreinili v celjsko bolnišnico ter je izven nevarnosti. V letu 1939. smo imeli kinomatograiskih Predstav 130, drainatskih 12, nogometnih tekem io, plesnih večerov (poleti pri Tropu v Radiotermi in drugih lokalih) nad 80, laški lokalni muzej je posetilo 171 oseb, društvenih veselic je bilo 1J, dalje smo imeli okrog 20 raznih predavanj in akademij. CRNa PRI PREVALJAH Občina poziva vse vojaške obveznike, rojene od leta 1889 do 1918, kateri so v Crno pristojni, da najkasneje do 2. februarja 1940 predložijo svoje vojaške knjižice (isprave) ■onunskemu uradu. Po vpisu vojnega razporeda se bodo knjižice obveznikom vrnile. Ako kdo od sposobnih vojnih obveznikov še nima vojaške knjižice, naj takoj pride na občino, da mu jo priskrbi. V določenem roku mora vsak vojni obveznik oddati svojo vojaško knjižico pri občinskem uradu. Poglejte če ste vpisani v volilni Imenik! IJo zakonu o volilnih imenikih mora občina v mesecu januarju uradno popraviti volilne imenike. Volilno pravico imajo visi moški državljani Jugoslavije, ki so dovršili 21. leto in vsaj že eno leto bivajo v občini. Občina mora popraviti volilne imenike po uradni dolžnosti na osnovi vseh sprememb, ki so ji znane. Vendar naj se vsi, ki imajo volilno pravico zglasijo na občini ter zahtevajo svoj vpis. Ravno tako lahko v tem času zahteva popravek vsakdo, Kiyie v volilnem imeniku v kateremkoli pogledu? napačno vpisan. (Glede imen, poklica, na-stanovanja in tako dalje). I POBREŽJE PRI MARIBORU Važen sestanek. V sredo, dne 24. t. m. s Pričetkom ob 7. uri zvečer se bo vršil v go-stilniS ge. Katice Rojko na Aleksandrovi cesti sestarick. na katerem bodo poročali ss. dr. Reisman, Eržen Viktor in .lelen Adolf o socialni zaščiti delavcev, na kar opozarjamo vse Pobrežke sodruge in sodružice in naše naročnike. I. Ded. kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centrala Maribor, podrtfž. Polžje vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. januarja 1940 ob pol p' uri dopoldan v gostilni Katice Rojko na •'oorežju, Aleksandrova cesta. Za člane ob- 5°- delegati in prijatelji društva vabljeni. ~~ Uružnost. Tovarniški delavci v snegu. V torek zjutraj .ie meščane presenetil visok sneg, tako da še proti 8. uri zjutraj večina tudi po najprometnejših ulicah v sredini mesta ni imela proste poti, ampak so ljudje hiteli vi pisarne in delavnice do kolen v snegu. Mnogo hujše je ta sneg zadel tovarniško delavstvo, železničarje iz delavnice d. ž. in tekstilce, ki' hodijo cele ure daleč iz okolice v mesto, ker začenja delo Spremenjena sodba. Okrožno kot prizivno sodišče v Mariboru je v tožbi mestne občine Proti društvu »Dijaški dom« v Mariboru v javni razpravi dne 27. decembra 1939 razsodilo, da se prizivu društva »Dijaški dom« zoper sodbo okrajnega sodišča ugodi. Prvostopna sodba se tako spremeni, da se razveljavi izročitveni nalog rnestne občine na izročitev nepremičnine vi. št. 206 k. o. Grajski marof v da ze ob 5. m 6. uri. Nekateri se tudi v zimi ne: Prešernovi ulici in .se mestni občini naloži, stiasijo vožnje s kolesi in so v zaupanju na mora plačati toženemu društvu »Dijaški dom« zjutraj šli na pot tri četrtine odmerjenih pravdnih stroškov prve in druge stopnje. Pritožbe železniških uradnikov. Na občnem zboru »Združenja železniških uradnikov«, ki se je vršil minulo nedeljo v hotelu »Meran« so zborovalci ponovno ugotovili, da je položaj železniških uradnikov kljub odgovorni službi, ki jo morajo vršiti skrajno slab in da zlasti prejemi« niso več v skladu s sedanjo draginjo. Občnemu zboru je Predsedoval inž. Jagodič, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika mariborske podružnice. Del osebnega vlaka, ki bi moral priti v Maribor ob pol 18. uri iz Ljubljane je minulo nedeljo' ostal v Slivnici in je lokomotiva odpeljala do Hoč samo par vagonov. Na postaji v Hočah so odklopili lokomotivo, ki se je nato vrnila,_v Slivnico po ostale vagone, nakar so v Hočah zopet sestavili vlak, ki je končno srečno privozil v Maribor, s skoraj poldrugo-urno zamudo. Obrtniški tečaji. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda namerava prirediti v kratkem v Mariboru sledeče strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo in sestavljanje proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarinoznanstvo, kovinarski risarski tečaj, tečaj za struženje kovin, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tvarinoznanstvo, tečaj za luženje lesa, Šauerjev krojni tečaj. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11-1. med dopoldnevnimi uradnimi urami. Kolesarite previdno! 9 letno učenko Danico Brusovo je povozil na Ruški cesti nek kolesar. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila no.go in so jo morali odpremiti .v tukajšnjo bolnišnico. Protituberkulozni dinar je v mesecu decembru 1939 dosegel vsoto 549.391 din. Sadovi plemenitega dela Protituberkulozne lige v Mariboru dozorevajo. Sklepa se pogodba za ugoden nakup milijonskega posestva — bodočega azila za jetične bolnike v Mariboru. Za »indijskega princa« se je izdajal nek elegantno oblečen gospod, ki je te dni prispel s svojim krasnim avtomobilom iz Maribora do državne meje \1 Št. liju in je hotel v Nemčijo. Ker pa njegovi papirji niso bili v 'redu, so ga obmejni organi poslali nazaj. Spotoma je ta »princ« povozil nekega kolesarja in razbil tudi krasen avtomobil. V stanovanju čuvaja na stolpu Stolne cerkve so, kakor v raznih drugih poslopjih, radi mraza popokale zamrznjene cevi. Iz cevi je udarila voda, ki ie pred vrati čuvajevega stanovanja zmrznila, tako da so iprimrznila tudi vrata in čuvaj dalj časa ni mogel iz svojega stanovanja. IS kg saharina in 200 vžigrinlkov so te dni zaplenili orožniki nekemu tihotapcu, ki se je na cesti v bližini Limbuša sprl z dvema delavcema. V pretepu so se vsi trije pošteno oklali in sta dva morala iskati zdravniške pomoči v tukajšnji bolnišnici. Ljudska univerza. V petek, dne 26. t. m. bo predaval o problemih prve pomoči dr. Vladimir Brezovnik, šef primarij 2. kirurgičnega oddelka v Mariboru. Predavanja pojasnjujejo skioptične slike. Mandolinski odsek »Vzajemnosti« priredi v nedeljo1, dne 28. januarja s pričetkom ob 4. (16.) uri v društveni dvorani Sodna ulica 9-11 čajanko. Vsi prijatelji delavske kulture vljud*-no vabljeni. — Odbor. svojo odporno moč v torek s kolesi. Seveda ni bilo mogoče s kolesom naprej in so bile ženske, ki so morale gaziti visok sneg in še poleg tega tiščati kolo., ter so rabile za pot po 2 do 3 ure. predno so prišle v tovarno vse izčrpane in prepotene. Pa tudi nazaj grede ni bila pot nič boljša, ker je medtem zapadel še nov sneg in v sredo zjutraj se je naporna hoja Ponovila. To je res bridka pot s trebuhom za kruhom. Po stranskih banovinskih cestah so ponekod vlekli plug, ravno na državni cesti pa ne. Vse okoliške občine bi morale tudi v tem pogledu skrbeti za svoje občane, ki morajo v zgodnjih jutranjih urah hiteti v mestoi v službe. OBRTNIŠKI PLES 27.1. v Narodnem domu Hišniki imajo dela čez g^avo. Letošnja zima je v mestu naložila tudi hišnikom izvanredno mnogo dela. Predpis pravi, da morajo biti hodniki že najpozneje do 7, ure zjutraj očiščeni snega in ravno tako seve čez dan, ker sicer zapadejo lastniki hiš ostri kazni. Ker sneži še kar naprej, morajo biti hišniki in hišnice od zgodnjih jutranjih ur in skoro ves dan na hodnikih. Nekateri imajo izredno dolge fronte in se nam je tožil hišnik v sredini mesta, da mora že od 3. ure zjutraj čistiti sneg, a zjutraj, ko gredo ljudje za poslom, mu znova nanosijo sneg in povzročijo novo delo. Pri tem Pa je opažati, da so hodniki pred občinskimi hišami najmanj očiščeni, ker primanjkuje delovnih moči. Občina je nedavno- odpustila okrog 80 delavcev, ki so bili zaposleni pri cestnih delili in bi ibilo torej nujno potrebno, da najame delovne moči, ker se bomo sicer zadušili v snegu. Mlekarice je zamedlo. Sneg, ki je zapadel noči od pondeljka na torek je povzročil, da številne mlekarice iz okolice niso mogle po zamedenih stezah in cestah v mesto ter je precej mariborskih družin v Mariboru ostalo V torek zjutraj brez mleka in bele kave. Kdo mora cestni hodnik očistiti snega? — V smislu objave, ki jo vsako leto ob pričetku zime razglasi mestna občina, je sleherni lastnih hiše ali parcele v mestnem pomfirju, ki leži ob cesti, dolžan očistiti hodnik snega. V Frančiškanski ulici je Vzdolž obzidanega vrta frančiškanskega samostana ves hodnik na visoko zatrpan s snegom in nikogar ni, ki bi se pobrigal, da bi bil hodnik očiščen, dasi leži Frančiškanska ulica sredi mestnega pomerja in je po njej temu primeren vozovni in osebni promet. Ker so predpisi glede čiščenja hodnikov silno strogi, saj izvajanje odredbe mestnega magisrata nadzoruje policija, ki zahteva, da hišniki očistijo hodnike že v zgodnjih jutranjih urah, si dovoljujemo vprašati mestni gradbeni urad, zakaj se hodnik vizdolž frančiškanskega samostana ne čisti in ali velja na-redba o čiščenju hodnikov tako, kot smo jo zgoraj tolmačili, ali pa so topogledno v veljavi kakšne izjeme, da niso vsi hišni lastniki in lastniki parcel obvezani čistiiti hodnikov ob cestah. Dostavljamo, da so ljudje glasno dajali duška svojemu nerazpoloženju. ker so morali na celem gaziti sneg na tem hodniku. — Eden izmed mnogih, ki je v torek moral gaziti sneg na celem. Narodno gledališče. Sreda, 24. ian. ob 20. uri: »Othello«. Premiera. Red C. Četrtek, 25. ian. ob 20. uri: »Zaroka na Jadranu«. Red A. MARENBERG Glede izkoriščanja delavcev so si pri nas vsi delodajalci precej enaki, tako tisti, ki škilijo preko, kakor tudi naši patentirani nacijonalci. Ene kot druge socijalna zakonodaja ne briga dosti. Letošnji januar je bil zelo prikladen za spravljanje ledu. Če kdo, si delavec, ki je zaposlen pri tem opravilu, zasluži svoj denar. I udi graščina je spravljala led in najela celo kopico brezposelnih, ki se jih pri nas ne manjka. Ko pa so delavci šli potem po mezdo, so izvedeli na svoje nemalo začudenje, da so zaslužili na uro samo po din 2, 'tisti, ki so bili v graščini na stanovanju pa še nekaj martj. Eden, ki s to mezdo ni bil zadovoljen je potem dobil 50 para zraven, toda oskrbnik mu je rekel, da si ne Pusti predpisovati od delavcev, koliko jim naj plača. Pa tudi po tisto borno mezdo so morali iti delavci parkrat. Delavec, ki je količkaj zaveden se mora sra- movati, ako dobi tako majhno mezdo. Ni čuda. ako gre marsikateri raje beračit, kot na delat. Saj toliko kolikor za težko delo, dobi tudi, ako prosi. Vsakdo mora vedeti, da z 2 dinarji na uro ne more nihče živeti, najmanj pa more s tako mezdo izhajati delavec, ki dela na ledu v mrazu, kjer bi moral imeti dobro obleko in razen tega še priboljške v hrani, ako noče tvegati svojega zdravja. SV. LOVRENC NA POHORJU Volitve obratnih in nameščenskih zaupnikov v obratu tvrdke Henrik KieeSSer d. z o. z. so razpisane in določene za 29. januarja. Delavstvo je imelo v pretekli dobi poslovanja zaupnikov izvoljenih na listi SMRJ (rdečih) dovolj Priložnosti prepričati se. da so vredni zaupanja. Zato «a jim boimo dali tudi za v bodoče s tem, da bomo vsi glasovali za listo zaupnikov SMRJ. — Delavstvo. CELJE ZDRAV ODPUŠČEN! Ta naslov bo marsikateremu delavcu osvežil spomin na njegovo spričevalo v delavski knjižici, ker so podjetniki pri izstavljanju spričeval v delavske knjižice, do zadnjega časa kar šablonsko uporabljali skromni dve besedici »zdrav odpuščen«, kar je znak, da so se vedoma vmešavali m zdravniško vedo. Spričevala s takšnim besedilom imajo svoj izvor brezdvomno v tem, da se je podjetnik zasigu-ral pred eventuelnim javnim zgražanjem, češ, odpustil je bolnega delavca. Koliko delavčevi pa so poslali podjetniki pred odpustom na zdravniški pregled? Mislim, da niso redki slučaji, da je delavec bil odpuščen le vsled bolezni, ker so delodajalci po svojih vsestranskih zvezah običajno takoj informirani o delavčevi bolezni. Marsikateri delavec se niti ni zavedal, da si je nakopal težko ozdravljivo proletarsko bolezen, tuberkulozo. Ker pa je v začetnem Stadiju še znosna, je delodajalec mirne duše zapisal v knjižico zdrav odpuščen, s čemur je zase pravočasno' odbil očitek antisocialnosti, ako bo istega reveža nekdo kasneje pomiloval, saj je v delavčevi knjižici kot javnemu dokumentu vendar zapisano, da je odšel zdrav iz službe Kakor sem omenil izvira navedeno besedilo iz polpreteklega časa. ko delavstvo še ni »bilo zavarovano zoper bolezen, ker danes itak skoro vsak podjetnik povdar.ia, da ga delavčeva bolezen ne zanima, saj vendar plačuje ogromne socijalne dajatve. Kljub temu, da se je s takim besedilom neštetokrat delala delavstvu ogromna krivica in uradno potvarjala resnica, nimam namena opozarjati na takšna spričevala, temveč hočem le predočiti pogled in mnenje javnosti starejšega porekla o socijalnih zadevah,, saj je označeno besedilo dokaz, da se je svoječasno štel odpust bolnega delavca med uajgrše zločine. Nekateri kritiki člankov se bodo takoj spomnili, da bode v bodoče pri novih knjižicah to itak onemogočeno, ker se bo vpisalo samo datum izstopa ali vstopa v službo, kar tudi drži, vendar pa se moramo zavedati, da so delodajalci dobili za vse slučaje že davno nadomestilo. Naša toliko opevana socijalna zakonodaja vsebuje različne možnosti, da se neljubega delavca, če ne v vseh slučajih takoj, pa vsaj s 14 dnevno- odpovedjo iznebi brez navedbe vzroka, kar se je nekdaj vsestransko zelo grajalo. Dandanes pa se je delavstvo moralo s tem sprijazniti, ker pač po naših socialnih zakonih ni treba podjetniku navesti vzroka pri odpovedi uslužbencu. Oni, ki stalno drže kruh delavca v svojih rokah, se vedno bolj poslužujejo § 239 obrtnega zakona, kateri vsebuje 12 točk, po katerih se lahkd uslužbenca brez odpovedi odpusti iz silužbe. Od vseh 12 točk omenjenega obrtnega zakona pa trpe prizadeti največjo krivico po točki 9, ki omogoča, da antisocijalni poslodavec lahko odpusti bolnega delavca. Intervencije'vsled odpusta v takšnih slučajih običajno nimajo uspeha, vsled česar je vsak uslužbenec, poleg nesreče z nezgodo ali boleznijo v nevarnosti, da je že štet med brezposelne in to brez odpovedi, četudi je bil najbolj trezen in miren; da ni prišel nikdar v navskriž z ostalimi predpisi. Smoter naslovnega besedila, »zdrav odpuščen« je, da opazimo razliko med starim običajem in našo moderno zakonodajo, katero pa žal predmetna točka označenega paragrafa v obrtnem zakonu najbolj zasenči. Delavske organizacije bodo morale pri eventuelni spremembi socijalne zakonodaje napeti vse sile, da bodo vsaj najbolj kočljive točke izpadle, ker jih podjetniki kaj radi obrnejo v svoj prid, četudi je imel zakonodajalec pravičen namen, da bodi delavec, če že mora biti, ne bolan ampak — zdrav odpuščen. V. J., Celje. Občni zbor Protituberkulozne lige se bo vršil v četrtek 25. januarja ob 8. uri zvečer v posvetovalnici mestne občine. Želeli bi, da se javnost bolj zanima za to prepotrebno ustanovo. Na občnem zboru bodo člani lige slišali o požrtvovalnem delu te res nujno potrebne organizacije. Zavratna bolezen jetika se še vedno širi, osobito med revnimi sloji, kateri nimajo toliko sredstev, da bi se uspešno zoperstavili bolezni takoj izpočetka, ko. se pojavi in je še čas. Kdor ima količkaj sočutja, bo postal član te organizacije ter tudi gmotno podprl to ustanovo. RADVANJE Očistite ceste snega! Občina ni potegnila snežnega pluga po cesti v Zg. Radvanju, ki vodi mimo transformatorja elektrarne Fale, pač pa je to storila v Novi vasi in Sp. Radvanju. Od Scherbaumovega dvorca do gostilne Mihevc je očistil cesto Schert)aum, prav tako je en del ceste očedil posestnik Jurkovič, ostali del ceste pa je ostal zasnežen in so zlasti delavci, ki morajo zgodaj zjutraj v mesto na delo morali gaziti po snegu. Radi tega se tudi niso mogli poslužiti koles in so mo* rali mnogo poprej z doma, da ne zamudijo službe, kakor pa bi bilo sicer potreba, če bi bile ceste primerno očiščene snega. Na tej cesti je toliko prometa, da bi že radi tega morala občina skrbeti, da bi bila očiščena, če že nima razumevanja za delavce, ki vsled tega po nepotrebnem trpijo. Bomo videli, kaj bo storila sedaj, ko je padel nov sneg. SELNICA OB DRAVI Sprememba pri Zadružni elektrarni. Pri načelstvu Zadružne elektrarne v Sp. Selnici sta bila izbrisana člana Golob Jakob in Kranad Petz. Vpisan pa je na novo izvr1'—'t član upravnega odbora .Vidnar Alojz, vik in trgovec v Selnici ob P^avi. V starodavnem Ptuju Mod usnjarji in mestnimi delavci Ptuj je starinsko mesto, ki je ostalo skoro nespremenjeno vseh 20 let po prevratu v svojem idiličnem srednjeveškem miru. V ozkih starinskih ulicah je v zijnskem času že kmalu po 7. uri tak mir in samota, da bi skoro pričakoval izza ogla kakega nočnega čuvaja, ki je v starodavnih časih pazil na hišna vrata in javljal ljudem polnočno uro. Čeprav so končno smatrali za umestna in potrebno razširiti to tiho mestece vi okolico, mesto še vendar nima niti vodovoda in tako si semkaj ne upa nobena industrija. Proletarijata, ki išče dela in zaslužka, pa je vedno več. Zaslužek daje kadru delavcev le še usnjarna Pirich, ki zaposluje okrog 120 delavcev. Vse drugo je drobiž, ki nič ne zaleže, par manjših tekstilnih delavnic s peščico delavk, nekaj obrtnikov; in mestna občina, to pa je že tudi vse, kar daje skromen zaslužek naši revščini. Težave usnjarne 'Pa tudi modernizirana usnjarna Piricha. ki izdeluje le iino galanterijsko usnje iti ga je doslej izvažala v. zapadni in prekomorsko demokracijo«, ima težave. Kož ima sicer dovolj, toda primanjkuje kemičnih pripomočkov za strojenje, ki jih je podjetje dobivalo doslej iz Amerike, in izdelki ne bodo več tako fini in mehki, pa lahko nastanejo težave še s to edino ptujsko industrijo. Za silo si pomagajo z ekstrakti iz Majšperka. 10 odst. draginjski povišek mezd pa je dobilo delavstvo pri Pi-richu že začetkom novembra p. 1., med tem ko zaslužijo mestni delavci komaj po 22 din na dan. Naravno, da je v takšnem kraju tudi delavsko strokovno ih kulturno življenje zvezano z največjimi težavami. Poročali smo že. v kakšni zadulili in do stropa mokri sobi se tišči podružnica delavskega kulturnega društva »Vzajemnosti« in podružnica »Splošne delavske zveze«. Pa še to revščino so hoteli vKeti ptujskim delavcem, mesto da bi ravno v tem gnezdu bivšega štajercijanstva z vsemi silami podprli naše siromaštvo, ki ima sicer v zakonu o zaščiti delavcev zagarantirano pravico združevanja za obrambo svojih socijal-nih, gospodarskih in kulturnih potreb. Kdor gleda po ptujskih ulicah še danes konzervirana popačena slovenska imena na trgovinah in obrtnih delavnicah, in ima v rokah moč in odgovornost, bi moral vendar znati prešteti pršite na roki, če že ne več. Kljub vsemu sp naša predavanja o delavski zaščiti svetli prazniki delavstva. Čeprav je bil v nedeljo v Ptuju dopoldne neobičajno oster mraz, se je zbrala v dvorani »Vzajemnosti« lepa družina delavcev in delavk ter marljivo sledila predavanju s. dr. Avg. R e i s ma n a o zakonih, ki naj delavstvo ščitijo pred izrabljanjem v stiski, katero je prinesla nova vojrva. Predsedoval je predsednik »Vzajemnosti« s. Gabrijel. Je zanimivo, da znajo ravno v takih krajih, kjer vlada največja revščina, delavci ceniti svojega najboljšega prijatelja, delavski časopis. In tako imamo tudi v Ptuju že dolga leta lepo število naročnikov, ki se je pri nedeljskem predavanju zopet pomnožilo. Bilo je med drugim kar ganljivo, kako se je oglasil kot naročnik navzoči krojaški mojster iu 3 njegovi pomočniki, tako, da bo v tej krojaški delavnici sedaj vsak naročnik »Delavske Politike. Marsikomu *bi naj bil to vzpodbuden vzgled. Ni dovcfj, da list čitaš, ampak moraš biti tudi njegov plačnik. Ob najlepšem razpoloženju je s. G a b r i-j e 1 zaključil predavateljski dopoldan, ter dal s s. Šmidom še navodila za bližnje delo v kulturni in strokovni organizaciji. Vojna se pozna tudi v Švici Razno Muslimani so imeli svoj veliki praznik Kur-ban Bajratri, ki je posvečen spominu na pripravljenost Abrahamovo, bi daroval svoUga sina Iraka. Kakor vidimo, ima muslimanska vera marsikaj skupnega s katoliško. Hud oderuh. V Kosovski Mitroviči so oblasti prijele bogataša Radenka Miciča, ki je posojal kmetom denar proti plačilu 40 odst. obresti. Roparski napadi v središču Zagreba -e ponavljajo. Te dni sta dva roparja napadla poštno uradnico v uradu v Zvonimirjevi ulici. — Grozila sta ji z revolverjem in hotela denar. Ko je začela kričati, jo je eden ustrelil v roko, nakar, sta bežala. Uradnica pa je na ta način rešila din 70.000 denarja. Češka armada v Franciji. »Star« poroča, da bo v kratkem odobren velik kredit za financiranje češke armad'e v Franciji. Češka armada ima med drugim tudi 10 tisoč mož, ki so Ao-bili vso vojaško izobrazbo v Franciji. V ječi umrl poljski zgodovinar. Znani poljski zgodovinar, prof. Bronislav Dembinski, član interparlamentarne unije, je po nemških poročilih umrl v neki nemški ječi. Odstranitev zgodovinskih spomenikpv na Poljskem, »Exchange Telegraph« poroča, da so začeli v od Nemcev zasedenem delu bivše Poljske sistematično odstranjevati razne zgo dovinske spomenike. V Poznanju so podrli Wilson,ov. Koscinskov in Nickiewiczev spomenik ter odstranili znani Kristusov kip, ki se je nahajal sredi mesta. Tudi v Krakovu so odstranili Koscinskov spomenik. Sestavljena je posebna nemška komisija z nalogo, da odstrani vse spomenike, ki so v zvezi s poljsko zgodovino. Po'J s k a državna lastnina zaplenjena. Maršal Go ring je izdal naredbo, da Nemčija zapleni vse imetje in post bivše poljske države. Za 4 mVljarde fir novih davkov upa dobiti Italija z zvišanjem davka na poslovni promet za 2 odstotka in uvedbo davka na' dedščine v višini 5 od tisoč. Idrijski rudnik živega srebra. Idrijski rudnik je bil dolgo državna last. S 1. januarjem letos Pa je rudnik prevzela družba »Monte Ami-ata«, ki namerava rudnik živega srebra povečati. Pred vojno je bilo tam zaposlenih po 1500 rudarjev in več. dočim je število rudarjev v zadnjem času padlo na 600 do 700. Italijanski parnik »Orazio« je zgorel blizu Osebni vlak v tovornega. V Krakovu je osebni vlak zavozil v tovorni vlak. Nesreča je zahtevala 5 mrtvih in 10 ranjenih. To je od 4. novembra že enajsta velika železniška nesreča na nemških železnicah. Franco ponuja Vatikanu svoje sodelovanje. »Stampa« poroča, da je general Franco v daljši spomenici sporočil Vatikanu, da je pripravljen sodelovati pri vsaki inicijativi za vzpostavitev miru v Evropi, ki bi jo zaipočel Vatikan. Ljudsko štetje v Iranu. Notranji minister je odredil, da se izvrši po vsem Iranu (Perziji) ljudsko štetje. V merodajnih političnih krogih so mnenja, da naj ljudsko štetje ugotovi, koliko iranskih državljanov bi vlada v potrebi lahko moibiližirala. Sedmič rodila dvojčke. V Trstu je neka žena že sedmič rodila dvojčke, je torej mati štirinajstih otrok. V Švici primanjkuje zlasti kruha in sadja, ker je uvoz iz inozemstva nezadosten. V letošnji hudi zimi se močno občuti pomanjkanje premoga, ki ga je Švica dbbivala iz Anglije in Nemčije, iz vsake polovico. Iz Nemčije je premog prihajal po Renu, kjer je pa sedaj plovba ustavljena, ker je oib Renu fronta. Prevoz po železnici je pa težaven. Zato morajo Švicarji s premogom štediti in dovoljeno je kuriti v vsakem stanovanju samo eno sobo. Avtomobilski promet je popolnoma ustavljen. — Glavni pridelek dežele sta bila sir in čokolada. — Švicarske krave mlekarice so svetovno znane, toda za zakolj ne pridejo v ipoštev. Vzpor;jene s kravami v Jugoslaviji bi dalo 1000 švicarskih krav komaj toliko mesa kot 300 jugoslovanskih. Polovico narodnega dohodka je imela Švica od hotelske inndustrije, oz. tujskega prometa. Odkar je vojna, ni ne Angležev, ne Francozov in seveda tudi ne Nemcev. Hoteli so vsi zaprti. V svrho varovanja svoje nevtralnosti je Švica molbilizirala moške od 20. do 40. leta. Vsega skupaj je vpoklicanih 420.000 mož, to je vsak deseti Švicar. Ako bi raztegnila vpoklice od 18 do 60 let, bi Švica lahko postavila armado 500.000 mož. Najbolj nevarno ozemlje je zaenkrat ozeuvje pri mestu Basel. Basel leži na pobočju neke vzpetine in se odondod vidi na fronto in zaledje obeh front. V Nemčijo se vidi okrog 7 km daleč, v Francijo pa 40 km, ker je večja rav-1 nina. Vse ceste, ki vodijo iz Basla v Francijo ali Nemčijo, so zaprte z žičnimi ovirami, na cestah so izkopani jarki in sezidane betonirane utrdbe. Radovedni Baselčani, pa tudi ljudje iz drugih krajev, hodijo v Basel in z daljnogledi opazujejo dogodke na fronti. — Na obeh bregovih reke Rena se vidi vojake, nemške m francoske, ki love ribe, ne da bi padal en sam strel. Nemci in Francozi si večkrat dovolijo razne špase. Tako so Nemci spustili v vodo večje količine sena in tik ob bregu nagnali živinče, ki je instinktivno sledilo plavajočemu senu v vodi. Živinče pa je ibilo pokrito z juto, na kateri je 'bil niapis: Mi streljamo, samo ako boste vi streljali. _ Italij'a tudi utrjuje svoje meje proti Švici, zlasti dolino reke Rhone, ki je edlina dolina, po kateri bi mogli Francozi preko Švice v Italijo. Švicarske železnice, ki so bile pred vojno pasivne, so postale naenkrat aktivne vsled velikega tovornega prometa, ki se razvija med Italijo in Nemčijo skozi Simplonski predor 0M St. Gothardu. Skozi la predor vodi elektrificirana dvotirna železnica in ipo njej pelje, odkar je vojna, vsakih 15 minut po en tovor« vlak. Iz Nemčije vozijo v Italijo prernog. k Italije pa robo, ki je Nemčija nuna. Švicarji pravijo, da je Italija edino nemško pristanišče, ki ji je še ostalo, odkar se izvaja blokada. ■— Trdijo tudi, da Italija dobavlja Nemčiji živila iz Južne Amerike, ki jih prevažajo italijanski parniki, katerih si Angleži in Francozi ne upajo tako točno pregledovati. Še vedno je v Švici razširjena domneva, da bo Italija vstopila v vojno na strani Nemčije in sicer še to leto. Poučeni tudi trdijo, da je Francija obžalovala, da se ni Italija takoj priključila Nemčiji, ker je postojal načrt, da se izvede vojna najprej proti Italiji. Seveda so to samo ug.'Oanja, je pa zanimivo slišati glasove nevtralcev, ki sami računajo s tem, da bi se utegnila ta ali ona stran poslužiti švicarskega ozemlja za svoj pohod proti sovražniku. PovpraSevanfe za jugoslovanskih lesom Naši gozdovi so kar se tiče mehkega lesa že precej izčrpani. Te dni je neka nemška papirna, tvornica poskušala skleniti kupčijo za 1000 vagonov mehkega lesa, toda tvrdke, na katere se je obrnila, so ji izjavile, da bi ji mogle dobaviti les šele počenši od maja meseca dalje po 40 vagonov tedensko. Po pogodbi mora naša država dobaviti Franciji lO.OOO vagonov mehkega lesa, 6000 vagonov v Italijo in o5.000 vagonov v Nemčijo. Ako bo Nemčija od teh 35,000 vagonov dobila v enem letu 15.000 vagonov, bo veliko. Mehek les ne sme biti preveč mehek in tudi ne preveč grčav. To se doseže le pri dobro gojenem drevju. Naši gozdovi pa so že hudo izsekani. Za sekanje 'Prihaja v poštev drevje, ki je vsaj 40 let raslo v gozdu. Nemčija je zelo udarjena, ker je zastal izvoz lesa iz Švedske. Norveške, zlasti pa iz Finske, katera je bila glavna dobaviteljica lesa 'za Nemčijo. Les so prevažali popreje z ladjami. Na ladjo je mogoče naložiti po 300 vagonov lesa, dočim' ga gre v en vagon samo okrog 20 kub. metrov. Za prevoz lesa po železnici primanjkuje Nemčiji vagonov, a tudi Jugoslavija jih nima. Iz deSk« Prisilno delo Čehov. Nemški listi so nedavno objavili govor komisarja Francka o položaju Cehov v Reichu, ki jim sicer ni treba v vojsko, pač pa so dolžni delati za zmago Nemčije. Č. T. K. poroča, da je odšlo po zakonu o prisilnem delu, kateremu so podvrženi od 1. decembra p. 1. vsi Cehi od 15. do 70. leta, v Nemčijo 40.000 moških in 10.000 deklet, ki so bili na naborih spoznani za sposobne za prisilno' delo. Razširjen nemški kartelni zakon. V Berlinu so objavili naredbo, s katero se razširja veljavnost nemškega zakona o Prisilnih kartelih tud na ozemlje Protektorata Češke in Moravske. Po tej naredbi lahko nemški minister gospodarstva združuje tudi češka podjetja v sindikate in kartele v korist javnosti. On lahko določa praviice in dolžnosti teh združenih podjetij, če zahteva to javna korist, prepove ustanavljanje novih podjetij ali razširjanje obstoječih. S tem preneha veljati češki zakon o kartelih. Tudi glede sojenja so kartelirana podjetja podvržena senatu nemškega deželnega sodišča v Pragi. Češka godba po svetu Znani praški kvartet je bil povabljen v Bremen, kjer je na uspelem koncertu predvajal Dvofakove in Smetanove skladbe. Društvo češkoslovaških novinarjev so ustanovili v Parizu. Društvo je poslalo ob novem letu pozdraven 'dopis dr. Edvardu Benešu v London ter obenem obiskalo starešino »Narjd- KuItu"ti prcg>ed Delavski pravni svetovalec Zaloga pri zastopniku (Limbuš) . nega odibora« v Parizu, monsignora Šrameka Touiona. Na Sredozemskem- morju, blizu) fran- [ jn poslanika dr. Osuskega. coske obale je dne 21. januarja pričel goreti! Slovenska razstava v Pragi. V salonih kn.ii- velik italijanski potniški parnik »Orazio«, ki j Kaniarja Mazača, ki je pred leti izdal v pn'-je bil na poti iz Genove v Valparaiso v Sra- , vDie in povesti so življenje malih ljudi in pisatelj Aktion«, s prednaslovom »Kamplblajt gegen [ ni samo nem opazovalec, ampak oster kritik Plutokratie und Viilkerverhetzung«. List v glav- j družbe. Njegove lirične pesnitve so resničen nem napada zahodni demokraciji in se peča z j izraz socialističnega boja in dejstva, da človek antisemitizmom. Nekoč je Ni;belungenverla4 iz- | ne more živeti samo ob kruhu. Preczang dela daial knjige kot »Abrechnung mit Moskau« j vedno z zavesijo, da so ideje neuničljive,, ven-(Obračun z Moskvo) in »Juden hinter Stalin« | dar pa morajo zrevolucionirati duiha in ne ie-(Za Stalinom stojijio Judje), danes sta najbolj lodec. Naš prijatelj je deloval v tem smislu aktualni knjigi »Abrechnung mit London« (Ob- na vsakem mestu, zato mu je razredno delav-račun z Londonom) in »Juden hinter Churchill« stvo hvaležno in se v spoštovanju spominja (Za Churchillom stojijo Židje). 1 njegove sedemdesetletnice. Vprašanje: Vodil sem po zastopniku odškodninsko tožbo, s katero sem tudi uspel. Pri zastopniku sem moral Prej založiti denar za kritje stroškov. Ali lahko zahtevam vloženi denar nazaj, ker je bil nasprotnik obsojen na plačilo vseh nastalih stroškov? Odgovor: Sodišče obsodi propadlo stranko le v plačilo onih stroškov, ki so bili nujno potrebni za vodstvo pravde. Ako pa ima stranka morebitne konference preko teh sodno priznanih pravnih opravil, ali naroča še kake druge posle, dokazne predloge, morebitni ogled na licu mesta in podobno, in sodišče dotičnih stroškov ne naloži nasprotniku v plačilo, jih mora klijent svojemu zastopniku kljub temu plačati, čeprav je zmagal v pravdi in je bil nasprotnik obsojen v plačilo stroškov. Za takšne in podobne morebitne stroške, si torej Vaš zastopnik lahko poračuni' založeni denar. Ce se ne zedinite, lahko zahtevate Vi ali zastopnik sodno odmero. Zlorabljanje vajenca (Trbovlje) Vprašanje: Lansko poletje sem dal sina v uk čevljarskemu mojstru, ki se je zavezal, da bo dajal vajencu vso oskrbo. Ce bi samovoljno zapustil učenje, bi sin ne smel nadaljevati učenja za dobo enega leta, in bi še moral plačati din 300 odškodnine, a je zadruga ta dodatek črtala. Mojster pa je sina na vse mogoče načine izrabljal vi svojo korist, zaposloval od ranega jutra do poznega večera, tudi ob nedeljah, popoldne celo za cepanje drv. Spati je moral končno na skednju v novembru, ko je bilo že mrzlo. Ker se je sin po Božiču za en dopoldan pozneje vrnil kot je bilo1 dogovorjeno, ga je mojster grdo nahrulil. Vsled tega sin ni mogel več vzdržati in sem ga vzel domov. Mojster zahteva sedai odškodnino za hrano v znesku din 800 in še vrnitev bolniškega zavarovanja. Kaj mi je storiti? Odgovn r: Ne Vi. amoak mojster bi moral sinu plačati odškodnino, ker ga ie zaposloval preko donustnega delovnega časa. Glede stanovanja je v obrtnem zakonu izrecno določeno1. da niora imeti vajenec za prenočevnnie tonlo zakurjeno sobo Zakon o zavarovanju delavcev in o obrtih še celo izrecno določal denarne in zanorne kazni :'.a delodajalcu, ki na ta način krši predpise o zaposlovanju va-jen'ca. IZ REVIRJEV Vprašanje rudarjeve žene: »Moj sin je dobil nenadoma vročino in seč sumljivo temne barve, česar sem se hudo prestrašila. I udi druge ženske so me silile, naj bi šla s - takoj k zdravniku. In sem se potem res o-tila k njemu izven uradnih ur za člane BUni-ške blagajne. Zdravnik je bil nad tem zelo nejevoljen in je rekel, da se pride ob tem času le tedaj, če je porod, ali pa če si kdo prereže žile in še druge nevšečne besede. Lahko si predstavljate, s kakšnim težkim srcem sem se vračala z otrokom nazaj proti domu. — Podobno so se mi že tudi drugi pritoževali in vprašam radi tega, ali je takšno postopanje pravilno, ko vendar delavci plačujemo ogromne denarje za bolniško blagajno. Mislim, da si zdravnik, ki mu ni do take službe, lahko izbere boljšo. Kaj pravite k temu?« — Odgovor uredništva: Takšne slučaje je najbolje še z drugimi vred s točnimi podatki javiti OUZD, ki bo gotovo uvedel preiskavo in primerno ukrenil. Gotovo imajo člani bolniške blagajne in njihovi svojci pravico, da postopajo z njimi zdravniki enako, kakor z drugimi paci.ienti, k čemur spada zlasti prijaznost, katere je vsak človek v skrbeh najbolj potreben. pilllllllll!llllll!llllllll!!llll!lll!ll!!lll!!l!lliyi!l!M g= 1 LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ Ig v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. j Zavaruje za pogrebnino zdrave J osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do H največ din 10.000'— in g za dolo mladoletne od 1. do 16. do |j največ din 25.000’— plačljiva ob dovr- {§ šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO S IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI nrail euatell* fcup«. je]o najcenclie prt ' JLL naših Imerenti Moške, ženske obleke, predpasnike, srajce, nogavfce, kravate, pletenine, čipke, gumbe; moSkf, ženske Srofe belo platno in splošno manu fakturno blago nudi v veliki izbiri in nizkih cenah Magdalenska oblačilnica A. Kumperiiak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Uvofakova ulica — (smet Frankopanova ul.) MoSke, ženske obleke po meri. Krojač v hiši. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cen), občinstvi za Izdelavo oblek za gospode in dame po n#* nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava, Zobtevolte vedno in pogani Krnu In pecivo Iz Delavske pekarne v Mora. Telefon St. 2324 7n konzorcij Izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.