m List sa korlefl delav-ekega l|udeiva. Delavci to opravljani do VMga kar producira|o. Thie paper la devoted to the Interest« of the working claee. Work-are are entitled to all what thev produce. fciu«r«i a« •«oo»e-«iaM maiutr, Dm. «, IWT, »i IS* peat offi.-« fttChteafo III. und*' U>« Act of l oogrr». of »Ur«l» »rd. 1X7« Office: 2146 Bine laland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! na številko v oklepa|u-ki ee nehala poleg vašega neelova. prilepljenega epodat ali na ovitku. Ako (ol4) |e številka tedat vam e prlhodn|c številko našega lieta poteče naročnina. Proei-mo. ponovite |o tako). Ste v. (No.) 313, Chicago, m., 9. septembra (September) 1913. Leto (VoL) VIII. Baroni bakra povzročili tretji umor. 14-letna deklica žrtev tolova|ske bestlfalnostl, s katero se odllku)e)o najeli VVaddell-Mahonovl morilci v bakrenem okrož|u. — Zavedni stavkarll ne odnehalo niti za las sve-stl si zmage. — Slovenski &tra|-karji apelu|e|o na delastvo. Calumet, Mich.. 3. sept.—-(Pos por. Proletarcu.) Sodrugi! Naš boj se nadaljuje. Velikanaka ve čina ntavkarjev stoji solidarno in neoinajana. Kapitalisti nas mislijo prisiliti nazaj v staro sužnost * tem, da so sedaj pričeli ubijati — nedolžne otroke. V pondel-jek 1. sept. — na "Labor l)ay" — so Waddell-Mohaiiove barabe streljale na množico štrajkarjev ki so z ženami in otroei paradira li okrog rudnika v Kearsarge — okrog pet milj od Galumeta — in «na krogi j a je zadela 14 let staro deklico po imenu Margareta Fa zikas. Deklica ima prestreljeno glavo, toda ob tem času, ko to 'i Sem, še živi, pravzaprav visi med življenjem in smrtjo in gotovo bo mrtva preden Proletarec prinese to moje poročilo. Lopovskim ka pitalistom ni dovolj, da že imajo dva brutalna umora na vesti — hočejo še več in še nedolžno dekle mora v prerani grob. Ali mislite, sodrugi. da lopov-ske barabe, ki ubijajo mirne de 1-avce in njihovo deco, takoj primejo in denejo pod ključ, kamor po vsi pravici spadajo? O, kaj še: Morilcem se dovoli toliko ča- îcai d* lahko brez pvir Režijo. ,P%dla od tolovajske roke bandit . .vW.u___xi---i _______ spitalisti Šerifa in'guvertterja v svoji torbi, kadar imajo vse vla-dne moči v svojem zepn, da počenjajo kakor se jim poljubi z revnim in usmiljenja vrednim delavskim ljudstvom. Delavci! Porabite dobro volilni dan, kadar pride naokrog, da ne boste potem ob času štrajka in svojih pravičnih »alitev sami sebe tolkli po glavi. Delavstvo v bakrenem okrožju je že spoznalo svojo napako ali — prepozno za sedaj. Bič, katerega smo poljubili, nas sedaj neizrečeno tepe. Ali le počakajte, tirani! Še ni sveta konec! Še bo prišel nas da«! Pri prihodnjih volitvah n-aj se kapitalistični koristolovci le obrišejo za naš*» glasove. Mi smo vstali. Sedanji boj nam je pa lepa sohi. Po naključju sem dobil 64. št. 4'Amer. Slovenca", ki bi se pa moral imenovati "Jolietska Lon-earies." To pa radi tega, ker nekateri tukajšnji "brsvci" lončarskega pokolenja odkladajo tam svoj lončarski bluff. Podpisal ae je * Katoliški delavec" - v w niči je pa katoliški požeruh in gričko-lrmčarski Janez. Molči, molči, Janez, kdo ti pa kaj veruje! Ali imaš tudi ti kaj od tega, da pomagaš jolietskim bedakom lagati proti rdeôkarjem in delavskemu časopisju t Jaz vprašam g. K. O. J. kšj on vendar misli, o sedanji stavki na Calumetu? Naj pove tvoje mnenje, potem bomo videli, čegav prijatelj je g. katoli ški Janez. Med tem mu pa jaz lahko takoj povem svoje mnenje 6 katoliških delavcih tukaj. Pravzaprav povedal bom. kar je fakti da namreč —--katoliški delavci na Calumetu — čuj-— gkebajo ! In sicer skebajo pod vodstvom Luke Klopčiča, kateri nosi konjsko podkev na prsih. (Vsi sicer ne, sli lepo število jih je, kajti večina skebov so Slovenci, pobofcni in katoliški Slovenci!) V očigled temu *dej-stvii me ne bo čisto nič presenetilo če gre tudi Janez ozir. dotiČ-ni "Katoliški delavec" tudi ske-bat, da s tem pokale svojo ljubezen do delavstva, čestitam "Jo-lietski LonČarici" na takih 'brav-eih" in zagotovim -ji, ds če še pride kak Klepete* semkaj naročnino pobirat, ne. dobi je več od mene. Kar je eukrat dobil, bilo je zadnje. - Srčni pozdrav vsem zavednim slovenskim delavcem in delavkam širom Amerike. linijski rudar. Importirani pus kar ji streljajo* Calumet, Mioh., 4. sept.—(Pos. por. Prolet.) Tol|>a importira-nih Waddell-Mahonovih puškar-jev (gunmen), ki že od začetka stavke terorizirajo celo bakreno okrožje, je v družbi domačih de-putijev napadla na "Labor Day " navsezgodaj zjutraj četo štrajkarjev z ženami in otToci, ki so pazili na skebe v bližiui North Kcarsarge-rudnika in brez vsakega povoda so pričeli oboroženi tolovanji streljati na zadnje. Štirinajstletna deklica Margareta Fttnkaa, hči ogrskega rudarja, je padla zadeta od kroglje, katera ji je prodrla glavo od levega ušesa skoz ( možgane in na temenu je prišla ven. Dekliea leži v Calumet Public Hospitalu, toda vsaka nada za okrevanje je izgubljena. Smrt se pričakuje vsak dan in nedolžno žrtev bodo najbrž pokopali poleg Luje Ti j« na in Števo Putriua, ki sta pa 80 topniČarjev iz Lansinga, da pomagajo konjenikom terorizirati stavka rje. • Baroni bakra so menda mnenja, da imajo tolovajski puškarji delavce popolnoma v oblasti, zato dovoljujejo, da odhaja vojaštvo. Apel na društva. Slovenski in hrvatski stavkar-ji v Calumetu, ki so organizirani v S. N. P. J., so zadnji teden apelirali potoni "Glasila" na društva omenjene organizacije za denarno pomoč. Sta v k ar j i dobe od unije potom trgovcev potrebna živila, toda primanjkuje jim že denarja za plačevanje društvenih asesmeutov, vsled česar so tri dr. SNPJ. v Calumetu v nevarnosti, da zapadejo suspendaciji. Nepotrebno nam je ponatisniti doticni apel, kajti malone vsak čitatelj Proletarca be»v tudi Gl.ifcilo. Pri- poročamo pa gorko, da ae sodrugi nemudoma oglasijo s prispevki n», pomagajo našimi bratom v Miekiftauu do hitrejše zmage. Mi poantii*0 solidarnost društev 8. N. P. J.* in odziv bo brez dvoma po\oljen. Veliko je pa zvestih slovenskih stav kar jev, ki se ni*o člani H. X. P. J. in po našsMii mnenju je potrebno, da se tudi tem »agotovi gmotna pomoč od strani našega zavednega delavstva, da lažje vzdržijo z ostalimi vred v boju. Priporočamo ttodru-gom v Calumetu, da storijo potrebne korake, da dobe pomoč tudi oni slovenski stavkarji, ki niso pri naših društvih. Hodimo solidarni v polnem pomenu besede. Vir prispe» ki naj se za sedaj pošiljalo tia naslov: John Plautz, 42()—Tth St.. Calumet, Mich. skib puškarjev 4. avgusta. Hudodelski čin izvršen nad deklico je do skrajnosti razburil ne samo stavkarje, temveč tudi ostalo pre bivalstvo v okolici. Kolikor je do danes znano, ni bil še nihče aretiran, radi tega zločina. Puškarji so se po stari navadi izgubili in kapitalistično časopisje zavija, da je kroglja, ki je zadela deklico, priletela "od strani" ali "od nekod drugod" samo od tam ne, kjer so stale puškavske barabe! Lažnjivo zavijanje kapitalističnih cunj in kapitalistom prodanih duš je docela razumljivo! Zadnje dni je zopet nekaj vojaštva odšlo iz bakrenega okrožja. Večina se še na konjih potepa okrog, kar jih je ostalo. Včeraj so odkopa!i mucenika Loursa Ti-jana in zdravniki so odprli truplo in vzeli krogljo, katera je prodrla želodec od leve strani in obstsls med desnimi rebri. Ste-rili so radi cvidence, katera je potrebna v prosekuciji napram ubijalskim deputijem. -iitrajk bi bil že končan, »ko bi vsi tako složno stali skupsj kakor stoje Finci in Hrvatje. S tem še ni rečeno, da so rudarji ostalih narodnosti sami stsvkokssi, vendar izmed teh se rekrutira največ skebov. Na našo sramoto moram še dalje poročati, da med skehi je še vedno skorsj največ Slovencev, nato so Italijani in Cousinjacki. Seveda je dosti Italijanov in Cousinjackov tudi v uniji in vedno več jih pristops. V splošnem je pa skebov jako malo; ako bo šlo tako naprej, da namreč ostanejo vsi zvesti stavki in uniji, kolikor jih je danes, bo štrajk gotovo dobljen. Vsa ruda. kar je skebi "nakopljejo", je navaden bluff rudniških bossov in pa kapitalističnega časopisja, ki dan na dan "kopij«'" in "tali" baker samo v svojih lažnjivih ko-lonalh. Ampak bluff stane veliko densTja in kompanije se bodo kmalu naveličale izdajati denar za bluff —samo trdno stojte skupsj, štrajk ar ji! Waddellovi puškarji so nadomestili vojake na Osceoli in Ta-m a račku. Pravijo, da se to v kratkem zgodi tudi v lokaciji Red .Tacket Shafta. Okrog 270 mili-čarjev-pefteev je odšlo, prišlo je Mati Jones v Calumetu. DROBTINICE IZ MICHIGAN-SKE STAVKE. — Matt Smoke (Smuk!) je e-(ic^i-rii med slovenskih propalic, ki noaijo konjske podkove na prsih. Pred 11 leti je zatajil svojega lastuega brata, kateri je takrat prišel iz starega kraja. Smuk je m tajil svojo slovensko narodnost in dejal je, da je Nemec in zato ni hotel poznati svojega brata, kateri je govoril samo slovensko. Prekrstil ie tudi svoje ime Smuk v angleško "Smoke", kar je slovensko: dim. Pravi dim! Da ties je pa izdal vse delavstvo in postal akebski patron. 0 you Smoke — smoke out! — Na celem svetu nima rudniška industrija boljše mašinerije kakor je ravno v bakrenem okrožju. In zopet na celem svetu niso strojniki, ki operirajo rudniško mašinerijo. tako slabo plačani kakor ravno v bakrenem okrožju. V Butte, Mont., ima najzadnji strojnik $4.50 dnevno. Koliko pa ima v Calumetu? Povprečno še dveb dolarjev r>e! Zato pa je štrajk. — Čujemo, da sedaj opravljajo "tramersko" delo, kolikor se ga sploh upr*»vija, bossi.--Dvest« bossov, kolikor jih ima C. and H., sicer ne more nikdar nadomestiti tisoče "tremerjev" (nakladalcev bakrenega kamenja v kare) ki so na itrajku, vendar je pa dobro, da tudi bosaje malo poskusijo s tem delom. Gospodje bossi, ki ao bili vedno tsko visoko nad ubogim tremerjem. naj se učijo dvigati kamen, da bodo znali v bodoče ceniti tremarja drugače. — Kakšne pomočnike ima šerif Cruset Dva deputija sta bila zad- nji ttden aretirana v l^uincy, ker sta v tuji hiši ukradla kravatno iglo in dva zlata manšetua gumba. V<* deputij po imsnu Jack CheflHr je bil pred leti obsojen v 20letno ječo radi požiganja in pozneje pomiloseen. In še več slič-nih karakterjev. To potrjuje, kar srno že večkrat rekli: pošteni ljudje ne puškarijo in ne skebajo. — Vsa čast ženatn štrajkarjev! V mnogih stavkah se je že poka-salo, da ženake so boljši piketi kot pa inoški. In to se je pokazalo tudi v Calumetu. Vsa čast vrlim ženskam! — Rudarji v svinčenih rudnikih, okrožja'Flat River v Missouri. so pravkar dosegli lepo zmago potom kratkega štrajka pod vodstvom Western Federation of Miners. Svojo zmago so praznovali s sijajnim obhodom in shodom aa Labor Day in pri tej priliki poslali so sledečo brzojavko svojim bratom v boju v Miehiga-nu: Zmagoviti rudarji svinčenega okrožja v Missouri zbrani na shodu pošiljamo gorke pozdrave našim stavkajočim bratom v bakrenem okrožju Miehigana. Bratje, stojte krepko z Western Federation of Miners in .. gotova zmaga ho kronala vaš brabri boj. Združeni stojite, nezdruženi pa-dete. R. R. MacKenzie. — Vojak, kateri je pred kratkim ustrelil konja, misleč da je štrajkar. je baje plrej izavpil: "Halt"! IKer pa ubogi konj ni rr.zuuiel vojaške komande, moral je svsjo gorostasno ignoraneo pla čati a svojo konjsko paro. Potrebno bi tonej bilo, da gen. Abbey odpre šolo za konje in krave in jih uči vojaške komande. Stavkajoči gredo na «borovanje v Paleitra dvorano. Kaj )e skeb? (Času primerna razprava.) Skeb! — Kaj je akeb? Kaj ta beseda pomeni T Zakaj zavedni delavci po celem svetu tako sovražijo to besedo T Zakaj se z gnju-soiii, studom in z največjim preziranjen obračajo od človeka, kateri nosi to imet Zakaj je to najbolj šaljiv izraz, ki ga more dati delavec svojemu sodelavcuf Zakaj se beseda "skeb" prime le delavca? To ho vprašanja, ki jih je treba temeljito pretresti. Beseda "skeb" je anglešk«a: scab. Doslovno prevedeno v slovenski jezik je "scab" garja ali grinta. Naš izraz za "akeb" je torej znani "garje vec" in pravilno bi tudi bilo "grintavec". V milejšem izrazu je skeb atavkokaz ali žtrajkolomec. Skeb je produkt štrajka ali stavke. Stavka je induatrijelna vojna med delavci in delodajalci. Vojna — v kateri se mora delavec boriti golorok, mirno, med tem ko delodajalec lahko rabi vojaštvo, bajonete, puške in kanone. In v teku te vojne pride mizerna kreatura in gre na delo, katerega so drugi delavci pustili z namenom, da prisilijo delodajalca, da jim zboljša delavne razmere. > Kreatura prevzame delo štrajkarja in je pri volji delati — v mnogih slučajih — daljši delavnik in za manjšo plačo, samo da pomore delodajalcu uničiti štrajk, prignati jih nazaj na delo, razbiti delavsko organizacijo in ubiti vsako nado stavkarjev na boljše dni. Nobena beseda ne izraža med zavednim delavstvom toliko lopovščine kakor ravno besedica: skeb. Pomeni na^jgrše izdajalstvo do bratia, do sodelavca; kar je bil Judež Iškarjot Kristusu, to je skeb svojim bratom delavcem; kar je bil famozni Efijalt slavnim Špartancem, to je skeb svojim tovarišem pri delu; kar je bil Bene- , diet Arnold ameriškim kolonistom v boju za avobodo v prvi revoluciji, to je skeb delavcem, ki se bore proti stari sužnosti. Iškarjot je prodal Krista za trideset tolarjev — pravijo — akeb proda avoje sodelavce za par dolarjev; Efijalt je prodal Špartiance Perzijancem za lepo obljubo — akeb proda svoj? brate delavce za cigaro ali prikupno obljubo, da bo imel potem stalnp delo. Ali veste sedaj, kaj pomeni beseda izdajalec? Beseda "izdajalec" pomeni toliko kot "skeb" — in "skeb" pomeni toliko kot "izdajalec"! Najgrša, naj-sramotnejša beseda, ker je besed ohranila zgodovina in razvoj jezikov ! v Delodajalec kliče na pomoč vojaštvo zato, ker upa, da se kodo oglasili akebje. Ce bi ne bilo akebov — delavskih izdajic bi bilo vojaštvo nepotrebno. Delodajalec ve, da so med delavci nezvestne-ži in omahljivci, ki se dajo kupiti. Delodajalec sam dosti ne zaupa skebom. On zna, da delavec, kateri izda svoje brate, ni dosti vreden ; on zna, da je človek .brez značaja in bres area. Ali vzame ga nn deto vaoeno, kajti os Jiofe uničiti štrajk in v to syrho mu je vsaka propalica dobrodošla. Skeb je navadno človek brez zmačaja, sebičen in hudoben. On ne misli na nikogar, kakor samo na sebe in kake bi ae priliznil bossu. Petolizec je prve vrate.^keb navadno ne pozna ljubezni do nikogar; vsa njegova priliznjenost je pokrita s hinuvatvom. Ako ima ženo in otroke, jih navadno pretepa in zanemarja. Za družbo ni, ker ima a vsakega zaničljiv aasmeh in surove žalitve, vsled česar ae ga vsakdo hitro naveliča. Skeb je navadno tudi pretepač; vedno ima nož ali pa revolver pripravljen. Osem izmed desetih je pijancev, ki za glaž pijače prodajo vse. Profcaijonelni skeb bi prodal očeta, mater, ženo in otroke, svoje ime in kamen iz groba svojega očeta. Poznaš ga že po tem, ker takoj povesi oči, če mu pogledaš v obr«\z. Skeb uživa večno prezira nje od strani zavednih delavcev. Kamor pride, mu pokažejo vrata, čim je spoznan. Tisoče milj daleč s prstom kažejo za njim: to je skeb. Ko je štrajk končan, mu navadno delodajalec pokaže vrata. Kajti skebom ne zaupa niti kapitalist. On ve. da skeb je nezanesljiv in neznaeajen. Tudi kapitalist je previden — n« svojo korist. Skeb je kriv, da je stavka izgubljena. Ako je pa stavka dobljena. tedaj nastopijo za skebe revni časi. Seliti se mora takoj, ako neče trpeti neskončnega zasmehovanja in preziranja. Kajti naj se se tako kesa in dela pokoro, na Čelu nosi neizbrialjivo znamenje: skeb. 'Kakor reeeno,, skeb je navadno kriv, da je stavka izgubljena. Kapitalisti sami ne bi nikdar porazili delavcev. Ako delavci do zadnjega moža stoje skupaj, zmagajo gotovo. Ampak delavce v stavkah porazijo delavci sami — skebje. Skebje se ločijo v dve vrsti. Prvi so profesijonelni skebje, ki se pečajo *amo s to "obrtjo". Hodijo od mesta do mesta, kjer je Strajfc in sprejemajo delo. To so večidel zločinci — cel karnival zločincev. Pobegli kaznjenci, bivši kaznjenci, rojeni lenuhi, ki jim smrdi vsako delo, vojaški dezerterji vsled zločinov, navadne barabe, tolovaji, pretepači, kronični obiskovalci bordelov itd. itd. Sploh najnižji in najgrši izmeček človeštva so. Ti ljudje so sposobni za vsak zločin. Zažgati hišo ali ubiti človeka jifn je ravno toliko, kakor bi pobrali počen gumb na cesti. Drugi skeb je pa tisti, kateri vzame delo stavkarja v svojem mestu, kjer je poprej delal in kjer biva. Te vrste skeb je skoraj slabši od prvega. Profesijonelni skcfo živi telo svoje življenje v hudodelstvih in njegovo srce je zaprto za vsak človeški čut. Profesijonelni skeb ne pozna delavskih razmer, ne ve, kaj se pravi stradati z družino vred, niti ne zna, kaj se pravi tesko delati za borno plačo. Domači skeb pa vse to dobro ve. Zato pa je njegovo skebstvo tolikanj bolj sramotnejie in neodpustljivo. Domači skeb zna. da škodi svojemu sosedu, svojemu prijatelju, svojemu rojenemu bratu in očetu ter vsem svojim znancem v mestu — in mogoče ve. da škodi tudi samemu sebi — sli njegova trma je tako velika, njegovo srce je tako zakrknjeno, da ne pomisli nič. Tak skeb je bolj nevaren kot prvi, ker v svojem sKpem sovraštvu do stavkarjev je zmoižen storiti hudodelstvo tudi nad lastnim rojenim bratom. l>omaei skeb je strahopetec, ker se boji, da ne bo več dela zanj. Če gre enkrat na strajk. Nima zaupanja v slogo, niti v nikogar. Podoben je tistemu, kateri se je obesil, ko je dva tedna deževalo, misleč, da ne bo več nikdar solnce sijalo. Domači skeb je podoben najbolj hudobnemu tatu, kateri ukrade slepcu cent iz klobuka ali pa otroku grižljej iz ust. O i kralestav-karjem kruh iz Ust, a zadnji se ne smejo po zakonu braniti. Domači skeb je podoben prostitutki iz navade, katera se vlači po dvanajsti uri ponoči po zakotnih ulicah in prodaja samo sebe za vsako stvah P10L1TAB1C Skeb v obče pomaga krasti in ropati «voje biate delavce, za kar prejme podkupnino - plačo ob ča.u skrbstva. Dalje pou»glmA«j jati svoje brate delavce, kajti za vaak umor, k» ga i*vrie najeti moriki kapitalistov nad atavkarji, je odgovoren tudi »Reb. Z eno beaedo; akeb je vse, kar je najgršega in najpodlojsega v človeški druibi: izdajalec, špijou, strahopetec, propahee, tat, ropar in ubijalce! Zadnja tri hudodelstva sicer ne izvršuje vsak skeb direktno, pomaga jih pa vršiti po okoliščinah. Ali veste sedaj, kaj je skeb? Slovenski delavci sirom Amerike, čuvajte se tega strašnega imena Iz naselbin. AURORA, BONN. Že večkrat se je razmotrivalo in pisalo po delavskih časopisih, da bo posijalo delavcu solnce svobode šele takrat, ko se bo delavec zavedal, da je človek, da ima ravno one in iste pravice do življenja. kakor kralj, eeear, baron, grof milijonar, papež, škof in tako naprej. Zavedal se bo, da je on prišel ravnotako na svet kakor oni, da si se sedaj ločimo po stanovih in po premoženju. Ako pogledamo malo v sv. pismo, najdemo tam zapisano, da je Bog ustvaril Adama in Evo. Izročil jima je zemljo, rekoč: "To je zemlja, kstero bosta obdelovala in v potu svojega obraza bosta jedla svoj vsakdanji kruh. Nadalje nas sv. pismo m cerkveni učeniki uče, da smo mi vsi sinovi in hčere Adama in Eve. Ako natančno pregledamo zgodovino, — sar.o sto let nazaj, — pa že vidimo, koliko se je spretne nilol V stsri domovini je bila na primer tlaka. Kmet je bil suženj grajščakov in veleposestnikov. Plačevati je moral cesarju de setino, grofu -— veleposestniku tretjino, potem je prišel še duhoven, potem birič, ki mu je odnesel še ostalo. Njemu, ki je pridelal vse, pa ni ostalo .ničesar! Bil je oropan, oropan svojega dela in svoje družinske svobode! Izkoriščali so tudi njegovo ženo in hčer z vso hudičevsko pohot no-stjo. Toda — kmet je vstal, zbudil se je, akoravno so mu za trpljenje obljubovali plačilo nad zvezdami, | za nepokorščino pa pekel ter ga Tako trdi nezmotljiva rimsko- strašili s hudičem in biričem ' Zme katoliška cerkev. Ako je temu tako. se nam vsiljuje misel v glavo: Če je Bog dal Adamu svet, če smo mi njegovi otroci, če je Bog Adama postavil gospodarjem celega sveta, kje je potem naš del?! Kje je naša zemlja, da jo obdelujemo zase in ne za druge?! Delavec, kje je tvoja domovina? Nimaš je, — akoravno dela« od zgodnje mladosti do današnjega dne in delal je tvoj oče, delal tvoj ded, praded in tako dalje od po-četka ..človeštva. Bog je rekel Adamu: "V potu svojega obraza boš jedel vsakdanji kruh." In mi, Adamovi ottoci, pa, naj-sibe kralj, cesar, papež, baron, škof, delavec, kmetovalec, milijonar, ali karkoli, smo vsi bratje in sestre. Vprašanje pride zdaj, kako to, ako smo vsi bratje m sestre, da moramo mi delati noč in dan. biti razcapani, zakaj, ko smo vsi bratje in sestre, morajo biti naši (delavski) otroci lačni in bosi? A, otroci naših bratov (vssj tako uči sv. pismo) milijonarjev se oblačijo v toplo kožuhovino najboljše vrste. Zakaj milijonaji in milijarder-ji ne delajo, niti niso delali, pa vseeno se vozijo v avtomobilih, posebnih vlakih, stanujejo v raz košnih palačah: njihove žene prirejajo svojim Ijnbljencem psom in mačkam dragocene pojedine, razkošne pogrebe, same se oblačijo v svilo in baržun?! Zakaj vse to? I Ako smo vsi brat je in sestre, zakaj mora potem delavec in njegova družina bivati v zaduhlih stanovanjih, zakaj mora biti njegQva družina lačna in raztrgana, zakaj mora oče te uboge, razcapane družine delati vsaki dan tako trdo od zore do mraka?! —' Vst» ttv da nekaj »vris!rtv'---- Vprašajmo se, kje so pa vendar bogatini vse to bogastvo dobili?! — Pokradli so nam — delavcem! Oropali so nas našega dela, našega produkta. nil se, ni zato in vsem je povedal v obraz, da ni dal noben bog — nikomur nobene pravice izkoriščati ga! Vstal je torej, prijel je za orožje, za sekiro in koso, za vile in mo-tiko, za puško in meč! Kar je ho tel, je zahteval glasno in to ^o vsej Evropi naenkrat, dasi takrat še ni bilo ne telegrafa, ne telefona! Prestoli so se majali, grofje ao se tresli pred svojimi sužnji, tresla se je cela Evropa in naposled tudi padla. Prejšnji suženj je postal sam svoj, dobil je ustavo, parlament in volilno pravico. No. in danes že stojimo v dobi civilizacije, moderne civilizacije. — Zakaj torej ne more biti drugače? Naši očetje so se morali bojevati z orožjem v roki! Nam tega ni več potrebs, ker so nam naši očetje in dedje priborili tudi splošno in ensko volilno pravico. To je zdsj nsše orožje; s tem dosežemo vse! Ako glasujemo delavci e-dinole za svoje delavske kandidate. bo za nas kmalu nastopila boljša bodočnost! Delavec ima večino, a vlada pa manjšina. Ako dela sedaj manjšina take postave, da vlada večino, bo naredila potem delavska večina take postave, da bo vladala manjšino. Zatorej delavci, na plan! Ne spimo več, zadosti smo se naspali! Organizirajmo se v politično delavsko stranko, to je V socialistično stranko, ker le ta je edina stranka, ki se bori za koristi mezd nega sužnja delavca. Delavec je opravičen do vsega, kar producira in geslo naše bodi: "Kdor ne dela, naj tudi ne je!" (Izrek sv. Pavla.) Boj kapitalu! — Boj proti mezdnemu suženjstvu, ker kapital pošvJja- vteisvet in njihove- -sinov* v prerani grob, njegove hčere pa v prostitucijo. Ako so se naši očetje in dedje bojevali s sekiro in s koso napram moderno oboroženemu sovražniku ci in demokrat je, ki so prišli s po močjo delavskih glsaov do msst nih uradov ,oficov) so pa poslali nanje morilce v obliki Cruse-jevih bsrsb! V imenu poatsve morijo mirne delsvee po stanovanjih. Če je to pravica, potem se pač vse neha' Vlada je poslala na stavkujoče vojaštvo, oboroženo z najmodernejšim morilnim orožjem z brzo strelnimi puškami in topovi! Ako bi bili delavci oddali »vo je glasove svojim delavskim ksn didatom, bi bili izvoljeni ti na celi črti in bi tudi varovali pravice delavcev, ne pa kapitalistov. Zmaga bi bila na delavski stra ni in baroni bakra bi se morali dodati in dati delavcem kar zahtevajo! To ni samo v bakrenem okrožju, pač pa je to sirom sveta. Delavec, suženj, zbudi se! Spal si zadosti! Trume zavednih vstajajo.^ An-gelj svoIkkIc te kliče v bojne vr ste! Boben grmi; tromba Nvobode poje! Kliče nas v vrste zavednih! Primimo urno za orožje — uma svetli meč! Bojujmo se roko v roki, ramo ob rami z našim delavskim topom — glasovnico! Potem lahko trdimo, da nam bo zasijalo solnce svobode in boljš« bodočnosti. Zgubiti nimamo niče sar, pridobimo pa lahko celi svet! Osvojiti si moramo najprej va si, potem trge, mesta, okraje, de žele, države, dele sveta in zatem — celi svet! No, — potem se IkmIo uresničile •besede sv. pisma: "Postal bo en hlev in en pastir" — mednarodni socializem! Naj za danes končam, a pridem še! Soc. pozdrav vsem čitateljem "Proletarea;" Tebi delavski list "Prelet sreč", pa 10.000 naroeni kov, da bi nas vsaj kaj kmalu o-biskoval dnevno! Vaš za soc. evolucijo! Vincent Mikulich. Vsaj tako nas uči zdrava pa-i_ buržoaziji, — so pretakali izmet in pa — razlaganje sv. pisma, 'mučeno kri, so padali, kakor snop DETROIT, MICH. Obveščani člane kluba štev. 11 J. S. Z., kakor tudi tiste, ki niso člani, ampak imajo zavest, da v združenju je moč — kajti tudi ti so vsi dobrodošli, da se vrši prihodnja seja kluba št. 114 -T. Z na 2150 Jefferson A ve. in Ander son ulice v nedeljo, 14. sept. Prične se ob deveti uri dopo udne. Na seji imamo nekaj zelo važ nih točk pretresati, kar se tiče de avskega vprašanja. Pridite torej vsi slovenski de avci v Detroitu na to diskuzijo« da nam pomagate! Kdor čita 'Proletarea" naj opozori tudi o ne, ki ga ne. čita jo! Prihodnja seja bo torej prva. ki >o živa in zanimiva. Vljudno prosim tudi tiste so druge,- ki hočejo prestopiti od št HI v naš "slovenski klub. štev 14", da poravnajo svoj asefment zadnjemu tajniku, in obenem ga obvestijo za prestop, da bodo stvari v redu pri ol>eh klubih. Slovenski delavci v Detfoit-u, agitirajte za socializem in pristopite v aktivne vrste, namreč v naš ilub. Oitajte "Proletarea", edini slovenski delavski list v Ameriki. Iz njega se* 'učite'\*hW'f"iVtfefi irrtTiij kaj je socializem. Pozdrav ns vse zavedne delavce po Združ. državah. Thos. Petrich, tajnik kluba št. 114. J. S. Z. Ako poseduje en sam človek milijon in še več akrov zemlje, pa ni nikoli delal, a mi delamo vsaki dan. pa nimamo ničesar, potem jc gotovo, da je nas okradel. • Okradel je že naše dede, prade-de. okradel je nas, naše žene in otroke, pa najsibo to že Pctfer, ali Pavel, kajti fakt je, da sam ni tega zaslužil. Delavci, kako dolgo Se bomo mi to trpeli? • Kdaj se bomo zbudili iz spanja, vstali, ter zahtevali svojih pravic?! Velika armada zavednih delavcev se že bori zoper današnji krivični sistem! fritatelj ali čitateljica. si li tudi Ti že med njimi? Ako še nisi, se pridruži tej armadi zavednih delavcev, ki se bojujejo za svoje delavske in človeške pravice. Marsikoga se čuje reči: "To je tako bilo in bo, ps tudi drugače biti ne more!" je na bojnem polju! BZakaj bi potemtakem spali mi in ne šli v boj z uma svetlim mečem, porabili naše delavsko orožje glasovnico na volilni dan ter glasovali za svoje kandidate, so cialistične kandidate! Delavci v bakrenem okrožju so garali in delali leta in leta za kra lje bakra. Ali oni (kralji bakra) so jim dajal za to !e drobtinice ki so padale z njihovih obloženih miz. Delavci so volili, kar so jim nji hovi kralji zaukazali, namreč nji bove hlapce — republikance in demokrate. Nekateri so volili iz strahu pred peklom, drugi iz ne vednosti, tretji za smrdljivo ciga ro itd. itd. . Sedaj pa, ko so videli, da so izkoriščani do mozga, so odložili kramp, lopato in vrtalne stroje ter zahtevajo svojih pravic. Tisti — njihovi prejšnji prija telji, lažiprijatelji — republika»' down) gornjo stran doli. Dragi pisec, na vse tvoje kovano pisanje naj odgovarjam to-le: Ali še lie vel, da pri vsaki novi organizaciji ali druètvu se agitirrf za pomnožen je članov? Ali misliš, da ako te je kateri izmed članov vprašal, boš li pristopil k d. "Vihar", s tem hotel prisiliti? Meni s«' sploh zdi, da ai Ti mislil, da brez take "podko-vane" osebe ne bo nič za dr. "Vihar". Zopet zmota. Nekaj tudi omenjaš, da odbor in vodja gledaliških predstav, bi rodi ukrenili najboljše, (hočeš reči, ako bi znali). Na to naj ti bo odgovor, da odbor in pomožni vodja delajo neumorno za napre-ek. Ob času ustanovitve dramatičnega odseka smo izvolili dva odja, to je: prvega in pomožnega. Žal, da moram reči na tem mestu, da gl. vodja se je kmalu izneveril svojemu poklicu in prežel vodstvo drugega odseka to je: društva go noč nih krokarjev. o društvo pa ni Obstalo dolgo časa. Zakaj ne, naj sedaj zamol* im, (vsekakor pa, ako želiš, ti po jasnim drugič.) Kar se pa tiče pomožnega vodja, pa še danes vztraja z vso požrtovalnostjo. Omeniti moram še. da tisti, ki piše, da imamo tukaj najraje bose ljudi, naravnost laže, kajti pri nas je vsakdo dobro došel, ne glede, ima li čevlje ali ne, naj pride iz stare domovine ali pa nove. Ti (jKidkovani) glede tukajšnjega izobr. dr. "Vihar", naj Ti še to-le pojasnim: Društvo "Vihar" se je ustanovilo iz treh podpornih društev, do tedaj tukaj olmtoječih in te daj je bila dana prilika vsakemu pristopiti, pa naj jc bil pri kakem podpornem društvu ali ne, edino da ni mogel biti voljen v odbor, ako ni bil član enega ali drugega društva. V izobr. dr. "Vihar" se tudi sprejema člane, dobrega značaja, vsake druge narodnosti, razun črncev, pa lie glede kakega verskega prepričanja je eden ali dni gi. ( lan tega dr. more biti tudi lahko, ako živi izven Dunlo, bodisi v kateri naselbini hoče. Evo, to ti je drugi dokaz, da ni mamo samo bos«* ljudi najraje. Kar se pa tiče surovosti, katero Ti predlmcivaš. je pa bolje,' da molčiš, sicer pridejo tvoja surova dejanja na dan. Pozdrav delavskemu razredu:! Član "Viharja". Op. nr.: Na ta dopis moramo opomniti, da smo dobili še en v smislu |>odoben — dopis, a ga nismo priobčili. Mnenja smo, da prvi dopisnik ni mislil prav nie slabega! Želimo, da ti in podobn napadi prenehajo in da delujete vsi složno! Kar se črncev tiče pripomnimo, da so tudi ti ljudje in marsikdaj boljši in zvestejši kakor beli! -Sa- brât je in ne hvalimo se: "Jsz znsm več kskor Ti"! Kdor rea ksj več ve, nsj pride na sejo in nsj to poksže. Hvaležni mar bomo, ako se kaj naučimo od njegs. % Sodrugi, podpira jmo se in učimo se dobro sukati uma svitli meč. Učimo se zafhoj proji našemu sovražniku, ki pije našo srčno kri. Otresimo se verig, v katere smo vklenjeni! Edino sredstvo zato je socializem. On je tista zvezda, ki nam kaže pot do končne zmage! Torej, vsi člani, apelirani na vas vse, udeležujte se sej potno* številno in prispevajte teh par bosih centov. Premislite, da je vsak cent krogla v uaše sovražne vrste! Na zadnji veselici S. N. P. J. v lluntingtonu so zavedni rojaki prispevali za štrajkarje v Michi-ganu $7.02. —r Dragi sotrpini ne ustrašite se boja, katerega bijete z vašim zmajem. Premislite —- za Vami stoje milijoni raze dno zavednega proletarijata, ki so Vam iripravljeni v vsaki sili — priskočiti na pomoč. Z bratskim pozdravom, vaš do zadnje kaplje krvi! Pr. Senger, HANCOCK, 2 sept. 1913. Cenjeni urednik! Že večkrat sem čital vaš priljubljeni časopis in mnoge dopise v njem! Gotovo bi bralci radi kaj culi tudi o tem kraju in teh naselbinah, kakor je Quiney in lian cock! Včeraj "Labor day", je bil kra sen, samo malo l>olj vroč dan. da se je lahko vsakemu čelo potilo. Tudi tu je bila velika slavnost naših nnijskih delavcev. Bili so različni rokodelci, brivci, delavci smodk, tiskarji, krojači, barvarji, delavci iz pivovaren itd. Na čelu sprevoda je igrala godba. Za godbo so se vozile večje glave unijske organizacije. Med njimi je bil tudi mestni župan g. Abe Ojala. Vozovi so bili krasno okinčani, kakor na dan 4. julija. Vnebovpijoči grehi so, da gar-jevei bojujoči m zastavljajo pot. Bratje so teh borečih se trpinov, a ni jih sram. Odgovorite garjev ci, li niste krivi pred Bogom m pred ljudmi?! Sramujte ae! Bralci, kateri ima pravo dušo in s rea, kaj pravite Vi k temu? Niso li duše teh ljudi, kakor duše na hlačah? Ni li njihovo srce is kamna ? Tudi pisec teh vrstic ni živina. Tudi jon je krščen in izrejen katoličan. Tudi on sprejema sv. zakramente, ali nikomur ne odte-fcuje njegovega kruha, kakor vi garjevci, ki hočete Bogu noge ob-lizati in sprejemate večkrat sv. rešuje telo. Boljše je, da tega ne sprejmete več, predno ne oblečete druge kože. Ne delajte dalje božjega ropa, ker Vi in vaši božji namestniki vero dol devate in gazite po njej. Ali vas vera tako uči?! Odgovorite vi božji konji! Dragi urednik, ne bodite užaljeni, ko Vam toliko pišem, saj vam je znano, da je treba nevedne poučiti! Sklenem ta dopis in priporočam vsem bralcem "Proletarea", da si ga naroče. Vsem zavednim bralcem srčen pozdrav po širni Ameriki! A, vam pa, skebi in garjevci — pozdrav s pfuj Judeži! Naročnik "Proletarea". ŽELEZNIŠKA NESREČA. Na New York. New Haven in Hartford železnici se j« 2. t. m. pripetila grozna nesreča. White Mountain eksrpresni vlak je z velikansko silo zavozil v Bar Harbor vlak, ki je vozil pred njim. Trije spalni vozovi so popolnoma razbiti; v četrtem je lokomotiva ekspr. vlaka obtičala. — Ko se je nesreča zgodila so ljudje po spalnih vozovih še spali. 22 oseb je mrtvih 40 pa ranjenih. Za smeh! Popravljali so sltreho na kmet-,ski hiši. Pri tem pade s strehe o-peka in rani. k sreči le malo, hišnega gospodarja. Ker niso imeli druzega, so mu Prvi naslovi so bili tiskani. Navdali na rano.— jesiha. Kmet si je tega dobrega zdravnika zapomnil ter je dal zato vse opeke na- Dunlo, Pa. V listu "Proletarec", štev. 310. li) avgusta sem čital dopis is Dun lo, Pa., katerega je skoval neki brihtni, ali kakor ga je ra/umeti podkovani pod imenom: "Želve* ste kdo sem." Četudi ne rad, toda prnnoran sem odgovarjati temu podkovanemu človeku. Dragi Čitatelji, gotovo ste tudi vi čitali, kako je začel ta človek napadati in blatiti brez povoda slovensko, do sedaj dokaj eiimo naselbino Dunlo in izobr. društvo "Vihar". Naj omenim samo glavne stva ri. Prvo je/da hočemo njegA s si lo spraviti v omenjeno društvo "Vihar". Tukaj se zelo motiš fant. Druga je, da imamo tukaj najraje ljudi, ki pridejo iz stare domovine bosi. (Seveda si lahko tolmačimo besedo "bos") Po vsem naziva, da je Dunlo napredna slovenska naselbina. Seveda on obrne vso stvar (urp>' side INDIANAPOLIS. IND. Dovolite mi nekoliko prostora za moj skromni dopis! Slučajno sem dobil v roke "Ave Marijo". Čital sem dolgi članek, v kojem piše Fr. Mali. da so ira edino soeijalisti pripravili do tega, da je umoril človeka. Po mojem mnenju ni tako. Jaz pripadam stranki že nad 18 let OlwVval sem z raznimi socialisti < '-ril W/f" \Vr "gOV\M11\\ i\ i»- liko povem, da nisem čul še niti enega socialista, da bi komu svetoval. naj človeka umori. Bodi pa povedano vsem katoliškim "duhovnikom", da sem že čul, kako oni — "duhovniki" huiskajo in ščuvajo ljudi! Ce pa /elite, Vam podani drugič nekaj vzgledov in dokazov! Pozdrav ! Mravlje. Op. ur.: »Kolikor nam znano, Mali sploh nikdar ni bil vpisan v soc. stranko. vsaki strani je nesel en mož "Park Brewery Strike". Kar se tiče pivovarniških delavcev tu okoli, so ti na štrsjku. Pivovarna sicer vari pivo, a dela svojo obrt s samimi skebi ali garjevci, ki si ne morejo drugače služiti k nih a. Pivorazvaževalci delajo ponoči in tudi vozijo pivo ponoči. To je umevno, ker drugače jih je sram poštenim ljudem pogledati v oči. Dasiravno imajo dežnike na vozu. pa še klobuke na oči vlečejo. Večina teli dvonožnih živali so Nemci in Polentarji. Tam kjer pretakajo pivo po steklenicah, je vposlen en Slovenec, po imenu Fred Saic kot prvi mož ali boss bottling shop. Ta noče niti tega pripoznat. da je Slovenec. Biti hoče cel Anglež. Sram bodi takega človeka! Koj od začetka, ko je izbruhnil štrajk, so v«Jrli ¿trajkarji v pivo varno ter skebe izgnali. Dragi bralci, ogibajte se ske- močiti v jesih. Ko ga vprašajo, čemu to dela, — odgovori: "I, zato, — če zopet kaka opeka s strehe pade in koga rani, se rana lažje zaceli!" Neki učitelj je večkrat opominjal tftroke, naj bodo med šolskim-k poukom tiho in naj mirno sede. Nepokornežem je vedno s šibo žugal! Več razposajencev, ki so sedeli pri peči, se ni prav nič zmenilo za opomine in pretnje so nagajali še naprej kar so le mogli. "Ali mislite, neukrotljivci," je naenkrat zagrmcl učitelj, "da vas ne slišim? . Moja ušesa sežejo do peči!" Sodrugi! Vsled štra.ika rudarjev v Calu-metu in okolici se nudi posebna prilika za našo agitacijo med ru- HUNTINOTON, ARK. Malokdaj se čita kak dopis iz našo naselbine. Zato sem se namenil napisati par vrstic. Kar se dela tiče, se dela sicer dobro, vendar ne svetujem nikomur hoditi sem za delom, ker se is*o prav težko dobi. Kar se tiče društev, napreduje, mo prav dobro. Pred tremi meseci smo ustanovili soeialstični klub na " Arcola" hlizn Huntingtona • Dozdaj se je vpisalo 30 članov. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. ( lani, udeležujte se sej! Učimo se drug od drugega! Bodimo si darji-strajkarji. Potrebno je v ' ,v. •• ! ! !< . V Ici er «cette* 1 tero, bp ju med delom in kapitalom som prilizujejo. Pomnite, da ne bo prineslo to drugega, kakor, da bo šel ta "bisr nis" teinprej na hoben! Se nekaj, kar se tiče trpinov v rudokopih. Bilo je tu neštevilno ljudstva. Vsa skupna parada je bila več ko 2 milji dolga. Udeležili so se je vsi iz bližine South Range. Union žene in otroci so bili prvi. Potem so bili možki, a še vedno zmešano z vozički. Bili so celo možki, ki so nosili v naročju male otrocičo, da so olajšali trpljenje svojim ženam. Revežem je v resnici pot lil z obraza, ko so morali tako daleč "marčati" z otroci v naročju. Bilo je v srce segajoče, kdor je videl z lastnimi očmi, kako se trpini mučijo za svoj košček kruha. Vprašanje je seveda, imajo li tudi baroni bakra kaj srca, da bi dali svojim trpinom, kar zahtevajo. Dragi bralec, to pa gotovo ne bo šlo zlepa. Pomagati bo morala sila organizacije, postava in sodišče. No, pa bo že vse prišlo, prej aii pozneje. uelavcfc privesti do spoznanja, da leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino v solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato je nujno, da se izdajo posebne brošu-rice in da se pošilja vsak teden med strajkujoče rudarje nekaj sto iz tiso v Proletarea. Da se pokrijejo stroški za to agitacijo, ie treba splošne gmotne pomoči. Vsled tega je jugosl. soc. klub št. 1. v Chicagi, na seji dne 26. t. m. sklenil, aipelirati na vse jugosl. soc. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje prispevke za agitatoričen fond. Sodrugi! Boj rudarjev v Michi-ganu je naš boj, zmaga štrajkar-jev je naša delavska zmaga; izgu» ba štrajka je izguba celega delavskega razreda. Pomagajmo štrajkar jem s tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in lista Proletarea. Prispevke je pošiljati tajništvu J. S. Z. 111 N. Market St. ali pa upravništvu Proletarea. Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža" 1830 S. Cen. tre ave.; srbskih sodrugov pa: "Narodni Olas", 2318 Clybourn AveM Chicago. Prvi stane $2, drugi pa $1 za oelo leto. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UetewvUeo* dn« lt. kvf«U PL InlMrporiraa« II- aprila II V driarl Pana. Sedež: Conemaugh, Pa. OLAVNI URADNIKI: Predsednik: FBAN PAVLOVOlČ, bo* 705, Conemaugh, Pa Podpredaednik: JOSIP ZORKO, K. P. D. 3, box Öl|a, Weit Newton, P». Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomotni tajnik: IVAN PR08T0B, bo* 120, Export, P». Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MAR1NČIČ, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, bo* 523, Conemaugh, Pa/ , .. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Conemau4b, Pa. FRAN TOMA2IČ, 2. nadzornik, Oarj, Ind., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. nad«., 1 Craib st., Numrejr Hill. N. S. Pittaburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansa«, bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINOEB, 3. porotnik, Oirard, Kanaan, K. F. D. 4. bo* 86. VBHOVN1ZDBAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, »o uljudno proieni, pošiljati vae dopise in denar, naravnost na ¿lavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj jae pošilja glasom pravil, edino potom PoAtnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV 8. D. P. Z. ZA LETO 1913. BoritelJ, štev. 1., Comemaugh, Pa. —-Predsednik: Martin Jager, bo* 102; tajnik: Iv .Potokar, b. 16; blagajnik: Martin Šergan, b. 102; vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani druitva Sv. Alojzija. Pomočnik, štev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Frank Oabrovšek, bo* 56; tajnik: Jos. Budna, bo* 57; blagainik: Jos. Thompson, bo* 65; vsi R. F. D. S, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v dvorani društva Triglav. •4Zaveznik' % štev. 3. Franklin-Cone-maugh, Pa. Predsednik Jak. Gabrenja, b. 422; tajnik: Jernej Lovko, b. 514; blagajnik: Frafak Kos, b. 539; vsi v Conemaugh, Pa. — 8eja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec", štev. 4. Lloydeil, Pa. — Predsednik: Matija Hribar b. 3: tajnik: Ant. Gerbe«, b. 35; blagajnik: Matija Sernel, b. 77; vsi v Llovdell, Pa. — Seja vsako tretjo ne-' deljo. ••Avstrija", štev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Martin Korošec, b. 205; blagajnik: A-ToJfciJ Kristan, bo* «2; ni v Halphton* Pa. ••Zvesti Bratje", štev. 6. Garrett, pa. — Predsednik: Ant. £uk, b. 217; tajnik: Iv. Kralj, b. 227; blagajnik: John Hočevar, b. 84; vsi v Garrett, Pa. 8e ja vsako prvo nedeljo. "Jodinost", štev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jaklič, b. 281; tajnik: Matija Regina, b. 216; blagajnik: Fr. Jazbec, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Planinski Raj", štev. 8. Primero, Colo. — Predsednik: Mihael Krivec, b. 324- tajnik: Ferdnand Kauser, b. 3S9; blagajnik: Jos. Udovič, b. 580; vsi v Primero, Colo. Seja vsako drugo nedeljo. "Zavedni Štajerc", štev. 9. Johns-atown, Pa. — Predsednik: Jos. June, R F.D. 4. b. 142; tajnik: Andrej Dob-nikar. R. F. D. 4. b. 145; blagajnik: Valentin Negro. 714 Grove Avenue; v»i v Johnstown, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellso, Pa. •Jasna Poljana", štev. 10. Brownsville, Pa.—Predsednik; John Gazboda, * b. (I), Ederbom, Pa.; tajnik: Iv. Bla-iinc, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: Iv. Stritar, b. 6, Brownfield, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zarla Svobode", štev. 11, Dunlo, pa — Predsednik: Fran Havdek. b. 242; tajuik: Fran Kaučič, b. <3; blagajnik: Ivan Zakrajiek, b. 243; vsi v I>Jr>'e, Ph. — Seja v«*ke prvo nedol.,o. "Dauica", šk>v. 12, HeiYwood, i a: Predsednik: Lorenc fcajn, b. 105; tajnik: Jon. Tomaiin, b. 3.>; blagajni: ' Alojzij Kitt, b. 85; vai v Heilwood, I'a. — Seja vsako prv onedeljo. "Večernica", štev. 13, Baggalrjr, pa. — Predsednik: Ant. Planinšek, b. 114; tajnik: Ant. Verhovšek, b. 141; blagajnik: Ignac Ferlin, b. 31; vsi v Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "MoJ Dom", Štev. 14. Orient, Pa. Predsed.: Anton Vartaniek, b. t, Udenborn, Pa.; tajnik :Ivan Lipar, b. 472, Uniontown, Pa.; blagajnik: Iv. Brulc, b. (t), Edenborn, Pa. — Seja vsako Četrto nedeljo v dvorani New Salem, Pa. „ "Slovan", štev. 15, Sopris, Colo. — Predsednik: Leo. Marela, b. 21; tajnik: Alojzij Jahn, bo* 106; blagajnik: Fran Lukačič, b. 132; vsi v Sopris, Colo. Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so brata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. "Bratstvo", štev. 16. Bu*ton, Ia. — Predsednik: Leopold Strmole, b. 433; tajnik Ivan Krašovec, b. 433; blagaj nik: Ant. Tomšič, b. 433; vsi v Bu*ton, Iowa. — Seja vsako prvo nedelo v prostorih sobrata Ant. Tomšič a. "Zora," štev. 17, Akron. Mich. — Predsednik: Gaiper Volk; tajnik: An-ton Novak, bo* 68; blagajnik: Fran Flise«, R. F. D. 3, b. 6; vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", itev. 18, Braddoek, Pa. — Predsednik: Pran 2efran, 233 Ktaaar Alley; Ujaik: Jakob Zsls/n.k. 842^ Washington Ave.; blagajaik: Iva« A. Ona, 507 CWry Way; vsi ▼ Braddeek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. I —i—e", itev. It, Os-— Predsednik: Bla* Mize ri„ b. 162; tajnik: Fras Zupančič, b. 35; blagajnik: Stef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič. "Nada," štev. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Fran Smrekar, b. 237; tajnik: Anton Fabian, b. 140; blagaj.: Mat. Olgrady, b. 89; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo. "8okol," itev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupančič, b. 68; blagajaik Fran Spai-ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo. "Od Soja do zmage." itev. 22. La Salle. 111. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Josip Uhan, R.F.D. 24, bo* 53, La Salle, 111.; blagajnik: Frank Gregor ič; vsi 101 Main St., La Salle, III.— •Seja vsako prvo nedeljo. "81ovenakl Bratje", itev. 23. Coke ton, W. Va. — Predsednik: Johu Lju betiek, bo* 18; tajnik: Frank Meinar, bo* 204; blagajnik: Jos. Goreč, bo* 294; vai v Thomss, W. Va. — Seja vsako zadnjo nedeljo. "Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: in blagajnik: Ivan Prosnik, b. 262; vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Delavec," itev. 25, Rock Springs. Wyo. — Predsednik: Val. Jugovič, 302 Pilot Butte Ave.; tajnik: Fr. Verhuc, »02 Pilot Butte av.; blag.: Jos. ftelak, bo* 151; vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Fran fin-bicovi dvorani. • * Šmarni ca, * • štev. 26, Export, Pa. Predsednik: Ant. Hribar, b. 18; tajnik: Ant. Martinšek, b. 125; blagajnik: Fr. Lavrič, b. 108; vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", štev. 27, Diamondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (f); tajnik: Jos. Motoh, b. 141, Ke^ merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunsko-le, b. 157, Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca. "Habsburški Sinovi", itev. 28, S. Brownsville, l'a. — Predsednik: Mike Bišrak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Ant. Kovačič, b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vsak« diugo nedeljo. "Jutranja Zarja", itv. 29, Meadow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Coklič, b. 276; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, oba v Meadow Lands, Pa.; blagajnik Ivan Podboj, b. 230, Canonsburg, Pa. —Seja vsako prvo nedel '<#. "Trpin", itv. 3«'. BfitJ Hill, Kans. — Predsednik: Martin Smolčik, b. 61, Breezv Hill Sta.; tajnik: Ivan Pečnik, RFA. 3V h .143. Mujbfr^v. Kans.; bla gajnik: Josip žibert. b. 54; Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Knns. — Seja vsako prvo nedeljo. 4 "Sloga", itv. 31, Delasrua, Ccrlo. — Predsednik: Frank Urbančič, b. 7; tajnik: Alojzij Ludvik, bo* 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, ColO. —8eja vsako drngo nedeljo. "Zeleni Vrt", štv. 32, Palisades. Colo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagajnik: August Miller, b. (f); vsi v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenska Zastava", štv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsednik: Albin Bobnič, b. 132; tajnik: Frank Stuf in, b. 226; blagajnik: John Pratnik, b. 145; vsi v Jcnnv Lind, Ark. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2 popoldne. "Edinost", štv. 34, Yukon, Pa. — Predsednik: Frsnk Kostelic, b. 70; tajnik: Mihael Mačkoviek, b. 149; bla gajnik: Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yukon, Pa. — Seja vsak prvo nedeljo v Yukon dvorani. "Planinski Raj", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Frank Justin, 1708 E. 28. St.; tajnik: Jakob Hlepčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 1685 E. 31. 8t.; vsi v Lorain, Ohio. — Seja vaako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. ' ZdruiitelJ ' it. 36, 8outh Fork, Pa. -r Predsednik: Jakob Rupert, b. 238; tajnik Ivan Sestrič ,b. 131; blagajnik: Tomai (>lif, b. 86; vsi v South Fork, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo. "UuMJaBa", itv. 37, Barberton, O. — Predsednik: Ivan Jaakoviê, 510 1st 8t.; tajnik: Josip Jaakevič, 616 Vas «t.; blagajaik t Iva* Debevc, 80S Woo-•1er Ave.; vai r Barberton, O. Seja vsake drage nedelje v dverasi »obrate Debevea. "Dobri Bratje", itv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajniki Frank Androina, b. 72; blagajaik: Josip Rutar, b. 482; vsi v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo ne deljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva ■v. Barbare v Baydsvills, Ohio* "Bokol", itv. 39, Neffg, Ohio. — Predsednik in tajnik: Franc Kotar, b. 415; blagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vai v Neffa, O. — Seja vaako tretjo uedeljo v prostorih sobrata Joaip Dr-nač a. "Orel", štv. 40, West Newton, Pa. —Predsednik: Josip Ogrin, b. (t); tajnik: Frank Marela, R. 3, b. 15; blag.: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91 a; vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne. "jutranja Zvezda", štv. 41, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Joeip Ma rinčič, 3536 E. 80. 8t.j tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble aveuue; bla gajuik: Anton Ulepič, 8102 Marble ave. S. E. ;vai v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nodeljo v dvorani rojaka Toiuaiin a. "Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesby, 111. — Predsednik: Ivan Gorišek, b. 67; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 121; vsi v Oglesby, 111. t Soja vsake prvo nedeljo. Sava", štv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Raspotnik, tajnik: Jurij Razpotnik; blagajnik: Mihael Božič; vsi v Portage, Pa.; H. F. D. 1. — Seja vsako drugo nedeljo. "Triglav", štv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Ivan Škrl, b. 137; tajnik: Frank Maroh, bo* 212; blagajnik: Ivan Fatur, b. 195; vsi Ttrcio, Colo. — Se ja vsaka drugo nedeljo. "Mirni Dom", št. 45, Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreščak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; blagajnik: Josip Debevc, b. 720, Conemaugh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. • 'Južni Premogar", štv. 46, Ali*, Ark. — Predsednik: Matevž Starman, b. 127; tajnik: Ivan Jantar, b. 108; blagajnik: Fran Krefel, b. 14; vsi v Ali*, Ark. Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Bratje", št. 47, Avella, Pa. Predsednik: Josip Kancius, b. 184; tajnik: Martin Obed, b. 167; blagaj nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenakl Mladeniči", štv. 48, Au rora, 111. — Predsednik: Jernej Vrbič, Aurora Ave.; tajnik: Ivan K. Marsich, H. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoi, 720 Sheridan St.; vsi v Aurora, 111. — Seja vsakega 16tega v mesecu. "Clevelandske Slovenke", it. 49, Cleveland, Ohio.—Predsednica: Marija Polončič, 8100 Union Ave. 8. E.: tajnica: Frančiika Penko, 8107 Marble ave.i blagajnica: Frančiika Juh, 3533 E. 82. St.; vse v Cleveland, Ohi. — Seja vsako prvo nedeljo. "Proletarec", itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij Ktfroiec, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo. • Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikše, 1423 E. 21. St.; tajnik: Primoi Kogoj, 6006 St. Clair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu za prihodnji mesec. " Ljubljanski Grad", štv. 52, De Kalb, 111. — Predsednik: Anton Osred-kar, b. 302; tajnik: Ignac Kos, 1126 8tate St.; blagajnik: Fran Kriič, 1317 Market St.; vsi v De Kalb, 111. — 8eja vsako drugo nedeljo. "Planinska Vijolica", štv. 53, Pickens, W. Va. — Predsednik: Fr. Preda nich, b. 46; tajnik: Andrej Franetič, b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46; vsi v Pickens, W. Va. — Seja (f). "Karol Učekar", štv. 54, Rockwood, Pa. — Predsednik: Jernej Hočevar, b. 184; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Vrh Planin", itv. 55. Crab Tree, Pa. — Predsednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Jožef Rozman, bo* 176; blagajnik: Andrej Jereb. b. (T); vsi v Crab Tree, F*a. — Seja Vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome. "Skala", štv. 56, Alloehenv, Pa. — Predsednik: Jožef Mu*ka. 1120 Spring-garden ave.; tajnik: Frank Budič, 833 Pike St.; oba v N. 8. Pittsburgh, Pa.; bKgajuik: ...artin Kralj, 13 Ganstar St., htu». Pa. — Sehl vsako prvo nedeljo v K. S. D. v Pittsburg, 1 a. "Čaven", itv. 5?*," Caroiiton, G. — Predsednik: Anton Vidmar, tajnik: Ciril Stibil, bo* 404', blagajnik: Josip Prime; vsi box 404, Carrollton, Ohio.— Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina čermelj. "Rudar", štv. 58, Canmore, Alta, Canada. — Predsednik: Josip Aribar, b. 201; tajnik: Anton Polutnik, b. 175; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alts, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 4. popoldne. 'Slovenski Fsntje", št. 59, Mav-nard, Ohio .— Predsednik: Anton Sko-brne, b. 156; tajnik: Leopold Bregar, b. 46; blagajnik: Matija Bregar, b. 46; vsi v May nard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. llrabak-a. "Moonrunaki Trpin", štv. 60, Moon Hun, Pa. — Predsednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: Joeip Arh, Rf K. D. 3, (arnegie, Pa. Seja vsako zadnjo nedeljo v meseon ob 1. url popoldan v dvorani sv. Barbare. "Napredni Slovenci", it. 61, Oarv, Ind. — Predsednik: Martin Skola. 925 Madison St.; tajnik: Fran Tomaiič. b. 73; Tolleston St.; blagajnik: Joeip Pro-senik, 1 Ith ave. Hardware Co.; vsi v Oary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Tvaa Ivan*. Sensko druttvo "Sokol", 1. Sleveland, Ohio. — Predam«!* irk, 6029 Olass Ave., vajrica: čUka Trbežnik, 1161 Norwood Rd.; Sla gajnica: Marija Poznih, »323 Spencer ave.; vse v Cleveland, O. Seja vsaki prvi torek v meeeeu. "Adamič in Lander \ itv. *S, Bobbins, Pa. — Predeednikt Joeip Onim, b. 24, Robb i as, Pa.; Ujaik i Jeraej Rupnik, b. 15. Orvlters, Pa.: blagajaik: Joeip Seraenik. b. 15, feobbiaa Statten, Pa. — Seja vsako prve nedeljo "■ratoljub", itv. 64, Milwaukee, Mis.~- Predsednik: Ivan Kaker, 220^ Grove St.; tajnik: Ivan Lenko, 163 Heed St.; blagajniki Florjan Rakun, 360 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja (t) • • Bratje trdno stojmo", štv. 65, New New Alexandria, Pa. — Predsednik: Msrtln fičinkovec, b. (9); tajnik: Josip Žuraj, b. 103; blagajnik: Fran Res nik. h- (f); vsi v New Ale*apdria, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "▼si Slovani", štv. 66, Wesson, 111. _ Predsednik: Josip Hvalica, b. 554, Muddy, 111.; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (f); blagajnik: Valentin Marše. b. (f); vsi v Wesson, 111. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popol. v prostoru Loui» Grebenjaka. "Varodna Sloga", štv. 67, Seminole, Pa. Predsednik: Ivan Jelovčaa, R. F. D. 6, b. 160; tajnik: Frank Campa, H. F. I). 6, b. 142; blagajnik: Nikolaj Zvoaičar, b. (); vsi v New Betlehem, Pa. Seja vsakv prvo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Oampe. "»druženi Balkan", štv. «* Clin ton, Intl. — Predsednik: Anton Jankel, bo* 143; tajnik: Teodor Choleva, bo* 141; f,HKajnik: Anton Roielj, bo* 1; vsi v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 10 dopoldne v prostorih so brata lv. Močnika "Balkan", štv. 69, Pittsburgh, Pa. — Predsednik: Fran Gerlovič; tajnik: Trnu Lah. 5330 Wickliffe St.; blagaj.: Aloijsij Hlad, 5436 Harrison ave.; vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedefto. "Zvesti bratje", št. 70, New Derry, Pa. +— Predsednik: Jak. Skofič, b. 5; tajnik: Stefan Kopriva, b. 11; blagajaik; Ivan Prah, b. 41; vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v pro«torih sobrata Stefan Kopriva ob 9 uri dopoldne. "Delavec naprej", štv. 71, Bessemer, l'a. — Predsednik: Ivan Sopetnik, b. 13; tajnik: Auton Katič, b. 86; blagajnik: Martin Mazi,yb. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Martin M>zi-ja. "Kosczlusko," itv. 72, BankJiead, Alta, Canada. — Predsednik: Anton Planka, b. (f); tajnik: Rudolf Dutka, b. 438; blagajnik: Valentin Dobia, b. (9); vsi v Ban k head, Alta, Canada. — Seja vsako (9). "Fod Triglavom", štv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergine, R. F. D. 7, b. 166; vsi v 8mith fi Id, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Kranjski prijatelj", itv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij 81ak, b. 61; tajnik: Jernoy Gorjup, b. 142; blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-šiča. "Naprej do Zmage", itev. 78, Fitz Henry, Pa. — Predsednik (9) tajnik: Frank Smolnikar, bo* 153.; blagajnik: Matevž Podbevšek, bo* 2; oba v Fitz Henry, Pa. OPOMBA: Tajnike istih druitev, kateri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih druitveno poročilo je po-m*pjhre, prosim, da mi nemudoma poročajo, da se nedostatki v imeniku, kateri iside drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom LOUI8 BAVDEK, gl. tajnik S. D. P. Z. Dopisi. ROUNDUP, MONT. Onjeni urednik, dovolite mi ne koliko prostora v našem listu. 2 delom gre tukaj še preeej dobro, ali nikomur ne svetujem hoditi sem /a delom. To se namreč zelo težko dobi (in f-e ima kdo kaj Terbovčevjh čukov, se j iti laiiko znebi.) Tu smo zelo veseli ljudje in, ako pride k nam še tako žalosten tujec, postane kmalu vesel! Naselbina Terbovlje s prenopo-vira rovom itev. 3. je se mlada in je« iddaljena kakih deset minut od mesta Koundupa. Slovenci so se #u"eli naseljevati tukaj pred dvesii in pol leta. Zociali>t bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je pr-va naloga naše stranke. Vsak socialist hi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ker le na ta način se zamore osigiirati napredek našemu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krovi JAKO VAŽNO VPRAftANJIT "AH m fte poslal zaostalo ma-rotatee n "Proletarca"? ftt «el — P K O [i K T A K K C ^ROLETARIC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. izhaja vsaki torek. Lartaik In ladajatelj: «esstlovaaska delavska tiskovna družba ^ v Chksfe, III. Naročnina: Za Ameriko $100 am eelo leto, 1.0S sa pol leta. Za Kvropo 98.50 m eelo loto, $1.25 ca pol l«U. ommi m dajovor* Pri $prm»m%M biiiUSm MMf« MM mM iični diii/bi, bo mogoče uresničevati naeela vzgoje, ki jih dandanes priporočajo oni, ki so mislili, da >o že 20. stoletje "stoletje Otro-Kapitalizem se redi tisli z — Slovansko-šovinistični slavi telji balkanske vojne so tako za dovoljni z rezultatom drugega bal kanskega klanja, kakor da niso mogli bogovi ukreniti ne bolje ne delom otrok in dokler bodo po to vamah in rudnikih na polja in doma morali opravljati otroci dela ki so neprimerna njih telesni moči, toliko časa bodo vsa načela o zdravi vzgoji utopija. Kako grozno je življenje otrok v kapi talistični družbi, kaže anketa o delu otrok, ki jo je delovni sta tistični urad avstrijski povzroči leta 1908, in katere zadnji zvezek je pravkar izšel. Šolaka vodstva so dobila v tej anketi nalogo, da poročajo o delu šolskih otrok in ta poročila kažejo ljudsko bedo in nesramno kapitalistično izko riščanje v najjarkejši luči. Naj navedemo le nekatera teh poro čil: "Šolski otroci hodijo ob pro stih dneh med tednom in v počit nicah v apncnice in kamnolome kjer delajo ves dan, da povišajo dohodke staršev", — "Štirje u-čcnci v starosti od 12 od 14 let hodijo poleti, ko stopi v veljav olajšava šolskega obiska, v ¿trik lamo, kjer delajo po deset nr in sicer tako, da delajo en teden po na je oddaljena 8 km in prehodijo otroci vsak dan pot semintje peš. Dnevni zaslužek znaša 1 K 40 v do 1 K 60 v. Delo v steklarni je zdravju škodljivo, pot je dolga in naporna, otroci izgledajo slabo. Delo bi bilo treba na vsak način otrokom prepovedati." — "V našem šolskem okolišu je mnogo otrok, ki delajo s posli vred od «¡tirih zjutraj do o-smih zvečer." — "Pastirji vstajajo ob štirih zjutraj in ob devetih zvečer gredo še le spat." — "Šoloobvezni otroci pasejo na dan po 12 do 14 ur ". — "Pri IIP" izdelujejo učenci in učenke mreže za lase. Ob petih zjutraj vstajujo in delajo do enajstih ponoči, Da otroci ne zadremajo, jim dajejo starši čaj z rumom, kar silno slabo učinkuje na živce otrok." — "Otrdli vežejo resice na rutah. Komaj pridejo iz šole, morajo že delati in ostajajo pri delu do 10. zvečer in še dlje. Zjutraj dela mnogo otrok «e predno gredo v šolo." — Takšno je torej življenje proletarskih otrok. Križe v pot od istega trenotka. ko shodijo. Socialna demokracija ne obtožuje staršev teh otrok, ki do-raščajo v bedi in temi, ker starši jim pri najboljši volji ne morejo pripraviti lepšega -življenja; ampak kapitalistično družbo, ki ima na vesti brezsolnčno mladost proletarskih otrok, zadene vsa krivda. l*rofitarstvo je bog, ki mu mečejo v nenasitno žrelo nežna telesca otrok. Trpljenje proletarskih otrok, muke staršev, ki morajo priganjati otroke na delo, ker bi drugače pomoril glad vse skupaj, naj nam bo živ opomin, da ne sme naš boj prenehati niti za trenotek, brez odloga in odmora moramo podirati temelje današnje družbe, da bomo res lahko pripravili paradiž našim otrokom. omagati in sedaj velja: pozno «pat, zgodaj vstajat. Otroci spe v tem času od 10. ali pol 11. zve čer do 3. ali pol 4. zjutraj. To je vsekakor premalo ..." — "O-troško delo otrok, ki obiskujejo še šolo, opazujemo pri nas vse dni, vsak letni čas in človeku se jezijo lasje, če mora gledati, kačo se izrabl ja otroško moč na ško do telesnega in duševnega razvoja teh otrok." — "Delo navadno jrekaša Mesne moči otrok, ker (met dostikrat bolj varuje živino nogo otroke; živino lahko proda njegov imetek se s tem pomnoži otroci so le breme. Zaradi prena f>ornega dela zaostajajo otroci rasti, so pohabljenci." — "Pri pletenju lasnih mrež sede otroci od jutra do 9., 11. in 12 ponoči odmor od tega dela je le pri šol skem pouku." O otrocih, ki so zaposleni v gostilniški obrti, po roča neko šolsko vodstvo: "K do poldanskemu pouku navadno ne prihajajo ti otroci, pri popoldan skem pouku za spe vsled utruje nosti in prekratkega nočnega spanja. Ti otroci se privadijo al koholnih pijač, igranja za denar in zato vpliva to delo slabo na nravnost. Tudi telesno opešajo ti otroci, bledi so in napravljajo vtisk jetičnih." — Tn tako pripo veduje poročilo dalje in dalje na vseh straneh, vedno le o trpel jen ju, izkoriščanju, propalosti otrok ki so baje cvet človeštva. pametneje. Od začetka smo v popolnem sporazumu s svojimi srbs- ____^........ ^ kimi in bolgarskimi asdnigv — hioti efrpodnevi. Stifklar ... .r';,, irrr% Naročnina na "Proletarca znaša $2.00 ZA CELO LETO, $1.00 ZA POL LETA. Naročnike, zlasti zastopnike o-požar j am o na to! KRŠČANSKA NAČELA Krščanstvo je prineslo v prvih toletjih svojega obstoja nižjim alojem v rimski državi neaaj oiaj-save; ker je bila rimska družba visoko izobražeua, je bila vzajemna pomoč na delu, ker so se omi-ugosl. soc. klub, taj. Anton Pečar, H. F. P. 3, Box 147. 107. ilutiiigton, Ark.—Jugosl. «oc. klub, tajnik Fr. Senger, K.F.D. lftl. CALIFORNIA: 68. Oakland—Han Francisco, Cal.—Jugosl. Soe. Udruž., tajnik Tony Leudil, Î730 — 11th St., W. Oakland, Cal. ILLINOIS: — fttev. 1. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podlipec, 5039 W. 25th Place, Cicero, 111. 4. La- Halle, 111. — Jugosl. hoc. «kupiua, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, 111.—Jugosl. Soc. Udruienje, tajnik Blaž Jakopec, 1830 So. Centre Avenue. 20. Chicago, 111.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Petar Kokotovich, 2318 Clybourn Avenue. . 45. Waukegan, 111. — Jugosl. so\ klub, tajnik John Zakov&ek, 427 Belwedere St., organizator J. Petrovčič. Vf je vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v dvorani John StiVžiiarja. 48. Panama, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Joe Ferjanêië, box 10. 50. Virden, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Sim. Kau£ié, Box b31. Seje so vsaka 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Unien Hali. 50. Fast St. Louis, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik John Badalich, 211 Exchange. V r' 60. Cicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Sekulich, 3247 Kmeral ave. 64. Livingston, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P.O. 67. Spriugfield, 111.—Jugosl. eo<\ klub. tajnik Karl Nelletz, 431 W. Madison Ht. 84. Witt, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Tavornik, Boz 135. 92. Zeigler, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Vidakovieh, Box 166. 106. De Pue, 111. — Jugoel. soc. klub, tajnik Jos. Omerza, Box 651. 109. Oranite City, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik fttef. Egeduiié, Box 159. 110. Staunton, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jak. Koniina, Box 658. Orga nizator Fr. Jerkiié. 115. Buckner, HL—»Andrew Barnich. , 120. So. Chicago, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton Av. 121. E. St. Louis, 111.—Jugoel. soc. Udrui., tajnik K. Viiintin, 3217 Louisiana BI. INDIANA: — 25. Indianapolia, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Markich, 731 N. Warman St. oi. Clinton, Ind. — Jugoel. eoc. klub, tajaik Victor Zupa.niii, box 17 R R- — Orgauizator L Praàuikar. Soje so vsako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne. 63. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ant. Juki, Box 401. KANSAS: — 30. Breezy Hill, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Smolsnik, K. K. 2, b. 208. 31. West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Ooriok, box 211, W. Mineral, Kana.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6. 34. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupiaa, tajnik Thom. Kopéië, box 163. 80. Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frsnk Vegel, Box 38. 81. ßkidmore, Kans.--Jugosl. soc. klub, tajnik Frank čemaiar, Box 34. 82. Carona, Kans.-Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162. 91. Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484. MICHIGAN: — 4«. Calumet. Mick.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe. Ozanich, 407V4—^5th St. 61. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udrui., tajnik S. Mirosavljevich, 1208 Rivard St. 88. Detroit, Mich. — Jugosl. Udrui., tajnik M. Jovanovich, 747 Franklin St. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Thos. Petrieji, 333 Hendrie 8t. MINNESOTA : — 22. Clusholm, Minn.—Jugoel. soc. udruienie, tajnik M. Maurin, box 223. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. «oc. klub, tajnik J. O. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Mahnich, Box 332. MUMOURI: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe. Filipovi«*, 1620 Destrahan St. MONTANA: r- w 73. Red Lodge, Mont. —Jugoel. soc. klub, tajnik Geo. Forstner, box 615. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Donléek. 101. E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benebina, Box 201 Seje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer. 111. Butte, Mont. — Jugosl. soc. Udruienje, tajnik Sim. Fabianič, 203 E. Park St. OHIO: — 2. Glencoe, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Redne mesečne seje so vaako 2. nedeljo popol. pri sodr. N. 2 lem berger ju. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. Aestak, 1004 Caldwell St., Youngstown, O. Neffs, O. — Jugoel. soc. skupina, tajnik Rud. Gradišnik. Box 437. Cleveland, O. — Jugos». soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5912 Proseer av. Joe. Rauch, organizator. — Seje ao vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 uri doj»oldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. Kaet Palestine, O.—Jugoel. eoc. ekupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. 8eje ee vrle vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hostnik. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 1448 E. 36th St., Cleveland. O. Youngstown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Math. Urbas, Box 431, Youngstown, r> O.; organizator Anton Kikel. F71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Apoljarec, 5327 Standard St. Collinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tsjnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av. Euclid, Q. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. A G öl d ar St., organizator Karol Kotnik. 86." Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, tajnik Branko Solid, 117 I*. High Street. „ _ . „ 89. Lorain, O. — Jugoel. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th 8t. 95. Pinev Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. 8edej, P. O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Skoda, Box 750. OREGON:— 47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Zlodi, 141 N. 16. 8t. PENNSYLVANIA:--------------------------------------............... ..... 3. N. S. Pittsburgh, Ps. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Ferdinand Randa, 722 Emlin Alley. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jack Kocjan, 409 Ohio 8t., Johnstown, Pa. Forest City, Pa. r— Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 106, Vsndling, Pa. E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Ikftič, box 388; John Gračanin, organizator. Sygan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartieh, b. 453, Morgan, Pa. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair 8ta., B. 155. Farrell. Pa.—Jugoel. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av. West Newton, Pa. — Jugoel. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stef. Pogledič. box 329. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. F. D. 3, Irwin, Pa. Johnstown, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St. Herminie Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklančič, L. Box 3. Braddock. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Anton Radanovich, 105 Ella 8t. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje so vsako zadnjo nedeljo ▼ mesecu. Primrose, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Pet. Baoher, Box 707. 93. Browndale, Pa. — Jugosl. «oc. klub, tajnik F. Verbaj«, box 140, Forest City. 97. Homer City, Pa. — Jugosl. eoc. udruienje, tajnik Stevo Jani?, Box 421. 98. Garrett, Pa. — Jugosl. «oc. klub, tsjnik John Krali, box 227. 99. McKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. BoSnjak, 606 Manning Avenue. 100. Ellsworth, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Jos. Puftkarich, box 161, Ellsworth, Pa. 104. Woodlawn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Jovanovich, Box 692. 105. Marianne, Pa. — Jugosl. «oc. klub, tajnik Frank Prlmollč, Box 213. 112. Leniont Furnace, Pa.—Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Grame. 116. Johnstwon, Pa.—Frank Volaviek, 409 Ohio St. 117. Lloydell, Pa.—Anton Straiičar. 118. Meadow Land, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Viktor Lenosi, Box 216. WASHINGTON: — ."88.. Rosljtn, Wash. — JugOil. soc. udruienje, tajnik Mike Ozanich, Box 905. 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soe. adruft., tajnik A. Klenosh, Box 432. 18. 26. 27. 38. 62. v.. ♦2. 76. 5. 10. 12. 13. 16. 19. 82. 61. 57. 63. 65. 69. 70. r4. 75. 77. 78. 87. 90. PKOLKTAKhl •smrmrnm IZ BEBLOVEGA ŽIVLJENJA IN DELOVANJA. (Zarja.) Otroška, lota. Avgust Bebel je bil rojen 22. februarja 18-fl). v Kehuorajnu. Njegov oče je bil podčastnik. Družina je živela v prav alabih razmerah; plača očetova bila je tako pičla,da je bil glad dostikrat gost v družini. Naporna služba in pomanjkanje sta oslabila predčasno Beblovcga očeta. Po petnajst-letuj službeni dobi je težko obolel in je šele^ jk> dolgi bole/ni okreval toliko, da je zopet lehko mislil na delo. Dobil je mesto paznika ob belgijski meji. Ali dolgo ni zdržal v tej službi, iznova se ga je polotila bolezen tako močno, da je šele 35letni mož umrl. Brez vse pomoči je ostala z dvema otrokama Heblova mati, zakaj pokojnine ni dobivala. V jeseni leta 1H44. se je poročila z bratom svojega moža ; ali tudi drugi soprog. ki je lepo izpolnjeval_dolž-nosti očetovske pri zapuščenih o-trokih, je že umrl čez dve leti. In zopet je bila družina osamljena, zapuščena. Mati se je požrtvovalno trudila, da bi preživljala svoja otroka. V svojih ''Spominih" piše Bebel o materi: "Koliko žrtyuje mati za svoje otroke, to sem uoživel pr.i lastni materi. Nekaj let je šivala mati za svojega svaka — bil je rokovičar — bele vojaške rokavice, par po 6 kr. Ta zaslužek je bil za življenje prepičel, za smrt prevelik. Ali tudi to delo je morala čez neloaj let bpUstiti; lotila se jo j<* jetika in zadnja leta svojega življenja je bila nezmožna za vsako delo. Bil sem najstarejši in zato sem moral oskrbovati naSe malo gospodinjstvo. Kuhal sem kavo, snažil sobo in jo ob sobotah umival; kositrno in pločevinasto posodo sem snažil, postiljal itd. in znanje teh del mi je v letih, ko sem potoval in ko sem bil v zaporu, prišlo prav. Pozneje niti kuhati ni mogla mati več in zato sva hodila o|>oldne z bratom vsak k drugi teti na obed. Za mater pa sva hodila po hrano, saj potreboval« ni mnogo, k različnim dobro situiranim družinam. Da bi naš položaj nekoliko izboljšal, sem hodil po šolskem pouku v neko gostiln) postavljati kegle.Od tega dela sem prihajal n-avadno »ele o-kolo desetih zvečer domu. ob nedeljah pa mnogo pozneje. Nepre stano pripogihanje mi je pa povzročalo take bolečine v hrbtu, da sem vsak večer pristokal domu. Opustiti sem moral to opravilo. Drugo opravilo, ki sva se ga udeleževala oba z bratom, jt o lo v jeseni pobiranje krompirja ni njivah tete. Kadar je bilo me-glepo, mokro in mrzlo, ni bilo to opravilo prijetno. Ob sedmih zjutraj do mraka sva delala na njivah, ali vztrajala sva, ker sva dobila za plačilo veliko vrečo krom piria za zimo; razen tega sva dolivala vsako jutro, kadar sva šl i na delo, velik kos eešpljevega kolača, ki sva ga oba strastno ljubila.M 1853. je umrla Beblu mati in se-daj sta osirotela brata popolnoma Avgusta je vzela k sebi teta. ki j • imela v Wetzlarju mlin v najemu, njegovega brata, ki pa je že čer. siv*k«j le+ umri, j« vzth» drug;» iv* ta. Pri teti je moral Avgust čvrsto delati. O veliki noči lV>4 je izstopil iz šole in sedaj se je ral odločiti za bodoči s.an Vajenec. — Na potovanju. Mladi Bebel bi se l»»1 najnjše posvetil rudarskemu strokovnemu pouku Aii denarja ni imel. Postal je strugarski vajenec. O svoji vajeniški dobi pripovedjj1 v "Spominih": "Mojster in njegova žena sta bila pnav poštena in u-gledna. Vso oskrbo sem dobival pri mojstru, hrana je bila sicer dobra, a ne preobilna, tik je bil prav strog in delavni čas dolg. Ob petih zjutraj sem pričel, ob sedmih zvečer ncbal. odmorov ni bil o. Od stružnice k jedi, od jedi k stružnici. Kakor sem zjutraj vstal, sem moral prinesti 4krat do dve iebrice vode od 5 minut oddaljenega vodnjaka. Za to dejo se in dobival na teden po ¿tiri krajcarje. To je bil ves moj denar, ki sem ga dobival v učni dobi. Med tednom seni smel malokdaj od doma, zvečer že celo ne in nikdar brez dovoljenja. Tudi ob nedeljah je bilo tako. Ob nedeljah smo največ prodali, ker so prihajali kmetje v mesto in ku-novaljt pip« itd., in pri nabili predmete v popravilo. Proti večeru ali zvečer sem smel za dve ali tri ure z doma. V tem oziru ni bilo v vtem Wetzlarju vajenca, .ki bi bil smel tako malokdaj na prosto in dostikrat sem iotoal od j«ze, ko sein videl ob lepih nedeljah, da hodijo moji prijatelji in tovariši na iiprehod. Jaz pa sem moral stati v prodajalni, čakati na kupce in snažiti kmetom umazane pipe. K<> nisem več obiskoval nedeljski' šole, sem dobil dovoljenje, da smem ob nedeljah aopold-ne v cerkev. Za obisk cerkve se ravno nisem ogreval." Kazboriti vajenec je vse raje či-tal knjige in bral, karkoli mu je prišlo v roke. Od doma je imel nekaj zgodovinskih knjig, v katere s»' je zatopil z veliko vnemo. Bebel je nestrpno pričakoval konec pouka. Hrepenel je v svet, preletel bi bil najraje vsega. Ko je bil prost, je ostal še nekaj časa v hiši svojega mojstra, ki je bil med tem časom umrl. Potem pa je šel na potovanje. Prehodil je južno Nemčijo, Badensko, llcssen-sko, prišel v Alzacijo, na Bavarsko in pozneje tudi na Saleburš-ko. V Saleburgu je ostal do konca februarja 860. 1., kjer je bil tudi član katoliškega pomočniškega, društva. A ne vsled pobož-nosti, temveč upal je, da se bo tukaj, kjer je shajališče delavceV, kaj naučil. Po večmesečnem potovanju se je vrnil v Nemčijo, kjer je delal po različnih krajih dokler ni ostal v Lipskem. Tukaj so ga zanimala stremljenja, ki, so šla za ustanovitvijo delavskih, izobraževalnih društev. Razumni, po znanju hrepeneči mladi delavec »e je z navdušenjem oklenil mo\ ki so one čase učili delavce in kmalu je Bebl krepko sodelovala 4nTnvskem gibanju. ; Bebfrv vstop v delovsko gibanje. Takratno delavstvo ni še ^»rav nič vedelo o svojih razrednih interesih. ni vedelo, da je na svetu neksj takega kakor socialno v-prašsnje. Zato so pa delavci kar drli V društva, ustanovljena s pomočjo liberalnih voditeljev. Te vrste delavskih društev so rasla v začetku let 60tih iz tal kakor gobe po toplem poletnem dežju. V Lipskem je bilo takrat politično življenje zelo živahno. Nekega dne je bral Bebel v demokratični "Mitteldeutsche Volks-7%eitung" vabilo na ljudski shod, kjer naj bi se ustanovilo izobraževalno društvo. T>a shod je bil 19. februarja 1861. Bebel je bil tedaj na prvem javnem shodu. Razvila se je debata in delavca Valtfioh i Fritsehe sta zahtevala popolno samostojnost društva, ki mora biti politično. Pouk je stvar šole, ne pa druAtva odraslih. Ilebel sicer ni soglašal s temi govori, ampak silno mu je imponi rid\V «^-"Srtr—dt^avH tnkt> krrpkt> govorili z učenimi gospodi, ki so nosili na zborovanju zvonec. Društvo se je bilo ustanovilo in Bebel je pristopil iv tisti večer. Predavateljev 7.a znanstvena vprašanj^ je bilo dovolj. Tudi Liebknecnt. ki je bil prišel v poletju 1865 v Tipsko, je večkrat predav«al. Po-lc£ tega je gojilo društvo tudi pouk v francoščini, stenografiji, obrtnem knjigovodstvu, nemščini in računstvu. Ustanovili so tudi telovndni in pevski odsek. K zadnjemu je pristopil tudi Bebel. Pri novih volitvah v odbor je bil izvoljen tudi Bebel. Udejstvila se je s tem njegova želja, govoriti javno pri debatah. Prijatelj mu je pripovedoval pozneje, da so so člani, ko je Bebel vprvtf govoril nekaj minut, spogledavali in vpraševali: "Kdo je ta, ki tako nastopat" Be>bla so izvolili tudi v knjižnični odsek in v odsek »a zabave. Koifcčno se je udeleževal tudi pouka v knjigovodstvu in steuograifiji. Kmalu nato se je pojavila v društvu opozicija radikalnejših elementov pod vodstvom Valtei-cha, ki je hotel« preustrojiti društvo v zgolj politično in izključiti vsak i>ouk. Na občnem zboru leta 1862. je opozicija pogorela in k temu je mnogo pripomogel Bebel, kakor priznava sam. Opozicional-ei so izstopili in ustanovili društvo " Vonviirts". V tem društvu so prav živahno razpravljali tudi o sklicanju splošnega nemškega delavskega kongresa. Za priprave kongresa so izvolili odbor, v katerega so poklicali tudi Bebel«. Že takrat je mladi Bebel strmel 'nad taktiko liberaloev. Hazprav-Ijali so sicer na ljudskih shodih o ustavnih razmerah po ¡KJHamcz-nih državah, ali za Prusijo, kjer so vladale najslabše razmere, so razmeroma malo zmenili. To K< WISCONSIN: — 9. Milwaukee. Wis.—Jugosl. soe. udri., tsjnik Thos. Stepich, 456 So. Pierce St. 11. Kenosha, Wis. — Jugosl. socislisttfno urlruienje, tajnik M. Udbijsnee, 33 N. Msin St. Orgsnirator M. (hibrilo. — Seje so rsako radnjo nedeljo t mesecu ▼ na Socialist, jrl. stanu. 35. Wes Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Marko Pavlov, 541—60th Avenne. 37. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Novak, 257—1st ae*. Seje so vsak drug petek t mescu. WYOMING: — 8. Cumberland. Wyo. — Jugoslovanski soc. klub, tajnik. Vcritf, box 2.TJ. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas (lroser. Box 341. | Hojo no vsako drugo nedeljo v meeeru popoldhe oh 2. nrt't "HaTi K. Peru»l^ 85. Sweetwater, Wyo. — Jugosl. soc. klub, tainHi Jornoj Bajd*: brgaswstyr Psnl Hribsr. —, Seje so vsako- sadnja nedeljo. mescu «h A, uri. ▼ stanovanju Psiul Hribarja. « * < »i 108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soe. ndfoftotfje; IftV.'PrMetiat; bbt*96.<* dvojno mero je zapazil Bebel, k-a-kor je bil še mlad, prav kmalu. Liberalcem je bila pač Pruska, kljub razmeram, ki so tam vladale, država, ki edina zamore zvesti nemško edjnstvo tako kakor so si želeli in ki jiii lehko ščiti pred vlado mas. Metode, po katerih je poizkušal tedaj vladati Bismark, bile metode Napoleona III.: izkoriščati obstoječ« razredna nasprotja za svoj sistem in &e celo s splošno volilno pravico Bismark je poizkušal izkoristiti za svoje interese delavsko gibanje proti liberalni buržoaziji. Koncem avgusta 1862. je delavski »hod v Berlinu tudi sklenil sklicati splošen delavski nemili kongres in sicer v Berlinu. To je dalo lipskemu odboru povod, dfi so stopili v stik z vodilnimi ose;-bami berlinskega gibanja in so predlagali Lipsko za kraj kongresa. Oba odbora sta se zedinila in določila, da se skliče kongres V začetku leta 18&1. V začetku leta 1863. je zboroval v Lipskem "Nationalver-band", ki je odrekel delavcem interes za javne zadeve in jim priporočal/ da naj varčujejo. De|iv-ci naj bi bili le "duhovni" qlan National ve rita uda. To je pospešilo ločitev od liberalcev. Delegatje lipskega centralnega odbora so kmalu nato naNli pot k Lassallu, s katerim so dogovorili v sle rna-daljno postopanje. Bebel je izstopil v začetku novembra 1862. iz centralnega od bora. Delo v izobraževalnem dru štvu ga je prevzelo docela. Vsak večer, če ni bil na shodu ali seji, je prihajal v društvo. Takrat je bil še delavec, in je delal od še stih zjutraj do sedmih zvečer, le z dveurnim odmorom za obede. Bebel je bil ves začuden nad iz-premembo, ki se je izvršila na zunanje tako naglo pri odločilnih o-sebah. Ali v onih vročih, kipečih letih, se je izpremenilo kmalu tudi njegovo naziranje. Tri leta pozneje, ko je hitela Nemčija nasproti leta 1866., se je izpremem ba dovršila tudi pri njemu, iz Savla je postal Pavel. Bebel — demokrat. ( asi polni znamenitih in velikih dogodkov so bili, ko je prišel Bebel v Lipsko in se pridružil delavskemu izobraževalnemu društvu. Leta 1859. je bila poražena avstrijska armada pri Solferirtu in Bagenti. V marcu 1863. se jf pričel veliki agitaeijski pohod Ferdinanda Lassalla. V septembru istega leta je bila sklenjena ustanovitev internacionale ob priliki protesta oroti carizmu, ki je bil pravkar utopil poljsko vstajo v morju krvi. Dve leti pozneje je biIa~poražemi Avstrija na čeških bojiščih in nadvlada Prusije nad nemškimi državami je bila zagotovljena. Leta 1867. je izšel prvi zvezek Marxovega "Kapitala" delavsko gibanje je oplodilo ta ko vse polno novih so-jcvali meÄeaui in delavci na barikadah. Ali zvezo je razdrla se->ičnost buržvazijcev. ljiiovito meščanstvo, ki je.bilo pognalo v februarju in marcu delavce na lankadc, je delavski upor v juniju v Parizu neusmiljeno potešilo in v oktobru sramotn » l/da- 0 Dunaju junaški boj delavstva. Sledila so leta protirijvolucije. V začetku let čcstdeaetih je izginil iz Evrope mrtvaški mir. Meščanska družba je zbirala vse svoje moči za nove boje. Na eni strani so se zbirale sile protirevolucije: Napoleon 111. na Francoskem, junkerska vlada pod Bismarckom v Prusiji, birokratični centralizem v Avstriji. Na drugi strani se je pričelo zopet gibati delavstvo, ki se je ojačilo vsled hitrega razvoja industrije v letih petdesetih. Med reakeionarci in med proletariatom je bila liberalna buržvazija: hotela je ukleniti reakcijo in udej-stviti svojo razredno gospoda!\ o v parlamentaričnem režimu, ali svoboda, z*i katero se je borila liberalna buržvazija, je pomenja-la za delavstvo tlačanstvo. Via da j oči krogi so iskali zaveznike proti liberalni opoziciji v vseh razredih, katere so ločila socialna nasprotstVA od liberalne buržva-zije. Napoleon, ki je bil pravkar rešil posedujoče stanove prole^ar-8keg>a upora, je koketiral z d »lav-ci. da bi oplašil meNČaii ;ko opozicijo. Bismark in pruski konservativci so izigravali delavsk > gibanje proti napredni stranki. Na Avstrijskem so mobilizirali fevdalci »a pojita vi jene narode in razrede proti nemiikerau liberalizmu. Ali naj bi šlo delavs'vo z vlado proti buržvaziji in tako izsililo od vladajočih izboljšanji so-^« cialnega po lože ja? Ali pa naj bi preložilo boj proti liberalni buržvaziji in jej pomagalo upropa-stiti reakcionarne sile, da bi začelo pozneje, y meščanski državi s parlamentarno vlado, ko bi postal položaj ugodnejši, raz edni boj? V tem boju je bil Bebel v taboru revolucijo na rne demokr "i je. Ni verjel, da l i postala spl>šna volilna pravici* oroaje delavstva, splošna volilna pravica kot darilo vladajočih. Upal je, da se kmalu ponovi veliko revalncio-n»arno gibanje, kakor ga je bil doživel leta 1848. Hotel je zvezo z malomeačanstvom, hotel je pritegniti kmete, da bi imela bližnja revolucija močno ljudsko armado. Šele bi nova revolucija porazila proti revolucionarne sile, bi bila ugodna tla za odločilni boj proti kapitalizmu. Bebel je bil demokrat, preden je postal socialist; in zagovornik revolucionai-ne demokracije je ostal vedno. Bebel — socialni demokrat. Korak za korakom se je oddaljeval Bebel ooglob-ljc-vati nihče tako kakor Bebel, Le vera — vera seveda, ki izteka iz znanstva — dcije moč, ki prestavlja gore. Tako kakor je učil Bebel socializem, v načinu njegove razlage socialističnin naukov, temelji dober del mogočne sile-navdušenja, s katerim se se bori in se bo borilo. Njegove besede so se vgreble glavam in srcem pro-lelareev in proletark, zakaj prole-tarsko ženstvo je prvi osvojil on. Revolucionarno demokracijo m znanstveni socializem sta združila *» * ' 'i . * v enoto Marx jn Engels; da pft je postala ta enota fcivo življenje, Jo je BeblovA Wislufrft. *ač na prirojene degeneracijske forme (konstkucionalna slabost, nervoza. i>sihoza, zločinska natural ugodno učinkoval preventivni in blažilni vpliv boljšega družabnega in gospodarskega reda ob sočasnem vplivanju enierom globlje iprodirajočega biološkega raziskavanje ,ki prepreči podedo-vanje bolezni pri porajanju, Z drugimi besedami: tudi v social krtičhem režimu bode boj za obstanek, četudi v znatno manjši množini, terjal žrtve v podobi sla-biČev, bo-lnlkov, uuiobolnih, zločincev in samomorilcev hi zatoroj socializem-ne more in noče tajiti boja za obstanek in n jogo vili posledic. Ampak socializem pri-vede s sdboj tudi ogromno korist, da z odstranitvijo fizične in n ravne bede mas zamaši mnogoštevilne izvirke cpideniHkito in endemskih form fizične iu nrav-ne degoneracije. Tikli potem Še ostane l>oj za obstanek stalna gonilna sila socialnega življenja, toda privzemal bo zmerom manj brutalne, zmerom bolj duhovne in inunanske ofblike irr njegovi smotri bodo «merom višji ideali na podlagi popotnega teleanega n duševnega razvoja rodu, ki so vh» u jugov i Člani preskrbljeni z vsakdanjim Vrukom za telo in dušo. I Vi rsKmotrivas^u boja za ob-Uanok ne smemo pozabiti na drug zakon prirodnega in dru-lahuega razvoja v DaTwkno»vem +uiwln, ki so ga mnogi socialisti pretiravali in mnogi Individualist! prezrli, na zakon solidarnosti istovrstnih iudlvkluov, n. pr. dru žab: »o živečih prežvekovalce V, in dalje na rnVon piedvrstne solidar-n siti jHifci t ko ii.u-novnne, snubioee. Pretirati* je trditev, da deluje v prigodi hi družbi pdinole zakon boja, jjf TrrTtlmTio popolno zainctovMije njegove a ljave za JloveStvo. P^wdna r«*uiica je, da velja tudi ¿loveštvo večni zakon boja za ctostanflk z vsefoolj humanskinii sredstvi in za vse vi-\|e ivsore, poleg in nad tem zakonom, pa deluje kot najmočneje Ša gonilna sila družabnega razvoja zakon solidarnosti in sktijme-¡.«¡; .m s! in cev. Že v živnM-ib vrstah se pojavlja vzajemna pomoč v boju s .sovražnimi vrstami »
  • set let po Saint Simonovi smrti ga jc izdal njegov učenec Olinde Rodrigues pod na dokazal, da je način Hprade jav nih zadev zelo zaostal ngtram današnjemu stanju prosvete in po kazal sem smer, po kateri bi f»ra difi boljši socialen red . . v četrtem piamu piše i "Kralkstvo mora prelomiti z obema aristokra eijama. s katerima se je tako «lepotno zvezalo. Združiti se inora r občinami, da radikalno unifti po-Titični upliv kast, postaviti si mora na čelo vsega civilizacijskega gibanja ... Svoje misli sem izrazil svobodno in trdno, kakor gr« «vo-bodnemu možu in čisti vesti. Ali je res pisatelj teh pisem in "Or-ganisateurja" sovražnik dežile in Hourbonovt To je vprašanje, na katero boste morali odgovoriti." Porotniki so odgovorili z "ne" in Siint-Simon je bil oproščen Zanimivo je to, da je bil Samt-Simon (Claisle-Henry de r<»uv-ioy, grof Saint-Simon) potomee najstarejšega francoskega plemstva. Njegova družina je seifala v čase Karla Velikega Esej je sedaj priobefl francoski sodru-g dr. ('h. Happo[»ort v Ó30 Mirani obsegajoči knjigi 4 Nekoliko zgodovine". Knjiga je izšla kot prvi zvezek široko zasnovan»-"Kncyclopédie Soeialiwte". ki jo ureja Kodrug ('ornjW're-Morel v Parizu. Pričujoči Ss in t -Si raono v esej kai.e vso strastno ljobe/.en pisateljevo do svojega ideala, aoeial ne pravičnosti in svojeg; trteme-ljevanja socislne reforme gled»* na produktivno il^ovanje ratiožn ce. Vzemimo, da bi izgubila Fran-eija nenadoma petdeset svojih prvih fizikov, petdeset prvih kemikov, pet deset prvih matematikov. I>etde8et prvih pesnikov petdeset prvih slikarjev, petdeset ;>rvih kiparjev, petdeset. n>rvi^ tr'asb«tii-kov iu petdeset prvih pi*,*t#|jev. Dalje: petdeset prvih rnehani-kov, civilnih in vojaških inženirjev, artiljeristov, arhitektov, zdravnikov, kirurgov, ekarjev. mornarjev in urarjev Dalje: petdeset, prvih bankirjev, trgovcev, poljedelcev, piav-žarskih mojstrov, puškarjev, stro-¡arjev, barva rje v, rudarjev, s«ik-nujev, izdelovalcev bombaževine, svileniue, platna, pločevinastih izdelkov, fajanse m porcelana, kri-«italuih in »leklarskih izulelkov, petdeset prvih graditeljev ledtj, špcskteij'«v, Usksrjev, grav«*jev. zl.-ilarjev is dekMTOSV drugih kovin. l>i«lje: |deset.prvih zioarj^v. tesarjev, mizarjev, kopačev, klju-•avničsrjcv. nozarjev, urarjev in na Ktotine drugih osel» najrl/.lič-»lepših/"tukaj nenavedenih stanov, ki so \ znanostih, lepih umetnostih in umetnih obrtiti najaj^aob-nejši: skupaj tri tisoč prvih učenjakov, umetnikov n rekodsleev na Francoskem (Z imenom rokodelec odam nekaj nasvetov. Pred vsem bi Te o|>o*oril, da storiš največjo usltrgo svojemu otroku, sebi in posredno tudi svojemu možu. če prehranjuješ otroka sama, ker ni je boljše hrane za otroka kakor materino mleko. Otrok bo na Tvojih prsih najboljše uspeval in prihraniš delo in denar, sebe in soproga obvaruješ skrbi, nemirnih noči itd. Ne misli, da ne bi mogla dojiti, ker si nekoliko slabokrvna in "nervozna". Ako dojiš otroka, tedaj ne bodi takoj v skrbeh, če otrok kdaj malo več kriči. To je prav dobro za pljuča in ne vedno znak lakote ali žeje; dostikrat pa jc vzrok kri fanja v tem, da je otrok.v mokrih ^ j plenicah, ali da je pretrdo povit. ali da ga tišči nasrubana obleka. Že ml vsega začetka moraš navaditi otroka na red. Le na vsa ke tri ure naj pije otrok in navadi ua, da spi ponoči mpretreroma / 'Jelki II- slovom "Parabola Saint-Riraona". Isto velja za «ločine; če zgine- Ko je izšel esej je prišel Saint-Si jo beda in krivične razlike gospo-i mon pred porotnike. l>a bi ovrgel darskega položaja, preminejo z( obtožnico, je pisatelj pisal porot-' obstoječimi pa kroničnem in a- nikom štiri pisma. V prvem pismuj bonskeffs, vojvodinjo Berry, K<>-"Irutnem gladu povzročenimi na« pravi: "Ako sem razža-lH koga aoni vsled dctorOdejnega vpliva tedaj prav gotovo prineev kralje ki Ifdeluj'jo najva»'*»«»» k' vodijo vsermi narodu jK"Vi >ttiojšH dela in ki delajo na|od v znanostih, lejyih umetnosti! j: o tinti i 7»Y6dii1lff*lctfr >3ir«T V» f niei cvet francoske družbe. |rmed vs*h Francozov so ti deželi najkoristnejši; ti prinašajo feželi jinjvečjo slavi», ti najbolj po>;>e-sujejo njeno civilizacijo iu njen napndok. Narod bi postal telo brc/ duše in v tem trenutku, v katerem bi jih izgubil, postal bi manj \rezitivne koristi so prave izjeme, in narava rii raz košna z izjemami, še eelo ne izjemami tak« vrste » Pa vzemimo drug sinčaj! Francija bi obdržala vse 'ženialne može znanosti, lepih umetnosti in obrta, a N imela nesrečo, da bi izgubila en in isti dan sledeče o-sebnosti: kraljevega brata, vojvodo irtigoulčrnskega, vojvodo bour spod i čn o Ooudéjevo. In da bi obenem izgubila: vse «fcoljie brane «a Wo ia dušo ifJve hVe ne^temveč ves dantfnjiJvelike kraljeve oficirje, vse držav Stfed onemoeo4ena»a Tlorsbljs politični sistem. Ako sem Sterin ne ministre (■ portfeljem ia brez....,,,^« «•ja sile i« bofÄva «očiai, ki ia pregrešek, tedaj U tega, da sem|pertfelja, vee državne svetnike,inikov. Iluč: t je jo< postavlja, kjer jo na prvi pogled razkrijemo v vsem obsegu ; jasno dokazuje, čeprav posredno, da je socialna organiza-ija nejiopoTnil ; Via* je" vlaià ¡iâo judmi zračna in na«iVna in da ! k*i človeška družba (politično) globoko v nemoralnosti. Ker se učenjaki, umetniki in ro-kodelei, torej edini ljudje, katerih delo je družbi pozitivno koristno in katerih delo družbo nič ne velja, podrejeni knezom in drugim vladajočim, ki niso dru zega nič kot bolj ali majij nesposobni rutinjeji. Ker so dobili razdeljevalci dostojanstva in ostalih narodnih odlik svoje prvenstvo le od slučaja rojatv«, prilizovanja in spletk in sličnih, malovrednih dejanj. Ker si oni, ki uprarvljajo javne zadeve, vsako leto razdele med seboj polovico davkov in ker od denarja,ki si ga ne prilaste za lastno osebo, ne porabijo niti tretjine za korist onih, katere vladajo. Vse to kažfi. da je današnja družba res narobe svet: Ker je narod povzdignil za o-snovno načelo, da naj bodo ubožci velikodušni napram bogstinom. in zsto se morajo dsn za dnem oronsti oni, ki imsjo najmanj enega dela svojib potrebščin, da po možgan s tem, da ga učiš različne stvari, s katerimi hočeš pokazova-ti pred ljudmi "brihtnost" svojega otroka. To ima lehko prav hude posledice za otrokovo telesno in duševno zdravje. Ce boš pazno oskrbovala otroka, tedaj ga bodo obiskovale bolezni prav malokdaj. Kadar zboli otrok, tedaj ne zašušmari dragocenega časa s tern, da hodiš k sosedom po svete in poiskušaš vsakovrstna zdravila. Zapomni si: ne bruhanje, ne driska, ne kašelj in tudi božjastni napadi ne prihajajo od tod, če dobiva otrok zobe, temveč so znaki bolezni. Zato pojdi takoj po zdravnika, ki navadno hitro reši otroka. Ako ne dojiš sama otroka, tedaj pazi, da dobivaš zanj mleko od zdravih krav in glej, da bo vedno sveže. Največjo pazljivost moraš uporabljati pa, kadar pripravljaš mleko za otroka. Mleko mora vreti dve do tri minute: mleko shrani prav v tisti posodi, v kateri je zavrelo in sicer na prav hladnem prostoru. Prve tri mesece zmešai en del mleka in dva dela vode ter prideni košček sladkorja; prihodnje tri mesece pol mleka pol vode in }>otem lahko dva del s mleka in en del vode. Ker ravno pri prehranjevanju otroka s kravjim mlekom lehko inastane nevarnost, da mu daš preveč hrane, zato pomni, da več kakor en liter tekočine na dan ne smeš dajati otroku in strogo pazi na odmore med jedjo kakor sem Ti pa priporoeam da pokliči tati pa priporočam, da pokliči takoj zdravnika, če vidiš, da otroku ni dobro. , Pozdravlja Tč tvoj stric dr. Baron. — Pobotnica o prejemu kralja^ Angleški general sir Ilarv PrenJj dergast je v letih 1885 in 1886 pri^ dobil Angliji Birmo. Sedaj je general umrl in angleški časopisi pripovedujejo ob tej priliki mič-no dogodščno, kako je ujel Pren-dergast kralja Theebawa, ki je šest do sedem ur. Ne boj s.-, da bi bil zfian daleč naokolo vsled svo-dobil otrok vsled tega premalo ¡jib grozovitosti. Prenderga^t pri-hrane in preobila hrana mu še vsejpoveduje tako: MZ dvajset do tri- bolj škoduje ..KeJLje .p.dl-bif j.O. k. tako .lUl/JUi. kožo telesna snaga prav zelo važna, zato ne varvhj s svežim perilom in čednimi,podlagami. Vsak dan kopaj otroka (voda mora imeti 28 stopinj po Reaumurju) iu potresi 7. otroškim pudrom kožo tam, kjer se gubanči. Tudi po vsakem izmetku oeedi otroka naj-skrbnejše in ga potresi s pudrom. Toda tukai bodi zmerna! Brisanje ustne dolbine po jedi in kopanju je nepotrebna, ker dobi otrok lehko vnetje in otekline v ustih. Ako imaš dovelj mleka, tedaj doji otroka do sedmega meaeca. Zlasti v vročih poletnih mesecih ne odstavi otroka in le polagoma prehajaj lc drtigi hrani (kravje mleko in pozneje tudi lehko prebavljivo sočivje. pseno itd) Ce otrok uspeva ali ne, o tem te pouči v splošnem njegova teža: normalno razvit otrok tehta pri rojstvu 3 kilograme, v četrtem mesecu 6 in ob koncu prvega leto 9. kilg, V poletnem času, če je ugodno vreme, lehko vozi* otroka na prosto že v tretjem ali četrtem tednu. Pozimi pa moraš čakati, da je otrok star vsaj dva meseca. Nikar ne poizkušaj "utrjatoii" otroka pred časom in ne muči njegovih deset oficirji in s tolmačem sem vstopil v .'-JialK-Theebaw je sedel iia prestolu, ki je bil postavljen na verandi, obdan od dvorjanov, svojih žen in kraljice matere. Kazal ni najmanj šega sledu bojazni ali strahu, tem več nas je sprejel povsem mimo in z umerjeno vljudnostjo. Opozoril sem ga, da se mora nemudoma okrcati v Indijo. Prosil je za trimesečni odlog; ker sem mu ga odbil, je prosil za tritedenski in končno za tridnevni odlog. Da bi napravil čim hitreje konec, sem potegnil uro iz žepa in izjavil: "Deset minut vam dovolim." On — kralj Thccibaw — je prosil na to prav iskreno, naj mu nc vzame general dragocenega, z rubini okrašenega prstana in žene. Ko se je Prendergast. ob tej prošnji skrivnostno smehljal, jt» kralj hitro zaklical: "Že dobro, vzemi ženo, ampak veliki vojskovodja, pusti mi prstan." Ko se je kralj vkrcal in ves njegov dvor, je vročil Prendergastu kapitan ladje, s katero ae je odpeljala vsa dntf.ba v eksil naslednjo pobotnico: Potrjujem, da aem prejel enega kralja, tri kraljioe, enega ministrskega predsednika, tri ivetni ke in toliko in toliko «varnih dam." H0L»TA»1C T ! Stran fa \ V8LED TISKOVNIH NAPAK, ki «o bil« v sadu Jem ossn računu, prinašamo račun t« enkrat v celoti: Ossm mesečni račun Slov. Sekcije JM od 1. Jan. do 19. augusta 1913. DOHODKI: Prenos gotovine is leta 1912.. Obresti od bau«*ne vloge za L 1912 .................. Obresti od ban*ne vloge za sa L 1913 ............... Za knjige Rock Hprings, Wyo Za knjige klub At. erjevi banki.....................$351.94 V posesti tajnika pa.......... 40.16 Kakor gori..............$302.20 1MKTJK: V blagajni dne 19. aug. 1913. .$392.20 Klubi dolgujejo ua knjigah____ 133.50 Vrednost knjig na roki z 20% odbitka................... 335.85 Knjige pri Proletarcu.........221.25 131 delnic Jugosl. del. tisk. druibe . \..................1310.00 Dolg zveze po 3 e za jan., feb. in mare.................... 6S.97 Sprava in drugo.............. 4.00 8kupaj imetek ..........$2465.77 Frank Potrlch, tajnik. Za nadzorni odbor: Frank Podlipec, s. r. Filip Godina, s. r. STONE CITY, KANS. V naši naselbini smo zopet oživili socialistični klub, k je radi raznih krajevnih razmer zadetkom januarja prenehal s poslovanjem. Sedaj šteje klub zopet 28 članov in pričakovati je, da pristopi še lepo število. —; Toliko v pojasnilo, da ne bodo ostali sodru-gi mislili, da smo zaspali za večno, ali celo, da smo postali tako zavedni, kakor hi na^ rad imel 41 Amerikanski Slovenec". Stone City živi in hoče živeti' Naj>rej fantje- Vaš za socializem, Mike Maček, tajnik. Listnica npravnistva: Z današnjo Številko je prevzel upravniško mesto pri "Proletarcu" sodr. Fr. Petrich. Razno. — Kapitalistična brezsrčnost. (Iz Stračic pri Gorici.) V tukajšnji tvornici je delal že čez 32 let J. S. i/. Gorice. Dne 10. julija t. 1. ga pokliče ravnatelj tvomice Preis k sebi in mu očita, da je pokvaril kotel bomba/a ter s tem napravil "ubogi" tvrdki škode 2000 do 2500 K. Ker si je bil J. 8. svcst, da ni on zakrivil škode, je hotel ugovarjati, a ni mogel — ktr ga enostavno nihče ni posiu-. šaL.ravnatelj ea pa je vendarle "potolažil" tako-ie: "Ob 6. dobite raso knjižico in pojdete proč." TTbogi delavec!> Pf> kletni rol»oti ho ga brez odpovedi vrgli na cesto ne da bi preiskali, kdo da je škodo zakrivil. Mož ima ženo in pet. nedoraslih otrok. Dobival je po 2 K 80 v na dan! Seveda milijonarski kapitalistični firmi ni vso to nič — saj bo tvornjcit obstojala brez J. S. lT-bogi delavec je zahteval, naj bi mu izplačali vsaj 14dneVno mea-do, a dobil je odgovor, da to osta ne v poravnavo škode. Ko bi J. S. tudi res bil krivec, ali ni s svojo 321ctno rohoto že zdavno plačal to škodo, ker tako naporno ylelo pač ni plačano z 2 K 80 vinar jev nn dan. Koliko tisočakov si je nagrabila tvrdka z žulji ubogega trpina .T. S T Zakaj pa ni J. S. nastopil sodno pot? Ko je J. S. vprašal svoje sodelavce, kdo od njih bi pričal njemu v prilog, je dob-il odgovor, da vedo vsi, da ima prav in da ni on pokvaril bombaževine, vendar pa ne morejo iti zanj pričat — ker se boje ravnateljs g. Preisa. Ta gospod ima namreč to lepo navado, da vsakegs delsvca, ki upa ziniti le besedico v škodo tvornice, odpu-' sti brez odpovedi is službe. Zsrs- — Avstrija in Balkan sta si najbližja soseda. Ali na Balkana «e delajo, kakor da tega ne vedo, pa pošiljajo avoja naročila industriji preko Avstrije v Nemčijo, v Belgijo, na Francosko — le v Avstriji ne ostane nič. Srbija je naročila večje število lokomotiv; sedemnajst jih dobi iz tovarne Linke Hoffmann v Vratislavi, 20 iz Borsigove tovarne v Teglu. Francosko podjetje za topovt Schneider-Crruzot napravi v Kra gfcjeveu tovarno. V Belgradu u-stanove nemški in belgijski kapitalisti kožarno. V Monakovem se je ustanovila s štirimi milijoni prometnega kapitala parobrodna družba "Bavarski Lloyd", ki bo vozila petrolej iz Rumunije in bo konkurirala z Donavsko paroli rodno družbo. Avstrijska industrija pa gleda, kako ji jemlje tuja konkurenca zaslužek izpred nosa. ('e pomislimo, kakšna je bila ves čas avstrijska politika napram balkanskim narodom, ne moremo reči nič drugega, kakor da itak ne more hiti drugače. Grof Berchtold bi si bil sicer lahko mislil, če zna sploh razmišlja ti o takih rečeh, da bodo indu-t»tij*ke potrebe po končani vojni na Balkanu precej velike. Kar je vojna uničila, bo treba nadomestiti. V osvojenih krajih bo treba investicij. In militarizem se bo o-glasil h svojimi zahtevami. Balkanski narodi bodo sicer vse to težko občutili, ker jih bodo indi-rektni davki silno pritisnili. Ali tega ne more preprečiti nobena zunanja 'država. Dokler nimajo na Balkanu svoje industrije dovolj razvite, bo v tujini veliko zaslužka. Avstrijska industrija bi ga zelo potrebovala. In najbrie bi šle balkanske draave rajše v bližino kakor v daljavo, če jim ne hi bila soseda ves čas kazala pertti. Previdna politika )bi bila to vpoštevala, pa ne bi bila odbijala Balkancev. Zdaj žanje Avstrija, kar je aejala. Izgub Beveda ne bo občutil grof Berchtold, ampak občntilo jih bo delavstvo, ki ni krivo, da je bila avstrijska o-fieielna politika tako brez glave. — Človeške žrtve v drugi balkanski vojni, rioveške izgube v drugi balkanski vojni so strahotne. Koliko rje mogoče doslej do gnati, je izgubila srbska severna armada f*000 do 6000 mož, glavna srbska armada 2T».000 mož v bitkah. razen tega je 5e več tisoč mož podavila kolera. Grki so izgubili 16 do 18 tisoč mož. Vse večje so izgube Bolgarov. V prvi polovici meseca julija so odposlali v bolnišnice okolo 30000 ranjenih bolgarskih vojakov. 12 do 15.-000 mož je padlo v bitki ob Bre-galnici in armada trenerala Ivanova je izgubila v bitkah z Grki približno 20.000 mož, poleg tega so "ujeli Grki B000 Vojakov. Kkiipiie bolgarske izgube — ranjenci in mrtvi — znašajo najmanj 80.000 mož,, srbske in grške od 50 do 60. 000 mož. črnogorske čete, približno 12.000 mož, ki so se bojevali S Srbi, imajo 10 odstotkov izgub. — Vojne pomlajajo narode! — Strahotna bilanca. Glasilo sodrugov v Italiji "Avanti", pri naša podatke o izgubah italijanske okupacijske armade, okroglo 100.000 mož, od napovedi it^lijan-sko-tnrške vojne v Tripolitaniji. V teku 12 mesecev je padlo v bitkah 1432 mož, . ranjenih je bilo 4220; podatki o ostalih 10 mesecih še manjkajo. Od početka vojne je preteklo 22 mesecev in v tem času je zbolelo 43.921 mož, mnogN) od teh so poslali bolne v domovino. Za boleznimi jA umrlo v tem času 2858 mož. Izgube znaša jo torej skupaj — mrtvi, ranjenci, oboleli 52.431 mož. Pri tein pregledu niso všteti oni. ki so jih «pravili v poljske lazarete in njih število bo precej veliko, ker je sa mo v Libiji nad 1000 postelj v la-zaretih. Razen tega manjka tmli število mrtvih in ranjencev iz bojev zadnjih desetih mesecev, ker kljtib sklenjenemu mini pokajo Bivša moja "soproga jo je dne 24. julija t. 1. popihala z nekim — poprej pri meni statiujočim Ant. Gracerjem. Pobrala sta mi ves denar in več drugih stvari. Vzela sta s seboj tudi oba moja fantička. Kam s*» je podal omenjeni parček, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake» ako izve kdo za njih naslov, naj mi ga takoj naznani, za kar dobi tudi $5.00 nagrade. Tu Vam je kratek opis:____ Anton Gracar je star 34 fet, do^ ma iz Trebnja, okraj Novoraestto. Visok je nekaj čez šest čevljev, črnega obraza, trepalnico levega očesa ima nekako zatrgano in oko se mu vedno solzi. Najlažje ga je spoznati po njegovi komični hoji, ker hodi tako na drobno, kakor bi imel v kolenih noge zvezane. V Zdr. državah biva kakih deset Ift. Govori slovensko in nekoliko angleško. Ona je stara 24 let. Njeno dekliško ime je Mary Krenker. Je precej veKke in drobne postave ter črnih las. Govori slovensko, nemško in anglsžko. t Fantička sta — prvi Rudolf, star 7 let in drugi Franc, star 5 let Oba govorita slovensko in an-gležko. Tukaj ta slika Vam predstavlja ženo in oba fantiička. Ako kdo najde to družino, naj samo starejšega fanta vpraša. On mu bode gotovo povedal, kje »o pustili svojega očeta. Prosim cenjene rojake, ako kdo ta parček zasltedi, naj mi bflago-voli sporočiti na moj naslov: ' ffudolf Pehar, Box 136 Carona, Kansas. Milo odvajalo, za otroke, ki ne ščiplje ali griže črev je SEVEROV LAX0T0N Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrocih in drugih, ki so nežnega ustroja Cena 25c centov. Severovekapljicezaotroke (SEVERA'S SOOTHING DKOPS) se priporočajo kot varno iji čisto zdravilo za aoienčke za olaišanje kolike, zvija-vice, krčev in drugih otročjih neprihk. Cena 25 centov. Na prodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Severova. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F- Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA carl strover Attorney at Law Zistipa ■! m h tidiičik. St. sobs 1009 133 W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3989 TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj »sIoobl vsem skupaj pa v»s. IG. KUŠLJAN 229 1st MILWAUKEE, WI1 M. JOVANOVI OH 84 — 6th Str. Milwankss, Wis. PRODAJA SlF KARTE. Pošilja denar po poiti in farsojav no. Izdeluje: Obvezni©« — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulstu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN 8KO — 8RBSKA AGENCIJA. Desetletnico obstanka Društvo Slavila, št 1, S. N. P. J. dae f. oktobra, IS11. v Pllsen Audltorlum. 1SS1 Bine laland Avc. Začetek točno ob 2. url pop. **jv '••■■» ------- < > " Pozdrav.govori predsednik društva "Slavila", brat Mat. Kuro <► "Slavnostna zrnata''..................deklamira gdi. Kozi Raček "Veteranom"., govori pred«. SNPJ., oziroma njegov poohla» mar Kruljec, berač . Peter. ) Pavel, ) dijaka Janez, ) LOUIS RABSEL moderno urejen aalun IA 410 IMie AVE., IEI0SNA, VIS Telefon 119» Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. ¿travnik sa notranja bol «sni ln raaocahilk. isdravniftka preiskava brezplačno— pla čati j« 1« zdravila ¿924 Blu« Ialaa* Ave., Chicago. Urednj« od 1 do 3 p« pol.; od 7 do 0 zvečer, lcven Chieag« liveti bolniki naj pikeje aloventko. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojntH pijač. 1837 So. Pisk St. Tel. Csnal 144* SALOON z biljardom in kegljii軫 Poleg saloona dvorana za društvena aeje, veaelice itd. John Stražl&ar 611 Market St . Wankefaa. III. PhoM it. 671. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. % NI^KE CENS. Velike ugodnosti: električna loč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parniku C.rjrt-t rr-itiirari»« topovi in pušk«' vedno. 7.a kolonialno pusrtolovščino nad 50.000 človečkih žrtev, za kapitalitično nenasitnost na tiaof-e pohabljencev, na tisoče vdov in sirot. — Še veterani niso več zanesljivi patriotje. V Lomnici pri Bud-jevicah je bi v ffortlilntfki družbi veteran in otrnjo^asec Iv. Scholz, V družbi je bil tudi davčni ekse-kutor Ant. Bouda, ki je izvlekel med pogovorom vojaško ntedaljo ter dejal, da bi bil on ]»rnv tako lahko veteran kakor Seliolz. Scholja je to ujezilo in je v svoji razburjenosti hudo razžalil — vojaško medaljo. Kaz7.alite\-^jc slišal oro/.niški slražmojster in je seveda takoj ovadil veterana. O-krozno soa zastava ter nekaj članov. Ker so govorili, da je na Rori \%e rdeče, sem mislu, da so soelalirfii. No, sapa |>ihne, zastava zaplapo la — in prikaže se — mati boži*. Nè bo tili. Tuksj ni nič ta rdečih. Na It rit u ni bilo žive duÄe. Zav-ijem n nek šalim. Notri za ba ro je bil haftender u ta širokih hlačah.'Naročim si glaš pira in tu di bartendarja tritam. Vprašam, kako je kaj na Rori. "Vse je zme Sano, Od kar so se t» «ieilisfi sèm priklatili, je vse narobe. Danes je piknik, pa ni šel nihče ven. Kmalu bomo talali itd." Saprabolt, sem si mislil. Tukaj imajo pa že strah. Seveda "kuof" sem takoj odpel iz kamižole, da mf ne bi prehitro pogruntali. Vzel sem si Auto in hajdi na piknik! "Dohr dan, gospodje" jih nagovorim. "A. naj h—č vzame vse skup", sem dobil odgovor. V No, no, pa ne tako hudo, zakaj že zopet klet* vina? Kaj pa je vendar?" jih u-prašam. "No, kaj? Saj vidiš, kaj! Piknik, i>a ni nikogar. Ti pro—i socialisti so samo za trutbel. Vsa društva smo povabili, l>« «»kogar. Vse je že rdečeče. Naj jih le h—č vzame." "Koliko društev pa je na Rori?" uprašam. "Se dem in klub". "Pa kaj so člani družili društev vsi socialisti?" jih uprašam. "Menda so" — mi odgo vori lepo rejen in bol postani dedec, ter hitro dostavi: "Naše društvo šteje čez sto članov, pa sein sam tukaj. Kaj ni to sramota?" "Daj pit", se oglasi eden, nakar stopimo k bari da si okrepčamo suho grlo. - Sprazmli smo nekaj badlov in glažev. Kar začujem: 44Je že peršu, je že persu!" "Kdo neki?" "Ino, — niger!" Potem so se zložili godci.# Karmonika, klenet in neger na violino in ne* kov plehnat rog, — reči moram, da muzika pa taka. Prvi klas; — tako smo pili in plesali, preklinjali, obirali, opravljali, jezili se — pozno u noč. Kaj sem še vse ošpe-gal, poročam prihodnjič. Iz Aurora sem se podal u Tovor in Ely. O ud baj! Tvoj Janez Brana. sal slovenske skebe. pa napada h<> druga &av*a, kateri se mudi kot organizator v bakrenem okrožju, čes da mu ni dobrobit delavstva, temveč da samo "litijska" štrajkarje. Na kak način huj»ka? Ako sinlnig Savs govori «tavkar-jem, da ni "Glasnik" vreden počenega groia za delavce, potem to ni hujskanje, marveč gola resnica. Glasilo hrvatskih socialistov je ''Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodrug^r pa "Narodni Glas", 231C Clybourn Ave., Ohicago. Prvi stane $2.00, drugi pa $1.00 za celo lete. Feeling "Ti i" Every Day Napadi influence, ka-Sija ali boleči u v ¿le^ah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedao PAIN-EXPELLER v svoji hiâi in če ga bodete rabili po predpisih. 25o. in 50c. stekle-nice v lekarnah. Čuvajte sc ponaredb. r. ia. ncsTEi a ca. ns r*w\ tt.. t «t l1 Dr. Klelit«rJ«T* Congo PliuU uUjicjo C.».%c. all Me.) NEKAJ ZA "AMER. SLOVENCA." I "Ameirikanski Slovenec", glasilo slovenskih Riracev v Ameriki, v vsaki številki sistematično Laže, da se kar kadi. o socialistih in jih dolži vseh mogočih in nemogočih zločinov. Obenem pa poje, koliko "dobrega" je že katoliška cerkev storila za delavstvo. Najboljši odgovor na to ima slovenski štrajka r v Calumetu, kateri nam piše: "Slovenski stavkokazi tukaj so brez malega vsi zelo pobožni ljudje, ljudje farškega kopita, ki vedno čepijo v cerkvi. Take junake vsgaja katoliška cerkev " To piše rojak, kateri — kolikor je nam znano — pred štrajkom ni bil socialist idil naročnik "Proletarca", pač pa bo odslej. "Amer. Slovenec", preden nadaljuje s kronologrjo 44socialističnih zločinov" in preden našteva nadaljne 4"dobrote" rimske cerkve napram delavcem, naj nam pojasni, zakaj »o v vsem štrajku ravno katoliški delavci — seveda ne vsi — prvi, ki gredo skebat ? Obenem naj nam pojasni, zakaj je slovenski župnik v Calumetu, Rev. Klopčič, odprto >roti delavcem, ki so v stavki? To je vprašanje dneva, za katerega ae ioteresira na stotine slovenskih stavkarjev v bakrenem okrožju, ki čitajo sedaj 44Proletarca" teden za tednom. Na mestu je stvaren in direkten odgovor. Vsako zavijanje misli in ter minov, ki je v lepi navadi pri Amer. Slovencu", smatramo za navaden bluff. na katerega ne odgovarjamo. CALUMETSKI 4 4 GLASNIK" IN STAVKA. Med vaemi slovenskimi listi je ravno "OlAahik ", kaferi nastopa najbolj klavrno napram štrajkar-jem v bakrenem okrožju. Svoje ravo stališče je najlepše ozna-v enf žadnjih Številk, ko je p< «al: "Na eni strani molimo boga, na drugi pa kadimo satanu." V začetku stavka je "Glasnik" ozna nit z debelimi mcami: 44 Proč s stavkokazi!" Sedaj pa, ko so imena slovenskih stavkokazov že znana celi slovenski javnosti, nima Glasnik" za iste stavkokaze nri-ti ene saine^besode. Se ne omenja jih! Ali se je čuditi? "GI." je ven dar lastnina tistih, ki so očitni nasprotniki stavke in zaščitniki slovenskih skebov. Luka Klopčič, kolovodja slovenskih skebov, ima veljavno besedo pri "Glasniku." In ta listič s svojim dvoobraz-niin stališčem se še ponaša, da piše v dobrobit štrajkafjev? S čim? Mar s tem, da molči kot grob o slovenskih skebih in jim daje po-tuhoT In dalje — ali zamore hiti list. kateri nima nnijske znamke in kateri se tiska v neunijaki tis karni, res naklonjen uniji in v do brobit. delavstvu ? In 4401asnik", namesto da bi očistil svoj Agijev hlev in ožigo- Klic lakote. Ljudje bi bili mnogo zdravej-ši, ako bi jedli samo teoaj, kadar lakota kliče po hrani, in ako bi jedli potem pravo vrsto živeža in v pravi meri. To se zdi nemogoče pod sedanjimi pogoji življenja in zato je potrebno, imeti pri roki zdravilo, ki brzo popravi pokvarjene prebavila. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ki izvrstno u-činkuje v mnogih bolezaiih prebavnih organov. Drob vam izči-sti, okrepi in napravi voljnega za delo. -Dajalo naj bi se tistim, ki trpijo v*led ^apečenosti, raznoterih glavoboli in bolesti v iur^tu. revnnatizma, nervoznosti in trebušnih bolečin. V lekarnah.,Jos. Triner. kemični laboratorij, 1333 —13® So. Ashland Ave., Chica-go, ifl. Trinerjev liniment je zelo miean in nekaj kapljie navadne zadošča m pregnanje bolečin. «JOS* A. FISHER Buffet Ima sa ruf«!t|« vsaksvrstss plvs ▼ia«, smsdks, Iti Izvrstni prostor sa skrspčils. 97OS W. 20th 8t., Chlcage, m Tel. Le wa dale 17«! SODRUGI l Vsak socialist bi moral naroči ti 4' PROLETARCA,'' kajti list ti vi aamo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širit* "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točuc plačati naročnino za "PROUfi TARČA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek naao mu listu. NE OZIRAJTE SE na to, kar drugi povedo, ampak pridite in prepričajte se sami KAKO LETINO IMAJO FARMARJI na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wis., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in vsi tej okolici. Vincenc Petrovič iz Johnson City, 111., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinois», se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorčev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remit z, v katerem nam pflfc med drugim sledeče: 44Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen . . . (Remitz je od uas kupil farmo v aprilu). SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. Južne države so uniČer.e od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile ietve. Pašniki so lepi, zele-hi, koruza je temno zelena, žitna polja zgleda jo kot morski valovi. Take rejene in debele živine malo kje najdete, kot ravno tu. Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa fa obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila. ADOLF MANTEL, 133 W. Washington St. Ohicago, 111. Room 1007 Tel. Franklin 1800 (Advertisement) Pri ognjeni peči. Bo« proti Matijetu, uklonjenemu od trdega dela, ki mu lije pot curkoma raz vroče čelo ter «i otira znoj z žsljevo roko: Kaj pa lenariš, ali «i zato plačan! Matija dvigne svojo trudno glavo, prime za delo ter reče oeorno, ne da bi posedal svojega krutega priganjača: Obrizati ze bom vemdar smel, za j nisem *u-lenj. Kot odgovor je dobil zveiar izplačan ves «voj pičli krvavi zaeluftek. Naenkrat mu pade v glavo dobra misel, da se nasmeji na ves glas ter sklene takoj, da ne bo več nikoli delal v tovarni, za druge, fn kaj je storili Cez dva dni ze ga je is videle, kako zamozavestso je stopal p« zeleai celini in ogledoval lepo krajino: Zakaj bi je tudi nsf tiaj je ns ifctoji zemlji, W it Jo js kup« isvmika», na njej bo delal, živel in umrl. Neodvisen in samostojen je sedaj. Za sosede ima rojake in ti so mu tudi povedali, da so zadovoljni, ker zemlja obrodi zelo obilno. Zdravi čisti zrak ga je v enem dnevu pomladft. Kako veselo je in vse polno življenja. Ne daleč od njega mulijo malomarno lepe pisane krave bujao rastočo deteljo la timoti, v eemestni jami se valjajo tolsti pTeSič?. na drugem koncu vodi «rtabho velik Sisan peteTIS »ebroj svoje pernate druiine, nad glavo se mu zbira truma igrajočlh se domačik golobov, iz visokega, dolgo in debelo-klasnega lita se vsdigujejo tvrgoleči »krjaački, med gozdnim grmičjem pa se mu naenkrat prikUe lepa gUvicS radovedne srne. Tedaj stopi v gozd is se vleie na mehki mak. pod kočati krast.. Kaka razlika med smrdečim in zaduhlim tovarniškim zrakom in msd tem v prosti naravi. Vesel je danes Matija. Zemljo je kupil po ceai, ker je I^ntl T. Kersten ie prsesj star in hoče kolikor mogočs pfSj vse prodati. Ostanek bo plačsl na lahke obroke. V mestu Crivitz, Wis., je dobil loto zemlje, kakor vsaki, ki kupi do 25. avgusta in tam si lahko postavi lepo hišo za rent, če ga vsseli. In • kako malim denarjem je vse to dobil. Tudi voini stroški so se In u povrnili. U *eps izvleče knjižico ter čMs e vidnim zado voljstvom ime zastopnika N. Piklor, 1526 West 21 St., Chicago, in., na katerega se je obrnil zaupno glede farme, ter želi po tihem, da bi drugi fojaki ravnali kot on. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banko TJVJ \ u ' je oi|cfne|f ia ialbol| si g srno. /jk ' Naša parubrodna poalovtiica je največja na Zspadu in lina vse najboljše oceunskt črte (linije). Sifkarte prodajamo po kompanijsklli cenah. POŠILJAMO DENAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. Kaspsr Državna Banke kupu|e ln prodala In zamen|u|e denar vseh držav sveta. — Pri Kazparjsvi Državni Hanki se izplača za K6 $1, bi »z odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 3% obresti. — Slovenci postr«-ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima S6,818,ii21.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 BIub Island Ave., S» CLEVELANDČANI POZOR! BelaJ & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO. KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. Izdelu|eva obleke po na|nove)šl modi. r^ADAR potrebujete društvene po-! I trebščine kot zastave, kape, re- * gajije, uniforme, pečate in vse drugo < > obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., ! 2616 South Lawndale Avenue ; ; CHICAGO, ILL. !; Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. Ameriška Državna Banka 9 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Cbteago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK • Nais podjetje je ped nadzorstvom "Clearing Housa" čiksikih bsnk, torej je denar popolnoma sigurno naložsn. Ta banka prevssma tudi ule-ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto Jo baaka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od • ar« dopoldne do 14 «rs dopoldne. Denar vložen v nafto banko nosi tri procente. Bodite uvsjarsnl, da J« pri nas denar naložen varno in doblčkanosno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2144-50 Bine Ialand Avenue, Chlcago, HI. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracija in kavarna "Jugoslavia* :: 1134 — W. 18 Str„ CHICAGO, ILL. : ► < ; — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! — < ,! I E. RICHTER, lastnik. ! ft444444ft444M4444444444444 444444444444444M 4 44444444 Conemauflh Deposit Bank ■i i u^.^.Ci- M MAIN STIL -^¡^ C ONE MUCI, PA. Vložena glavnica $50,000.00, Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. CYRUS W. DAVIS, predsadnik. W. E WISSINGER blagajnik. m* > .US.: i, 41) '.l Pozor slovenski gostllnl^arfl! Moja tvrdka je prvs in edina slovenska ssmostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zsboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivov«^, tropinjevca in grenko vino. ZspotOvim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisom nobenega odjemalca izgubil ns tej pijači. . Prodajem nekoliko ceneje kot kstera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov. Prodajem sam« ns debelo. A> HORVAT« Jollet, IU. L cbra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RFSTAHRACIJA -IN POOL TABLE- Vf. Poldruga« 1816 So. Centre Ave.