D o p i s i. Kranjsko. Iz krogov učiteljic ženskih ročnih del. Upam, da prištevate tudi uČiteljice žen. roč. del k učiteljskemu stanu, kajti tudi ine se ubijamo z trdimi glavicami, še bolj pa z neokretnimi in od dela trdimi prstki kmetskih deklic; radi tega uljudno prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list sledeče: Vsako delo je vredno plačila, ter je tudi povsod plačano kakor se gre, le isti kateri se morajo nbijati z otroci, so glede plač vedno častna izjema, tako tudi me uciteljice žen. roč. del. Visoki c. kr. dež. šol. svet nam je v našem sodnem okraju za novo leto poslal za naš trud po 40 oziroma 47 K. Poučujem na teden po 4 nre, torej mi pride (ker sem bila toli srečna, da sem dobila 4.7 K) približno na uro 28 h, za katere pa raoram čakati skoro pol leta. Isti, kateri nam odmerja take beraškc remuneracije, gotovo ne ve, kaj se pravi na kmetih poučevati žen. roč. dela, drugače bi ne smatral to za nekako razvedrilo nam učiteljskim ženam, katere imamo posla dosti v družini. Napitnine, katere dobo razni nslužbenci za ncvoleto, so večje kot pa te imenitnc remuneracijc. Lepa je tudi razdelitev, skoro nikdar okroglo število, ali dobiš 59 K ali 47 K itd., zakaj ne 60, 70 K itd. Nobeno leto ne veš, koliko si zaslužila, navadno vcdno manj. Lansko leto 59 K, letos 47 K; ako bodemo tako nazadovali, bode slednjič — nič. Uljudno prosimo, da naj nam visoki deželni šolski svet določi stalno remnneracijo po številu ur, kakor lo dolo.a § 40 zakona z dne 29. aprila 1873 dež. zak. St. 22, ali pa naj nam ukaže, da prenehamo z pou.evanjern. Rajše delamo zastonj kakor pa za tako sramotno beraške remuneracije. Štajersko. ,,Lehrerbund" in mi. Veliko, skoraj prevcč prahu dvignila je zadnji čas nedolžna notica .,Slovenskim učiteljeni na Sp. Štajerskem — v preudarek", ki je v .Domovini" in v ,,Učit. Tovarišu" malo pošegetala one tovariše in ona društva, ki gredo kar črez drn in strn za rLebrerbundom". Tudi jaz sem član ^Lehrerbunda" in prisostvoval scm že veckrat njegovim zborom, a vendar nikakor ne morem nmeti onega ogorčenja, s kojim obsoja društvo za društvom in scdaj še naš cenjeni Rešetar povzročitelja dotične notice. Prav nič me ni vznemirila, ko sem jo našel v -Domovini", in ne, ko sem jo eital v -Tovarišu". Čital sem jo potem zopet in tudi sedaj leži pred menoj, a vse zastonj, ogorčen ne morem biti. Nasprotno, navdaja me z zadovoljstvom in -»Štajerski učitclj" mi je simpatičen. V duhu stoji pred menoj navdušeno naroden učitelj, ki z grozo opazuje, kako se zbirajo črni oblaki nad milim mu narodom, kako se od severa in juga vedno bolj sklepajo dolge roke, ki ho.ejo zadaviti uarod naš, kojega klerikalizem s svojo demoralizajočo samopašnostjo v to najbolje preparira. Groza ga obliaja, če pomisli, da so našemu milemu narodu morebiti že štete ure. Sveto hoče služiti domovini sveti, vse svoje inoči hoče uporabiti v blaginjo naroda, a iskreno žcli, da bi tako ravnal tudi vsak zaveden Slovenec, ker sicer narodu ni rešitve. Vsaka, tudi le navidezna narodna malomarnost in brezbrižnost ga zaboli v dno duše, ker se ž njo narod le slabi. Le v vedno napredujoči naobrazbi, torej v šoli in v rodoljubnem delovanji idealno navdabnenega učitcljstva vidi spas naroda. Prepričan je torej, da mora ravno učiteljstvo svoje delovanje uravnati vselej po geslu: Vse za narod! In sedaj se hoče še to učiteljstvo pokvariti! V družbi nemških tovarišev se ono mirno napaja ob sirenskih glasovih socialnih demokratov, ki ga vabijo k nmitmarschieren"! Ono mirno posluša, ko naglaša nemški poslanec narodnostni moment v učiteljevem delovanji in nikdo ne pojasni, kako se v Gradcu ceni narodno delovanje Nemca in kako ono Slovenca. Slovensko učiteljstvo se hvali, da vrlo podpira nemški učiteljski list, slovenski solski list pa se zvija v smrtnib bolečinab. Brez ugovora odobrava razpravljanje o centralizaciji oblastnij, a narodu našeinu bil bi centralizem sedaj še gotova smrt. Tužna nam majka! Torej tudi ta up bo šel po vodi, tndi nčiteljstvo bi se utegnilo odtujiti narodnim idealom! — V takem duševnem stanji mislim si jaz -Štaj. učit.", ko se mn je izvil oni skromni vzdih, ki se je konečno preril v predale -Domovine" in nTovariša". Tožiti, dolžiti se ne upa nikogar, pač pa vpraša, ponižno vpraša: Jc li to res tolika pregreba, da se moramo z ogorčenjem od njc obračati, da moramo zaničevati pisca in mu očitati zaspanost? Mislim, da he, temveč vzkliknili bi lahko: ,,Še Slovenska ni propadla, dok tnu taki ucitelji živijo!" Da je temu ves tako, bočemo videti pri razmotrivanji dotičnib vprašanj. . Prvo se glasi: ,,Ali je mogoče slovenskim učiteljein, da korakajo složno — ali kakor se je izrazil v svojem govora drž. poslanec Seitz: ^mitmarscliieren !" — z brezdomovinskimi socijalnimi demokrati, ki so pri vseli volitvab po spodnještajerskih mestih in trgih podpirali ncmškutarstvo?" Čc srao narodnjaki, ne moremo biti brezdomovinci in ne morcmo korakati z brezdomovinskimi socijalniiru demokrati. Vsak narodujak se mora braniti zvezc % brezdomovinci, naj so ti potem že klcrikalci ali socijalni demokrati, kojib .ni kakor drugi poznajo le lasten žep in lastcn trelmb, ki sta cdina njihova ideala. S tem pa ni rečeno, da bi se ne mogli slovenski učitelji skupno posvetovati tudi z učitelji, ki pripadajo socijalnim demokratom, kadar se gre za stanovske zadeve. S socijalnimi demokrati, kot politično stranko pa mi slovenski učitelji ne moremo simpatizovati. Oni niso vselej in povsod svobodomisleča in napredna stranka, ampak se vežejo tudi s tlačitelji proti tlačenim t. j. z nemškutaiji proti Slovcncein, kakor z reakcijonavnimi klerikalci proti naprednjakom. Če je torej drž. poslanec Seitz prosil učiteljstvo v Gradcu, da bi s socijalnimi dcmokrati ,,mitmav.schiercii", moral bi ga bil kdo našib zavrniti, da to ni mogoče, dokler oni paktirajo z najhujšimi nasprotniki našega naroda. Ker se to ni zgodilo, vendar pa ne moremo dvomiti o narodnem prepričanju mnogih slovenskih nčiteljskib delegatov, se moramo vendar vprašati, kako si mislijo prizadeti tovariši rešitev tega problema? So li socijalni dernokrati obudili kes in obljubili poboljšanje, ali so pa naši odposlanci Seitzu ploskali, v žepu pa f. . . kazali, kar bi pa ne bilo niti častno, uiti možato. Drugo vprašanje: _Ali ni bilo slovcnskemu učiteljstvu tesno pri srcu, ko je odmeval gromoviti ,,Heil!" v pozdrav na zborovanje došlemu državnemu poslancu M a 1 i k u, in ni li zagorelo spodnještajerskim učiteljem pod nogami, ko je omenjeni poslanec ob splošnem pritrjevanji naglašal važnost narodnostnega raomcnta za učiteljstvo?" jc tudi jako zanimivo, a vendar ga nočem razmotrivati, ker je prinesla -Schulund Lehrerzeitung" v svoji 23. štev. naslednjo izjavo: ,,Zur Beruhignng diene, dass Abgeordneter Malik, dic natiouale Frage niclit beruhrte, sondern ausdriicklich erklarte, dass er in der nationalen Vcrschiedenheit kein Hindernis fur die Einigung dcr Lehrerschaft erblicke. Die -Heilrufe* haben wobl keine weitere Bedeutung". — Se vzame lojalno naznanje. — Tretje vprašanje se glasi: ,,Ni li za slovensko učiteljstvo poniževalno, če izjavi predsednik ,,Lebrerbunda", da so najbolj navdušeni podpiratelji nemškega drnštvcncga glasila nSchul- u. Lehrerzeitung" slovenski u.itelji, dočim je slovenski učiteljski list -Popotnik" poročal, da jc zbog- brezbrižnosti blizu poloma?"*) *) To jc bil uzrok, da smo ponatisnili rtotifni dopis iz ^Domovine". Uredn. Kdo se bo drznil trditi, da je slovenskemu učiteljstvu v čast, ako -Popotnik" umira, -Scbul- u. Lehrerzeitung" pa vsled naše obilne podpore dobro uspeva? -Popotnik", kojega je narodno zavedno slovenskoštajevsko učiteljstvo ustanovilo in vzdrževalo z velikimi žrtvami v prejšuih ,,suhih letib", naj bi prcminol sedaj, ko se je naSe število skoraj podvojilo in so se nam vrcmena vsaj nekoliko zjasnila? In to bi naj ne bilo poniževalno za slovensko nčiteljstvo, če bi preminnl s 1 o v e n s k i šolski list v času, ko podpiramo mi nemški list z večjo vnemo, kakor Nemci sami? To je gotovo sramotno! A te sramotc ne odpravi nikakoršno ogorčenjc, tu morcjo pomagati le poštne nakaznicc in poštno položni listi. Poslužujmo se istih v prvi vrsti naSim lisloni v prid!!! Vsak zavedcn narodnjak podpira in naroča pač najprcd le domače časopisc in potem šele drugorodne, kar se pa pri nas učiteljib ne zgodi vedno, dasiravno to eno drnštvo trdi. Vsled naše brezbrižnosti umirajoč slovenski šolski list in z našo podporo nspevajoč neinški list vendar ne pričata o naši narodni zavesti? Če si pa letos naroeimo vsi oba na?a lista in vrbutega še -Sclml-u. Lehrerzeitung", nas bo menda tudi Killer pohvalil, a zadovoljen bo tu<li ,,8tajerski u.itelj" in ,še marsikedo. Poskusimo! Četrtemu vprašanju: BAli se more slovenski učitelj navdušcvati za tak brezpogojni centralizem, kakor ga je na sbodu koval v zvczde državni poslanec Seitz, ne da bi se nam poprej v Gradcu in na Dunaju zajamčila narodna enakopravnost?" mora pač vsak zaveden Slovenec odgovoriti s krepkim ,,ne". Tak brezpogojni centralizem bil bi našemu narodu gotova smrt in kdor bi se za njega ogreval, nasprotoval bi vsem življenskim pogojem našega naroda, on bi bil narodu grobokop. In če bi to bi 1 učitelj, potem to ni več slovenski učitelj, ampak narodna izdajica. Pravi slovenski nčitelj se ne bo odtujil narodnemu programu ne za skledico leče, pa tudi nc za vrečo cekinov, on bo stal zvesto na braniku ter bo krepil in bodril narod do zadnjega vzdiha. Njemu je pa tudi dolžnost, tirjati pri vsaki priliki, da se da narodu, kar je narodovega. In če stremijo socijalni demokrati za centralizmom ter sknžajo pridobiti zanj tudi nas, m o r a s e jim povedati, da jim moramo nasprotovati, dokler niso našemu narodu zajainčeni vsi življenski pogoji. Ako pa to opnstimo, morajo navzoči, kakor tudi odsotni opazovalci misliti, da se s tera prograinom strinjamo. Če nas oni potem sodijo po reku — nič odgovora je tudi odgovor —, nas zopet ne opere nikakoršno ogorčenje. (Daijc prih.i  Goriško.  Gospod Janez Golavršenšek. Čakal in čakal sem, da pridete na moj poziv s svojira pravim imenom na dan, toda zaman! Gotovo je pričakoval i gospod urednik t,«ga cen. lista sara, da nastopite javno ,,v obrambo" kakor ste nas — ,,paten.ovane eneloge" — javno krcali v 28. št. 1901 BUčit. Tov". Pac težavno delo urednikovo! Kajti marsikak mračnjak, ždi skrit za njegovo uredniško mizo, a če treba, mora -odgovomi" sam na — zatožno klop. Bil bi žc prej odgovarjal, toda namenoma sem cakal, da se prej zglasi morda kdo drngi, in da dancs sam lahko odgovarjam mirno in stvamo. Sicer se ne bom dolgo bavil s človekom, ki se — skriva; storim samo to, kar moram napram cen. gg. učiteljem, ki so me osebno dobro pozuali, od slabe in dobrc strani, napram svojim nekdanjim tovarišem, s kojimi pa čutim, kakor vsikdar prej, a delovati bočem za nje po mogoenosti še bolj, kakor sem to mogel do sedaj, ker nimam vezanih rok. Dolžen sem to tudi svoji časti! Gospod Bele, potovalni n.itelj, je storil, do česar ste ga prisilili. Meni ne preostaje drugega, nego da branim svojo lastno osebo, čast svojo. Cenjene čitatelje pa opozarjam koj početkoma, naj čitajo mojo oceno Beletove knjige ,,\Veinbauers Berather" v 69. št. -Domovine" in pa zgoraj omenjeni osebni napad Golavršenšekov. čitajo pa naj tudi knjižico samo. Oseben ne morem biti, ker Vas ne poznam. Meni ste storili krivico! Kako strašno si se blamiral, dragi Janez, kot izborni enolog & pomolog-mazač, že samo s tem, ker uoče. biti raed častnimi izjemami, koje navajam v -Domovini". Sigurno najboljši dokaz, da si res pravi mazač in mračnjak, sicer bi bil molčal. Opravieeno bi bilo -Učit. drustvo za celjski in laški okraj", kojega ud sem bil, da bi me poSteno zavrnilo, ako bi mislilo tudi tako nelogično, kakor ta Janez. Sicer pa G. še ni — poosebljeno nčiteljstvo, vendar se razkorači s tako smešno vueino in eneržijo, da osmeši javno tako rekoč celo svoje spoštovanja vredne kolege. Gg. učitelji goriške okolice pričajo lahko vsak dan (svobodno Vam, g. G., da jih pozovete!), kako -krivično udriham po njihovem stanu". Glede tega niti Slomskarji ne morejo črhniti niti ene slabe besedic o meni; kajti sami imajo toliko notranje razsodnosti, da sein govoril uprav za provspeh učiteljskega stanu innašegamilega nam naroda, ako sem se morda ž ujimi pričkal odkrito in moški, a ne po načinu prezgodaj zinage pijanega Janeza. Seveda če so že premise slabe in resnici nasprotujoče, kako je mogoče, da bi bil zaključek pravilen!? Vsa Vaša izvajanja so potemtakem prava budalost! — Vsaj gospod urednik se Vam lahko smeje v obraz, drugi tega ne moremo, ker Vas ne poznamo. Kar se tiče naoje prevzetnosti, nezmožnosti v stroki sami, ,,ker se me drži Se prah klosterneuburške šole" (da bi se mi ta prah le še tako kmalu ne zgubil!), kar se tiče nadalje tega, kako izkoriščam ubogo ljudstvo v prid svojega šefa itd. — to prepuščam v razsodbo tukajšnj emu ob.instvu iz vseh v tej zadevi merodajnih slojev. Vas pa, -preljubeznjivi Janez", vabim, da pridete sami na lice mesta, ogledat si moje ,,ničevo delovanje" — potem govorite! Videli bodete, kako lepo se strinja teorija s prakso, videli bodete pa tudi, da ne delam nečasti Vašemu poklicu in stanu, iz kojega sem vzrastel! Sicer pa G. trdi, ,,da pomagam, da se itak obilo pre- moženje mojega šefa množi" itd po drugi strani mi pa odieka vsakoršno zmožnost. Pač r.eumen bi bil moj šef, ker me je celo iz Hrbije izvabil k sebi in me tudi dobro plačuje, in menda zato, da mu delam škodo?! Kaj mi je bilo že vse obljubilo ministerstvo ,,narodue privrede u Beogradu", če vstrajam na svojem mestu, pokažem lahko črno na belem. Skusite si Vi toliko, g. G.! Vedite pa tudi, da sem se od svojih raladih nog vedno živabno zanimal za kmetijstvo, v koj em s em žive 1 in m e je ži vi 1 o. Je-li 'bi bili Vi, g. Janez, nčitelj, da nimate potrebnega teoretičnega znanja? — Odgovor: nikdar in nikakor ne, vsaj ne v danasnjem pomenu — .učitelj biti"! Čemu se potegujete, kar je vsega priznanja vredno, n. pr. za vseučilišče v Ljubljani!? — Da Vam povem še malo več: Vi ste dandanes takošen strokovnjak na polji enologije in pomologije — oziroma kmetijstva v obče, za koje imate vsled svojib izvajauj toliko ,,praktičnega smisla", liki je bil v solstvu svoje dni: mežnar & učitelj-pedagog! Oe imate se sploh kaj zdrave pameti, umeti me morate do cela, poleg tega morate pa tudi vedeti, kaj da ste v resnici! Hudo me je zabolelo, ker ste storili tudi gospodu Beletu veliko krivico, najbrž mesto čestitke k njegovi poroki .... Povedal Vam je sam jasno svoje stališče, ki je neoraajano in velja zanas vse — „ p atentovane", — sploh za vsakega vazsodnega strokovnjaka na našera polju. Ako bi rai tako krivično odribali javno po vsem učiteljskem stanu, kakor ste se osmelili Vi v njegovem imenu udribati po nas, po celem našem stanu, je-li bi bilo to v prilog Vašemu poklicu! ? Mi ae ne vsilujemo v pereča vprašanja šolska liki v tem oziru merodajne osebe, kar bi bilo pač smešiio, in tako ste tudi Vi, pa si dobro zapomnite, kar Vam povem, nepotrebna pritiklina na našem obširnem polju gospodarskem. To priča Vaš napad sam najboljše, ker noeete biti — častna izjema. Zancti se sicer vei.krat nevaren, nepotreben ogenj, toda ne gasi se ga nikoli —• s smolo! In Vi, gospod urediiik, imate v osebi ,,Janeza" res — pravo smolo. Zato pa G. lepo molči. Uredniška molčečnost Vam brani, da bi ga pokazali javnosti v pravi luči, kakor je on nas, osobito ruene — in tudi g. Beleta, pokazal svetu v — ,, slabi luči" — pa to, kakor sem že v pozivu 30. št. 1901 povdarjal, zgolj brez vzrokov, osebno ter javno iz same nevoščljivosti in podlib nagibov. Moje geslo pa ostane: Vse za omiko, svobodo in. napredek! Krouberg pri Gorici, 5. dne januvarja meseca 1902. Hrabroslav Žmavc, oskrbnik grajSčin grofa Coronini-ja. Istra. Klerikalci na sudu kažnjeni. Čitali smo u predzadnjem broju vrloga nUčiteljskog Tovariša" kako su se klerikalei grdnom tnžboui digli na nadučitelja Marcbi. Sada pak doznajemo da ona tužba nije bila drugo nego klerikalna osveta i to cemo Vam, gospodine uredniče, danas protumačiti. Pošto je nadu.itelj Marcbi liberalan, župnik Vrbka (prav upravitelj župe) stao ga proganjati čim je on došao u Laniš.e. Tako jedne večeri Vrbka pozvao u župu (farovž) zvonara, ključare, seoskoga župana i druge klerikalnc prirepine njib svega 12 na broju. Tu im je dao da podpišu jednu tužbu proti Marchiju te ju poslao na školsku oblast. Ova zametnula iztragu. Nadzornik došao u Lanišce da izpitiva. Pošto je nadučitelj Marchi vidio da se krivo tuži, prijavio je e. kr. sudu n Buzet sve tužitelje. Na razpravi koja se držala na 3 oktobra župnik Vrbka i 12 njegovib prirepiiia bili su kažnjeni na 3 dana zatvora i na izplatu troškova. Pošto je župnik Vrbka na sudu uvriedio Marehija, ovaj ga je opet tužio. Na dnigoj razpravi koja se je držala na 28. oktobra kod istog c. kr. suda u Buzctu, Vrbka jc na zapisnik molio oprošteuje nadučitelja Marchi i platio mu troškove. Marcbi mu je velikodu.no oprostio. Po nagovoru župnika Vrbke, jedna druga njegova prirepina, njeki Buždon občinski savjetnik i član kvajnega školkoga vieca tužio Marcbia na školske oblasti, jer da je pustio od škole jedno diete i da je zato primio od njegovog otca 10 K. Pošto je i to izmišljeno, Marcbi je prijavio Buždona na c. kr. stid u Buze. Na razpravi koja se držala na 15. no- vembia, Buždon bio je kažnjen na 7 dana težka zatvora sa jednim postom i na izplatu troškova. Kada su klerikalci vidili, da jim posao sa nadučiteljem Marcbi ide po sve slabo, da mu se osvete, izmislili su na njega tužbu za grdno zločinstvo, kakršna zagreše posebno radi nekateri klerikalci. I u tomu sn bili loše srece, pa ne samo da su ostali dugim nosom, nego ee sada morat odgovarat pred sudom radi potvorc. Da bi ,,Slovenec" i -Slovenski List" imali ikoliko poštenja, morali bi i oni sve ovo javiti, da povrate nadučitelju Marchi poštenje što su mu ga htjeli ukrasti njihovim hajdnčkim pisanjem. Ali je smešno tražiti poštenje u -žlindrovaca".