O ŽENI IN NJENI RAVNOPRAVNOSTI.*) ABDITUS. LJUBLJANA. O ženskem problemu Vam naj kaj i napišem ? — Priznati mi morate, cenjena'] gospa urednica, da je o tem predmetu zelo težavno pisati v — Slovencih. Kajti pri nas se je ukoreninila navada, , da se na članke o »prosti ljubezni« odgo-1 varja s — psovkami. — O bistvu ženskega vprašanja — mislim — seje po priliki vže precej pisalo. Zdi se pa, da glede tega še' dolgo ne bode vse v redu, in čestokrat je) — ne le pri nas ! — slišati glasove, kil *) V pismu, s katerim spremlja j;. [Msatclj svoj čliiuek, piše : »Morda se ue bodete z vsem strinjali ter morda ugovarjali kaki trditvi. Zdi se mi, da hi i za. »Slovenko« ne bilo napačno, če bi prišlo malo pole- mike v njo, Seveda stvarne,« Docela naše menenje ! Ured. 82 peljejo ad absurdum. Kar se mene samega | tiče, sem prepričan, da se žensko vpraša-j nje ne da rešiti kar ex offo, temveč, da j je ravno tako obširno, kakor socijalno, ker | je v istem utemeljeno. j Žensko vprašanje se mora ogledati z i raznih stranij, če se ga hoče temeljito spo-j znati. Ni me volja, danes govoriti o raz- j ličnih tezah tega vprašanja, temveč hočem j le »del« tega vprašanja, žensko ravno- , pravnost, primerjati s sedanjimi socijalnim! i razmerami ter dokazati, da je ravnoprav- ; nost Žene z Možerr. danes nemogoča. i Najprvo moramo — ako gremo tako ; daleč nazaj — brezpogojno priznati, da jej Žena za obstoj človeške družbe potrebna, j da je torej — človek. Jasno pa je, daj mora kot taka uživati tudi vsa človeška j prava. — Ljudi, ki trdijo, da je Žena j manj vredno bitje, moramo smatrati ne- ^ normalnimi. Kdor se tega ni naučil iz, zgodovine, temu se tu ne more odgovarjati. \ Žen.sko vprašanje se je takorekoč za.-'' jedno s socijalnim pojavilo na površju. So ljudje na svetu, ki trdijo, da je žensko vprašanje popolnoma seksuelnega značaja. Za danes hočem od tega popolnoma abstra- \ hirati ter se le ozreti po .socijalnih razme- rah dana.šnje družbe in iz teh izhajajočem' razmerju napram Ženi in njeni ravnoprav- nosti. ] Predstavljajmo si, da imamo pred .seboj ! dve Ženi: jedno bogato, dobro vzgojeno, i in jedno, ki se prišteva nepoaedujočemu j razredu in se mora sleharni dan boriti za s obstanek. I Žena hoče postati prosta moževega i vpliva, v katerega jo uklepa današnji po- i stavni zakon, ter postati v vseh ozirih j upoštevan ud družbe! Kako nasprotne pojme ; pa imata omenjeni dve Ženi o tej, recimo,^ »emancipaciji«. Prvi zadostuje, da se ji.] izpolni zgoraj omenjena zahteva. Drugi, ne! Zakaj ? — J Naredimo jo ravno Možu. Ona ima i makari pravico proste volitve ljubezni, ima j pravico študirati ter doseči, kar jc danesi sploh mogoče doseči, itd. Vse prav lepo. ; Toda ona nima sredstev, denarja, da bi. zamogla to .storiti, temveč mora v tovarno., Tam postane nevaren konkurent možu, in^ slednji prične v svoji gluposti sovražiti njo i ter njeno emancipacijo. Toda ona pade^ morda še niže ; postane prostitutka po j poklicu. I Ako hočemo kako stvar reformirati^ ali celo prekucniti, moramo jo dobro po-j znati. Žena je član družbe. Če hočemoj njen položaj spoznati, moramo študirati —-i družbo. A kakšna je danes človeška družba ?^ Ne lovimo ničesa tam, kjer ni, temveč se-j zimo naravnost pod odejo. Ne da bi se prej ^ mučili s kakimi globokoumnimi gospodar-1 skimi nauki, da bi morda študirali Marksa i ali se bavili na dolgo in široko s takozv. ; nacijonalno ekonomijo — priznajmo, dal sloni današnja človeška družba na kapita- listični gospodarski osnovi, da je vsa družba ) razdeljena na dva nejednaka razreda, ki^ stojita na dijametralno nasprotujočih si j stališčih. i Vzroki leže v gospodarstvu. Na jedni strani moč, na drugi brezmoč. Kdor je j slabejši, je tlakar ; to je naravno. Tu ležlj ona točka, ki vam pripoveduje, d.i se je^ i Žena ločila od Žene. Gospodar.sko boljše j stoječa Žena noče biti ravna z ono, kij je slabejša. i Ce se danes proklamira ravHapravucst** Žene z Možem, nima to nikakega pomena, < ker se bistveno ne spremeni ničesar. Lcj peščica Žen posedujočega razreda, zadobii s tem nekoliko praznega hšpa ; — vse ) ostalo ženstvo ostane pri tem neintere-i sirano. \ A materijalistiški svet — ne delajte; dolgih obrazov, prosim ! — uči, da je le j ono nekaj vredno, od česar ima človek" užitek ! • Toda, stoj ! Gotovo kdo ogorčen pro- i testira ! Vsled tega je ravnopravnost Žene ^ z Možem še vendar mogoča, bo dejal kdo!:! 83 Da, priznavam ! Toda ravnopravnost v mejah današnje družbe ! Prepričan sem, da je najti ljudi, ki bi razredni razloček radi zanesli i na to polje ter zato postavljajo na dnevni red novo vprašanje : Ali bodi ženska emancipacija splošna, ali omejena na gotove kroge ? Kot socijalist zahtevam splošnost in mislim, da je to stališče najpravičnejše. Žene se rade sklicujejo na to, da so človek. Ali naj res potem jednemu delu to pri- znamo, druzemu pa odrekamo ? Žene same bi morale biti prve, ki bi se morale ka- kemu takemu poskusu najodločnejše upreti. Kaj sledi iz tega ? Socijalni položaj Žene treba spremeniti! Odpraviti je treba razredni razloček med Ženo in Ženo. Ker pa dela tega ra- zločka ni mogoče odpraviti, je jasno, da se mora odpraviti ta ra/.redni razloček v celi družbi. Za zmago je treba boja ! Boj za žensko ravnopravnost, za emancipacijo, mora biti naperjen v prvi vrsti proti gospodarskemu — sistemu družbe, to je proti kapitali- stični gospodarski osnovi, v drugi vrsti pa proti duševni revi in temi ter vzrokom, ki to dvoje pospešujejo. Ker pa trpi ves ne- posedujoči razred vsled kapitalističnega gospodarstva, in ne le Žena, je tudi jasno, da bi samo boj Žene ne zadostoval, tem- več da se mora Žena skupno s celim ne- posedujočim razredom boriti za svojo reši- tev. —¦ To je ravno punctum saliens * Žen- skega vprašanja.« Boj Žene mora postati socijalen! Vsak drug boj v tem žiru je danes nezmisel ! Mnogo nasprotnikov ženske ravno- pravnosti najdemo med možkim spolom. Tu mi prihajajo na spomin dijaški nemiri na neki nemški univerzi. Tam so dijaki demonstirali proti dijakinjam, ki so studi- rale na istem zavodu medicino. Zakaj ? moramo se vprašati nehote. Iz zavisti morda? O, ne! Iz sebičnosti! Dijaki so namreč dobro vedeli, da bi jim Žena uteg- nila postati v življenju hud konkurent. Torej gospodarsko bi škodovala ! Ko bi se dijaki tega ne bali, bi gotovo ne imeli ničesar proti temu, da jim postane Žena ravna. Primimo stvar, kjerkoli hočemo, in za- vijajmo jo, kakor se nam ljubi, — vedno pridemo zopet in zopet do točke, pri ka- teri se moramo vstaviti — do razmer, ki jih vstvarja gospodarstvo. Vesoljno gospo darstvo napraviti tako, da bode mogoče izvesti ne le žensko, temveč emancipacijo cele družbe — to bodi danes glavni cilj Žene in njenega boja. Žensko vprašanje torej nikakor ni sa- mostojno, temveč odvisno od razmer, v katerih živimo. Kakor se spreminjajo raz- mere, tako spreminja poleg »Ženskega vprašanja<- sto in sto drugih vprašanj "voje stališče. Vem, da bode zopet kdo ugovar- jal ter tožil, da se »rešitev« ženskega vpra- šanja stavi v nedogledno daljo. Da ! Toda ti cilji nI30 megleni, tamveč jasni, kakor bi ležali na dlani. Od razvoja gospodar- ' stva je odvisno tudi vsako kulturno vpra- šanje. Najprej je moral pasti fevdalni sistem, potem še-le je zamogel vstati četrti stan ; sedaj pa mora pasti kapitalistični gospo- darski sistem, da se zamore izravniti raz- redna razlika družbe. S tem pa nikakor še ni rečeno, da je"^ vsaka pridobitev žene v današnji družbi nezmisel! Nasprotno. Žene morajo gledati in paziti na to, da kaj pridobe ! Ne vsled tega, ker bi morda v teh pridobitvah le- žala rešitev Žene, temveč zato, da posta- nejo i one krepke in zmožne dovelj, da izvojujejo boj, ki ga bodo morale bojevati v — prihodnji socijalni revoluciji. Ne vstra- site se pri tem imenu ! Ne mislite, da vže teče kri v potokih, temveč pomislite, kaj pomeni vse ta beseda (lat. revolvere). Kdor pozna današnji gospodarski proces, je go- tovo prepričan, da je socijalna revolucija neizogibna ter tudi potrebna. Tudi tej\ «4 trditvi bode morda cenjena čitalka ugovar- jala ter se sklicevala na znanega Bernsteina.*) Znano je, kako je meščanstvo liberalne gospodarske šole pozdravljalo Bernsteina, ko je izdal svojo knjigo, ter ga imenovalo »Kleinbürger.« Ti ljudje so se gotovo pre- zgodaj veselili. Na-me je njegov nauk celo prav dobro uplival, ker je Bernstein raz- kril novo obzorje. Vsaka pridobitev na gospodarskem ali političnem polju je novo orožje proletarijata proti kapitalizmu. Moči si proletarjat lahko največ pridobi z go- spodarsko organizpcijo. Vidite, cenjene či- talke, ravno tako je z Ženo. Le s premiš- ljenimi dejanji in z gotovim ciljem je moči tudi kaj doseči. Danes, v družbi svobodne konkurence v gospodarstvu, je ravnopravnost Žene z Možem neizvedljiva. V družbi tlačenja in brezobzirnega boja za obstanek, kjer velja načele : homo homini lupus (človek člo- veku volk), je vsaka emancipacija nemo- goča. Žena ne more sama vstati iz blata, v katerem leži, če je Mož suženj. To je mogoče le v kolektivizmu ! Vsakdo mora priznati, da je danes nemogoče odpraviti prostitucijo po poklicu s kakimi reformami. Da, gospoda ! Borimo se proti prostituciji. Toda če se hočemo resno in z uspehom boriti proti njej, mo- ramo kapitalizmu napovedati brezobziren boj ! Ne učite le morale teh ubogih žrtev bede, temveč kruha jim dajte ! Danes je Mamon premagal Amorja. Ce hočemo ohraniti Ljubezen, moramo od- vreči Mamona, ne pa skušati ju sprijazniti! Žensko ravnopravnost hočete. Dobro! Ne iščete je torej tam, kjer je ni, temveč priznajte, da pomeni padec kapitalizma, odpravarazrednerazlikedružbe, vsta- jenjetlačene, izmučene Ž e net er njene ravnopravnosti. *) Glej knjigo: Bernstein: Die Voraussetzun- gende.sSocialismiis. 85