GOSPODARSKA USTALITEV IN SINDIKATI
Ocena gospodaijenja /a lasnko leto, poslovanje delovnih organizacij v leto&njem letu. izvajanje potitike zaposlovanja in naloge pri dnižbeni in gospodarski ustalitvi so bile tetne, o katerih je bil govor v osrednji točki dnevnega reda na prograMslto voKlni seji sindikalnega sveta ob-čine Ljubljana Moste-Polje v drugi polovici meseca aprila. V nadalje-vanju seje so člani sveta sprejeli še statutarni sklep in poslovnik o no-tranji organizaciji in načinu delovanja občinskega sveta in tako uresni-čili pobudo maršala Tita o denobratizadii odnosov in kolektivnem delu ter odgovornosti ludi v tej družbenopolitični organizaciji. Po-novno so i/volili Andrijo Vlahoviča /a predsednika sveta, Marinko Ju-vančičevo m podpredsednico, /a sekretarko pa Marijano Šturhej. l/vo-lili so tudi pet novih članov občinskega sveta namesto listih, ki ne mo-rejo več opravljali svoje dolžnosti /aradi odhoda na druga delovna mesla.                                                         Nadaljevanje na 13. strani
V avii občinskeskupščine je 22. aprila ob 70-kfnid rojstva velikcga re-volurionarja in našega častnega občana Edvarda Karddja predsednik skupSflne občine Marjan Moškrič odkril njegov doprsni kip. Odkritja spomenika so se udeležili Franc Leskošek-Luka. dr. Marijan Brtcelj. Marjan Orožen, Vlado Beznik. Marjan Rožič in dnigi dnižbenopoi-tični dejavd.                                                                                 D. J.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uvodni razpravi k najpomemb-nejši točki dnevnega reda sta prispc-vala Marina Juvančič — orisala je go-spodarski položaj v delovnih organi-zacijah naše občine lani in letos — in ]Jože Leskovšek, ki je nanizal vrsto ugotovitev glede politike zaposlova-nja. Marina Juvančičeva je v razpravi opozorila, da se lani nismo držali dogovorjenih stališč, ne spoštujemo
pa jih tudi letos, saj 16 odstotkov moščanskih delovnih organizaci j do slej še ni pripravilo smernic za sred-njeročne načrte. Seznam teh je ko-mite za družbeno planiranje in druž-benoekonomski razvoj pri ijaši ob-činski skupščini že poslal družbe-nemu pravobranilcu samoupravlja-nja. Zato se v teh delovnih organiza-cijah zastavlja tudi vprašanje odgo-vornosti poslovodnih organov in strokovnih služb. Še vedno ni pra-vega razmerja med produktivnostjo.
Marjan Moškrič, predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste — Polje: Vse breme ustalitve gospodarstva poskušamo prevaliti na de-lavce v tovarnah, čeprav bi ustalitev morala zajeti vse, tudi negospodar-ske dejavnosti. Tta ne gre le za že ustaljene oblike. Nekatere institucije bi namreč morali združevati, da bi bolje izkoristili strokovnjake.
Jože Marolt, predsednik mestnega sindikalnega sveta: S podobnimi težavami kot v Saturnusu se srečujejo tudi drugje. Treba bo več izvažati in manj uvažati in se dohodkovno in devizno tesnejše povezati. Vsak rhora sam iskati rešitev. Nekatera povišanja cen je seveda nemogoče preložiti le na delovne kolektive, kot na primer v Julonu in Izolirki. Treba pa je biti previden tam, kjer neupravičeno zahtevajo zvišanje cen. Glede razprav okoli zaključnih računov je dosežen napredek, so pa te razprave še vedno bolj informacije kot kaj drugega.
Boris Jenko, Saturnus: Na uspešnost letošnjega gospodarjenja bodo pomembno vplivali tudi dejavniki zunaj delovnih organizacij. Tak pri-mer je v Indosu. kjer prihaja do zamude pri gradnji novih proizvodnih prostorov. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala pa je vzrok, da je trenutno v Saturnusu zaposlenih preveč delavcev. Zato ne iščemo na-domestil za tiste, ki odhajajo. V primerjavi z lanskim letom imamo letos zaposlenih 90 delavcev manj. Od 130 kupcev izdelkov iz bele plo-čevine jih je le 46 podpisalo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za usklajevanje skupnega deviznega prihodka. Zamrznili smo sklad skupne porabe in ga bomo uporabili kot solidarnostni sklad. Ukinili bomo vse pogodbene storitve. PreSli bomo na izdelavo dono-snejših izdelkov. Vse to pa nam ne bo prineslo dovolj denarja, da bi si zagotovili nemoteno proizvodnjo.
Marko Priraožič, Gradis, tozd OPGi Trenutni položaj v gradbeniš-tvu ni najboljši. Največ težav povzroča velika razdrobljenost gredbe-ništva, huda kunkurenca zasebnih obrtnikov, neuslajena politika cen, pomanjkanje surovin in nekaterih vrst opreme ter premalo razviti do-hodkovni odnosi med izvajalci del na zgradbah. Zato meni občinski odbor sindikata gradbenih delavcev, da si morajo delovne organizacije te panoge prizadevati za tesnejše povezovanje in sodelovanje med seboj, za boljšo organizacijo dela in uvajanje novih tehnoloških po-stopkov, kar bi seveda pocenilo tudi gradnjo.
Peler Rupnik, Kemična tovarna Moste: Vse delovne organizacije in naše občtne, ki se ukvarjajo s kemično in nekovinsko industrijo, so lani poslovale brez izgube. Lestos pa motnje pri normalnem poslovanju povzročapredvsem nepravilen odnos do uvoza. Med deiavci je čutiti pripravljenost za sodelovanje pri ustalitvenih naporih. Občinski svet naj ponovno postavi vprašanje nagrajevanja po delu. sa j ho le dosledno liresftičevanje tega priponroglo k uSpešnejšemu gospodarjenju.
Franc Vrečič, ŽG-lozd Transport: Lani ni nohen naš tozd postoval z izgubo, Ugotavljamo pa, da bo letos poslovanje v listih delovnih orga-nizacijah, ki so vključene v sindikat promela in zvez. slabše. Spoprije-mamo se s težavami, ki so posledica vclike fluktuacije. porasla stroškov poslovanja in zastoja pri raztovarjanju vagonov.
Franci Polak. član predsedstva repubiiškega sveta /S: Pri uresniče-vanju zakona o združenem delu smo v največjem zaostanku prav pri urejanju odnosov med delavci, ki delajo v tozdih, in tistih, ki so zapo-sleni v skupnih službah. Še vedno nam ni vsem jasno, kaj pravzaprav je svodobna menjava dela. Vsaka delovna organizacija, ki povečuje šte-vilo delavcev, bi morala zato podati tehlno obrazlozitev.
ustvarjenim dohodkom, osebnim dohodkom in skupno porabo. Fe-bruarja letos je namreč kar 32 delov-nih organizacij izplačalo osebni do hodek nad dogovorjeno višino.
Glede zaposlovanja pa je Jpže Le-skovšek mcnil, da še vedno nimamo pravega odnosa do njega. saj ponav-ljamo lanskc napakc tudi letos. Tozdi še vedno načrtujejo vcčjc zaposlova-nje, kot je dogovorjeno. Nekatere delovne organizacije predvidevajo celo 10-odstotno povečanje števila delavcev, kar bi znašalo 2514 na
novo zaposlenih v občini — namesto 500. koUkor jih po dogovoru lahko zaposlimo. Vendar v delovnih orga-nizacijah kljub visoko načrtovanim potrebam doslej še nismo prekoračili dovoljene 2-odstotne stopnje zapo-slovanja. Zanimiv je tudi podatek, da je od 28.000 zaposlenih v občini kar 53 odstotkov nekvalificiranih ali priučenih delavcev. Zato bo treba v prihodnje to razmerje popraviti, ker si bomo le tako v srednjeročnem ob-dobju zagotovili nadaljnji tehnološki razvoj.
D. J.