— 230 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. Petrograd (Petersburg), drago poglavno mesto ru-Bovškega cesarstva in stolica rusovskih čarov, je na vsako stran tako veličansko mesto in življenje v njem tako zanimivo, da hi utegnil J. G. Kohlov popis našim brav-cem ravno tako mikaven biti, kakor je bil nam, ko smo ga v 4. zvezku podučnih in kratkočasnih bukev „Meyera Volksbibliothek" brali. Mesto Petrograd je v letu 1709 osnoval car Peter Veliki, in ker je tedaj eno naj novejših mest, je v njem vse tako prostorno, veliko in umno vredjeno, ulice so tako široke in doige, tergi v tako lepih razmerah in hiše tako prostorne in na širokem, da v vsem tem se nobeno mesto primerjati ne more s Petrogradom. Kadar pri nas hiše zidajo, se prostori merijo na čevlje; v Petrogradu, ki se razprostira čez 50 kvadratnih verst, to je, toliko kakor čez kvadratno unijo ali 10.000 oralov, se je merilo vse po večjih merah. V druzih mestih stoje hiše na tesnem, kakor da bi bile vse na enem kupu; v Petrogradu je vsaka hiša s svojimi dvori velik kos zemlje, dosto prostoren na vsako stran. Al ravno zavolj te prostornosti so hiše in krasno poslopja na pogled vse raztresene, in ker je vse tako veliko, prostorno, zračno, svitlo, redno in povsod si enako, nima Petrograd tiste različnosti, ktera je v mestih potrebna, da njih obraz ni dolgočasen. Dalje je celo veličansko mesto popolnoma ravno; nikjer ni treba storiti stopinje gori nikjer doli,— vse je velika planjava. Posebno pozimi je vse enolično, kadar bela odeja snega pokriva tla, strehe in reko Nevo, ki skozi mesto teče. Bele stene hiš se takrat nič ne ločijo od belih tal, in se vidijo, kakor da bi ne imele zidane po ista ve; snežene strehe pa se vjemajo s sivim obnebjem, kakor da bi ne bile pokrivala poslopij* Nobeno mesto pa se ne spremeni spomladi tako zanimivo kakor Petrograd — mogočna hči Neve — kadar se podnebje razjasni in sonce, raztopivši belo mertvaško odejo zime po strehah in rekah, pokaže popotniku mesto v novi opravi, Hiše se zdaj spet vidijo, da stoje naterd-nih podstavah, in zeleno pisane strehe hiš, plave z zlatimi zvezdami obsejane kupijo cerkev in pozlačeni ver-hunci turnov razveseljujejo oči, ki dolgo ničesa druzega vidile niso, kakor enolično belo barvo« Nobeno naših sedanjih mest se nemore sponašati, da bi imelo, kakor Petrograd, same palače in veličanske poslopja; tu je tu Ji revna koča na pogled nekako veliko pohištvo. V Petrogradu so, na priliko, tri poslopja, ktere le reka Neva loči, namreč poslopje a d mira In o, čarov grad in pa pervo poslopje kadetno; da pa se po naj bližuejsem pota od enega konca teh treh poslopij do druzega pride, mora peš človek jo dobro mahati, da pride v 25 minutah, V Petrogradu je veliko hiš, v kterih po več tisuč ljudi stanuje: v zimski palači jih stanuje 6000 , v vojaški bolnišnici je postelj za 4000 bolnikov, v stanišču nezakonskih paglovcov je 7000 otrok. Nektere hiše ne<*6 svojim gospodarjem več kakor marsikteremu nemškemu knezu cela njegova dežela, na leto po 100 000 rabljev. Hiše v Petrogradu imajo večidel le po dvoje nadstropij in le sred mesta so hiše po 3 ali 4 nadstropij. Večina hiš je lesena, zakaj, kakor vsi slovanski narodi, Imajo tudi Rusi naj raji lesene in nizke hiše, in to po pravici, ker v merzlih krajih so take hiše najbolje. Vlada pa si prizadeva, lesene pohištva od leta do leta bolj spodri-uiti, in v več krajih mesta so skozi in skozi prepovedane. V Petrogradu hišo zidati je veliko dražje kakor kjerkoli dragod v rusovskem carstvu, ker dnina delav-cov je tu naj dražja, pa tudi podstava (fundament) hiš je v Petrogradu naj dražja. Močirna in mahovita zemlja mesta potrebuje, da se hiša kaj močno podzida, in na to podzidje pride še le hiša. Vse večje hiše stoje na sila dolžin kolih, ki so zabiti v globoke tla otrova potoka). Lesene hiše delajo iz borovcov, ktere po navadni severni šegi tako pokladajo, da eden nad drugim leži; zidane hiše pa so iz opeke (če^la) in finiškega granita narejene. Zidovje je sila debelo, in če se pri nas čudimo, da si zidarji upajo visoke poslopja narejati s tako tankimi zidovi, se je tukaj nasproti čuditi, da pri nizkih hišah je zid po 5 do 6 čevljev močen. Zida se pa na Rusovskem vse sila hitro, da, tako rekoč, čez noč hiše vstajajo, in to zato, ker je vreme za zidanje le malo časa vgodno, in ker Rus ne more terpeti, da bi delo počasi od rok šlo; začeto mora kmalo končano biti. Za-volj te hitrice pa tudi dosto poslopij kmalo pod zlo gre. Rusi ljubijo spremembe; zato se v Petrogradu veliko zida in preziduje. Hiša ni še dodelana, in že se to in uno popravlja in predeluje. Kakošna slovesnost, kakošen ples v hiši — in že se prenareja ta in uoa soba. Teško preteče 14 dni, da bi gospodar tam pa tam kaj ne predelal. Mestni tlak je v Petrogradu zavolj močirnega sveta morebiti naj dražji na celem svetu; neprenehoma ga je treba popravljali, in vendar se kmalo premoči. Zraven naj slabejega tlaka pa je tukaj naj lepši iz lesa napravljen, po kterem vozovi tako gladko in tiho derče, kakor krogle na biljarju. Ker pa skor zmiraj voz za vozom gre, tedaj tlak veliko terpi, in ker zavolj močerad gnjije, prizadeva silne stroške s popravljanjem. Sploh pa Petrogradčanom ni posebno mar za dober tlak, ker skoz 6 mescov, ko sneg in led zemljo terdo pokriva, jim je vse eno, kaj je spod. V hiše in iz hiš se na vsih straneh lahko gre in pelje, ker prostora je povsod dosto. Večidel imajo vse tiiše velike gospode preddvore za dohod in odhod kočij, kakor v družin mestih glediša. Veže so velike, stopnice se vijo na dveh straneh v nadstropja. Vse sobe so visoke in velike; v nekterih palačah so posebne sobe za zimske verte. Nobeno mesto se tudi o tem ne more meriti s Petrogradom, kjer ima gospoda v gornjih sobah tako krasne verte pozimi napravljene, da si človek misli, da je v raji. Ce pozimi napravljajo plese, plesavcom in plesavkam ni treba veliko stopinj storiti in že sede pod dišečim germovjem, ki jim hladi po plesu razdra- ženo kri. Naj večji taki zimaki verti se ve da so v carovi palači. Eden naj večjih lepot Petrogradskih hiš pa so posebno velike sipe na oknih, ki niso preprežene, kakor drugod z lesenimi ali svinčenimi križi, in se svetijo kakor zerkala. Le ena velika šipa je celo okno. (Dalje sledi.) — 231 — — 235 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Število stanovnikov v Petrograda, čeravno se hitro io močno Daraša, je se zmiraj premajhno, da bi življenje v njem sploh tako živo bilo, kakor se sme pričakovati od tako velicega stolnega mesta. Ako bi tudi vsih 500.000 ljudi, ki jih šteje Petrograd, z ženami in otroci neprenehoma po ulicah se vedlo, bi vendar slednji za-se imel 400 čevljev prostora in še le na vsacih deset korakov bi popotni srečal popotnega. Zatega voljo se čudi vsak ptujec nad praznoto in dolgočastnjo tega sicer krasnega mesta. Na več veličin ulicah dostikrat celi dan nič druzega ne vidiš kakor samoten voziček derdrati, ki je enak samotnemu čolniču na velikem morju, ali pa iriemo veličanskih poslopij tam pa tam pešico ljudi šetati. Stanovavci Petrograda so taka zmes različnih narodov, da enacega malo kje vidiš. Ni ga skor naroda na svetu, od kterega bi se ne vidilo tukaj manj ali več oseb. Koliko narodov je, ki so tu na domači zemlji in kterim je Petrograd njih poglavno meato. Poglejmo le vojake: tu je eno kardelo kavkaškega ljudstva, drugo tatarskega, tretje F«nov, četerto Kozakov itd.; vse tu ljudstva morajo v Petrograd pošiljati nekoliko izvo-Ijencov, ki v zastavo zvestobe in ve'rne udanosti svojih bratov do rusovskega čara bivajo leto in dan v stolnem mestu. Tu vidiš Kozaka, ki z dolgo sulico jaha urnega konja, kakor da bi imel Francoze derviti, — tam zajedaš Cerkesa, ki v svoji bogati opravi in od nog do glave oborožen se vadi v vojaškem početju; — se ober-neš na drugo stran, ti pride mogočni Krimec naprot, kteremu na obrazu vidiš, da ni pozabil svojih step in svojega boga Allah-ta, — ali pa zagledaš rusovske vojake vsacega polka, ki v dolzih verstah marširajo po ulicah in v različni opravi, eni so pešci, drugi konjiki, eni grejo na stražo, drugi v kosarne, tretji hitijo h paradi. Vsacega polka jih mora nekoliko v Petrogradu biti. Ravno tako različnost vidimo med tergovci in sploh v mestnem občenju. Tu ne pogrešaš nobenega^ euro-pejskega in skor nobenega aziatskega naroda, ne Španjca ne Laha, ne Nemca ne Francoza, ne Angleža ne Turka, ne Buharja v svilni obleki, ne Perzijana, ne Indijana, pa tudi ne šopatega Kitajca ali belozobatega Arabca. Ogleduj prosto ljudstvo, in ravno tako mnogoterost bodeš zapazil. Tu koračijo tihi nemški kmetje med vpijočimi bradatimi Rusi, šibki Poljci med postavnimi Fini in Esti, Leti z Judi, amerikanski mornarji, Kamčadali in Ceremisi, Muhamedanci, pagani in kristjani, belolični Kavkazani, černi zamorci in rumeni Mongoljci. Kdor pa hoče pravo življenje po ulicah petrograd-ških viditi, se mora podati na ulico, ki se imenuje ^Nevskoj prospekt". Ta prelepa ulica (ali kakor Rusi pravijo „oulicaa) je 4 verst dolga, seže od samostana Aleksander-Nevskega do palače Admiralteiskaje in pelje skozi stanisča ubozih noter do poslopij naj bogatejše gospode sred mesta. Tu vidiš kar hočeš: rev-šino in bogastvo, capinstvo in krasoto. Na enem konca te ulice stoji samostan in pokopališče: samota in smert. Za tem pridejo niske lesene koče, živinske teržišča in ž^anjarije, kjer se razlegajo narodne pesmi ruiovskih kmetov, ki popivajo močno wvodkoa kot trezno vodo,— predmestno in kmečko življenje. Ce greš naprej, nahajaš zidane hiše po dvoje nadstropij, magacine in štacune i staro robo, ki so jo premožoiši mestnjani obnosili in na prodaj dali predmestnikom. Po stari rusovski šegi so vse hiše tukaj rumeno in rudeče pisane; možki vsi so dolgobradci v dolzih kafcanih (suknjah). Malo od tod vidiš že izvožčike (kočijske kočjaže), obrite brade, francoske škrice, in posamezne lepe hiše. Ce se konec ulice okoli vogla oberneš, se ti že prikaže veličanska zlata igla na stolpu palače admiralteiskaje, ktera je, tako rekoč, vodnica popotnim po vsih poglavnih mestnih ulicah. Zdaj se že dvigajo poslopja po 3 ali 4 nadstropij visoke, in zmiraj večji nadpisi na hišah, noter do si-varja ^Boutona", ki ima na svoji hiši tako sila velik napis, da vsaka pismenka je vatal dolga. Zmiraj več kočij s čvetero vprego se sreča tu. Zdaj pridemo do Fontanke (tako se imenuje ena struga Neve, ob kteri stoje posebno lepe palače) in na Ančki ni most — in tu se začne prav za prav stolno mesto. Zdaj smo kakor na drugem svetu: vse drugo življenje, vse drugo ljudstvo, kočij s čvetero vprego, da se človek komaj ogibuje. Kar mesto le mičnega imeti zamore, se vidi od Ančkinega mosta do Admiralteiskaje. Pa tudi vsak petrogradski gizdelin vzame vsaki dan svojega prijatla pod pazdiho in ga pelje na to mesto, ki je naj bolj živo na severni strani, ki je sončna stran,' kjer se sleherni naj raji sprehaja. V Genovi bi bila južna stran, kjer ondi vse po senci hrepeni, kakor tu po soncu. Ker je izmed petrogradških stanovavcov 60.000 vojakov, je vsak deveti človek, ki ga srečamo na ulicah, vojak, kteri je dan na dan v vojaški opravi. Ni tedaj preveč, če rečemo, da polovica Petrogradčanov tiči v uniformah, ker zraven 60.000 vojakov je skor ravno toliko cesarskih in druzih vradnikov, učenikov in učencov, policajev, lakajev, strežajev itd., Irf vsi nosijo uniforme. Vrendar ni res, kar nekteri popotniki pravijo, da prosti frak in prosta suknja tu nič ne velja, ker velika množica, veliki in mali gizdelini, mnogo rusovske gospode in večidel ptujcov nosijo frake in suknje. (Dalje sledi.) Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Vreme v Petrograda je zlo spremenljivo, in po njem se spreminja tudi obleka Petrogradčanov večkrat na dan. Zima je dolga in huda, poletje je kratko pa zlo vroče. Ce tedaj vidiš pozimi vse v debelih kožuhih, ti kaže poletje tanki pajčolan in lahko svilo. Še bolj pa kakor vreme spreminja življenje po ulicah različnost bogočastja, po kterem se ravnajo spo-znovavci te ali une vere. V petek, ki je nedelja Ma-homedanom, se prikažejo, sveti dan praznovaje, Turki s svojimi turbani, Perzijani s černimi bradami in Tatari z obritimi glavami. V saboto postopajo po ulicah Judje v černosvilnih kaftanih, ker je njih sabat. V nedeljo pa obhajajo kristjani svoj praznik. In teh je v Petrograda naj več; naj več se ve da starovercov, veliko manj katoličanov in protestantov: vsi se obnašajo po svojem. Take dni se vidijo mnogoverstne obleke, posebno pa ob tako imenovanih „carskih dnevih", ki so veliki deržavni prazniki. Ob tacih dnevih vse mergoli po ne-kterih ulicah in v tako različnih opravah, da od Pariza noter do Pekinga se ne pogrešaje tii nobena obleka. Petrograd je prav za prav mesto m ozki h. Žensk je tu 100.000 manj kot možkih; Petrogradčani si tedaj ne morejo veliko izberati. Rusinje pa tudi niso tako zale kakor so možki: nježnim cvetlicam ne tekne ostra sapa severnega podnobja. Za tega voljo pa, ker je v Petro-gradu premalo ženstva, morajo te pri veselicah in plesih preveč terpeti, se tedaj kmalo izdelajo. Redka je tedaj Rusinja s prav zdravim rudečim obličjem; večidel so blede. Nemke slovijo v Petrogradu zavolj lepote tako, da jim Rusi radi prikladajo perimek5)krasiwaja Njemka". Naj raji se sprehaja gospoia na „Nevskem prospektu" po zajterku od 12. do 2.; ta čas se pripeljejo tudi gospe v štacane nakupit si potrebnih reči. Proti dvema in trem pa gre vse na drugo sprehajališče, ki je na tako imenovanem ^angleškem zasipu", in kamor tudi carova rodovina pride. Je pa to sprehajališče zares prijetno, kamor naj večja gospoda naj raji zahaja , ker tu sem tudi naj raji car Nikolaj pride. Veličansko to delo, iz vode izpeljano, je carica Katarina napraviti dala, da so pogreznili v globoko Nevo sila velike granite in tako vodi vzeli velik prostor. Ša eno pogostoma obiskovano sprehajališče je ^poletni verta, kjer se pa naj vež mladine vidi. Tu sem peljejo učiteljce mlade gospodične, učitelji svoje učence, pestema njim izročene otroke. Mično je viditi tu ru-sovsko mladino se prekucovati v narodni obleki Kozakov, Čerkesov in pa M uši kov. Vsi stanovi imajo namreč na Rusovskem navado, svoje otroke do 7. ali 8. leta „a la Monjik" oblačiti. Kakor kmečki otroci imajo tudi gosposki lase krog in krog glave (na lonec) ostrižene; vsak nosi majhen kaftanček z ličnim prepasom, na glavi pa visoko tatarsko kapo. Poslednji čas oblači pa rusov-ska gospoda svoje otroke posebno rada po čerkesko, ktera se jim kaj lepo prileze, ker je zlo s srebrom na-lišpana in s kožuhovino obšita. Šele v 9. ali 10. leta oblačijo otroke po europejski šegi. Čudno pa je, da tako ravnajo le pri fantih; deklice oblačijo iz mladega po francoski šegi. (Dalje sledi.) — 239 — — 242 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Ker imajo otroci petrograške gospode domače (raso vske) strežaje, za gojiteljce Francoznje ali Aogličanke, za učitelje pa Nemce, je lahko verjeti, da se nauče vse te jezike ob enem, in da potem v svoj materoi jezik jemljejo mnogo ptujih besed, ki se jim naj pripravoiši zde. Pa tudi bolj odrašeni mešajo med domači jezik ptuje besede. Pomina vredno pa je, da besede ljubezai in dobrikanja jemljejo vselej iz domačega jezika, ki je tako bogat v takih preserčnih ljubimkah, da malokteri jezik tako. Kaj pogostoma se tedaj čnjejo „matiuska", „druškaa, „go!ubčik", „dušinkaa, kterih besed se tudi ptujci tako privadijo, da jih mešajo v svoje govore. Francoska gojitelca ne bo otrokom svojim nikdar drngač rekla, kakor „dušinkaa (dušica moja), ali „druškaa itd. In tako se celo Nemci kličejo med seboj. Na eni strani se stika s „poletinskim vertom" „ca-rov travnik", kterega Nemci „Marefeldu zovejo; tu se vadijo rekruti v vojaških opravilih. Vsakdanja velika parada pa ni na tem mestu, ampak na Adrairaltejskaji blizo grada. Petrogradčani hodijo vsaki dan te parade gledat, ker po košatem drevoredu je ob paradi prav prijetno se sprehajati. Car sam komandira tu večidel svoje vojake v praznični opravi. Kadar car na berzoem konju prijaha in ž njim mladi carevič in velika množica višjih. generalov, prezentira armada v verste postavljena, ljudstvo pa se ponižno odkrije. Cesar sprejema vojake z navadnim nagovorom! „dober dan, otroci!" armada pa z enim glasom iz tisučernih ust zagromi: „hvala, veličanstvo lu Parada terpi včasih po več ur. Kdor pa hoče čara viditi, ni treba, da bi mogel ravno k paradi priti. Sreča ga lahko vsaki dan večkrat, ko se ali peš sprehaja, ali po ulicah jezdi, ali se v majhni kočijici ali pa pozimi na seneh z enim konjem pelje. Reči se sme, da nobenega človeka ne srečaš tolikrat na ulicah, kakor čara, kterega sto in sto opravil, ki jih vse osebno opravlja, zdaj sem zdaj tje žene* Veliko naprav on vsaki dan sam obiskuje (inšpekcionira), ogleduje vojake, hodi v niinisterstva, ukazuje pri novih zidarijah sam to in uno, gre k javnim veselicam ljudstva, obiskuje imenitne može in ljubljence svoje in celo stare bolne gospe. Ce ni ka-košna posebna slovesnost, je car vselej tako napravljen in prost v vsem, da bi ptujec skor ne verjel, da je to mogočni car. Pelje se včasih po deželi na seneh v taki kripici, da tudi sužen slabeje nima. To pa ni, kakor bi morebiti kdo misliti utegnil, le posebna navada sedanjega čara, ampak vsi čari so tako bili od Petra velikega noter do Nikolaja sedanjega, čeravno je sicer sjajnoat in krasota rusovskih čarov velika. Sploh se Rusi v navadnem vsakdanjem življenju nosijo prosti in se obnašajo prav po domače, čeravno sicer na lišp in gizdanost veliko derže. Z naj večjim velikašem se da naravnost in brez vsih ceremonij lože govoriti, kakor z marsikterim naših županov. „Brez ceremonij" je navaden pregovor , ki se pogostoma sliši pri Rusih, zlasti če imajo s kakošnim Nemcom opraviti, ki re ve kako da bi včasih besede stavil in se z životom vil, da bi se bolj košatih (Dalje sledi.) — 243 — — 247 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) v v v Cuvajstvo po ulicah potrograskih je izročeno tako imenovanim „bučnikoma, kteri v majhnih wbutkah" noč in dan prebivajo. Te lesene kočice stoje na vsakem voglu in na vsih razcestjih. Tu troje bučnikov stanuje v eni butki, v kteri imajo postelje, kuhinjo in vse svoje gospodarstvo. Eden, v sivem rudeče obšitem plajsu in na parto Lhelebardo) opert, stoji zmiraj na straži pred butko, — drugi vodi take, ki so se v čem pregrešili na ulicah, k policii, ktera je v vsakem delu mesta, in donaša policijske ukaze Bvojlm tovaršem,— tretji pa opravlja hišne opravi/a v butki. Tisti, ki noč in dan na straži stoji, vjema pijance, ki rogovilijo po ulicah, pomirja kočjaže, ki so se sperli na poti, in zapera take, ki so kakega pešca z vozom oškodovali, in skerbi sploh za javni pokoj. Vsak ima majhno pišalico, da zapiska In s tem svoje tovarše opominja, če je treba kakega beguna vjeti. Ker pa še tudi nad bučniki čujejo policaji, ki po mestu okoli hodijo, je očitno iz tega, da je po ulicah petrograških vse v lepem redu. Ne rečemo preveč, če pravimo, da ima zmiraj blizo 2000 čuvajev po ulicah tega mesta opraviti. V nobenem mestu pa menda ni po ulicah toliko vran in golobov, kakor v Petrogradu; povsod, kamor pogledaš in stopiš, jih vidiš in nahajaš na trope; največ se jih vseda na Aničkino palačo, kjer se jih zvečer po več sto snide krokaje večernico. Naj raji sede na zelenih strehah. Golob je Rusom sveta žival, in zato, ker jim nihče nič zalega ne stori, se mešajo po ulicah med ljudi in poberajo živež tako brez vse boječnosti, da še izpod nog ne gredo, če človek do njih pride. Ko smo ob kratkem popisali življenje po ulicah tega veličanskega mesta, pridemo sedaj na popis tukaj sne zime, od ktere bojo bravci naši radi kaj več slišali in res jim bomo v stanu povedati veliko novega in neznanega. Mesca grudna 1836 je nekdo v Moskavi jabelčno lupino z oknja vergel; obvisela pa je po naključbi na kraji nekega spodnjega oknja in je berž terdo zmerznila. Skozi 10 tednov sem vidil na ravno tistem mestu to lupino viseti, ker ne enkrat v tem času se ni toliko ota-jalo, da bi bila ta lupina doli padla. V Petrogradu pa ni mraz tako stanoviten, ker mo-čirni kraj zavolj reke Neve ima vreme bolj spremenljivo. Toplejša sapa, ki piše od izhodnjega morja, se zoper-stavlja tu ostri burji, ki brije iz Sibirije. Deževni jug, ostra burja, gosta megla in jasno vreme se pozimi v Petrogradu skoz 6 mescov verste tako, da mesca ja- nuarja nisi varen dežja in blata, spomladanskega mesca pa ne snega in leda — vse drugač kakor v Moskavi, kjer se december še nikdar ni do kapljice dežja vmečil, in si mesca januarja še noben človek ni čevljev oprašil. Pri vsem tem pa pada gorkomer v Petrogradu večkrat nižje kakor v Moskavi, in srednji stan mraza je nuji tu, kakor v srednjem Rusovskem. Podnebje petrogradsko ee spreminja med hudo vročino in hudim mrazom. Poleti sega gorkota do 30 stopinj R., pozimi je 30 stopinj mraza. To je razloček od 60 stopinj, kterega mora biti človek z živino vred dobro vajen. V tacih silnih spreminih bi ne bilo moč živeti, če bi človek življenja svojega ne varoval z neko stanovitnostjo. Pri nas, kjer spre-mini vremena niso tako veliki, se je lože ravnati po vremenu, da zdaj slečemo zgornjo suknjo, zdaj oblečemo plajš ali kožuh, danes veržemo ene polena več v peč, juter ene manj. Petrogradčani pa niso tako hitri« Zima se začne tam mesca oktobra in jenja konec majnika, ko je terpela 7 mescov. Zato oblečejo že od konca oktobra kožuhe, ki so napravljeni za vsaki mraz, in jih slečejo še le, ko je vse zimske burje popolnoma konec. Ravno taka je s kurjavo. Kadar so kuriti začeli, kurijo zmiraj eno mero, nikoli manj, da se izba nikdar ne shladu Taka je tudi s snincom. Mesca oktobra denejo kola pod strehe in skozi 5 mescov ne vprežejo voza, naj gre sneg ali naj se taja; 5 mescov morajo sni sterpeti. Le prederzni ptujci, ki neprevdarijo vremenskih nezgod, niso tako stanovitni v zimski opravi, morajo pa potem tudi prederznost svojo pokoriti z mnogoterimi bolezni. (T)alje sledi.) — 251 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Življenje v Petrogradu je tedej pozimi en dan tako kakor drugi, naj sneg ali dež gre, naj zmerzuje ali južno vreme nastaja. Dan za dnevom pokajo brezove derva v pečeh, naj je mraz silen ali ne, in dan za dnevom derče seni po ulicah, neprenehoma se kuri v izbah po ulicah, kamor se revni ljudje gret hodijo. Kavno tako se tudi na ulicah blizo gledišč dostikrat kuri, kjer se kočjaži in drugi ljudje ogreti zamorejo. Le v neizrečeno hudem mrazu je, kakor povsod , tudi tukaj vse drugač. Če se sliši: „gorkomer je padel na 20 stopinj", začno Petrogradčani glave kviško vzdigovati, po gorkomeru gledati in stopinje šteti. Pri 23 do 24 stopnjah mraza morajo policijski služabniki čuti, oficirji pa noč in dan na nogah biti in paziti, da kdo stražnikov in bučni-kov ne zaspi, in tistega, kterega spaje narajmajo brez vsega usmiljenja kaznujejo, zakaj gorje tistemu, kterega v tem času zaspanec premaga, — gotovo se nikdar več zbudil ne bode. Pri 25. stopnji mraza prenehajo gledišča, ker ga no morejo ne igravci ne kočjaži prenesti. Pešci letajo ob takem času po Petrogradu, kakor da hi imeli Bog ve kakošne opravila, nagloma semtertje; seni pa, ktere vedno urno ferče, derče sedaj po cvile-čem snegu, da se za njimi kadi. Jez ne vem, od kod to pride, da v Petrogradu 20 stopinj mraza veliko več .zda, kakor pri nas. Ni ga človeka viditi s prostim obrazom na ulicah; ampak vsak, kdor mora iz hiše iti, si potegne kožuh čez glavo. Ob nos, ušesa ali oči priti, ni kaj majhna reč, in če se zmerzlina na omenjenih delih obraza le količkaj občuti, se morajo berž poribati, sicer človek ob nje pride. Dostikrat se sliši, da potnik na ulicah koga, ki ga sreča, tako le ogovori: „Očka, vaš nos!" ter mu ga urno s snegom pomane. Z očmi ni toliko opraviti, zato ker jim trepavnice pogostoma zamer-znejo. Iq marsikdo bati z zamerznjenimi očmi proti kakim hišnim vratam, ter poprosi, da bi ga va-njo vzeli, dokler se mu pogled otaja. Mraz v Petrogradu je veliko hujši, kakor pri nas, pa tudi Petrogradčani ga, kakor vse severne ljudstva tudi bolj občutijo, kakor druge ljudstva. Vsi ptujci, kakor tudi Italiani, Spanjci in Francozi so veliko bolj pre-derzni in manj mehkužni od Petrogradčanov. Rokovice nosimo pri nas zastran lišpa, na Rusovskem jih mora vsak imeti, da ga grejejo, še celo kmeta pri drevesu ne boš narajmal brez njih. Tukaj so ljudje zapaženi s pasovi, kožuhi, suknom in drugo kosmato odejo, kar se pri nas le poredkoma vidi. Kar rusovske peči zadene, so tako popolnoma narejene, da si ljudje nič boljših izmisliti nemorejo. Iz kahel so sostavljene, po kterih se gorkota dolgo gori in doli vije tako, da dostikrat dolgost od 100 čevljev preseže, preden se v dimnik zgubi. Ako se ravno rusov-ska peč memo naše železne, ki je v enem hipu razbeljena, prav počasi razgreje, ostane pa veliko delj gorka od naše; če se le enkrat dobro zapali, ostane celi dan vroča. V Petrogradu kurijo večidel le z brezovim lesom, ker je nar bolj po ceni, in brezovo oglje tudi delj časa terpi, kakor pa jelovo. Iu ravno dobro ogelje stori, da so rusovske peči tolike koristi za gorkoto. Ce pri nas le plamen kuri, dajo na Rusovskem derva v pečeh zgoreti, in če brezova debla tudi pokajo, daje kaj, vendar niso njih peči od samega plamena razgrete. Potem še le, ko mesteje z „juškoa (železno plošo) dobro zaprejo, začne gorkota od peči po izbi puhteti. Rusi vejo s kurjavo svojih peči prav umno v caker hoditi. Kleš in lopate ne poznajo pri kurjavi; nobenega druzega orodja nimajo, kakor edino dolgo železno krivijo, s ktero oglje vedno obračajo, mešajo, drobijo in ostale glavne k sebi pograbijo, da se bolj uoamejo in več vročine dajo. V vsaki veliki hiši imajo po enega ali pa po dva kurjača, ki nima celi dan nič druzega opraviti, kakor peči osker-bovati, derva nositi in za kurjavo pripravljati. Da imajo ljudje zjutraj pri zajterku že gorke izbe, jim morajo peči že pred dnem zakurjene biti. Po navadi si pripravi kurjač že pred ta večer vse, kar za kurjavo potrebujejo; brezovih derv naloži v peč, da se posuše in jih zjutrej z borovjem ali smerečjem podneti, ki ja-mejo kmali puhteti. Lahko si po tem takem mislimo, koliko tudi prosto ljudstvo na Rusovskem peči obrajta. One so jim od vsega naj koristniše mašine, v kterih kuhajo, kurijo in pečejo. Okrog peči imajo klopi kakor pri nas, kjer se Rusi radi sede pri peči grejejo, posebno ker severne ljudstva gorkoto in vse kar se ž njo veže, ravno tako čislajo, kakor počitek in spanje. Veliko majhnih globin in luknjic je v peč vdelanih, kamor devajo veliko svojih reči sušit, po nji obešajo mokre nogovice in razne druge oblačila. Po pečeh imajo tudi postelje napravljene, kamor hodijo v kožuhih zaviti radi in pogostoma polegat. (Dalje sledi.) — 262 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Da v izbah gorko ostane, pripomorejo veliko tudi dvojne okna, ki jih imajo v Petrograda kakor sploh pa vsem Rusovskem. Komaj začne mesca oktobra zmerzo-vati, napravijo celo hiša za zimski mraz, zamažejo naj manjše luknjice in nataknejo še ene okna, na kterih vsako špranjico s papirjem zadelajo. Le tam pa tam imajo kako oknjice, da spašajo včasih prosti zrak v izbo. Lahko si je misliti kakošno veselje je mesca maja, kadar pervikrat po dolgi zimi odpro spet okna, za kteri mi ao čez zimo tičali kakor Noe nekdaj v barki svoji. Med okna potresejo soli in peska, da potegujeta mokroto na se. Sol nakopičijo v mnogoverstnih ličnih stavkih, ki ostanejo do spomladi; na pesek pa polože ponarejene krasne cvetlice, ki lepšajo okna. Vsaka hiša se obnaša v tem po svojem in skušajo se, kdo bo kaj lepšega napravil. Zato se o lepih zimskih dneh ljudje radi sprehajajo po ulicah in ogledujejo okna. Tudi z vratami je taka kakor z okni; v Petrogradu imajo po dvoje, pa celo tudi po troje in čvetero vrat. Malo-rusovski kmetje imajo do svojih podzemeljskih koč pokrito pot, po kteri se po stopnicah do hišnih vrat pride. Enaka je tudi v Petrogradskih hišah, le s tim razločkom, da se gre po stopnicah gori ne doli, in potem še le, ko se je skozi ene vrata šlo, se pride v zakurjeno vežo. Pri nas morajo revni ljudje v marsikterih krajih ob hudi zimi strašno veliko mraza preterpeti; v Petrogradu so veliko bolj mraza obvarovani. Ne le, da so ondi po različnih ulicah napravljeni taki hrami, kamor se ubogi lahko gret hodijo, in da celo kočijaži, ki pred gledišči čakajo z vozovi, imajo v železnih hišicah ogenj, pri kte-rem se grejejo, ima tudi vsak berač debel kožuh, in vsaka bajta je tako zadelana, da ne mraz ne moča ne moreta do nje. Kadar mraz v Petrogradu dospe 25 stopinj, se oblečejo tudi vsi stražniki v kožuhe. Pri vsem tem se vendar primeri, da marsikdo zmerzne; tega pa so si ljudje sami krivi, ne pa njih zimske naprave; vodka (žganje) je že marsikterega pripravila ob življenje. Rusi, čeravno je duh njih živ in iskren, se vendar ne gibljejo radi — telesno in dušao gibanje jim je ostudno. Pozimi se tedaj raji za peč vležejo ali v kožuh zavijejo, kakor da bi se gibčni bojevali zoper mraz. Nezmerno žganjopitje pa povikša še nevarnost, ker spanje v pijanosti je o hudem mrazu naj bolj nevarno. Ker pa vsaki hudi mraz dosti tacihzaspancov pod milim nebom naraj-ma, je lahko zapopasti, da jih veliko zmerzne. Naj večji mraz je navadno takrat, kadar je vreme jasno, in v krasnem Petrogradu je navadno „naj lepši dan" takrat, kadar mraz doseže 30 stopinj na gorkomeru. Nebo je jasno, solnce sije lepo, kakor nikjer drugod, in žarki njegovi se lomijo skozi tisuč in tisuč ledenih kristalov v krasnih barvah. Iznad hiš in tudi zakurjenih cerkva se vali gost dim kviško, da bi človek mislil, da v vsaki hiši je parnica. Sneg in led po ulicah in na Nevi sta bela in lična, kakor da bi bilo vse iz cukra narejeno. Celo mesto je odeto z belim oblačilom in vse strehe se blišče v ledenem kinču. Voda zmerzne, kamor koli jo vliješ; in studenci, štirne za ljudi in živino, sploh vse je zamerznjeno. Po ulicah pa se vsak giblje in hitro gre, sicer mu je merzla smert za petami. (Palje sledi.) — 263 — — 267 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Neva, odtok ladogaškega jezera, je velika reka, pa ne velike deličave, ktera se eno miljo pred svojim iztokom v čvetero velicih in v več manjših strog razliva, ktere so lepemu arhipelagu podobne, s kterega se očem razgerne krasota Petrograda tako zanimivo, da se je človek nagledati ne more. Da so reke mestom v veliko rečeh neizrečeno koristne, je gotova resnica; ravno tako je tudi Neva na nje bregovih sozidanemu stolnemu mestu v velik dobiček. Po oji se vozi iz notranjih dežel rusovskega carstva vse, česar Petrogradčani za se in za svoje domače živali potrebujejo, to je, živež, klaja, obleka itd. Po nji se pripeljejo v Petrograd naj lepši obertniški izdelki iz ptujih dežel, po kterih rusovski velikaši radi segajo; ona napaja Petrogradčane z merzlo in bistro vodo in jih zaklada z mnogoverstnimi žlahnimi ribami, ktere Rusi prav veliko obrajtajo, in ktere se pri njih obedih prav pogo-stoma narajmajo. Ona opravlja, kamor zadene, najnižje hišne opravila, opere kar je umazanega, cedi in snaži, kar je zanemarjenega, naj je na ulicah, straniših, podzemeljskih žlebovih ali družin nečednih krajih. Nihče se ne more čuditi, da je Neva pri Rusih vsakdanja govorica, kjer se od nje koristi in hvale ravno tako pogo-etoma pripovedovati sliši, kakor pri mornarjih od morja, ali pa pri Egipčanih od bJagodarnega Nila« Vendar ni Fetrogradčanom vselej po volji; Neva jim včasih tudi težave in britkosti napravlja, posebno takrat, kader se čez svoje bregove razlije in jim verte potopi in hiše poškodje, in vse, kar imajo, pokončati žuga, česar pa ni samo Neva kriva. Le škoda, da jo ojstra zima skoraj polovico leta v svoje ledene spone zakuje, da se ne more kreniti, ne na eno, ne na drugo stran, in le šest meacov oblago-daruje Petrogradčane s svojimi obilnimi darmi. Še le mesca aprila, malo kadaj mesca sušca, se toliko ogreje, da jame nje ledena odeja pokati in se naprej pomikati. Te dobe Petrogradčani neizrečeno teško pričakujejo; in ko se začno ledene ploše naprej pomikati, da se tam pa tam pokaže ledii prosta Neva, začno topovi s terdnjave grometi in prebivavcom zaželjeno pomladansko veselje oznanovati. Zdaj stopi, naj je podnevi ali ponoči, poveljnik terdnjave v slovesni obleki in v družbi svojih oficirjev v krasno ovenčan čolneč, ter jadra na uno stran reke proti carski palači. Zajme v lep in velik kristalnast kozarec bistre vode iz Neve, da jo čaru, kakor pervi pomladanski dar, daruje in mu naznani, da je zimska sila odjenjala, da se bo kmali vesela plavba na Nevi osnovala, ter mu pokaže pervo barkico na bregu, v kteri se je srečno čez Nevo pripeljal, in mu poda kozarec vode, kterega car na zdravje stolnemu mestu izprazne. To je pač nar dražji požir vode, kolikor se je na zemlji popije,— car mu namreč kozarec po stari šegi z rumenimi zlati napolnjen nazaj poda. Ker so pa kozarci od leta do leta veči prihajali, je moral car o tem času tudi več vode popiti, in vedno več rumenjakov plačati, zato je bilo poslednjič sklenjeno, poveljniku v kozarec le 200 zlatov za podarjeno vodo vložiti. Pač cesarsko darilo za kozarec vode! Zdaj so oči Petrogradčanov le na Nevo obernjene, kadaj da bo ves led po nji splaval. Posebno kupci se prave odmeke vesele in jo željno pričakujejo, ker se po vodi marsikterega obertniškega dobička nadjajo. Delavci in tesarji si veliko zaslužka pri popravljanju mostov pridobiti mislijo. Tudi imenitne Rusinje tega časa kaj serčno žele, ker vejo, da, če led na Nevi in kronstadskem zalivu zgine, prijadra neutegoma dovelj ljubeških bark z blagom nove šege iz Pariza, po kterem že pol leta hrepene. Ravno tako se tudi bukvarji in vsi ukaželjni vesele, zdaj zvediti, kaj je v Europi čez zimo v raznem slovstvu beli dan zagledalo. Domači betežni kakor tudi po domu zdihajoči ptujci ne morejo dneva odmeke pričakati, ob kterem gredo ti v svojo zaželjeno domovino, uni pa v od zdravnikov nasvetovane toplice v ptuje kraje zgubljenega zdravja iskat. Ta čas je le ena govorica v Petrogradu: ali se bo led na Nevi veliko nedeljo, ali pa veliki ponedeljek otajal, in zastran tega ali unega dne se tudi marsikaka velika stava napravi. (Dalje sledi.) — 279 — Ozir po svetu. Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Rasi porabijo vsako leto veliko ledu pri svojem gospodarstvu. Vsako pijačo hladijo radi z ledom, vži-vajo radi vledeue sladeice, ki se skoz celo poletje na ulicah na prodaj ponujajo, in pijo ne le ledeno vodo, ledeno vino, ledeni 61, temuč tudi ledeni čaj, v kterega, namesti sladkora, devajo kosčike ledu. Njih kratko pa grozno vroče poletje bi pokvarilo vse njih jedila, ako bi jim zima obilo ledu ne ponudila , s kterim poleti varujejo jelo in pilo gnjilobe. Ledeni hram (klet) mora tedaj na Kusovskem skor vsaka hiša imeti, v mestih ravno tako kakor na kmetih. V Petrogradu samem je blizo 10.000 tacih hramov. Za vsak hram se potrebuje kakih 50 voz ledii; mesarji, ribčarji, kvasarji pa imajo tako prostorne hrame, da po več sto voz ledu va-nj gre. Posebno veliko ledu pa potrebujejo olarije in žganjarije, tako, da se sme reči, da naj manj 500.000 voz ga samo za nje iz Neve vsako leto izvozijo. Nevini led je navadno poldrugi do 2 vatelja debel, sekajo ga na enakomerne štirivoglate kose. Ko leži na snegu, je lepo zelen, terd, brez razpok. Mikavno je viditi, kadar ga lomijo kakor skale v velikem rudniku. V hramih skladajo en kos na druzega, na obeh straneh pa ga zlože v velike zidove. V tem ledenem zidovju napravijo potem omare in police, kamor postavljajo meso, mleko itd. Tako ravnajo z ledom pri veličin dobro gleštanih gospodarstvih. Navadna narodna šega pa je, velike kose ledu nametati v hram, potem ga z betom razbiti na drobno in ga po vsih kotih terdo zatla- čiti. Na to vižo ostane led še bolj stanoviten, ker zdrobljeni kosci kmali epet zamerzaejo skup. Otoki Neve, na kterih je petrogradško mesto sezidano, so zlo plitvi; tako da nobena hiša ne stoji višje kakor za 12 do 14 čevljev nad navadnim stanjem morja. Ce se tedaj Neva ob povodnjih za 15 čevljev naraste, je že celo mesto pod vodo, — če pa se voda vzdigne za 30 do 40 čevljev, potopi celo mesto. Zaliv nniškega morja se razteguje s svojo naj večjo daljavo naravnost od Petrograda proti sončnem zahoda, od ktere strani žagajo naj nuji viharji, ki tedaj valove morja naravnost v mesto ženo. Ker pa se Neva ravno pri Petrograda v morje izteka, žene svojo vodo ravno unim morskim valovom na-sprot, — vsak si lahko misli, v kakošni nevarnosti je Petrograd, ako zadene sila morja s silo Neve skup. Nadloga povodnji je tu nepopisljiva. Še so v žalostnem spomina tisti dnevi leta 1824 mesca listopada, ko je Petrograd potopljen bil. Huje povodnji, kakor te, niso doživeli še Petrogradčani; po vsih ulicah se na hišah še zdej vidijo znamnja, kako visoko je prikipela voda. Skozi oknja je derla v višje hiše, in veliko majhnih lesenih je polagoma vzdignila od tal, da so plavale kot barke Noe-tove po Ne vi. Po visocih drevesih, na ulicah zasajenih, so sedele cele trope ljudi, kakor vrabci, ki prehitani od valovja, so zbežali na drevje. Naj huje je pa to bilo, da nihče ni mislil, da mesta tolika nevarnost žuga, ker brez posebnega šuma in hruma se je razlila voda po njem 17. listopada. Veliko hiš je še le dragi dan se poderlo, ko je povodinj jenjevala. Se ve da silne mo-čirnosti ni bilo po nobeni viži iz hiš spraviti, in da je potem veliko ljudi zbolelo in so se izcimile hude kužne bolezni, ki so terpele več tednov. (Konec sledi.) — 283 — Ozir po svetu. Potopisne čerticei iz Petrograda. (Konec.) Nova je pri svojem iztoeju ravno tako bistra, kakor pri izvira. Res je, da nevajenemu se spervega ne prileze nje okus, zato jo Rasi tudi z vinom in rumom zmešano pijo. Toda človek se je kmali privadi in jo Teč obrajta, kakor marsiktero drago. Petrogradčani so vselej veseli, po popotvanji domii pridši, da se zopet Neve napijo. Od nje se celo pripoveduje, da si je dajal car Aleksander vode iz Neve v steklenice natakati, in za njim, koder je potoval, pošiljati. Za umivanje je ravno tako obrajtana, in tukajšni Angleži enoglasno lepo beloto svojega perila le vodi iz Neve prilastujejo. Le škoda, da nima Petrograd nobene štirne, in še celo žlebov ne, po kterih bi se voda iz Neve v hiše napeljevala, zakaj gotovo bi marsikteri mestjan cel del Nevine struge, ktera mu ni po volji, rad odstopil, če bi le štirno na kakem všečnem kraji imeti zarnogel, da bi mu dotekalo dovelj vode. — V studencih pa, ki so v mestni okolici, je tako slaba voda, da ni za piti, izvira pa večidel iz močvirnih tal, in ji pravijo ;,černa studenčnica". Vsa voda, ki je mesto potrebuje, se mora le v Nevi zajemati. Zato pa imajo Petrogradčani v svojih hišah vodne sode, v ktere nalaš za to vdinjani voznik vodo vozi in tovori. On in njegovo kljuse imata z vodo celi dan dovelj opraviti. Revniši prebivavci pošiljajo pa svoje ljudi po njo na breg Neve, kjer jo z doizimi korci v svoje verče zajemajo, in kakor naši kočijaži, domii tovorijo. Premožniši imajo pa svoje lastne zajemališča, kjer se voda v majhnih hišicah iz reke tromba. Pozimi razne luknje v led vsekajo, v kterih se voda zajema in v bližnje iz ledu stesane korita vliva, da se konji napajajo. Vodoikarji z enim konjem in kapljivimi in škro-pivnimi sodi so žive podobe po petrogradških ulicah. Po cele rajde jih stoji pri zajemališčih. Na Rusovskem ne perejo perice nikjer drugej, kakor na bregu Neve, in sicer tako le: one pomakajo perilo v vodo in ga z gladkimi lopatami ali pa po koritu ploskajo. Tako prati se vidi pri vsih slavjanskih narodih od Petrograda do Macedonije. Še celo pozimi perice pazijo in gledajo, da jim perilnice ne zamerznejo; uter-jene Ruainje, naj zima in mraz še tako pritiska, so vseskozi pri vodi, neutrudljive pri perilu; čeravno so od nog do glave več ali manj oledene, jim ne pride na misel godernjati zoper hudo zimo. Da se pa petrogradške gizdalinke s perilom ne vkvarjajo, se tako ve. Še bolj ko perične šajke (plavi) so popotniku ribškl čolnovi zanimivi, ki se jim „skadoki" pravi. Vse kar lov, hranišče in prodajo rib zadene, je pri Rusih v naj boljšem redu, jo zato so tudi povsod omenjeni skadoki napravljeni. Čedne, lepo pomalane in krasno okinčane leeene hišice so, kakoršne se tudi na Labi in Alsteri vidijo. Napravljene so na plavih, ki so na bregu pripeti, na ktere se po bervih pride. Znotrej je prostor, kamor ribči suhe in nasoljene ribe obešajo. Sred hišice je dvoje svetih podob na steni obešenih s prižganima svetilnicama. Razun ribe sušiti in nasoljevati, imajo Rusi še to navado, da jih dajo zmerzniti. Pozimi se vidi dovelj omar okoli njih, ki so z zmerznjenimi ribami napolnjene. Na obeh straneh omenjenega prostora v hišici ste dve čedne izbi, ena za domačo družino, druga pa za goste, kamor hodijo radi frišni kaviar jest. Za hišico v vodi so velike shrambe (poltarji) za žive ribe, v kterih jih prav veliko množico hranijo, zakaj Rasi so jaki ribojedci. Neva je sred mesta eno versto (rusovsko miljo} široka, in brez vsih nje znamenitih ovinkov, čez tri nemške milje dolga. Lahko se razume, kakošne razgraje pozimi pri neizrečeni zmerzlini nje ledovje v Petrograda napravlja. Tukaj se da ponoči sred mesta popotovati, kjer se človek tako zapušenega misli, kakor da bi bil na morskih ledenih ilniških samotah. Luči mu iz hiš le od deleč blešče, luna in severna svitloba mu služite v razsvetljenje, kompas in zvezde so mu pa vodila. Kakor Petrogradčani ponočne veselice pozimi na ledu manj ob-rajtajo, kjer se pogostoma tatvine in umori primirjajo, tem raji jih poleti obiskujejo, kader se na Nevi brodarstvo oživi, ki ga Rusi med druzimi veselicami naj bolj obraj-tajo. Noči so prijetne in bistre kot ribje oko. Mesca junija in julija vse polno mergoli večin in manjših barkic po Nevinih bregovih, in življenje je tu ta čas tako prijetno, da vse kar veneške gondole le mikavnega imeti zamorejo, je le malenkost proti krasoti, ki jo Rusom Neva očituje.