Književnost in umetnost. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. Tomič, prot. I. deo. O čoveku (anatomija). Odobreno od min. prosvete. Ca. 246 slika u tekstu. Cena 45 Din. Str. 344. Izdanje: Izdavačka knjižara Rajkovič i Cukovič. Beograd. — Terazije. —k Torao Jedriinič: Druga srpska ali hrvatska čitanka za slovenske šole. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Cena trdo vez. 22 Din. Knjiga je prikladna za višje razrede osnovnih šol, za meščanske šole in za nižjo srednjo šolo. Odobrena je od šolske oblasti.  kpl. Jurčič-Bajuk: Tihotapec, ljud- ska igra v petih dejanjih. Ljudski oder 4. zvezek. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. —kpl. Službena pragmatika za državne nameščence je izšla kot XI. snopič Zbirke zakonov. Brošura, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, velja s poštnino vre"d 8.75 Din. —kpl. Josip Pavčič: Trije moški zbori. Pesem: »Nocoj je pa lep večer«, »Majolčica«. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani. —kpl. Marko Bajuk: Miklova Zala. Ljudski oder štev. 3. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. —kpl. Pesmarica. Zbirka t r o g 1 a s nih narodnih pesmi iz II. dela Pevske šole za ljudske, meščanske in glasbene šole. Sestavil prof. dr. Pavel Kozina. Cena 6 Din. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. —kpl. Pesmarica. Zbirka č e t v e r og I a s n i h narodnih pesmi v duru in pesmi v molu iz II. dela Pevske šole za ljudske. meščanske in glasbene šole. Sestavil prof. dr. Pavel Kozina. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. —kpl. Pesmarica, zbirka dvoglasnili narodnih pesmi iz II. dela Pevske šole za ljudske, meščanske in glasbene šole. Sestavil prof. dr. Pavel Kozina. Cena 6 Din. Založba Jug v Ljubljani. —kpl. Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole II. del. Spisal dr. Pavel Kozina, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je knjigo odobrila z odlokom z dne 10. septembra 1923, štev. 3349. Cena 26 Din. Založba »Jug« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Ocena prihodniič. Ocene. ¦—k Zemljepis Jugoslavije. I. del. Slovensko ozemlje. Sestavila Pavel Plesniear in Rado Grum. Z 10 zemljevidi in 24 pokrajinskimi slikami. Zemljevide narisal Ferdo Juvanec. Povojni čas pomeni za naše šolstvo nekako dobo spisovanja šolskih knjig, zakaj z osvobojenjem je bilo treba z dotedanjim poukorn in avstrijsko vzgojo obračunati. Poleg vseh potrebnih čitank je natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani tudi zgoraj navedeno prepotrebno knjigo. ki podaja zaokroženo celoto snovi o slovenskem ozemlju, t. j. spoznavanje naše alpske in zapadno kraške dežele kot dela naše velike domovine. Knjiga bo opora učitelju in učencu. Prvi si bo prihranil mnogo časa s tuintam potrebnim narekovanjem, drugi pa bo imel v šoli razloženo snov do popolnosti pred seboj, kar mu bo omogočalo ponavljanje in poglobitev. Sestava knjige omogoča učitelju obojen učni postopek: analitičen ali sintetičen in bo praktični učitelj lahko uporabljal tega ali onega. Knjiga vsebuje zemljepisno snov, ki po^svoji praktični razdelitvi ne obravnava naše ožje domovine samo iz navadnega zemljepisnega vidika, temveč sta jo spisovatelja koncentrirala tudi z ozirom na kulturni d.el. industrijo, gospodarstvo itd. S tem, da knjiga navaja zveze med kulturno zemljo in med človeštvom. nied prirodnimi zakladi, njih lepotami in njih uporabi po človeku, je podana jasna. oblikovita slika naše ožje domovine in sta spisovatelja postavila knjigo na zdravo podlago s pravilno metodično potjo, ki omogoča prav uspešno gojitev miselnega pouka, kakršen se danes splošno zahteva in uvaja. Materijal je podan v lepem, ljudskem m preprostem jeziku. Hvalevredno je, da knjiga nima začrtanih naših meja tam, kjer ]!h je potegnila sanžermenska in rapallska pogodba, saj to je edino prava pot, da vzbudimo v srcih naše mladine zanimanje in ljubczen do ugrabljene naše slovenske zemlje, do naših trpečih bratov in sester. Zemljevide je narisal poznani šolnik Feido Juvanec z veliko vestnostjo in natančnostjo in niso preobloženi kot navadno. Vsebujejo le v knjigi obdelano snov, kar je za prvence v zemljepisnem pouku sploli, kakor tudi za vajo v čitanju zemljevidov velike vrednosti. Knjigo je odobrila pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere z odlokom z dne 20. februarja 1923. št. 394 kot pomožno knjigo in jo višji šolski svet priporoča v nabavo učiteljem in učencem. Temu priporočilu se tudi mi z veseljem pridružujemo, ker delo zasluži priporočila. —k Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Sestavila: J. M e š i č e k in F r. D r n o v š e k. Odobrena od učne uprave kot pomožna učna knjiga. Cena trdo vezani knjigi 12 Din. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v L j u b 1 j a n i. Posebno sedaj, ko je Srednja Evropa izpremenila svojo obliko in so tudi druge države v Evropi dobile svoje izpremembe in korekture, bo knjiga prav dobrodošla tako učencu kakor učitelju. Knjiga našteva in opisuje nove države: Republiko Avstrijo, Republiko Madjarsko, Čehoslovaško republiko, Zvezno republiko Nemčijo v novi obliki, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Reko kot samosvojo, Republiko Poljsko, Republiko Ukrajino itd. Sestavki so pregledno sestavljeni in ne preobširni, tako da jih učenci prav lahko obvladajo. Zastopane so vse države Evrope, Azije, Afrike, Amerike, Avstralije do Oceanije. V uvodu je razdelitev zemljepisne tvarine. Posebno spretno je sestavljen zvezdoznanski del, ki obravnava: vsemir, nebesna telesa, oblike zemlje, velikost in oddaljenost solnca, dozdevno premikanje solnca, globus in njega najvažnejše točke in črte, podnebni pasovi, zemljepisna širina in dolžina, vrtenje in tekanje zemlje, kako nastanejo letni časi, luna, kako se luna premiče, izpremembe lune, solnčni in lunin mrk, koledar. Knjigo prav toplo priporočamo. —k Josip Pavčič: »Trije moški zbori«: Pesem. Nocoj je pa lep večer, Majolčica. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani. — Izdaja društvenili muzikalij za leto 1922./23. — Trije lepi moški zbori, trije lepi biseri svežega, pristno narodnega duha, ki se bodo kmalu udomačili med vnetimi pevci. Hvaležno narodno besedilo O. Župančičeve »Pesmi«, narodne »Nocoj je pa lep večer« in Cv. Golarjeve »Majolčice« je navdušilo znanega našega odličnega skladatelja Pavčiča, da je ternu besedilu zložil jako primerne napeve ljubeznivega narodnega značaja. Prva in posebno tretja skladba sta ritmično sicer nekoliko bolj težavni in zahtevata prožnih, izvežbanih glasov, zato pa sta jako učinkoviti ter ju bodo pevci zaradi njunih prikupljivih napevov kmalu in lahko obvladali. Motiv druge skladbe »Nocoj je pa lep večer« nam je že znan iz Emil Adamičevega samospeva, ki si je zanj sam sestavil besedilo. Ko smo prvič čuli opernega pevca Betetta peti ta samospev, je bilo občinstvo naravnost navdušeno za to pesem, ki jo je moral Betetto kar trikrat ponoviti. Pavčič je v moškem zboru spretno razdelil to pesem med otožnega, veselega in zaljubljenega fanta. Spočetka mehak, miren in sanjav zbor otožnega fanta, ¦— kar se oglasi veseli fant: »Jaz pa pojdem na vas!« — in zaljubljeni fant mu odgovarja: »Jaz pa zapojem na glas!« — in ves zbor razposajeno veselo vriska v svetlo noč. Pesem ni težavna, pa je jako učinkovita. Priporočamo zbirsko vsera moškim pevskim zborom v nabavo. Dobiti jo je v Glasbeni Matici v Ljubljani. —a— —k Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 151. Cena vezani knjigi 26 Din. — Učiteljska tiskarna je začela zadnje čase posvečati vse večjo pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar je pri pomanjkanju tovrstnega čtiva pri nas še posebno hvalevredno, saj so ravno pravljice in pripovedke nedvomno najlepše in najzdravejše čtivo za mlajši svet. Doslej je izdala že češke in srbske, sedaj so pa izšle tudi zgoraj navedene kitajske v spretnem Erjavčevem prevodu in prikupni zunanji opremi. Vseh je 39, ki jih bo čitala mladina z velikim užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po njih gotovo z zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslej popolno tuj miselni svet. Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav toplo.  —k Zoologija za učiteljske škole i više razrede srednjih škola. Napisao Milan M. T o m i č , prof. kraš. gimn. 1. deo. O čoveku. (Antropologija). Odobreno od ministrstva prosvete kot učna knjiga. 246 slik k tekstu. Knjiga je doživela že tretje izdanje, kar izpričuje njeno praktičnost in temeljitost. Obsežno delo ima primeroma izredno nizko ceno, obvlada pa vse, kar je učitelju, inteligentu in celo narodu nujno potrebno vedeti iz tega polja. V uvodu avtor razpravlja o opredelbi zoologije in njeni zvezi z ostalim prirodnimi vedami, o važnosti zoološkega pouka, o higijeni, ki jo jfe potreba potom šole razširiti v najširše mase naroda. Temu slede najvažnejša poglavja iz morfologije. Predvsem je poljudno znanstveno predočeno poglavje o staničevju v splošnem, o protoplazrni in glavnih pojmih bakteriologije in njenimi glavnimi raziskovalci in veljaki na tem polju; predvsem omenja dr. Pasterja. Temu sledi notranja analiza človeškega telesa in nadalje razprava o okostju. pri čemer avtor sproti opozarja na higijeno pri posameznih delih okostja, da se ne poškoduje in spači, n. pr. higijeno sedenja posebno pri otrocih, obutve itd. Okostno staničevje obdeluje pri pripadajočem oddelku, kakor prične enako naslednje poglavje s sestavinami mišičevja in prihaja nato na opis in higijeno mišičevja samega. Na enak način, posebno zanimivo in obširno razpravlja o oddelku živčevja. Pri tem se sproti dotiče važnosti in funkcije živčevja z ozirom na posamezne organe človeškega telesa. Tako obdela v tej zvezi možgane, vazomotore, vid, sluh, voh, okus in pri tej priliki obdela oko, uho, nos in usta. Vse poglavje je pa prepreženo z bogatimi zanimivimi poizkusi, kar posebno povzdiguje knjigo in ki so še posebej pojasnjeni z mnogobrojnimi skicami. Temu šele sledi podroben spis notranjih organov človeškega telesa, pri čemer posveča največjo pozornost krvnemu toku, krvni sestavini (krvnim telesom), pljučam, pri čemer obravnava umetno dihanje in prvo pomoč, srcu in žilevju ter v tej zvezi limfatičnemu sistemu itd. Skratka: knjiga je mojstersko sestavljena, njena metoda je zanimiva in vzgojitelji, ki so po temu delu vzgojeni ter imajo pri tem še srečo, da dobe dobrega profesorja, bodo pravi blagoslov za šolo in narod, z ozirom na znanje in praktično uporabo ter popularizacijo tega znanja med narodom, kar je gotovo velike važnosti za narodovo zdravstveno stopnjo. —k. —k Jurčič-Bajuk: Tihotapec. Steržajeva dramatizacija Jurčičevega »Tihotapca« je že dolgo pošla. Zato je bilo popraševanje po tej priljubljeni igri prav veliko in Bajuk je ustregel živi potrebi, da je na novo priredil to priljubljeno Jurčičevo povest. Šestnajst moških vlog in tri ženske nosijo vso igro. Kar bo ljudstvu ugajalo, bo originalno moževanje dolenjskih kmetov. Intrigant Tekmec, ali Fortunatek je krasna komična vloga zahrbtnega sebičneža, ki je obenem tako dovtipen, da bi ranjki Verovšek Tekmeca priklopil k svojemu Mozolu, Krjavlju, Ježu. Tudi Kokočarica, je prav izvrstna ženska vloga, ki s svojo jezikavostjo vzbuja salve smeha. Tihotapec France in graničarski stražmojster Peč, sta pa dve vlogi, ki zahtevata resno zasedbo, ker sta prav težki. Igra je efektna, morda je malo preveč pretepaškega v njej, slog pristno Jurčičev, konec spravljiv in blagovplivajoč, scenerija priprosta, da jo zlahka zmore vsak podeželski oder. Dejanje je bogato, le v skrajni sili, ob tehničnih nemožnostih, stopi na mesto dejanja pripovedovanje, ki pa ni nikjer utrudljivo. »Tihotapec« se bo gotovo pritihotapil po vseh odrih slovenskega ozemlja z velikim uspehom. —k Miklova Zala. M. Bajuk. Sketova poljudna povest »Miklova Zala«, ki je bila ena najbolj priljubljenih publikacij družbe sv. Mohorja, je doživela že tri dramatizacije. Za Špicerjem se je je lotil Danilo Cerar, a šele Bajukova prireditev je šla v tisk. Igra je prav pripravna za ljudske odre po deželi, ker je pristna ljudska igra, ki ne stavi na igralce pretiranih težkoč in ki tudi tehnično ni preveč težka. Morda bi bilo dobro, ako bi prireditelj dodal nekaj režijskih opazk, ker ne vem, ako bo znal vsak priprost podeželski režiser prvo sliko petega dejanja brez nadaljnega uprizoriti. Slog je jedrnat, pripovedovanje omejeno na minimum, nepotrebne epizode so izpuščene, dolgosti dialoga nikjer ne opaziš, govorica je naravna, dejanje napeto. Plemenita tendenca zakonske zvestobe je jasno in krepko, a vendar ne usiljivo povdarjena. Osemnajst moških vlog in tri ženske ni preveč za naše razmere. Oderske slike so zanimive, konci dejanj efektni. Mestoma bi se dala uplesti še kaka pesmica, kar bi igro le poživilo. Igra bo našla svojo pot preko vseh ljudskih odrov in bo izpolnila svojo vzgojno nalogo med ljudstvom in vzbudila spomin na strašne dneve turških navalov na naše kraje i'i klicala gledalcem, da je tudi zasedena Koroška naša slovenska zemlja. —k Pesmarica. Zbirka troglasnih pesmi. P. Kozina. Seznamek pesmi: Ena ptička priletela, Jaž sem liodil po planincah, Kaj pa ti pobič, Kaj ti je deklica, Kje so moje rožice, Oglar je zauber fant, Po cesti gre, Po jezeru, Preljubo veselje, JRasti rožmarin, Roža na vrtu zelenem ¦cvete, Sem slovenska deklica, Slišala sem ptičko pet', Tam za turškim gričem, Visoka je gora, Vse je veselo kar živi. —k Pesmarica, zbirka dvoglasnih narodnih pesmi. Dr. Pavel Kozina. Vsebina: Barčica, — Bežimo, tecimo!. — Bože pravde, — Jarko sunce, — Jager pa jaga, — Kje so moje rožice, — Ko ptičica sem pevala, — Ko ti kupi, — Lepa si pomlad zelena, — Lepo ini poje črni kos, Majhna sein bila, — Mati zakliče, — Nd planinah solnčece sije, — Nocoj je en icp večer, — Nevena, sestra moja, — Oj oraču, — Oj ta soldaški boben. — Otrok živim v veselju, — Po jezeru, — Popotnik pridem čez goro. — Preljubo veselje, ~Pridi Gorenj'c, — Slišala sem tičko pet, — Škrjanček, — Vrbniče nad morei.i. —k Pesmarica. Zbirka četveroglasnih narodnih pesmi. Pavel K o z i n a. Seznatnek pesmi: Dabi bila lepa ura, Fantje se zbirajo, Gor' čez izaro, Jest pa 'no šišico 'mam, Jest žalosten biti ne morem, Na v'sokem Obirju. Oj, ta mlinar, Po jezeru, Tam na tem hribu, Ura dvanajst je odbila. Vodica med gorami, Vse j' veselo, kar živi. — Seznamek pesmi v molu: a) dvoglasne; Ah, što ču? Čija je ona djevojka? Milič ide strančicom; b) troglasne: Čija je ona djevojka? Izabrat stručak do zemlje, Tavna noči, Ti si mati; c) četveroglasne: Crna goro, More koj' ti kupi šaren fuštan, Sindžiriči zvece ta vala. Državna himna.