URN_NBN_SI_DOC-V0EOZKXV

IN MEMORIAM— OBITUARY ZAPUSTILA NAS JE DUŠICA MARNOVA Franc Drolc Na viškem pokopališču v Ljubljani smo se 7. septembra 1984 od nje poslovili svojci, prijatelji in kolegi iz kranjske Osrednje knjiž­ nice, kateri je namenila 25 let vzornega dela. Ljubljančanka po rodu, ki je po končanem študiju slavistike na filozofski fakulteti (1944/45) nekaj let posvetila pedagoškemu delu (Stari trg pri Ložu, Črnomelj, Jesenice, Ptuj in Kočevje), je vse svoje moči pustila na Gorenjskem, kamor je prišla leta 1955 v ta ­ kratno študijsko knjižnico v K ranju in tu ostala do upokojitve leta 1980. To so bila pionirska leta knjižnične ustanove, ki jim je Duša Marnova ob profesorjih Stanku Buncu in Antonu Pavliču vtisnila neizbrisen pečat. Ko smo prihajali mlajši sodelavci v to ustanovo, smo na vsakem koraku srečevali njeno delo. Od začetkov, o katerih sama ni rada govorila, od naših prvih inventarnih knjig, v katerih še danes prepoznavamo njene izbrušene vpise, kakor da so od vče­ raj, pa do katalogov, na katerih je delala skoraj vse življenje in v katerih vsak dan prepoznavamo njen pisalni stroj in osebni čar njenega dela. Tisto, kar je bilo naravnost pretresljivo ob delu s prof. Marnovo, je bila opora brez rezerve, ki jo je ponujala vsakomur, ki se je uba­ dal s strokovnimi problemi, opora, ki se rodi le iz kontinuitete in predanosti svojemu delu. Temeljno humanistično usmeritev študij­ ske knjižnice je od njenih začetkov oplajala z naravnost izjemnim poznavanjem sveta glasbe in lepih umetnosti. H krati je bila v knjižnici in ob svojih sodelavcih prisotna tudi s svojo globoko človečnostjo. Vsi, ki nam je tudi v osebnem življenju stala ob strani s čustvom in treznostjo, smo prav zaradi njene zadr­ žanosti in askeze velikokrat pozabljali na gorje, s katerim ji živ­ ljenje ni prizanašalo, pozabljamo na mučno bolezen, ki ji je dolga leta jem ala življenjsko moč.