[ ftrjifiJSKA lfr«Jovelj, želimo oplemenititi z dejavnostjo vseh družbeno-političnih orga- nizacij. V prihodnje naj bi v družbenih centrih vsak občan dobil odgovore na vprašanja, ki ga zanimajo (tako s področja gospodarstva, družbenih služb, zunanje politike itd.). Preko delovanja družbenih centrov naj bi prišlo bolj do izraza tudi delo in javnost dela vseh družbeno-političnth ta drugih organizacij ter društev, tako Socialistične zveze, DPM, ZB, Rdečega križa, Zveze mladine, Zveze sindikatov, Društva inženirjev ta tehnikov, Društva ekonomistov ln drugih. Da bi lahko vse to dosegli, bo treba za družbene centre zagotoviti solidno materialno osnovo ln prostore, v katerih se bo občan počhtil domače Trenutno so dani najugodnejši pogoji, predvsem kar zadeva prostore, za delo družbenega centra v Delavskem domu, delno tudi v domu Svobode II, manj že v domu Svobode Zasavje. Zaradi tega bo potrebno, da se v 7-letne perspektivne programe razvoja vključi tudi ureditev družbenih centrov povsod tam, kjer se kaže potreba. Kaj vse je bilo doslej že storjeno? — Občinski svet Zveze kuiturno-prosvetnlh organizacij trboveljske občine Je že pripravil sestanek s predstavniki društev, na katerem so razpravljali o akciji za ustanavljanje družbenih centrov. Občinski odbor SZDL Trbovlje pa je na zadnjem sestanku s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL razpravljal o iniciativi teh organizacij pri ustanavljanju družbenih centrov. Zdaj so že v teku po krajevnih organizacijah SZDL sestanki, na katerih se predstavniki kuttunno-prosvetnih, družbeno-političnth ta drugih organizacij in društev dogovarjajo o programih družbenih centrov, ki naj bi bili zbir programov dejavnosti posameznih organizacij In društev, kar naj bi v večji meri občutili tudi občani sami Seveda pa bo treba vzporedno s tem reševati tudi probleme v zvezi z zagotavljanjem ustreznih kadrov aa delo v družbenih centrih. Gibanje gospodarstva v prvih osmih mesecih letos v Trbovljah IBT ŽE DOSEGEL PLAN FAKTURIRANE REALIZACIJE Gospodarstvo trboveljske občine dosega še naprej izredno zadovoljive rezultate, saj je planske naloge za razdobje janu- Gradbeništvo je doseglo do konca avgusta 70,6 "/• letnega plana fakturirane realizacije. Investieijski biro Trbovlje pa je kot ar — avgust preseglo za prva delovna organizacija N II/-. »------g * ln M nn Jnnnllf tvItATTol {dr A 7“/«; v primerjavi z lanskim letom pa se je povečala fakturirana reali-lizacija za 30*/o, plačana realizacija pa za 38*/«, in sicer ob 11 •/• povečanju števila zaposlenih. Dosežki trboveljskih delovnih organizacij pa bi bili še ugodnejši, če bi bila xa-dovoljivejša oskrba z reprodukcijskim materialom, saj je doseglo na primer nekaj delovnih organizacij nižjo proizvodnjo prav zaradi pomanjkanja reprodukcij -skega materiala. V prvih osmih mesecih letos so delovne organizacije s področja trboveljske občine dosegle 15 milijard 907 milijonov din fakturirane realizacije, vnovčene realizacije pa 14 milijard 848 milijonov din, in sicer pri 6203 zaposlenih. Industrija je dosegla 73,3 °/e letnega plana fakturirane realizacije; predvidenega plana niae dosegli le na rudnike rjavega premega; ostale delovne organizacije pa so planske naloge presegle, največ Cementarna tn ELIT, In sieer za 19*/e. na področju trboveljske občine dosegla in za 7,6 •/« presegla letni plan. Podjetje za PTT promet je osemmesečne planske obveznosti preseglo za 1,8'/«, trgovina za 6,8 •/«, gostinstvo pa za 6,5 "/s. Med gospodarskimi panogami beleži zadovoljive rezultate tudi obrt, ki je e fakturirano realizacijo 537 milijonov din dosegla že 89 •/• letnega plana. Tako je Metalija dosegla že 96,5 •/« letnega plana fakturirane realizacije. Slikarstvo In pleskarstvo 91.8*/«, Zlatarstvo 88.3 V«, Tapetništvo 85£*/« itd. Omeniti velja že nekaj dosežkov trboveljskih delovnih organizacij: de konca avgusta ue v Termoelektrarni proizvedli uzd 208 milijonov kWh električne energije; trboveljski rudarji no nakopali 876.750 ten rjavega premoga; v Strojni tovarni ee proizvedli 3256 ton redarske opreme In 703 ton t strojev In opreme za gradbeništvo; v Cementarni •o proizvedli 117.093 ton cementa; v Tovarni pohištva so izdelali 10.461 kosov pisarniškega in šolskega pohištva itd. 5 VPRAŠANJ - 15 ODGOVOROV O TRBOVELJSKEM OSNOVNEM ŠOLSTVU Podobno kot drugje po Zasavju, smo tudi v Trbovljah prejšnji teden obiskali tamkajšnje osemletne osnovne šole. Upraviteljem teh šol smo postavili že standardna vprašanja s področja šolstva. Ob začetku novega šolskega leta smo izvedeli sledeče. Se prej pa bi morda zapisali vprašanja, ki smo jih postavili upraviteljem; 1. STATISTIČNI PODATKI O ŠTEVILU UČENČEV IN ŠTEVILU ODDELKOV? 2. KAKO JE Z RAZPOLOŽLJIVIMI PROSTORI, KABINETI IN Z UČILI? 3. OBSTAJAJO KAKŠNI PROBLEMI V ZVEZI S STROKOVNIM KADROM? 4. KAKO JE S SREDSTVI SOLE? 5. SE MOREBITNI DRUGI PROBLEMI? ■ Na SOLI »TONČKE CEC« je e tem govoril upravitelj šele, tovariš FRANC DEZJOT: »Pri nas je vsega skupaj ne zadovoljuje njihova izobrazba. Manjka nam predvsem strokovnjakov za pouk matematike, fizike in angleškega jezika. Tu si bomo pač 980 učencev, na razpolago pa morali pomagati s honorar' imamo 21 učilnic. Ker je 32 nimi močmi. oddelkov, poteka pouk! v dveh izmenah — dopoldne in popoldne Ko smo že pri samem pouku, naj omenim, da mu edina Šola v Zasavju, Sredstva dobiva šola po pravilniku sklada, mi se tudi po teh sredstvih ravnamo, vendar računamo, da bodo ta sredstva letos premajhna z ki je uvedla sodoben kabi- ozirom na večje število uč-netni pouk. Ta oblika dela nih moči v novem šolskem pa seveda zahteva odpravo letu. Seveda sredstva ne za-tistih klasičnih učilnic in se doščajo po naših željah, po-pouk enega »JI dveh sorod- vem naj, da smo za nov kanih predmetov odvija vedno binetni pouk dali sredstva iz v eni flsti) učflnici-kabinetsu. To potem tudi terja selitev učencev iz prostora v prostor, toda rezultati pouka so aelo zadovoljivi. Posamezna učila so intenzivneje in bolj racionalno Izkoriščena. Za ta učila smo dali skupno 2 milijona dinarjev. Poleg ie omenjenih prostorov imamo na Šoli še prostor, kjer predvajamo filme, prav ggtovo pa bomo kupili še televizijski sprejemnik. Tudi telovadnico bomo v kratkem uredili, tako da bo pouk telesne vzgoje otekel' tako, kot je treba. Število strokovnega kadra (36 oseb) zadovoljuje, pač pa ČIMPREI PROUČITI VZROKE ZA visok bolniški stalež dokaznega od 15.000 do 20.000 din 1.083 * **" /v'n do prekomernVianbolniški stalež. gradiva, ker delovne organi- ^loOO^naricv °UMupravi Potem, ko bo komisija izde- zarije pošiljajo večkrat ne- 25.000 d,nyjcvL234 upravi lala ustrezno analizo, naj bi točne podatke. Prav tako ima Cerov; od J5®” Komunalni zavod za social- zavod mnogo težav s po- Omarjev 786 upraviecncev, no zavarovane] sklical posve- klicno rehabilitacijo mvali- od 30.000i do 35U00 *narwr tovanje na katerem naj bi dov. Le-to same delovne or- našli ustrezno rešitev od- ganizacije odklaniajo češ da Jad ^5.000 din pa pravo kritičnega stanja. nimajo primernih delovnm ,inravičenrev Skupščina _ Komunalne mest, pa tudi sami zavaro- 15^apzadnji skup5eim Ko skupnosti socialnega zavaro- yanci mnogokrat odklanja- munalne s^pn^Tsodalne------------------ ------- ------------ --------------- jo ponujena delovna mesta. zavarovanja za Zasavje so oddelkov v dveh izmenah, Po zakonu v • pOLlcjarili, da obstajajo pre- drugi razred pa celo v treh varovanju je treba , velike razlike med pokojni izmenah. Vseh učilnic je — ^Nct^^tnnnin stro nam> (stare iri nove), zaradi skupaj 10, od tega služi ena vanja za Zasavje je bila na in ie česar je skupščina soglašala za telovadnico, potrebovali zadnjem zasedanju informi kPl JP J5 z mnenjem, da naj bi v pri pa bi vsaj še en prostor, da ma tudi o delu in problemih PreJ; pa 1= v=a«h hodnje ^ ^Uka zase pokojninske in invalidninske ( p P določala valorizacijo pokoj službe. Videti je, da je letos rudarjih). - - - Trbovlje lastnega amortizacijskega sklada. O problemih bi tudi lahko nekaj povedal. Glede na veliko število naših učencev premišljujemo o Igrišču na prostem, ki naj bi bilo na severnem pobočju hriba. Načrt tudi že imamo, odprto je le ie vprašanje sredstev. Stopili smo že v stik z Ob ZTK in Ob SS, da bi se to izvedlo, saj bi to igrišče uporabljali lahko tudi novi stanovalci na Keršičevem hribu. Tudi vprašanje glede redne preskrbe z vodo se trenutno pojavlja. Vedeti moramo pač, da je v eni izmeni kar 500 otrok, ni pa vode, ki bi bila nujno potrebna vsaj v glavnem odmoru. To lahko privede do hudih posledic (možnost infekcije), kdo pa bo potem odgovarjal za vse to? Javne razsvetljave pred šolo prav tako ni. Zlasti v zimskem času bo to za otroke zelo težko, poleg tega pa naj poudarim, da je zaradi tega prišlo ie nekajkrat do vlomov! ■ NA SOLI »ALOJZA HOHKRAUTA« smo »ujeli« namestnika upravitelja, tovariša JELA POTOČANA, ki je dejal: »668 učencev obiskuje 21 . _ _ nin, zaradi česar naj bi sc — v primerjavi s prejšnjimi V informaci jo še podatki o ta pristojnost prenesla z leti — reševanje pokojnin upokojencih in njihovih po zveznih na republiške orga skih in invalidninskih zahtev kojninah. Zavod ima 5.493 neč. Zraven tega pa je skupkov hitrejše in je stvar gle upokojencev; pokojnino do ičina tudi menila, da naj bi de tega na tekočem. Vseka- 13.000 din prejme 1.154 upra pri pokojninah udeležencem kor pa je pri samem reševa- vičencev, od 13.000 do 15.000 NOB kriterije dosledneje nju še cela vrsta težav, zla- dinarjev 434 upravičencev, upoštevali' izmeno. Tudi ni prostorov, kamor bi lahko dali primerna učila. Ko smo že pri učilih, naj povem, da le-teh primanjkuje zlasti za pouk na višji stopnji. Čutiti je pomanjkanje biološkega in fizikalnega kabineta, pa tudi za iz-venšolsko dejavnost nimamo niti ustreznega prostora niti časa. Kolikor utegnemo, izkoristimo za to čas med dopoldansko in popoldansko izmeno. Program dela šole, ki bo gotov nekje v oktobru, bo zajel tudi izvenšolsko dejavnost in tako bo naša šola lahko nadaljevala tradicijo, saj je lani v okviru pionirskih iger in v svoji kulturni dejavnosti dosegla že lepe uspehe. Na nižji stopnji je strokovni kader zagotovljen, na višji stopnji pa je opaziti pomanjkanje strokovnjakov za matematiko, fiziko in biologijo. Premalo gre sredstev za osebne dohodke, čeprav se bo tudi to sedaj nekoliko uredilo. Potrebna bi bila prav tako sredstva za učila, nadalje za audio-vizuelne aparate (magnetofon, razni projektorji). V kolikor sedemletni plan ne bo predvidel gradnje novih šod v občini bomo investirali v dograditev šole — tu predvsem mislimo kabinete in telovadnico.« ■ SOLA »IVANA CANKARJA« Je pričela ■ poukom žele 21. septembra, toda kljub temu smo na šoli lahko govorili z novim upraviteljem, tovarišem FRANCEM KORENJAKOM. »Kot vidite, je pravkar v zaključni fazi adaptacija šolskega poslopja. V učilnicah delajo nove stropove. Ker prijave še niso dokončane, ti podatki niso dokončni. V centralni šoli "je 684 učencev, 25 oddelkov pa bo imelo pouk v 13 učilnicah. Podružnična Sola na Partizanskem vrhu ima 19 učencev, ki bodo imeli kombiniran pouk (od 1. do 4. razreda) v eni sami učilnicL Podružnična šola v Čečah ima približno 64 učencev s tremi oddelki, ki bodo prav tako imeli kombiniran pouk, toda z razliko od Partizanskega vrha v dveh učilnicah. Za vsa učila imamo en sam kabinet in je zato nemogoče preiti na kabinetni pouk. V naslednjem letu pa cnislimo preiti na ta kabinetni sistem dela, treba pa bo za to vsekakor nabaviti dovolj učil in opreme in poleg tega najti še ustrezne prostore. Zasedba kadrov je dobra. Na nižji stopnji so vsi kvalificirani, na višji pa vsa) večina, tisti pa, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, so to opravičili z dolgoletno prakso. Sredstev imamo pa seveda premalo, zlasti za nabavo učil. Ker je letos v učilnicah parket, bo treba nekje najti sredstva za garderobe na hodnikih, kajti otroci ne bodo smeli biti v učilnicah bosi. Tudi na telovadnico mislimo, kaj dosedanji prostor (učilnica!) nikakor ne ustreza Da pa je stvar še bolj .tragična1, nimamo niti športnega igrišča!« (iak) Problematika borcev NOV v Hrastniku V občini Hrastnik je nad 1200 članov Zveze borcev, med njimi so tadi 4 spomeničarji, 36 predvojnih aktivistov in 1 španski borec. Od skupnega števila je 468 članov ZB zaposlenih v delovnih organizacijah, 32 v kmetijstva, v družbenih službah 21, gospodinj je 87, npokojencev 512 m 7 zasebnih obrtnikov. V zadnjih nekaj letih je uspel občinski odbor ZBB NOV skupaj z vsemi drugimi odgovornimi forumi rešiti materialni položaj prvoborcev, spomeničarjev in predvojnih aktivistov. V zadnjem času pa vse bolj izstopa nujnost rešitve problemov v zvezi z materialnim položajem borcev — upokojencev, zlasti tistih s pokojninami do 23.000 dinarjev. Odgovorni organi pri Občinski skupščini Hrastnik so doslej najbolj kritične primere rešili potom sklada za priznavalnine. Slab pa je tudi položaj borcev — kmetov, ki so ostali v hribovitih predelih na kmetijah brez zadostnih sredstev. Občinska skupščina je doslej v najnujnejših primerih že odpisala V STP HRASTNIK SMO IZVEDELI: Prejšnji teden smo se v Hrastniku pozanimali za potek gradnje novih trgovskih lokalov. Izvedeli pa smo naslednje: TRGOVSKI CENTER V ZGORNJEM HRASTNIKU PRAV GOTOVO DO 29. NOVEMBRA! Gradbena dela so že v celoti končana, predstojijo še mizarska dela, zasteklitev, polaganje parketa, instalacijska dela m ureditev okolice. V novi trgovski zgradbi bo v spodnjih prostorih trgovina s tehničnimi predmeti (gospodinjski stroji, TV aparati, električni aparati), poleg tega pa bodo tu prodajali še porcelan, steklo, pohištvo, najpomembnejši pa bo tu vsekakor servis^ za popravile radijskih sprejemnikov in drugih električnih aparatov. Ta servis bo uredilo podjetje Elektro iz Trbovelj. V zgornjih prostorih centra bode prodajali manufaktur-ne in galanterijske artikle, bo pa tu še konfekcija s krojaškim servisom. Ta krojaški servis bo delal v okviru Obnove iz Radeč. SELE TA TEDEN NAČRTI ZA POTROŠNIŠKO SREDlSCE V SPODNJEM HRASTNIKU! Za potrošniško središče v Spodnjem Hrastniku bodo ta teden končani načrti. V tem središču naj bi bila samopostrežna trgovina, prodajali pa bode špecerijo, delikatesne izdelke, meso (na samopostrežni in klasični način), zelenjavo. Dosedanje poslovalnice bodo združili, v teh prostorih pa bodo Hrastničani lahko kupovali manufaktume izdelke, pohištvo, čevlje, pa tudi konfekcijo. (žak) davčne obveznosti, pričakovati pa je, da be Skupščina občine Hrastnik v bližnji prihodnosti razpravljala o popolni ukinitvi davčnih obveznosti za kmete — člane Zveze borcev. V delovna organizacijah pa je skrb za borce bolj sistematična. V zadnjem času so namenili največ jo pozornost vprašanjem okrog prekvalifikacije in osebnih dohodkov. Ta vprašanja so bila zadovoljivo rešena, čeprav je bilo okrog reševanja precej težav, zlasti na rudniku, in sicer zaradi precejšnjega števila teh primerov. Sicer pa je ostalo za rešitev še nekaj kritičnih primerov, ki jih bede skušali v Hrastniku v kratkem rešiti. Omeniti pa še velja, da je hrast niška Zveza borcev tudi že predla- gala Socialnemu zavarovanje, da zviša pokojnine. Precej problemov je tudi v zvezi s stanovanji. Nad 10 borcev je še vedno brez odgovarjajočih stanovanj, določeno število borcev pa živi v izredno slabih stanovanjskih razmerah. Spričo številnih problemov na tem področju bo občinski odbor ZZB NOV Hrastnik skupaj z Občinskim odborom SZDL Hrastnik izdelal analizo problemov in materialnega položaja borcev, ki jo bo predložil v obravnavo hrast-niški Občinski skupščini. Računajo, da bodo lahko na podlagi izdelane analize začeli še sistematičneje reševati preostalo problematiko borcev NOV na področju hrastniške občine. DOVOLJ OZIMNICE! Splošno trgovsko podjetje? Hrastnik je že sklenilo po« godbe, ki govorijo o ozimnH* pridelkih. Tako so Hrastni« čani brez skrbi glede krom« pirja, industrijskega grozdja in industrijskih jabolk. Pod« jetje je zagotovilo s sklenit« vi jo pogodb zadostno količi« ne teh pridelkov: 230 tod krompirja, približno 140 to4 industrijskih jabolk, 70 toR industrijskega grozdja — se« veda po prednaročilih. 5d mogoče cene: Krompir »cvetnik« bo 46 do 48 dinarjev za kilogram, jabolka po 40 do 45 dinarjev za kilogram, grozdje po 85 dinarjev istrsko, goriško pa od 85 do 95 dinarjev za kilogram. čeprav samemu podjetju primanjkuje skladišč, bo v Ie-teh tudi čez zimo dovolj krompirja, čebule, ozimnih jabolk in drugih prehrambenih artiklov (žak) odbora in komisij za naslednje obdobje. O delu hrastniške delavske univerze Delavska univerza je bila v Hrastniku ustanovljena leta 1959. S svojim dosedanjim delom in uspehi si je Delavska univerza v hrastniški komuni pridobila zaupanje In ugled vseh družbenih in gospodarskih organizacij ln tudi samih občanov. Skoda je le, da Delavska univerza nima svojih prostorov in predavalnic ln da ni v centru mesta. Tako pa sedaj hodijo iz ene predavalnice v drugo, iz prostora v prostor, zato je morda tudi obisk slabši, poleg tega pa tudi samo delo trpi. Zlasti v zadnjem času je moč čutiti čedalje globlje odnose med Delavsko univerzo ter med družbcno-političnimi, pa tudi gospodarskimi organizacijami. To je predvsem razvidno iz letošnjega programiranja DU, kjer sb omenjene organizacije sodelovale, ponekod pa že delajo posebne izobraževalne komisije. O programu dela za letošnjo sezono je povedal tovariš ZORNIK, direktor Delavske univerze v Hrastniku naslednje: —66WI66666H666t6>666M666HW6l6666rw»6(m66Wt»»96666 Obširen program ObO SZDL Fred kratkim je bvršni odbor občinskega odbora ZZB NOV pa bo izdelal ana-SZDL v Hrastniku razpravljal o obširnem programu dela lizo o problematiki borcev. Obširni so tudi programi komisij pri ObO SZDL Hrastnik. Komisije bodo pripravile številne analize, o katerih bodo potem, razpravljali na sejati izvršnega odbora in na plenarnih zasedanjih Občinskega odbora SZDL Hrastnik Tako bo npr. ideološka komisija pripravila analizo političnega razpoloženja z ozirom na nove gospodarske ukrepe, v sodelovanju z Delavsko univerzo pa bo pripravila seminar za nova vodstva svetov krajevnih skupnosti; organizacijsko-kadrov-ska komisija bo pripravila izbor kadrov za krajevne skupnosti ter izdelala profil kadrov za nove odbornike občinske skupščine in vodstva organizacij SZDL; komisija za družbeno upravljanje bo v sodelovanju z občinsko zvezo. DPM izdelala analizo Iz programa in razprav na seji izvršnega odbora izhaja, da bo občinski odbor SZDL posvetil posebno pozornost pripravam na konference krajevnih organizacij SZDL in na občinsko konferenco organizacije SZDL, predvsem še kadrovskemu sestavu novih vodstev, saj želijo, da bi bili kandidati za nova vodstva takšni, da bodo kos nalogam. C tani izvršnega odbora ObO SZDL bodo obiskali vse krajevne organizacije SZDL, kjer se bodo pogovorili o predstoječih nalogah. Zraven tega pa bo hrastmrški Občinski odbor SZDL pripravil v oktobru posvet z vodstvi KO SZDL. Sicer se pa bodo člani izvršnega odbora udeležili $e prvih sej svetov novoustanovljenih krajevnih skupnosti. V sodelovanju z občinskim odborom RK bo ObO SZDL v prihodnjem, obdobju obravnaval tudi' problematiko Rdečega križa; v sodelovanju z »Nrj kar povem, da delimo naše deio na tri vrste Izobraževalne dejavnosti. To so družbeno, Strokovno ln splošno (poljudno-znanstveno) Izobraževanje. K slednji panogi bi uvrstil še kulturno-estetsko izobraževanje. V zvezi z družbenim Izobraževanjem bomo letos v sodelovanju z občinskim komitejem ZKS organizirali politično šolo, ki bo intenzivnega tipa in bo trajala 30 do 35 delovnih dni — 8 ur dnevno. Tu naj omenim, da bomo priredili poseben se- minar za predavatelje, kjer jih bomo seznanili z osnovnim znanjem andragogike, politične ekonomije in pa z didaktičnimi principi. Formiramo tudi večerne politične šole za kadre v delovnih organizacijah (v glavnem za politične delavce v teh organizacijah) in pa večerno politično šolo za člane organizacije Zveze mladine. Pri družbeno-ekonemskem izobraževanju nameravamo prirediti seminarje za člane samoupravnih organov V delovnih organizacijah, v družbenih službah, šolstvu, zdravstvu, želeli pa bi izvesti še program, ki ga je izdelal občinski odbor SZDL in ki predvideva seminarje za vse Člane svetov novoustanovljenih krajevnih skupnosti, za člane hišnih svetov in predavanja o mednarodnem delavskem gibanju ter med« narodni politični situacij'!. Strokovno izobraževanje; z razpisom imamo v načrtu tečaje za usposabljanje proizvajalcev na delovnem mestu za pridobivanje strokovne kvalifikacije. Priredili naj bi tudi seminarje za knjigovodje v delovnih organizacijah, knjigovodski tečaj za blagajnike družbenih organizacij, pripravljalni'' tečaj mladine za Izbiro poklicev, tečaje za prvo pomoč, HTV tečaje,' poleg tega pa tudi šiviljske in gospodinjske tečaje. Splošno izobraževanje: z vabili ln lepaki vabimo v večerno osemletko, kjer naj bi bila dva oddelka, šolo za starše v okviru DPM, šolo za življenje, jezikovne tečaje (poslovna slovenščina, nemški in angleški jezik), po- ljudno znanstvena predavanja s tematiko obrambne vzgoje, znanosti ln tehnike in gospodarstva. Poživiti želimo tudi klubsko dejavnost pri Svobodah, filmsko dejavnost v zaselkih in organizirati čimveč razstav (likovnih, tehničnih, gospodinjskih itd.).« Drugo vprašanje se je nanašalo na problematiko kadrov: »Pri naši delavski univerzi delimo kadre na dve skupini, na notranje delavce in zunanje sodelavce. Pri notranjih delavcih se kažejo potrebe pri razširitvi analitskega dela. V Hrastniku in okolici so po dosedanjih analizah, ki jih je DU Hrastnik uspela izvršiti, potrebe take, da bo treba vsestransko angažiranje družbano-političnih in gospodarskih faktorjev, da bomo človeka izobrazili do stopnje, ki jo danes terja od njega življenje. Pri zunanjih sodelavcih — sem spadajo predavatelji — trenutno ni večjih problemov, ker je dovolj kadra za vsa področja, zlasti ni problem pri predavateljih za Hrastnik o otroškan varstvu v komuni in o problemih, ki se porajajo v zvezi s tem; komisija za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi pa bo izdelala analizo o materi« alnem položaju društev in organizacij ter o programUi dela. strokovno Izobraževanje, ra* zen za lesno stroko. Težje ps je s predavatelji, ki jih angažiramo za Izobraževanje na družbeno-političnem področ« ju (ekonomistov na primer sploh ni). V stiski prosimo za pomoč ljubljansko, celjsko in trboveljsko Delavsko univerzo, katerim tudi ml vračamo svoje predavatelje.« A. 2. RAZPRAVE O VEC VPRAŠANJIH Občinski komite ZKS v Zagorju ob Savi je na zadnji seji, 22. septembra, obravnaval predlog sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ ter poročila grup, ki so bile formirane v okviru ideološke in organizacijske komisije pri ObK ZKS. V razpravi je bilo poudarjeno, da naj bi ob širokih javnih razpravah o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ razpravljali še o aktualni gospodarski problematiki, o odnosu do družbenih služb, o organizmih družbenih organizacij ter notranjih vprašanjih y organizaciji ZKJ, zraven pa seveda nakazali tudi doseže-uspehe na posameznih predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ še volj široko področje zp delovanje komunistov, člani ObK ZK Zagorje ob Savi so po obravnavi predloga spre-' memb in dopolnitev v statutu ZKJ sprejeli tudi načrt širokih javnih razprav, Iz katerega izhaja, da bodo v SPREJET OKVIRNI PROGRAM DELA ZA NOVO SEZONO Na razširjeni seji obč inskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij zagorske občine so razpravljali o programu dela za novo sezono 1964/1965. premalo poudarjena vloga Zagorju ob Savi zaključili z Članov ZK in njihove pozipl- javnimi razpravami predvl- je v sistemu neposredne demokracije, saj na primer postavlja tudi nova Ustava občana v središče dogajanja; premalo konkretno je obdelano tudi vprašanje demokratičnega centralizma. Poudarjeno pa je še bilo, da se poraja vprašanje, če je os- doma ob koncu septembra. ObK ZKS Zagorje ob Savi je na zadnji seji obravnaval še poročila grup o angažiranosti članov ZK pri reševanju vprašanj v zvezi s prehodom na 42-umi delovni teden, Izkoriščanjem zmog- področjih. Sicer pa je bilo novna organizacija ZK v se- Ijivosti, obravnavo družbene- - ga plana in 7-Ietnega perspektivnega plana ter pri reševanju problemov v zvezi z nagrajevanjem tehnično-ekonomske inteligence; zbrano gradivo in ugotovitve bodo poslali v obravnavo osnovnim organizacijam ZK v delovnih organizacijah. Grupa organizacijske komisije pa je na seji ObK ZKS poročala še o stanju- v 4 os- na sej-f podčrtano, da je v danjih pogojih še lahko do- V ZAGORSKI DELAVSKI UNIVERZI kritično! Nikjer v nobeni zasavski občini ni pri Delavski univerzi tako kritično kot v Zagorju. Kje tiči zajec? 2e spet v sredstvih. Naj že v začetku povemo kar za ilustracijo, da dobi zagorska Delavska univerza letno le 506.000 dinarjev dotacije. Da pa je kontrast še večji, pa imajo v Zagorju za izpolnitev programa Delavske univerze dovolj predavateljskega kadra. Kar 35 je pripravljenih teh ljudi. Programi, ki zajemajo družbeno, strokovno in splošno izobraževanje, so zelo skrbno in dobro pripravljeni, vendar s tako skromnimi sredstvi zagorski Delavska univerza ne bo prišla daleč. Tudi razna podjetja se na vse mogoče načine Izgovarjajo, gorje ob Savi na zadnji skup-- jen s programom razvoja. Vse te akte pa mora krajevna skupnost pred sprejetjem obravnavati na zborih volilcev. nehanju veljavnosti splošne ga zakona o stanovanjskih vanjske skupnosti nadalje jejo delo do ustanovitve krajevnih skupnosti, vendar naj- činskem merilu. Ker je krajevna skupnost samoupravna skupnost občanov, zato s svojim statutom, ki ga potrdi občinska skupščina, samostojno določa svojo organizacijo in delo. Statut krajevne skupnosti podrobneje določa njeno območje, organizacijo in delo, financiranje, ustanavljanje.............................. , , . delavnic in obratov, sodelo- dalje do konca marca pri- močje krajevne organizacije vanje z občani ter druga hodnjega leta. Prav tako mo- Franca rakina. Centra in Za-vprašanja v zvezi z dejav- rajo stanovanjske oziroma savja, tako da bi bilo v Tr-nostjo krajevne skupnosti. krajevne skupnosti do preje bovjjah ustanovljeno sedem Krajevna .knp.ost ,preje- ...'edearga M. - Je ma svoj program dela in raz- teri sedanji servisi stano- mnenja da bi ustanoviU le voja, upoštevaje smernice vanjske skupnosti nadaiju- gtaln0 „redsed9tv0 ziK)ra vo_ lioev, ki naj bi opravljalo določene naloge na svojem območju. Občinski odbor SZDL je organiziral tudi posvetovanja s predsedniki krajevnih organizacij in predstavniki stanovanjskih skupnosti, na katerih so obravnavali priprave za razpravo na zborih volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti, o sestavi programov dela in statutov krajevnih skupnosti. Ti predstavniki so si bili enotni v tem, da je treba pri seslavi statutov, zlasti upoštevati programe dela krajevnih skupnosti, tako dn bo programiranje dela realno in nikakor zgolj deklarativno. Občinska skupščina bo sklicala prve dni oktobra zbore volilcev, na katerih naj bi občani odločili o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Ker bodo voliloi na ten zborih odločali o tako pomembnem vprašanju za njihovo območje, kot je krajevna skupnost, je prav, da se zbora volilcev udeleži sleherni občan. Z ustanovitvijo krajevne skupnosti se nadaljuje proces krepitve in razširjanja družbenega samoupravi j mja v občini, ki je temelj našega sistema socialistične demokracije. ob 17. uri v učilnici predvojaške vzgoje na Leninovem trgu. Za 22. volilno enoto: Za naselje Loke, Obrtniška cesta ter Leninov trg v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v skupščinski dvorani občine. Za 23. volilno enoto: Del Gimnazijske ceste, Vreskovo, Majcenova cesta in Ojstro od hišne številke 11 do 22 v sredo, dne 7. oktobra 1964, ob 17. uri v skupščinski dvorani občine. Za 24. volilno enoto: Drugi del Gimnazijske ceste ter Trg Franca Fakina v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu Svobode II. Za 25. volilno enoto: Savinjska cesta in Golovec v Sredo, dne 7. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu Svobode II. Za 26. volilno enoto: Kovinarsko naselje, Ceata Tončke Čečeve in Keršičev hrib v ponedeljek, dne 3. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu Svobode II. Za 27. volilno enoto: Celotne vasi in naselja Klek, Planinska vas, Prapre-če, Partizanski vrh in Čebine v nedeljo, dne 4. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih doma Točke Čečeve na Kleku. Za 28. volilno enoto: Vasi Gabersko, Knezdol in Vrhe v nedeljo, dne 4. oktobra 1964, ob 9. uri v prostorih v Paberskem. Za 29. volilno enoto: Čeče, Ostenk, del naselja Ojstro v nedeljo, dne 4. oktobra 1964, ob 15. uri v prostorih osnovne šole v Čečah. Pozivamo vse občane Trbovelj, da se zborov volilcev polnoštevilno udeleže in s predlogi, mnenji in sklepi odločajo o ustanovitvi krajevnih skupnosti aj opredelijo naloge občine za leto 1965. Urbanistični program mesta pred sprejetjem Nenehno rast našega gospodarskega in družbenega raz- kim blagom pa so predvidene veja spremlja sorazmerno nagla rast naših mest, pa tudi v obeh centrih mesta, tj. na našega mesta Trbovlje, kar narekuje potrebo po načrtni Trgu revolucije in v zgor-š«gmdnji mesta, ki mora temeljiti na skrbno pripravljeni njem delu Trbovelj. TJrbani-nrbanistični dokumentaciji. stični program prav tako do- loča komplekse za gradnjo šol, otroško-varstvenih ustanov, kulturnih institucij in objektov za šport ter predele v zgornjem delu Trbovelj za gradnjo nove lahke industrije. V času, ko je bil urbanistični načrt v Delavskem domu, so bila organizirana številna posvetovanja z delovnimi organizacijami, odborniki občinske skupščine, zastopniki svetov občinske skupščine, predstavniki dru-žbeno-političnih organizacij, strokovnih društev, kulturnimi ln drugimi javnimi delavci. Na teh posvetovanjih so bili dani razni umestni predlogi in pripombe k Izdelani urbanistični dokumentaciji, kar bo v veliki meri v pomoč občinski skupščini, ko bo končno sprejemala odlok o urbanističnem programu našega mesta. Izgradnja Trbovelj je do nedavnega odražala predvsem trenutne potrgbe in možnosti, ne pa trdnejšega koncepta, formuliranega v ustreznih urbanističnih načrtih, torej je sedanja podoba odraz nenačrtnosti v rasti, gostoti in razporeditvi prebivalstva in zazidanosti, posebej pa po nepopolnih proizvodnih kapacitetah. To stanje pa je seveda možno izboljšati ln nadoknaditi zaostanek preteklih let le z intenzivno rekonstrukcijo in izgradnjo mesta v posameznih fazah, povečati število prebivalstva na stanovanj- ____ skih površinah, kjer se za to skY Tekali in drugi objekti dane možnosti v nadaljnji preusmeritvi večanja proizvodnih kapacitet na področja, M bodo enakomerne Izrabljala delovne silo ter močneje izvajati vlogo regionalnega središča mesta. Nenačrtna izgradnja mesta Je predstavljala resne oviro za nadaljnje izgradnje, zato je občinska skupščina še pred leti naročila pri Investicijskem biroja Izdelavo urbanističnega načrta z vse potrebno dokumentacije, ki je bito mesecu juliju razgrnjena stanovanja pa bodo grajena v glavnem na Trgu revolucije, na Trgu svobode, ob Cesti I. junija, Kešetovem, Leninovem trgu, Trgu Franca Fakina in na nekaterih drugih manjših kompleksih, tako, da bi dosegli povprečno gostoto 130 prebivalcev na ha. Po programu Je določeno kot center mesta območje Trga revolucije, ki že sedaj predstavlja mestno središče, postopoma pa se bodo na tem trgu zgradili novi stanovanjski objekti in razne upravne In druge javne Institucije, kot so sodišče, uprave podjetij, razni trgov- Za osnovno preskrbo prebivalstva je predvidena maloprodajna mreža devetih centrov osnovne preskrbe, ki se ravnajo oziroma so vskla-jeni s planom razveja trgovine, ki je bil Izdelan za mesto Trbovlje, kolikor seveda V mesecu novembru bo terenske prilike In obstoječe skupščina sklicala posebne stanje dopuščata ee II centri zbore velilcev V centru in v osnovne preskrbe enakomer- zgornjih Trbovljah, na kate-no porazdeljeni po celem rib bo ponovno razgrnjena bo skupščina y*ekakor upo-mestnem področju. Speciali- urbanistična dokumentacija, števala ob sprejetju urbanizirane trgovine • potrošniš- take da bodo volUei lahko e stičnega načrta. Zato je prav, Problem Dobrne končno rešen! Vsakdo ve, kako pereče je bilo vsa leta po vojni vprašanje preselitve stanovalcev zgornje in spodnje Dobrne. Zaradi nenehnega premikanja tal kot posledice rudarjenja in pa dotrajanosti pred več desetletji zgrajenih zgradb in barak, ki so neprimerna, so stanovanja postala celo življenjsko nevarna za stanovalce. V zadnjih letih so se sicer iz tega področja izselili nekateri stanovalci in del zgradb je porušenih, vendar še danes na tem področju živi okoli 56 družin. Pred meseci so si predstavniki skupščine in rudnika ogledali položaj stanovalcev na Dobrni in Hohkrantovi koloniji. Razumljivo je, da je bil sklep samo eden: Se pred zimo je potrebno izseliti prebivalce, ker obstoječe zgradbe niso sposobne, da prenesejo, letošnjo zimo. Da bi kar najhitreje rešili družine tega področja, je skupščina občine sklenila s podjetjem za izgradnjo montažnih hiš »Krivaja« iz Zavidovičev pogodbo o dobavi in montaži 14 štiristanovanjskih hiš, v katerih bo 56 stanovanj. V pogodbi je označen tudi rok dograditve stanovanj in sicer 29. november. Skupščina je imenovala poseben odbor za izgradnjo tega montažnega naselja, prav tako pa tudi tehnično grupo za izvajanje del. Naselje montažnih hiš bo zgrajeno na zgornjem Vreskovem pri Kepatu, kjer so vsa dela že v polnem teku. Pri izgradnji naselja za stanovalce Dobrne in Hohkrautove kolonije pomagajo vse delovne organizacije, zlasti pa rudnik Trbovlje-Hrastnik. Zgrajeno montažno naselje bo stalo preko 120 milijonov dinarjev. Skupščina občine se je zato obrnila za finančno pomoč na republiški stanovanjski sklad. Upamo, da bodo prebivalci Dobrne in dela Hohkrautove kolonije še letos v boljših stanovanjih. tej dokumentaciji ponovno razpravljali, dali umestne predloge ln pripombe, katere da se volile! v kar največ jem številu odzovejo in pridejo na ta »bor volilcev, na katerem se bo obravnavalo važno vprašanje urbanizacije našega mesta. v Delavskem na vpe- tzdelana urbanistična dokumentacija podaja možnost rasti mesta v prihodnjih Sl letih. V koliki meri »e bode postavljene prognoze realizirale v nakazanem časa, zavist seveda v prvi vrsti od mnogih gospodarskih člnlteljev, ki Jih s stališča mesta In stališča reglene ne moremo v celoti definirati. Prav zaradi tega urbanistična dokumentacija vsebuje določene rezerve za morebitne neplanirane momente,, ■e da »I prt tem trpela homogena In kontinuirana rast mesta Urbanistični pregram programira zazidalno politiko v« Intenzivno rekonstrukcijo po 'zazidavi le načrtni predelov, predvsem v oljem območju doline. Blrfiih, prostih zazidalnih površin na območju mesta pravzaprav sL Naloga urbanističnega programa bi bila tudi v lem, «a določi do kolikšne Strine Je tre- GIBANJE GOSPODARSTVA Na temelju doseženih uspehov v gospodarstvu v letu 1963 je sltup-Ičina občine Trbovlje-« planskimi predvidevanji v družbenem planu za leto 19*4 na podlagi večje storilnosti In maksimalnega izkoriščanja obstoječih kapacitet določila gospodarstvu, da to doseže 16 Vi več-jo^vrednost proizvodnje kot v letu Močnejše potrošnja na Vrednostni obseg izvoza je merjen z enoto dolarja. Ce ocenimo povprečno vrednost dolarja s 1000 din pred- triBču In delno osvojen zunanji seglo v tem času 75,6 Vi vrednostistavlje ^*6[ardo jan Izvozniki prodajajo svoje blago trg za nekatere izdelke naie indu- predvidene proizvodnje ali 85 Vistodevet milijonov dinarjev, dosc; " — ................d sdnosti v letu 1963. strije sta povzročila močno konjunk turno proizvodnjo v razmerju do pmšujihlet. dosežene vred Doseženi uspehi so povsem zado-^-j^vg srednje in ureennoln nrt rlvnnn 1 sf !--• ___r_.xi. v osmrh mesecih pa 871 milijonov. » svoje blago v ore Krm n let —-t--- z— . —•— vzhodne Evrope KHub temu da so v času osmih saj presegajo po dvanajstf-jn azijsko-afriške države. 5BSSSB ttsž: L L delke kot to premoč cement in darstva |e doseženo takole: mh materialov In polizdelkov mnogo drugo), je celotno gospodarstvo do manjši_od vrednosti opravljenega iz- voza. Tako stanje bilance daje ugodje pogoje gospodarskim organizaci- Gospodarske organizacije proizvodnja do 31 8.1964 Fakturirana realizacija Plan Kzmntrfetrvno 1964 1963 1964 ba vključiti obdajajoča pobočja, da bi debili potreben gradbeni prostor za nadaljnjo Izgradnje. Nekih večjih Izbir oziroma variant v trm pogledu ni, kajti faktorji, ki oniejojejo gradnjo pri nas. kot Je rnšna cena, strmine. zemeljski plazovi, se že sami okvirno določili zazidalno območje našega mesta. Kušna eona rudnika predstavlja ostre mejo, ki sega ponekod v te obstoječe zazidalne površine. To cono program Izključuje od nadaljnje obravnave Največ pro-stlk površin za gradnjo nndl se- . , . vernejil del mesta s svojimi od- J?Pe,nl^,v0 ,.m VI.. i. —s— r«,minti Slikar, io pleskarstvo Krojašlvo m šiviljstvu Termoelektrarna Eiektro Rudnik Strojna tovarna Trbovlje Elit Mehanika Tovarna polprevodnikov Cementarna Tovarna pohištva Industrijsko podjetje Meso INDUSTRIJA SKUPAJ SGP Zasavje IB Trbovlje GRADBENIŠTVO SKUPAJ PTT promet skupaj IP Prvi junij IP Vltaminka TRGOVINA SKUPAJ GP RUDAR SKUTA! Mctalija Zlatarstvo cepi, kjer Je mnžnu formirati, tako stanovanjske predele, ka-ker tudi zagotoviti prostor za eeve, predvsem lažjo Industrijo Po cenitvah predvideva načrt. da bodo imele Trbovlje čez 30 let 2T0M prebivalcev Za to število prebivalcev pa je bil predviden potreben zazidalni prostor. Tabo Je »a stanovanjsko Izgradnjo predvidenih cca 155 ha zemlje,. OBRT SKUPAJ GOSPODARSTVO SKUPAJ IZVOZ Med posredne ali direk rtike svojih izdelkov so Iz našega gospodarstva vključene naslednje gospodarske organizacije: Rudnik Trbovlje Strojna tovarna Tov polprev [nveslicijski biro' SKUPAJ Indeks %trvrš. Indeks Vnovčena realizacija Indeks tehTrSjuSi 'ki ^ČttiTv .ČT 1963 V. plana dosež. Kumul.tiv„>3 = 106 19M plana 130 reprodukcije. Investicije in Izvajanje Investicijske INVESTICIJE IN IZVAJANJE INVESTICIJSKE POLITIKE Spričo potreb po elektroenergetiki In razvoju elektronske industrije so na področju občine v gradnji objekti: — Termoelektrarna 11, — Tovarna polprevodnikov ISKRA, medtem ko je za Rudnik T-H vložen kreditni zahtevek pri Splošni gospodarski banki SR Slovenije. Celotna vrednost vseh Investicij znaša 20 milijard, in to: ■ — Elektrarna 12 milijard — Rudnik 5,9 milijarde — Tov. polprev. - 2,J milijarde Ta obseg investicij, ki se smatra ključnega pomena, vsekakor predstav-Ija tako za gospodarske organizacije kot za občino novo potencialno moč fizičnega obsega proizvodnje, • teni pa tudi izboljšuje ekonomske pogoje Investitorjev. Proizvajalna sredstva še vedno niso maksimalno izkoriščene. Delovne organizacije obratujejo še vedno v omejenih tretjinah, čemur je vzrok nezadostna aktivnost vodstev podjetij ln komercialnih služb. Skupščina smatra, da $ »prevajanjem resoluci ■je Zveznega izvršnega svela ln Izvrš-inega sveta Slovenije v omejevanju investicijske potrošnje delovne organi-nlzacije z Izkoriščanjem notranjih rezerv, predvsem z izkoriščanjem 29,7 57.620.4 33.687,3 58 obstoječih proizvajalnih sredstev, 88.5 572.104,55 707 838 190 boljše organizacije dela, kar nal pri- 55.6 — 84185.2 — speva k večji produktivnosti, lahko 102,3 10 425 44.991 432 Zagotovilu hilrejšo rast družbenega 78,5 440.149,95 870.701,5 198 standarda. 2.620 1350 2.108 136 803 121 1.550 2.108 136 384 196 262 137 68,2 102 171 " 222 130 3.742 2.309 2.400 104 64,1 96 2.158 2.212 103 «.800 3.075 3397 110 70,8 106 2.206 3.384 153 400 234 341 146 853 128 221 335 152 700 405 526 130 75,1 113 379 487 128 902 613 68,0 102 368 2.293 1.162 1.966 169 85,7 129 1.158 1.843 159 350 193 253 131 72.3 109 168 249 148 380 210 287 137 75.5 113 203 277 136 1637! 9.334 12.153 130 73,3 110 8.214 11.485 140 1 113 507 723 143 64,9 97 298 497 167 176 116 183 15* 1073 162 70 122 174 1-283 <23 906 145 70> 106 368 619 168 95 56 65 116 60.4 103 54 60 111 2.448 1.452 1.764 120 72,1 108 1.408 1.711 122 282 171 240 140 853 128 170 238 140 2.730 1.623 2.004 123 73,4 110 1.578 1.949 124 331 205 242 118 73,1 110 205 242 lil 200 175 193 110 96,5 145 160 179 112 128 65 113 174 883 133 56 110 196 145 81 124 165 91.8 138 36 53 147 74 41 68 153 85,5 128 78 114 146 $3 39 39 100 73.6 111 32 37 116 600 401 537 134 89,5 134 326 «93 151 21.610 12.242 15.907 130 73,6 111 10.745 • 14.848 na t ne ivoz- Gospoda iske Enola Plan •/• dosež. Realizacija Indel 1963 področja organizacije mere 1964 plana 1963 1964 100 dol. dol. dol. dol. dol. 113 282 819)000 151 500 44 000 1.108.782 36. september 1964 TZ N ASIH KOMUN Zasavski tednik — stran 7 XIV. SEJA OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Obširen dnevni red Na petkovi seji, prvi po poletnih počitnicah, je Skup- dustrija Litija na poskusni ščina občine Litija obravnavala vrsto aktualnih vprašanj. 42-urni delovni teden, in si-Uvodoma je obravnavala poročila o realizaciji proračuna cer kot prva delovna organi-občine za obdobje od 1. januarja do 31. avgusta, o reali- zacija na področju litijske zaciji družbenega plana industrije za isto obdobje, o perio- občine. V nekaterih obra-dičnih obračunih gospodarskih organizacij za prvo pollet- tih v Lesni industriji so preje ter o smernicah zveznih organov glede izvajanja novih šli na delo v 4 izmenah, to ekonomskih ukrepov. pa zaradi boljšega izkorišča- V razpravi je bilo ugodno ščine pripravili posebno piičakujejo! da to proizvod- Novice iz Litije ocenjeno osemmesečno gd- analizo o tem. ______ _______ banje industrijske proizvod- Na seji je bilo govora tudi delovnega tedna na racala1 nje na področju litijske ob- o problemu šole v Gradišču, Odborniki mifske OMin-cine, čeprav je izvoz nekoh- kjer še zdaj m učitelja in ’ ko pod lanskimi predvideva- se tako pouk še ni začel. Ražnji (Industrija usnja šmart- pravljalo pa se je tudi o do-no je sodelovala v neposred- datku na osebne dohodke nem izvozu). Ob tem je bilo spričo podražitev, največ za-tudi poudarjeno, da imajo radi tega, ker ga v Litiji iz- nja po uvedbi skrajšanega ske skupščine so si po seji ogledali tudi novi obrat Predilnice Litija. G. SONČEN SEPTEMBER Letošnji september je bil zelo sončen in topeL Zato je bila tud: Sava še toliko topla, da je privabila v svoje valove nekaj utrjenih kopalcev. Med tistimi, ki so tako pogumni, je bil tudi znani 70-letni Hinko Lebinger iz Litije, ki se je prav junaško močil in potapljal Letošnjo kopalno sezono pa je dokončno ustavil dež, ki je padel 17. septembra. GOBE SO LETOS ZATAJILE V litijskih gozdovih se je dalo v preteklih letih najti zaposleni v industrijskih delovnih organizacijah osebne dohodke, ki so nad republiškim povprečjem, kar se naj nadaljuje tudi v prihodnje, seveda z istočasnim narašča- plačujejo kot v delo v manjših zneskih klovnih organizacijah v mnogih drugih občinah. na še odlok o razpisu' njem produktivnosti. Ker se nih volitev, imenovala je ko-pojavljajo problemi v zvezi misijo za popis žrtev vojne, z osebnimi dohodki v druž- ga delovnega tedna ter so- Iašala, da pride Lesna in-:omisijo za uvedbo 42-urae- benih službah, bodo za prihodnjo sejo občinske skup- O gradnji Zasavske ceste V zvezi z gradnjo nove Zasavske ceste je predsednik litijske Občinske skupščine Stane Pungerčar poročal o gradnji tega pomembnega objekta. Odbornikom je obrazložil pomen ceste za litijsko občino in za celotno Zasavje. Z gradnjo nove Zasavske ceste se je začelo leta 1960. Pripadniki JLA so jo gradili v letih .1960, 1961, 1962 in letos. Gradnja ceste poteka v treh etapah: I. etapa, Ljubljana—Litija—Zagorje bo končana pri- hodje leto; . ---- '------- II etapa Zagorje-Zidani Ja-ceste odplačujejo zemljo most bo predvidoma gotova P° 125 din za m'). do leta 1970; n,, . Odborniki «« ~ .29. novembra letos cesta .tudi asfaltirana. Na področju litijske občine se trenutno pojavljajo težave v zvezi z odkupom zemljišč, koder gre trasa nove Zasavske ceste (Sloveni- Manjka 123 milijonov din Maja lani, ko je bil v Litiji potres, jakosti med sedmo, in osmo stopnjo, je bilo poškodovanih 27 sta-novanj, ki jih bo treba nadomestiti, 26 stanovanj, ki jih bo treba adaptirati, 5 stanovanjskih hiš, ki jih bo treba usposobiti za IX. varnostno stopnjo, šolska zgradba, ki ni več uporabna In 2 upravni zgradbi, ki jih bo treba usposobiti za IX. stopnjo. Skoda po potresu je bila ocenjena po posebni komisiji na 646 milijonov din, nekateri pa menijo, da je škoda večja. Za odpravo posledic; po potresu je zagotovljnih skupaj 523 milijonov din, in sicer v letih od 1963 do 1965. Republiški ' ......... stanovanjski m .------------------,— sklad j«______________ posojilo 193 milijonov din; občinski stanovanjski sklad, posojilo ObS pri KB in predplačilo na stanovanja 293,500.000 din; Okrajna skupščina Ljubljana pa je prispevala kot dotacijo 36,500.000 din. Za izvršitev vseh potrebnih del manjka trenutno še 123 milijonov din. Doslej je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje v Šmartnem, 20 .montažnih stanovanj v naselju »19. maj«, v gradnji pa je 48 nadomestnih stanovanj. Za popravilo upravnih zgradb, občine Litije, za sanacijo 5 stanovanjskih zgradb za IX. varnostno stopnjo, za nadomestna stanovanja za učiteljstvo v Šmartnem ter za sanacijo šol v Gabrovki, Polšnikn, Litiji in krajevnega urada PoHnilt pa bo treba zagotoviti manjkajočih 123 milijonov din. ie namenil kot Izredne veliko užitnih gob. Letos pa gob skoraj ni bilo dobiti; le redki gobarji so našli po nekaj jurčkov. Tudi lisičk je zelo mala Kmetijske zadruge po zasavski dolini sicer odkupujejo suhe jurčke, pa nizka cena gobarjev nič preveč ne vleče. Kilogram suhih jurčkov odkupujejo po 700 dinarjev, čeprav je treba za en sam kilogram suhih gob nabrati najmanj deset kilogramov svežih. KROMPIR IZ TEMENICE ZA LITIJSKE POTROŠNIKE V lanskem letu Je litijska Kmetijska zadruga pridelala precej krompirja cvetnika, kt slovi kot najboljša vrsta krompirja. Toda, cvetnik da precej manj pridelka kot druge vrste krompirja in zaradi tega je zadruga posadila večinoma le krompir vrste merkur. Temeničani pa bi radi obdržati litijski trg, zato tudi letos dovažajo tja krompir cvetnik, po ceni 35 dinarjev za kilogram. 20 SRNJAKOV SO ZE ODSTRELILI Znano je, da ima litijska lovska družina v svojih revirjih dovolj lepe in skrbno negovane srnjadi. Za letošnje leto so jih določiti za odstrel 50. i AII lii 1TTI lil rrrrrn DOPISUJTE V IIII. etapa pa obsega iz- ju — so se po poroči-predsednika zanimali še Interpelacije odbornikov gradnjo ceste na odseku, od za £££ na noriŽasavski Zidanega^ ™®®ta. do pnključ- cesti. Pojasnjeno pa jim je tudi bilo, da bo imela cesta 'o dograditvi na vsem odse- naslednja vprašanja: P° - ku status avtomobilske če- ka na avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb pri Krškem. Prva etapa je že skoraj ste, do dograditve pa’bo če-gotova, saj je asfaltiranih že sta I. reda. več odsekov. Zdaj je asfalti- q ran odsek Sava—Zagorje, “SVpnž L?5'Vfeu T“ie socialne podpore pa je tudi gradnja mostov. Skupščina občine Litija Je •Tako se bo že letos začelo z sklenila zvišati socialne pod-gradnjo mostu v Zagorju in pore. Redne In začasne so-v Kresnicah, do koder bo do cialne podpore bodo dodelje- zadnji seji Skupščine občine Litija so bila med točko »INTERPELACIJE ODBORNIKOV« postavljena USTANOVLJEN SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE — Kako Je z Izgubo Kina — Kdaj otvoritev Lekar-Lltija-Šmartno? ne? Deficit nastopa zaradi pre- Nekaj dni pred napoveda-majhnega števila obiskoval- no otvoritvijo nove Lekarne cev. Pr°blem je mogoče re- se je povesil strop. Komisi- šiti s povišanjem cen kino ja je pregledala stanje in vstopnic (podobno kot-v Tr- ugotovila, da je treba podre- vali v višini od 3 000 do 8 000 bovljah) ali pa z dotacijo iz ti strop in izdelati novega. oodoora 2 -.1.nsHeF. Proračuna za Zaradi tega so se dela za- P P kritje deficita. O tem bo raz- vlekla, otvoritev pa bo šele pravljala ustrezna komisija čez kakšen mesec. Do poveše- jčinske skupščine. nega stropa je prišlo, ker iz- — Kaj Je z Javno razsvet- vajalec del ni preskrbel IJavo na cesti Litija—šmart- ustreznih nosilnih traverz; ho? . . delo pa ni bilo nadzorovano. Načrti za to javno razsvet- — Kaj Je s prehodom na Ijavo so že izdelani. Treba Graški cesti? dinarjev; največja za šolanje nepremožnlm dl- w................... jakom In vajencem lahko občinske skupščine. znaša do 13.000 din; rejnine pa se bodo Izplačevale v zneskih od 5.000 do 15.000 din. bi bilo izdelati še izdatkov za dela. Kot pa vse predračun Skupščina občine Litija je na zadnji seji sprejela sklep o ustanovitvi sklada za štipendije, katerega namen je zbirati ln podeljevati finančna sredstva v obliki štipendij za šolanje kadra na visokih, višjih ln Litija srednjih šolah. Sredstva sklada se bodo zagotovila Iz dotacije občine Litija ter dotacij gospodarskih, zadružnih ln družbenih organizacij. Sklad za štipendije bo upravljala komisija za štipendije, ki jo bo imenovala na predlog pristojnega sveta za šolstvo Občinska skupščina Litija. Komisija bo zlasti skle- pala o pravilih sklada, vodila evidenco o štipendijah, razpisovala štipendije, odločala o dodelitvi štipendij, sklepala pogodbe Itd. Kar je pa najvažnejše: štipendiranje se bo na U način preneslo iz organov državne uprave na družbene samoupravne organe. s pre -----------Kot . kaže, letos do realizacije tega ne bo prišlo, ker ni sredstev. — Kaj Je z vodo v naselju Gradec? Izdelati bi bilo treba rezervoar, v katerem bi zajeli zadostne količine vode za to naselje. Črpalke sedaj ne Prehod ni zavarovan, ponoči ni opozorilnih luči. Verjetno bo ta problem rešen v zvezi z elektrifikacijo železniške proge, ko bo urejen verjetno podvoz ali nadvoz. — Kaj Je s kolesarnico na postaji? Občani naj bi o tem razpravljali v okviru krajevne za ureditev ocuaj uv r*" ■ ‘j morejo zadovoljivo opraviti skupnosti in za ureditev za te naloge. Načrt za rezervoar dolžili komisijo za gradnje, je pa že izdelan. -b. Fotokamera je zabeležila: Ob zaključku del pripadnikov JLA na novi Zasavski cesti Pripadniki JLA so pozdravili prve goste, ki so se popeljali po trasi nove Zasavske ceste prejšnji petek PRAPRETNO Gostovanje »Veselih rudarjev" v Guči OPISNIKl turc/rtcL/jr- Zabavni ansambel »Veseli rudarji« Svobo9e II iz Trbovelj je od 11. do 14. septembra gostoval v Guči pri Čačku, s programom narod-no-zabavnih skladb na Dra-gačevskem zboru trubačev. Guča je manjše mestece, predel pa, kjer leži Guča, Lučani in še nekaj vasi, se imenuje Dragačevo. Ta predel šteje 34.000 prebivalcev. Prireditev je že tradicionalna in se vrši vsako leto 12. in 13. septembra. Z njo nameravajo Gučani napraviti kraj privlačen, ne samo za prebivalce tega predela, ampak tudi za turiste, za kar imajo vse pogoje. Prireditvenemu odboru, ki šteje 12 ljudi, je uspelo z vsestransko propagando povečati obisk od 5000 ljudi, kolikor jih je sodelovalo na prvem zboru leta 1961 na 20.000 ljudi na letošnjem zboru. Za nastopajoče skupine so uredili prenočišča in prehrano v šoli, za gostujoče skupine in strokovno žirijo pa v kulturnem domu, kjer so domovali tudi »Veseli rudarji«. Prireditev se je vršila na Asfaltni trak pred Zagorjem nogometnem igrišču, kjer je postavljen primeren oder. Pri vseh dohodih v mesto so postavili zapornice, tako da je vsak obiskovalec, ki je hotel v mesto, moral kupiti vstopnico. Slavje je trajalo teden dni — seveda pride največ radovednežev na glavni dan prireditve, 13. septembra. V centru mesta postavijo množico šotorov, kjer prodajajo vse mogoče izdelke podjetij iz vsega predela; seveda pa je pajveč gostinskih šotorov, kjer prodajajo vino, raki jo in brezalkoholne pijačeL pa še jagnjetino in na ražnju pečene odojke. Razen tega so lahko obiskovalci prireditve videli tudi razstavo domače obrti in razstavo slikarjev-amater-jev, na glavni dan pa so si lahko ogledali še zanimive svatovske običaje tamkajšnjih krajev. Letos je nastopilo v predtekmovanju, v soboto, 12. septembra, 17 skupin iz različnih krajev Srbije. To so orkestri, ki štejejo od 5 do največ 12 godbenikov. Sestav instrumentov: Pripadniki JLA so premagali Cesarske kamre, Tolmune. V Maljeku, kjer so začeli delo pred petimi leti, se zdaj že vije črni asfaltni trak trobente, krilni rogi, boben, pri večjih skupinah pa še mali boben in bas. Tekmujejo za naslov prvega, drugega in tretjega trobentača ter za naslov prvega, drugega in tretjega orkestra. Potem pa izbrane trobentače in orkestre proglase za najboljše trobentače oziroma orkestre-amaterje Srbije (za to leto). In nagrade:- najboljšemu trobentaču pripada trobenta, najboljšemu orkestru pa boben; ostalim denarne nagrade in narodne noše. Orkestri morajo obvezno nastopati v narodnih nošah svojega kraja. Prvega in drugega dne so »Veseli rudarji« v rudarskih uniformah nastopili prvi in bili navdušeno sprejeti tako od publike kot od žirije, ki pa jih seveda ni ocenjevala. Na glavni dan je predsednik prireditvenega odbora posebej pozdravil Trboveljčane in jim izročil darila. Zastopnik iz Trbovelj, Karlo Malovrh, pa je pozdravil zbor in prav tako izročil darila — jamarsko svetilko in rudarski vagonček. ANSAMBL »VESELI RUDARJI« LOVSKO - RIBIŠKI SEJEM V NOVEM SADU V teh dneh so si lahko turisti, seveda predvsem ribiči in lovci ogledali v Novem Sadu organizirano razstavo žive in mrtve divjadi z vsemi rekviziti, ki spadajo zraven, To je razen tega prva razstava oziroma sejem te vrste v Jugoslaviji sploh. Organizatorji so priredili tudi razna tekmovanja, izlete, love in organizirali strokovna predavanja. Mesto samo v celoti izgleda kot razstavni prostor, vse govori le o sejmu, ki ga je 12. tega meseca otvoril podpredsednik vlade, Aleksander Rankovič. Otvoritvi je prisostvovalo najmanj 4000 lovcev in ribičev. Za vse to je bil potreben večletni trud, ki zasluži vse priznanje. Toliko žive divjadi se ne da zlepa videti: divje svinje, jeleni, srne, vidre, kune, številna pernata div- Tm mi i ? s II H HI 30. NENAVADNI LJUDOŽEREC Prvič sem videl Abajta (na sliki) tistega dne, ko sem s svojo majhno ekspedicijo Štirih članov prispel k ljadožcrskemu plemenu Tupari, sredi najglobljih Pragozdov Amazonke. V veliki zmešnjavi našega srečanja s pripadniki plemena smo naenkrat stali pred močnim človekom srednje postave in prav tako srednjih le*- Bodil je dostojanstveno In tudi obnašal se Jc tako. Vsako predstavljanje je bilo nepotrebne- Takoj mi je bilo jasno, da sem pred poglavar jel« Plemena. Bil mi Je Izredno simpatičen, po štirih mesecih pa sen* 8a že naravnost občudoval. Abajto h’ bil samo poglavar, ki je nadvse modro skrbel za svojih 200 podanikov. Bil je tudi eden najvažnejših čarovnikov. Pomagal je pri zdravljePJU bolnikov, klicanju duhov prednikov nappve i i' i 11 i[ ;> i i • ;» ;> ;> i' n ;» i* i i i' TOVARNA POLPREVODNIKOV Gradnja Tovarne polprevodnikov v Trbovljah, za katero je v Trbovljah in sploh v Zasavju veliko zanimanje, saj bo v veliki meri rešila problem nezaposlene ženske delovne sile, je v zaključni fazi. Z dograditvijo strehe in ureditvijo fasade, bodo zidarska dela v glavnem končana. Ce bo nadalnja gradnja potekala po predvidenem načrtu, bodo spodnji prostori tovarne vseljivi že ob koncu leta. Glavna montažna hala bo zaradi nepredvidenih težav pri izdelovanju klimatskih naprav, po predvidenih načrtih, vseljiva spomladi prihodnjega leta. Z dograditvijo tovarne bo odpadlo precej težav. S tem trenutkom bo odpadel problem dislociranih enot, ki sedaj povzročajo največje težave v proizvodnji ln nasploh pri poslovanju tovarne. Poznano je, da tovarna sedi J obratuje s svojimi obrati v Kranju, Ljubljani ln Trbovljah. Kljub tej ogromni težavi, se proizvodne naloge po gospodarskem planu, s prizadevnostjo celotnega kolektiva tovarne, dosledno Izvajajo, mesečni plani proizvodnje pa se celo presegajo. Tovarna kot proizvodna enota. si je v začetku letošnjega leta postavila gospodarski plan. ki določa 1 milijardo 104 milijone dinarjev realizacije. Polletni obračun proizvodnje je pokazal, da je tovarna dosegla 541,305.000 din planske proizvodnje. Iz mesečnih planov proizvodnje pa je razvidno, da Je tovarna polletni plan proizvodnje znatno presegla, ker je večji del proizvodnje planiran za drugo polletje. Za leto 1965 sl je tovarna, na osnovi potreb na domačem ln tujem tržišču, ob upoštevanju zmogljivosti tovarne prav zaradi problemov Izgradnje, zadala nalogo, da se v gospodarskem planu predvidi 1 milijardi 200 milijonov dinarjev realizacije. Zaradi dislociranih obratov se morajo delavci, ki se pri-učujejo v Kranju ln Ljubljani, dnevno voziti na svoja delovna mesta, kar Je združeno z ogromnimi stroški. Dnevno se vozi okrog 90 ljudi z dvema avtobusoma, stroški prevoza pa znašajo 1,250.000 din mesečno. Da bi se prevoz delavcev sploh odpravil ali omejil na minimum, je tovarna, skupno « skupščino občine Trbovlje ln z razumevanjem Strojne tovarne Trbovlje preuredila prostore bivše TIKE, ki so last STT. V te prostore ln v prostore, ki Jih Je odstopila TIKA v svoji novi hali, se bo preselil večji del proizvodnje lz Ljubljane ln Kranja. Ti prostori so dani v najem tovarni vse do časa, dokler nova tovarna ne bo v celoti pripravljena za vselitev. Zelja Trboveljčanov, da bt tovarna člmprej pričela z obratovanjem, se bo kmalu uresničila. S tem pa bo opravljena še ena velika naloga, ki sl Jo Je zadala skupščina občine Trbovlje oziroma občani Trbovelj. (I \ (I Komunalna ureditev mesta Intervju našega dopisnika z načelnikom za gospodarstvo Radom Gabrijelom. Zadnja leta so številni zbori volivcev v svojih sklepih podajali potrebo po hitrejšem urejevanju cest, kanalizacij ln razsvetljave. Mnogo predlogov Je bllo'zlastl v letošnjem letu danih tudi za lepšo ureditev mesta. Kaj Je bilo storjenega ln kaj se predvidevat »Spomladi Je bila novo zgrajena tlakovana cesta v Bevškem v dolžini ca. 500 m, ki pa še ni povsem urejena. Potrebno bo, da se odstrani stanovanjska hiša, ki zožuje odsek v Bevškem, tako da bo po vsej dolžini pregledna. Lanska zima Je občutno prizadejala glavno cesto na odseku Dimnik — Gasilski dom ln Gimnazijsko cesto v skupni dolžini bllžno 2 km. Ker Je na teh odsekih promet lz dneva v dan večji, je bilo nujno popraviti ta dva odseka naših cest. Preko cestišča je bil poleti položen asfaltni tlak, ki ga komunala vzdržuje, tako da sta tl dve cesti urejeni. Vendar pa bi bilo potrebno, da se zlasti odsek ceste Dimnik — Gasilski dom postopoma vsako leto popolnoma uredi tudi z okolico, da se tako v naslednjih letih skozi Trbovlje pa vse do Gaberskega dokončno uredi glavna prometna žila. Sklenjeno Je, da se takoj spomladi prične z dokončno ureditvijo ceste na odseku Gasilski dom — Tovarna polpre-vodnkov v Gaberskem.« Kaj pa ostale ceste po naseljih ln okolici? »Sklad za zidanje stanovanjskih hiš je uredil ln še urejuje okolico Kešetovega. Vsa cestišča so več ali manj že urejena, v na- slednjih mesecih bo urejena tudi cesta od mostu pri upravi Zdravstvenega doma mimo Bož-Jaka do stolpnic na Kešetovem. Komunala Je uredila cestišče do novo zgrajene tovarne Elit, ki bo spomladi asfaltirano. Predvidena Je tudi ureditev ceste do avtoprevozniškega podjetja. Sklep zborov volivcev Je bil tudi, da se uredi zgornji del Partizanske ceste na odseku Terezija rov — servis stanovanjske skupnosti. Med tem je tudi rudnik izrazil pripravljenost, da pomaga urediti cesto od stanovanjskega servisa na Tereziji do novega montažnega naselja pri Kepatu. Pri obeh odsekih cest so težave glede izvajalcev del ln načrtov. Prav zdaj Iščemo možnosti, da bi se še v letošnjem letu pričelo z deli ln da bi pospešeno Izdelali načrt, tako da bi bil celotni odsek ceste nato dokončno urejen dp 1. maja prihodnjega leta. Zadnji čas se vršijo tudi razgovori o tem, kako bi uredili cesto na odseku dom Partizana — Cahun. Zaradi blagega naklona je ta cesta primerna, da predstavlja sporednico Partizanski cesti ln hkrati drugi dohod v naselje 1. maj. Predvideva se, da bi se nato cesta spojila s Partizansko cesto pri Terezija-rovu.e Kaj pa ceste na planinske postojanke? »Cesta na Mrzlico je bila spomladi popravljena ln je prevoz na Mrzlico mogoč. Do konca meseca oktobra bo razširjena ln usposobljena tudi cesta na Partizanski vrh ln Vrhe, ln sicer na odseku Podmeja — Liza — Vrhe — Partizanski vrh. Potrebno je le še ca. 700 m ceste razširiti pa bo prebita-ln razširjena Delo stanovanjske skupnosti Trbovlje II Delo stanovanjske skupnosti se Je v tekočem letu odvijalo predvsem na področju zadovoljevanja ln potreb občanov ln hišnih •vetov. Zaradi pomanjkanja obrtne uslužnostne dejavnosti so bili naši servisi primorani Izvrševati obrtne usluge tudi ustanovam in gospodarskim organizacijam. Po dogovoru s predstavniki stanovanjske skupnosti Center emo nekoliko uspeli speclallst-rati servise z namenom, da servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš pri stanovanjski skupnosti Trbovlje II vrši obrtne usluge v kovinarske stroki, to Je vodo-lnstalaterska, kleparska, ključavničarska ln podobna dela lz kovinske stroke. Servis pri stanovanjski skupnosti Center naj J»1 vršil mizarska, tesarska, krov-eka zidarska, pečarska ln podobna dela. Težave pa nastajajo, ker ena kot druga stanovanjska Skupnost nima dovolj strokovnih delavcev in ustreznih prostorov ga delavnice, da bi lahko naročnikom hitreje in s kvalitetnejšim delom vršili usluge. v planu imamo urediti kervls-gio delavnico pri Brežnlku, čim bo Elektro izpraznil prostore. y ta namen smo že nabavili nekaj opreme, in sicer: manjšo itružnlco. vrtalni stroj, kompletno garnituro za avtogenlčno varenje. delovne mize in drobno orodje. Prostore Gučekove delavnice. katere sedaj uporabljamo — servis za vzdrževanje hiš jil še nadalje imeli v najemu. Delavnice bodo opremili za popravila raznih gospodinjskih strojev ln druga drobna naročila, po katerih Je veliko povpraševanje. Servla za pomoč v gospodinjstvu ln čiščenju poslovnih prostorov deluje od druge polovice leta 1862. Ustanovljen Je bil z namenom, da se nudi pomoč zaposlenim ženam v gospodinjstvu. Čiščenje poslovnih prostorov smo prevzeli le zaradi tega, da se obdrži gotovo število žena v delovnem razmerju, ki bi po potrebi hodile opravljat tudi gospodinjska dela. Situacija Je pokazala popolnoma drugo sliko. Zaposlene žene se obračajo na stanovanjsko skupnost za pomoč v gospodinjstvu, vendar le za posredovanje, da jim preskrbimo žene, ki so pripravljene enkrat ali dvakrat tedensko pomagati gospodinjam opraviti najtežja dela kot pranje perila, čiščenja po beljenju ln podobno. Niso pa gospodinje pripravljene zanje plačati rednih prispevkov od osebnega dohodka. Zato se največkrat medsebojno dogovorijo za plačilo uslug, ker se s tem Izognejo plačilu prispevkov. Stanovanjska skupnost s posredovanjem najetja gospodinjskih pomočnic opravi le humana dela, nima pa od tega nobenega dohodka. Stanovanjski skupnosti Je na podlagi predložene dokumentacije o preventivnem zdravstvenem varstvu uspelo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje doseči del finančnih sredstev za kritje patronažne službe nege bolnika na domu, socialno šibkih zavarovancev. Nekaj sredstev za kritje patronažne službe nege bolnika na domu socialnih podpirancev je pa odobrila občinska skupščina lz proračuna. Bolniki, ki se zdravijo na domu, so še vedno pod zdravniškim nadzorstvom, vendar pa je taka oskrba bolnika na domu mnogo cenetša. če k temu dodamo, da je v bolnici občutno pomanjkanje prostorov za tiste bolnike, ki morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Na območju stanovanjske skupnosti Trbovlje II, krajevnega urada Gabersko ln Ceč, vodimo v evidenci 41 rednih so clalnlh podpirancev. Komisija za socialno varstvo ima stalne stike s temi ljudmi na terenu ln vodi nadzor, kako tl ljudje živijo ter daje predloge za odmero mesečne ln Izredne podpore. Na občinski skupščini smo uspeli, da smo dobili Se dodatna sredstva v zvezi draglnjskega dodatka po 2006 din mesečno na ene- ga rednega podpiranca. Kljub povečanju mesečne socialne podpore, podpiranci, ki nimajo nobenega svojega in so odvisni od lastnega gospodinjstva oziroma le od socialne podpore, s temi sredstvi ne morejo živeti. Zato bo nujno, da bo občinska skupščina v proračunu za leto 1965 zagotovila več sredstev za te namene. V mesecu maju smo v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa ln Društvom prijateljev mladine podvzell akcijo, da sa vključimo v republiško tekmovanje • področja higiene in čistoče v naseljih ln stanovanjskih blokih. Tekmovanje smo napovedali v naslednjih točkah: 1 splošna skrb za red ln čistočo na dvoriščih, igriščih, hodnikih ln zelenih gredic okrog hiše; I. skrb za nameščanje košar za smeti; 3. gojenje nasadov ln cvetličnih gred v naseljih; 4 pomoč součencem prt uče-nju; 5. pomoč bolnim ln starim ljudem; 8 prirejanje razstav ln razpe- čavanje zdravstvene vzgojne literature In zgodovinskih materialov RK. Za realizacijo tega tekmovanja smo organizirali sestanek s hišnimi sveti z namenom, da hišni sveti preko pionirskih hišnih svetov organizirajo tekmovanje preko pionirske organizacije ln pomladka Rdečega križa. Ta akcija nam je delno uspela, se pa še nadaljuje. Poročilo o Izvedbi tekmovalne akcije smo odposlali odboru Rdečega križa. Poravnalni svet je Imel v tekočem letu skupaj 27 prijav za poravnavo različnih deliktov. V 15 primerih je poravnava uspela, • primerov, ko se stranke niso sporazumele, smo odstopili sodišču, 3 pa čakajo Se na poravnavo. Na priporočilo občinske skupščine je stanovanjska skupnost prevzela akcijo za gradnjo skupnih garaž. Namen te akcije Je, da stanovanjska skupnost priskrbi vso potrebno dokumentacijo, vključno zazidalni načrt ln zemljišče. Po Izdani lokaciji pa skupnost na podlagi predpisanih pogojev ln povrnitev stroškov, Izdaja posameznim interesentom dovoljenje za gradnjo. GRADNJA EKEKTRARNE II vDo konca leta 1966 mora začeti z obratovanjem nova elektrarna v Trbovljah. Potrebna Investicijska sredstva so odobrena. Celotna vrednost Investicij obsega preko 11 milijard dinarjev. Nova elektrarna bo več kot dvakrat večja po proizvodnji električne energije kot dosedanja. Skupno s sedanjo bo elektrarna v letu I9G6 proizvajala okoli 1 milijardo kilovatnih ur električne energije. Zato bodo potrebovali ca. 990.006 ton drobnih vrst premoga, ki naj bi ga po Izvršenih Investicijah oskrbel Rudnik Spričo pomanjkanja električne energije Je pravočasna Izgradnja nove elektrarne Izredno važna za naše gospodarstvo. Pri tem je važno, da vemo: Do sredine prihodnjega polletja je potrebno Izvršiti vsa dela na glavnem, objektu, ker se bo v drugi polovici leta že postopoma opravljala montaža uvožene opreme. Izdobavnl roki opreme za novo elektrarno Iz uvoza so taki, da bo verjetno mogoče do polletja 1866. leta kompletiratl celotni objekt, v drugi polovici leta 1866 pa naj bi bila nova elektrarna usposobljena za pogon. Od predstavnikov elektrarne smo zvedeli, da se gradbena pripravljalna dela razvijajo, urejuje se plato za novo elektrarno, gradi oporni zid na Savi, urejen Je priključek železniške proge do novega objekta, Izvajajo se dela na rekonstrukciji vodovoda, platoju prostozračne postaje ter transportni objekt za dovod premoga. Spričo tega, da bo potrebno gradbena dela na objektu pospešiti, se v naslednjih tednih In preko vse zime predvidevajo Intenzivna gradbena dela pri Izgradnji elektrarne Trbovlje II. na celotni dolžini do Vrhov. Propustt se ta čas urejajo. Pri izgradnji te ceste nam Je pomagala tudi armlja. Tretjina ceste Je tudi že tlakovana a kamenjem, dela se nadaljujejo, v mesecu oktobru bo možen pre-vo? i?.a cesM» dokončno pa naj bi se cesta uredila spomla- 6 .ledt,oSnje let0 bo urejen tudi zadnji odsek ceste Trbovlje Kum, tako da bodo prevozne vse ceste na vse tri planinske postojanke. Za izgradnjo ln popravilo cest Je bilo v letošnjem letu vloženih preko 70 milijonov dinarjev. Seveda finančne možnosti ne dopuščajo, da bi zadovoljili vsem potrebam, ki so nujne. Prav bi “!»■ d? bl Prl tem pomagale tudi delovne organizacije, da bl storili še večji korak naprej pri urejevanju naših cest.. Kako Je * razsvetljavo in kanalizacijo? »Občinska skupščina Je po sklepu zborov volivcev dala v letošnjem letu urediti razsvetljavo po naseljih in v mestu. Celotno delo na urejanju razsvetljave Je stalo 6,3 milijona dinarjev Zamenjanih ln postavljenih je preko 80 svetilk po posameznih naseljih. Znatna sredstva so bila tudi vložena za urejevanje kanalizacije. Istočasno pripravljamo programe potreb urejevanja kanalizacij, ki jih bomo morali v naslednjih mesecih realizirati. Prav tako bo skupščina na eni od prihodnjih sej sprejela odlok o komunalni ureditvi mesta, ki naj bl prispeval k načrtnemu urejanju In olepševanju mesta ln naselij.« | H 6 I it it I I i it I | i I I i i - I it i % it it Višje cene mesu v Trbovljah V Trbovljah Je podjetje »Meso« prejšnjo sredo, 23. septembra, zvišalo cene mesu. Tako Je cena govedini prve vrste poskočila od 756 din za kg na 850 din za kg, cena govedini druge vrste Je ostala Ista — 650 din za kg. Torej, povprečna cena govedine se Je dvignila od 700 na 750 din pri kg. Teletina Je poskočila od 850 din na ISO din za kg, svinjina pa Je sedaj 800 dinarjev. Seveda so Trboveljčani zaradi povišanja teh cen , negodovali ln se vpraše- 'k vali, zakaj Je trboveljsko ll podjetje tako hitro la po 5 i njihovem mnenja prevl- ♦> soko dvignilo cene. Tak- J k Snega razburjenja verjet- '' no ne bl bilo, če bl bUl i) potrošniki seznanjeni z V vsemi objektivnimi okoliščinami, ki so trboveljsko ;• »MESO« prisilile do takšnega ukrepa. Tu naj * predvsem povemo, da so druga mesarska podjetja v Sloveniji že pred tremi meseci (nekatera pred enim ali dvema mesecema) povišala cene toliko, 'k da so enake sedanjim po- fi višanlm trboveljskim ce- j k nam. Ce k temu dodamo r; slabši položaj trbovelj- 1- l! it ji * skega podjetja glede same nabave živine In s tem seveda precej višje stroške tia kilogram me- j j sa v primeru z drugimi V slovenskimi podjetji, moramo priznati in to zelo objektivno, da Je poviša- J j nje cen utemeljeno. V naslednji številki našega tednika bomo objavili zapis našega reporterja, ki Je pred dnevi potoval po Sloveniji ln j! M_______________________?! ugotavljal cene mesu po j« 1! naših mestih. Jih primerjal s trboveljskimi lil obenem spoznal mnogo stvari, ki zadevajo mesno Industrijo, s poudarkom na problematiki podobnih podjetij kot Je trboveljsko »MESO«. (žak) ; i priklicati* voz.ilo, ki naj bi s Kleka odpeljalo ponesrečenca o bolnišnico. Kmalu zatem je na Klek privozil gasilski avtomobil — cisterna, tri je naložil ponesrečenca in ga (ura je bila t?) odpeljal v bolnišnico. Petkrat je moral občan s Kleka zaor- l un o nuni se m S 0i. Reševalna postaja Trbovlje: na ><•lefonski poziv se ni javil nihče; # SO /28, Bolnica Trbovlje: uslužbenka le povedala, da trenutno rešilnega aoto-bila molzita ni. Eden je odpel] l proti Hrastniku, drugi se pa orača iz Ljubljane 'pravzaprav bi že moral biti v Trbovljah). >Pokličite čez pol ure!*; # 02, Postaja LU Trbovlje: potem, ko občan pojasnil, da ne more nikjer dobiti mtomovila za prevoz ponesrečenca, dobi nasvet, da naj pokliče gasilce; S 07, Gasilska četa Rudnik Trbovlje-llrastnik: nimamo šoferja; 0 80-027, PGD Trboolje — Mesto: ja, bomo prišlit Ko občan svetuje, da naj pridejo s kombijem, dobi o odgovor, da lega vozila ne smejo uporabljati (?). teti telefon, da je >priklicali avtomobil, ki je odpeljal ponesrečenca. Uro in pol je moral čakati ponesrečenec, da je prišla »pomoč* o obliki avtomobila, ki ga je prepeljal o bolnišnico. Marsikdo bo pomislil, da zgodba ni 'resnična. Pa je, hkrati pa izredno aktualna. Opozarja namreč na popolno nepripravljenost ustreznih služb za slučaj potrebe. Kaj bi bilo če bi se kje dogodila nesreča in bi bilo o nevarnosti življenje več ljudi. Kako bi ukrepali tedaj. Tudi tako nepripravljeno, kot se je to zgodilo o četrtek, 14 septembra, o popoldanskih urah? Razmislimo o tem in storimo ose, da se kaj takega več ne ponovil (ma) izvajanje priporočil Začasni odbor za proučevanje vprašanj samouprave, delitve dohodka, organizacije In delovanja upravnih organov Organi-zacijsko-političnega zbora Skupščine SRS, je prejšnji teden obravnaval izvajanje priporočil za izboljšanje dela občinske uprave, ki jih je decembra sprejel Organizacijo-politični zbor. Obširnejše poročilo o tem je pripravil republiški sekretariat za proračun in občo upravo, člani odbora pa so po nekaterih občinah zbrali podatke o tem, kako posamezne občine konkretno uveljavljajo skupščinska priporočila. Zbrani podatki In kritična razprava v odboru kažejo, da je večina občinskih skupščin, občinskih delovnih skupnosti, njihovih strokovnih organov, aktivov ZK in sindikalnih podružnic obravnavala priporočila Organl-zacijsko-politienega zbora; ob organizacijski pomoči republiškega sekretariata za proračun in občo upravo so mnoge občinske skupščine skrbno analizirale vzroke in sprejele ukrepe za izboljšanje dela svoje uprave, ki so Jih ponekod začeli uveljavljati uspešneje, drugod pa zelo počasi in včasih tudi zelo neprizadeto. Prav gotovo moramo za osrednji problem pri uspešnejšem izboljševanju dela občinskih upravnih služb še vedno označiti pomanjkanje potrebnih strokovno ustreznih kadrov, tako na primer mnoge občine ne morejo organizirati posameznih služb v potrebni zasedbi in na ustrezni strokovni ravni, ker ne morejo zanje dobiti izkušnejših in ustrezno širše razgledanih strokovnjakov. Problem potrebnih kadrov bo moč rešiti le z načrtnejšim kadrovanjem. Podatki o več- jem številu štipendistov, stimuliranju že zaposlenih uslužbencev za izredni študij, organiziranju strokovnih seminarjev in tečajev za strokovno izpopolnjevanje itd. nam kažejo, da so mnoge občinske skupščine začele resno uresničevati skupščinska priporočila za reševanje kadrovske problematike. Iz omenjenih podatkov lahko tudi ugotovimo, da so občinski upravni organi letos izboljšali ekspedi-tivnost poslovanja — v roku so npr. rešili 16 •/• več zadev kot lani v enakem času, z zamudo 14 •/• manj zadev, število nerešenih zadev se je zmanjšalo za 4 ”/o — da so že odpravili vrsto nepotrebnih potrdil, dokazil itd. Hkrati tudi ugotavljamo, da so posamezne občinske upravne službe še vedno preobremenjene z mnogimi nepotrebnimi posli, ki so posledica preobsežnega administrativnega dela, pomanjkljivega programiranja dela, neurejene notranje delitve dela itd. Zato je njihovo delo za skupščino in svete pogosto še zelo pomanjkljivo, neažurno, premalo strokovno in — še vse preveč kampanjsko. Omeniti velja še eno ugotovitev: prav tako kot odnosom občinske uprave do občanom bo treba posvetiti vso pozornost tudi odnosom nekaterih služb izven uprave do občanov, tako na primer v zdravstvu, socialnem zavarovanju, bankah, zavarovalnicah itd. Primeri kažejo, da prav v teh službah zahtevajo od državljanov pri uveljavljanju njihovih pravic vrsto nepotrebnih dokazil in potrdil, vzdržujejo vrsto do absurda zapletenih administrativnih postopkov v poslovanju z občani Itd. V kratkem dopolnilne volitve članov za skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja nika Je potekel mandat 4 članom skupščine, iz /Trbovelj 9, iz Zagorja ob Savi pa 6 Doslej je Imela skupščina Komunalne skupnosti 38 članov, na zadnjem zasedanju (žak) TRBOVLJE — Na svojem zadnjem zasedanju je skupščina Komunalne Skupnosti socialnega zavarovanja v Trbovljah sprejela sklep o poteku mandatne dobe za polovico članov skupščine, pa je bil sprejet tudi dklep, kot bo določajo zadevni pred- da se zviša število članov na piši. (Mandatna doba je po- 41 tako, da bo iz Hrastnika tekla tisti polovici članov 10 članov, lz Trbovelj 19 in skupščine, ki Imajo v sezna- Iz Zagorja ob Savi 12 članov mu parno številko.) Iz Hrast- skupščine. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SOK v Trbovljah 800-13-608-1 — Naročnina: posamezna Številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 860 dinarjev In letna 120 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji In tisk CP »Mariborski tisk«. Maribor. Zbori volivcev V časa od 4. oktobra do vključno 7. oktobra 1964 so sklicani zbori volilcev na vsem območju občine s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbornikov o izvrševanju družbenega plana občine in izvršitvi sklepov zborov volilcev, 2. ustanovitev krajevnih skupnosti, 3. predlogi volilcev za sestavo družbenega plana za leto 1965, 4. volitev sodnikov porotnikov. RAZPORED ZBOROV VOLILCEV Celotni razpored zborov volilcev po volilnih enotah je naslednji: Za I. volilno enoto: Završe, Škofja riža, Dobovec in Ključevca bo zbor volilcev dne 4. oktobra 1964 ob 11. uri v osnovni šoli Dobovec. Za 2. volilno enoto: Zasavska cesta. Ob železnici bo zbor volilcev v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih gostišča pri Elektrarni. Za 3. volilno enoto: Kolodvorska cesta in del Vodenske ceste od hišne številke 1 do 20 v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v domu Svobode Zasavje. Za 4. volilno enoto: Celotno naselje Bevško, v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v domu Svobode Zasavje. Za 5. volilno enoto: Celotno naselje Nasipi, v ponedeljek, dne 3. oktobra 1964, ob 17. nri v sindikalnem domu obrata Trbovlje. Za 6. volilno enoto: Celotno naselje Žabjek, v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v sindikalnem domu obrata Trbovlje. Za 7. volilno enoto: Vodenska cesta od hišne številke 20 dalje, v ponedeljek, dne 3. oktobra 1964, ob 17. uri v sejni dvorani Doma družbenih organizacij. Za 8. volilno enoto: Celotni Trg revolucije v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v sejni sobi pri Forteju. Za 9. volilno enoto: Naselje Opekarna v ponedeljek, dne 3. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu stolpičev pod Plevčakovim hribom. Za 10. volilno enoto: Celotna Šuštarjeva kolonija v ponedeljek, dne 3. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih Tehniške šole. Za 11. volilno enoto: Ribnik v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v bivšem internatu na Gvidi. Za 12. volilno enoto: Naselje Dobrna, Retje, Ilohkrautova kolonija v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v domu Svobode Dobrna. Za 13. volilno enoto: Celotna Keršičeva in Partizanska cesta v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih Industrijsko kovinarske šole. Za 14. volilno enoto: Celotno naselje Novi dom v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih Industrijsko kovinarske šole. Za 15. volilno enoto: Kolonija 1. maja od hišne številke 1 do 24 v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu SZDL na Partizanski cesti. Za 16. volilno enoto: Kolonija 1. maja od hišne številke 23 do 32 in 12, 14 ter 16 v sredo, dne 7. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu SZDL na Partizanski cesti. Za 17. volilno enpto: Celotno naselje Neža v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. nri v prostorih gostišča Kepa. Za 18. volilno enoto: Trg svobode v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih predavalnice Delavskega doma. Za 19. volilno enoto: Rudarska cesta, Globušak, Pod Ostrim vrhom, Klek, hišne številke 1, 2, 3 in 4 v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v domu upokojencev pri Volkerju. Za 20. volilno enoto: Dom in vrt. Pod gozdom v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v učilnici predvojaške vzgoje na Leninovem trgu. Za 21. volilno enoto: . ,, , Celotno naselje Kešetovo v sredo, dne 7. oktobra 1964. Krajevne skupnosti pred ustanovitvijo Zvezna Ustava vsebuje v poglavju, ki ureja samo- jejo z delom kot delovne or-upravljanje v občini, kot temeljni družbeno-politični ganizaciie, in kateri prene-skupnosti, tudi temeljna načela o krajevni skupnosti, ki hajo. O prenehanju servisa jo ustava opredeljuje kot samoupravno skupnost občanov odloči stanovanjska oziroma vaškega ali mestnega naselja, v kateri občani neposred- krajevna skupnost s soglas-~~ uresničujejo samoupravljanje na področjih tistih de- jem občinske skupščine. javnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo potre- Ne glede be delovnih ljudi in njihovih družin. V statutu občine veljavnosti Trbovlje pa je določeno, da v krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, so- cialne, zdravstvene, kulturne, telesno-kulturne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb, potreb gospodinjstev in za razvoj naselja. Krajevna skupnost je kot perspektivnega razvoja obči-pravna oseba nosilec pravic ne. Krajevna skupnost ima in dolžnosti na področju pre- svoj letni finančni plan do- na prenehanje zakona o stanovanjskih skupnostih pn še naprej veljajo tiste določbe zakona, ki se nanašajo na organizacijo in delo poravnalnih svetov. Glede ustanovitve krajevnih skupnosti v naši občinski je občinski odbor SZDL skupno s krajevnimi organi- moženjsko-pravnih odnosov, hodkov in izdatkov in letni zacijami organiziral posvete je torej po svojem mestu in načrt dela, ki mora biti vskla- s političnimi aktivi in občani vlogi v družbeno-političnem jen , programom sistemu samoupravna skup- y akte mora nost občanov določenega naselja za razvoja, na območja posameznih kra-kra- ie7°ih organizacij SZDL. Na inov določenega na- . -lomnost nred snreiet- teh sestankih so temeljito htef '°™S “ ,borih gn&E&££t! občanov, zlasti takšnih za- katero območje mesta naj bi dev, ki se lahko uspešno Na podlagi zakona o pre- vključevala posamezna kra- opravijo v samem naselju in nehanju veljavnosti splošne- jevna skupnost. Bili so omejih zato ni tVeba izvrševati ga zakona o stanovanjskih nja, naj bi občan- na pred-kot zadeve v celotnem ob- skupnostih, sedanje slano- stoječih zborih volilcev usta-činskem merilu. vanjske skupnosti nadalju- novili krajevne skupnosti v Ker je krajevna skupnost jejo delo do ustanovitve kra.- Čečah, na Dobovcu, v Kleku, samoupravna skupnost ob- jevnih skupnosti, vendar naj- krajevno skupnost za občanov, zato s svojim statutom, ki ga potrdi občinska skupščina, samostojno določa svojo organizacijo in delo. Statut krajevne skupnosti podrobneje določa njeno območje, organizacijo in delo, financiranje, ustanavljanje . . .. , ... delavnic in obratov, sodelo- dalje do konca marca pri- močje krajevne organizacije vanje z občani ter druga hodnjega leta. Prav tako mo- Franca Fakina, Centra in Za-vprašanja v zvezi z dejav- rajo stanovanjske oziroma savja, tako da bi bilo v I r-nostjo krajevne skupnosti. krajevne skupnosti do preje bovljali ustanovljeno sedem skupno« .preje- «.4d«n«g. rok. odloiuF k,- ^e^k.,--,«,. ma svoj program dela m raz- teri sedanji servisi stano- mnenja> da b- ustanovi]i |e voja, upoštevaje smernice vanjske skupnosti nadalju- stalno predsedstvo zbora vo-........licev, ki naj bi opravljalo določene natege na svojem ob 17. uri v učilnici predvojaške vzgoje na Leninovem trgu. Za 22. volilno enoto: Za naselje Loke, Obrtniška cesta ter Leninov trg v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v skupščinski dvorani občine. Za 23. volilno enoto: Del Gimnazijske ceste, Vreskovo, Majcenova cesta in Ojstro od hišne številke 11 do 22 v sredo, dne 7. oktobra 1964, ob 17. uri v. skupščinski dvorani občine. Za 24. volilno enoto: , Drugi del Gimnazijske ceste ter Trg Franca Fakina v torek, dne 6. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu Svobode II. Za 25. volilno enoto: Savinjska cesta in Golovec v sredo, dne 7. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu Svobode II. Za 26. volilno enoto: Kovinarsko naselje, Cesta Tončke Čečeve in Keršičev hrib v ponedeljek, dne 5. oktobra 1964, ob 17. uri v klubu Svobode II. Za 27. volilno enoto: Celotne vasi in naselja Klek, Planinska vas, Prapre-če. Partizanski vrh in Čebine v nedeljo, dne 4. oktobra 1964, ob 17. uri v prostorih doma Točke Čečeve na Kleku. Za 28. volilno enoto: Vasi Gabersko, Knczdol in Vrhe v nedeljo, dne 4. oktobra 1964, ob 9. uri v prostorih v Gaberskcm. Za 29. volilno enoto: Čeče, Ostenk, del naselja Ojstro v nedeljo, dne 4. oktobra 1964, ob 15. uri v prostorih osnovne Šole v Čečah. Pozivamo vse občane Trbovelj, da se zborov volilcev polnoštevilno udeleže in s predlogi, mnenji in sklepi odločajo o ustanovitvi krajevnih skupnosti in opredelijo naloge občine za leto 1965. območju. Občinski odbor SZDL je organiziral tudi posvetovanja s predsedniki krajevnih organizacij in predstavniki stanovanjskih skupnosti, na katerih so obravnavali priprave za razpravo na zborih volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti, o sestavi programov dela in statutov krajevnih skupnosti. Ti predstavniki so si bili enotni v tem, da je treba pri sestavi statutov, zlasti upoštevati programe dela krajevnih skupnosti, tako da bo programiranje dela realno in nikakor zgolj deklarativno. Občinska skupščina bo sklicala prve dni oktobra zbore volilcev, na katerih naj bi občani odločili o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Ker bodo voiilci na teli zborih odločali o tako pomembnem vprašanju za njihovo območje, kot je krajevna skupnost, je prav. da se zbora volilcev udeleži sleherni občan. Z ustanovitvijo krajevne skupnosti se nadaljuje proces krepitve in razširjanja družbenega samoupravljanja v občini, ki je temelj našega sistema socialistične demokracije. Urbanistični program mesta pred sprejetjem r Nenehno rast našega gospodarskega in družbenega razsoja spremlja sorazmerno nagla rast naših mest, pa tudi našega mesta Trbovlje, kar narekuje potrebo po načrtni Izgradnji mesta, ki mora temeljiti na skrbno pripravljeni Urbanistični dokumentaciji. Izgradnja Trbovelj je do nedavnega odražala predvsem trenutne potrebe In možnosti, ne pa trdnejšega koncepta, formuliranega v Ustreznih urbanističnih nažrtih, torej je sedanja podoba odraz nenačrtnosti v rasti, gostoti In razporeditvi prebivalstva in zazidanosti, posebej pa po nepopolnih proizvodnih kapacitetah. To stanje pa Je seveda možno izboljšati in nadoknaditi zaostanek preteklih let le z intenzivno rekonstrukcijo in Izgradnjo mesta v posameznih fazah, povečati število prebivalstva na stanovanjskih površinah, kjer so za to dane možnosti, v nadaljnji preusmeritvi večanja proizvodnih kapacitet na področja, ki bodo enakomerno izrabljala delovno silo ter močneje izvajati vlogo regionalnega središča mesta. Nenačrtna izgradnja mesta Je predstavljala resno oviro sa nadaljnjo izgradnjo, zato Je občinska skupščina že pred leti naročila pri Investicijskem biroju izdelavo urbanističnega načrta z vso potrebno dokumentacijo, ki je bila v mesecu juliju razgrnjena. V Delavskem domu na vpogled občanom. Izdelana urbanistična dokumentacija podaja motnost rasti Na temelju doseženih uspehov s mesta v prihodnjih 38 letih, V gospodarstvu v letu 1963 je skup-kollkl meri se bodo postavljene Ičina občine Trbovlje s planskimi prognoze realizirale v nakaza- predvidevanji v družbenem planu " za leto 1964 na podlagi večje storilnosti In maksimalnega izkoriščanja obstoječih kapacitet določila go spodaistvu. da to doseže 16 •/• več-vrednost proizvodnje kot v letu stanovanja pa bodo grajena v glavnem na Trgu revolucije, na Trgu svobode, ob Cesti 1. junija, Kešetovem, Leninovem trgu, Trgu Franca Fakina in na nekaterih drugih manjših kompleksih, tako, da bi dosegli povprečno gostoto 130 prebivalcev na ha. Po programu Je določeno kot center mesta območje Trga revolucije, ki že sedaj predstavlja mestno središče, postopoma pa se bodo na tem trgu zgradili novi stanovanjski objekti ln razne upravne in druge Javne institucije, kot so sodišče, uprave podjetij, razni trgovski lokali in drugi objekti. Za osnovno preskrbo prebivalstva Je predvidena maloprodajna mreža devetih centrov osnovne preskrbe, ki se ravnajo oziroma so vskla-jeni s planom razvoja trgovine, ki Je bil izdelan za mesto Trbovlje, kolikor seveda terenske prilike in obstoječe stanje dopuščata so ti centri osnovne preskrbe enakomerno porazdeljeni po celem mestnem področja. Specializirane trgovine s potrošniš- kim blagom pa so predvidene v obeh centrih mesta, tj. na Trgu revolucije in v zgornjem deln Trbovelj. Urbanistični program prav tako določa komplekse za gradnjo šol, otroško-varstvenih ustanov, kulturnih institucij in objektov za šport ter predele v zgornjem delu Trbovelj za gradnjo nove lahke industrije. V času, ko je bil urbanistični načrt v Delavskem domu, so bila organizirana številna posvetovanja z delovnimi organizacijami, odborniki občinske skupščine, zastopniki svetov občinske skupščine, predstavniki dru-žbeno-političnih organizacij, strokovnih društev, kulturnimi in drugimi javnimi delavci. Na teh posvetovanjih so bili dani razni umestni predlogi in pripombe k izdelani urbanistični dokumentaciji, kar bo v veliki meri v pomoč občinski skupščini, ko bo končno sprejemala odlok o urbanističnem programu našega mesta. V mesecu novembru bo skupščina sklicala posebne zbore volilcev v centru in v zgornjih Trbovljah, na katerih bo ponovno razgrajena urbanistična dokumentacija, tako da bodo volilei lahko o Problem Dobrne končno rešen! Vsakdo ve, kako pereče je bilo vsa leta po vojni vprašanje preselitve stanovalcev zgornje in spodnje Dobrne. Zaradi nenehnega premikanja tal kot posledice rudarjenja in pa dotrajanosti pred več desetletji zgrajenih zgradb in barak, ki so neprimerna, so stanovanja postala celo življenjsko nevarna za stanovalce. V zadnjih letih so se sicer iz tega področja izselili, nekateri stanovalci in del zgradb je porušenih,_ vendar Še danes na tem področju živi okoli 56 družin. Pred meseci so si predstavniki skupščine in rudnika ogledali položaj stanovalcev na Dobrni in Hohkrantovi koloniji Raznmljivo je, da je bil sklep samo eden; Se pred zimo je potrebno izseliti prebivalce, ker obstoječe zgradbe niso sposobne, da prenesejo letošnjo zimo. Da bi kar najhitreje rešili družine tega področja, je skupščina občine sklenila s podjetjem za izgradnjo mon; tažnih hiš »Krivaja« iz Zavidovičev pogodbo o dobavi in montaži 14 štiristanovanjskih hiš, v katerih bo 56 stanovanj. V pogodbi je označen tudi rok dograditve stanovanj in sicer 29. november. Skupščina je imenovala poseben odbor za izgradnjo tega montažnega naselja, prav tako pa tudi tehnično grapo za izvajanje del Naselje montažnih hiš bo zgrajeno na zgornjem Vreskovem pri Kepatu, kjer so vsa dela že v polnem teku. Pri izgradnji naselja za stanovalce Dobrne in Hohkrautove kolonije pomagajo vse delovne organizacije, zlasti pa rudnik Trbovlje-Hrastnik. Zgrajeno montažno naselje bo stalo preko 120 milijonov dinarjev. Skupščina občine se je zato obrnila za finančno pomoč na republiški stanovanjski sklad. Upamo, da bodo prebivalci Dobrne in dela Hohkran-tove kolonije ie letos v boljših stanovanjih. tej dokumentaciji ponovno razpravljali, dali umestne predloge in pripombe, katere bo skupščina vsekakor upoštevala ob sprejetju urbanističnega načrta. Zato Je prav, da se volilei v kar največjem števila odsovejo ln pridejo na ta zbor volilcev, na katerem se bo obravnavalo važne vprašanje urbanizacije našega mesta. nem času, za visi seveda v prvi vrsti od mnogih gospodarskih člntteljev, ki Jih s stališča mesta ln stališča reglone ne moremo v eelotl definirati. Prav zaradi tega urbanistična dokumentacija vsebuje določene rezerve za morebitne neplantrane momente,, ne da bi pri tem trpela homogena In kontinuirana rast mesta Urbanistični program programira zazidalno politiko v Intenzivno rekonstrukcijo po zazidavi ie načetih predelov, predvsem v ožjem območju doline. Širših, prostih zazidalnih površin na območju mesta pravzaprav ni. Naloga urbanističnega programa bi bila tudi v tem, dl določi do kolikšne širine je treba vključiti obdajajoča pobočja, da bi dobili potreben gradbeni prostor za nadaljnjo Izgradnjo. Nekih večjih Izbir oziroma variant v tem pogleda ni, kajti faktorji, ki omejujejo gradnjo pri nas, kot je rušna cona, strmine, zemeljski plazovi, so že sami okvirno določili zazidalno območje našega mesta. Rušna cona rudnika predstavlja ostro mejo, ki sega ponekod v že obstoječe zazidalne površine. To cono program Izključuje od nadaljnje obravnave. Največ prostih površin za gradnjo nudi severnejši del mesta ■ svojimi odcepi, kjer je motno formirati, tako stanovanjske predele, kakor tudi zagotoviti prostor za novo, predvsem lažjo Industrijo Po cenitvah predvideva načrt, da bodo imele Trbovlje čez 30 let 27.000 prebivalcev. Za to število prebivalcev pa Je bil predviden potreben zazidalni prostor. Tako Je za stanovanjsko Izgradnjo predvidenih cca 155 ha zemlje. to vr 1963. MočneJia potrošnja GIBANJE GOSPODARSTVA rititču In delno osvojen zunanji trg za nekatere izdelke naše indu strije sta povzročila močno konjunk-turno proizvodnjo v razmerju do prejšnjih let. Kljub temu, da so v času osmih mesecev nastopali nekateri problemi (pomanjkanje osnovnih surovin, določene prodajne cene za gotove Izdelke, kol so premog, cement in drugo) je celotno gospodarstvo do- na domačem Gospodarske organizacije proizvodnja do 31 8. 1964 Fakturjiana realizacija Plan Kumulativno IM 1963 |9M. Vrednostni obseg izvoza je merjen z enoto dolarja. Ce ocenimo povprečno vrednost dolarja s 1000 din pred-seglo v tem času 75,6 V« vrednosllstavlja planirani izvoz eno milijardo predvidene proizvodnje ali 85 Vretodevet milijonov dinarjev, doseženih dosežene vrednosti v letu 1963. v osmih mesecih pa 871 milijonov. Izvozniki prodajajo svoje blago v Doseženi uspehi so povsem /ado-jr Jave srednje in vzhodne Evrope voljivi, sai presegajo po dvana)stl-in azijsko afriške države, nah za 6,6 '/• planirano vrednost Posebno pomembno je to da je na proizvodnje. ša izvozno-uvozna bilanca aktivna, to Po podjetjih in panogah gospo-se pravi, da je uvoz nekaterih osnov darstva ie doseženo takole: nih materialov in polizdelkov mnoge manjši od vrednosti opravljenega iz voza Tako stanje bilance daje ugod .. ...................... i ne pogoje gospodarskim organizaci Indeks V.tzvrš Indeks Vnovčena realizacija Indeks thjjh^rcdstev ?ki se^rahiio^v naj 1963 •/. Plana dosež Kumulativno «*« = ™ primer^L, naložbe^rizširje« Ifll) reprodukcije. Investicije in izvajanje Investicijske 1963 V. JOU plana I96' dosež plana Termoelektrarna 2.620 1.550 2.10» 136 60,» 121 -1.550 2.106 136 Elektro 384 196 262 137 68,2 102 171 222 130 Rudnik 3.742 2.309 2.400 104 64.1 96 2.158 2.212 103 Strojna tovarna Trbovlje 4.8U0 3.075 3-397 110 70.8 106 2.206 3.384 153 Elit 400 234 341 146 85,3 128 221 335 152 Mehanika 700 405 526 130 75,1 113 379 487 128 Tovarna polprevodnikov 902 613 6»JO 102 368 Cementarno 2.293 1 162 1.966 169 85,7 129 1.158 1.843 159 Tovarna pohištvi Industrijsko podjetje Meso 350 193 253 131 72.3 109 168 249 148 380 210 287 137 ».5 113 203 2P 136 INDUSTRIJA SKUPAJ 16.571 9.134 12.153 130 733 110 8.214 11.485 140 SGP Zasavje 1 113 507 723 143 64,9 97 298 497 167 IB Trbovlje 170 116 183 158 107,6 162 70 122 174 GRADBENIŠTVO SKUPAJ 1.283 623 906 145 703 106 368 619 168 PTT promet skupaj 95 56 65 116 68,4 103 54 60 111 TP Prvi junij 2.448 1 452 1.764 120 72,1 108 1408 1.711 122 TP Vltaminka 282 171 240 140 85.1 128 170 238 140 TRGOVINA SKUPAJ 2.730 1.623 2.004 123 73,4 110 1.578 1.949 124 GP RUDAR SKUPAJ 331 205 242 ne 73,1 110 205 242 118 Metailja 200 175 193 no 46.5 145 160 179 112 Zlatarstvo 128 65 113 174 883 133 56 110 196 Tapetništvo Slikar. In pleskarstvo Krojaštvo (n šiviljstvo 145 81 124 165 91,8 138 36 53 147 74 41 68 153 853 128 78 114 146 53 » » 100 733 111 32 37 116 OBRT SKUPAJ 600 401 $37 134 193 134 326 v 493 151 GOSPODARSTVO SKUPAJ 21.610 12 242 1$ 907 isn 733 til 10.745 14.848 138 IZVAJANJE POLH IKE UVOZ Med posredne ali direktne (voznike svojih Izdelkov so Iz področja našega gospodarstva vključene na-slednje gospodarske organizacije: lios podai ske organizacije Enbta mere Plan 1964 •/• dosež. plana Realizacija 1963 1964 Rudnik Trbovlje Strojna tovarna Tov polprev. Investicijski biro SKUPAJ dol. dol. dol. dol. dol. 113 282 800.000 151500 44 000 1.108 782 29.7 88.5 Vjb 102,3 78.5 57.620.4 372.104,55 10 42Š" 440.149,95 33 687,3 707 838 84 185,2 44 991 870.701,5 INVESTICIJE IN INVESTICIJSKE Spričo potreb po elektroenergetiki In razvoju elektronske industrije so na področju občine v gradnji objekti: — Termoelektrarna u, — Tovarna polprevodnikov ISKRA, medtem ko je za Rudnik I -11 vložen kreditni zahtevek pri Splošni gospo darski banki SR Slovenije. Celotna vrednost vseh tnvestid) znaša 20 milijard in to: — Elektrarna 12 milijard — Rudnik 5,9 mili arde — Tov. polprev. 2,1 mili arde Ta obseg investicij, ki se smatra ključnega pomena, vsekakor predstavlja tako za gospodarske organizacije kot za občino novo potencialno moč fizičnega obsega proizvodnje, s tem pa tudi izboljšuje ekonomske pogoje investitorjev. Proizvajalna sredstva še vedno niso maksimalno Izkoriščena. Delovne organizacije obratujejo te vedno v omejenih tretjinah, čemur je vzrok nezadostna aktivnost vodstev podjetij In komercialnih služb Skupščina smatra, da » »prevajanjem resolucije Zveznega Izvršnega sveta In Izvrl-Indeksnega sveta Slovemje v omcjevanlu in-1963 =vcslicilske potrošnje delovne organi-100 nizacije z Izkoriščanjem notranjih rezerv, predvsem z izkoriščanjem 58 obstoječih proizvajalnih sredstev, 190 boljše organizacije dela, kar naj nri-— speva k večif produktivnosti, lahko 432 zagotovilo hitrejšo rast družbenega 198 standarda. Trgovina - inšpekcija Temeljna naloga Inšpekcijskih služb je bila in je tudi jo dejavnost, ter se zaposlili v ta vina Iz žlahtnih trt, med-ostala, da nadzoruje, kako organizacije, zavodi in posamez- drugih panogah. To ima za po- tem ko je cena okrog 200 din. niki izpolnjujejo zakone in druge predpise. Posebno pa ima sledico, da morajo občani Poskušalo se je, da se s sode-v tem oziru zelo odgovorno nalogo tržna Inšpekcija, ki nad- obrtno storitvene usluge iskati lovanjem Ljudske milice in zoruje delovanje s področja blagovnega prometa, da ukrepa v sosednjih 'občinah. Precej inšpekcije ta škodljiv pojav proti kršilcem, predpisov po upravni poti, da daje prijave in težav je tudi glede higiene po- prepreči, vendar smatramo, da predloge kaznovalnim organom za pregon pravnih in fizičnih sameznih lokalov, pravilnega je kaznovalna politika premi-odgovornih oseb za storjena kazniva dejanja. Zato Je povsem označevanja blaga, cen..V ne- la in sankcije niso več primer-razumljivo, da je področje tržne inšpekcije dokaj obširno in katerih primerih niso cene ne višini današnje kupovne komplicirano. Posebno še glede na veliko število gospodar- vidno označene, če so pa, moči kršilcev. Ta kontrola se skih enot, za katere mora vršiti tržna inšpekcija redne let- označene, so pa dostikrat sla- bo še poostrila in smo prepri-ne preglede. Saj imajo na spisku gospodarskih organizacij za bo čitljive, posebno pri teks- čani, da bo tudi zakonodajalec preglede 532 gospodarskih enot Do I. polletja je bilo pregle- tilnem blagu. podvzel in sprejel predpise, ki danih 235 gospodarskih organizacij in je bilo izdanih 78 od- Splošno mnenje je da bodo imeli drastične sankcije. L° n,' u°'er,aV,?,denega Pa ,C lrŽ,na inšPekc,la v L P°l,etlu trošniki pogrešajo v trgovski ozimnic, se na žalost po- v ;! ™ krji ceT V uPrav"0 kazenski postopek, medtem mreži 0t£&0 konfekcijo, ki Tfvljajo Poedmi prekupceval- ko jih je 39 predala Javnemu tožilstvu. Povsem razumljivo je, bi alede na današnii temno in' C1' kl kuPuJeJ° industrijsko da je tržna inšpekcija poleg navedenih ukrepov tudi vršila na Potrebe morala zavzema- ozimnico in i° prodajajo za mandatne kazni proti kršilcem predpisov v znesku 94.000 di- fj v Uoovini več mesta Precej Prvovrstno- Tako Je bil s!učah l«1"™ ,“*><“* «-='• -r- f. ™VP°v Vse to izkazuje, da je posveti vso pozornost emba- ”® £™Y.ČenUi1 ,navlJ li krompir Merkur po 28 din, inšpekcija, posebno tržna in- laži, kajti ta naj bi bila ce- prodajali so ga pa kot sloven- špekcija, kljufc trditvam neka- nena, okusna in higienska. Do- h6 ^oloF.e" ski cvetnik po 45 din. Enako terih občanov, precej delovna, gajajo se primeri, ko podjetja CJL_ r>rnhiom^«»IZnCi,i 3e tudi z industrijskim in na- vendar pa še inšpekcija ni premalo vodijo evidenco o . nrcfanianio ?Tn,-h ■, i" miznim grozdje. Potrebno bi uspela, da v celoti zadosti po- razni embalaži in se ta poraz- ) 9 J J 1 * bilo, kolikor imajo posamezne trebam kontrolnih pregledov gubi, v knjigovodstvu pa izka- »° 0 ev- i so za o cane v ne- sindjkajne organizacije namen na terenu, posebno še, ker so zujejo obratna sredstva dolo- k ™ PnnJf nepotrebno odkupiti za člane kolektiva pregledi dokaj komplicirani, čeno nepotrebno obremenitev. ,oc ° ? o. Nerazumljivo je, 02jmniC0f ^ajo skupno na-Pri tem bi omenili, da bi mo- Pri svojih pregledih naleti in- fa. Pot™šnlk» kupujejo vino ročilo trgovski mreži| ki je rala tudi trgovska mreža več špekclja tudi pri gospodinj- posebn,° dovolj močna, da preskrbi ko- pozomosti posvetiti notranji skih sttojih na dejstvo, da ni “J lektivu kvalitetno robo po ureditvi trgovskih lokalov, servisa z nadomestnimi deli, zmernih cenah, odnosom uslužbencev do posebno so to nadomestni deli vec J® analiza poKazaia, oa je prav gotovo je to le majhen strank, urediti in preprečiti in pa popravila za manjše go- v večmi prasnato, kiselkasto, pogled skozi delo tržne in-poslovenje z gotovino, prepre- spodnjske stroje kot so sesal- s KatransKimi uarvm. špekcije, morali bi pa tudi čili prodajo na up, posebno ci, sušilci za lase, pralni stroji,- Prav gotovo bi se potrošni- potrošniki biti bolj zahtevni, pa kontrolirati dobave za ar- brivski aparati itd. Porazno je kom bolj splačalo, da nabav- zahtevati kvalitetnejšo robo in tikle, katerim je določen rok tudi dejstvo, da se uslužnostni ljajo zdrava kvalitetna vina v slabo blago zavračati ter po-trajanja, tako da bi potrošniki obrti s strani gospodarske ope- zaprtih steklenicah ali pri pro- magati pri konsolidaciji naših dobili res kvalitetno nepo- rative posveča premalo pozor- dajalnah čez cesto, ki jih je trgovskih in ostalih uslug, kvarjeno blago. Potrebno bi nosti, saj lahko trdimo, da so tudi v našem Zasavju že kar Vendar pa moramo priznati, bilo tudi, da trgovska mreža nekateri obrtniki opustili svo- :prilično. Posebno še, ker so da je vrsta gospodarskih or-, x , ■ ii ■ i • ■ i , - ganizacij, ki imajo za glavni Kako potekajo dela pri gradnji vodovoda? program, potrošnika res kVa- 1 J r ca j litetno postreči po zmernih ce- Preskrba potrošnikov s pitno vodo je bila skoraj vedno znatne izgube vode. nah, v dostojnih lokalih. Ven- rcdcn predmet razprav na zborih volilcev, sestankih SZDL, Ko bodo zaključene vse dar je to v največjih prime-zlasti pa vsakodnevna upravičena kritika naših gospodinj, tri obravnavane investicije, rih stvar dolgoročne investi-To skoraj že nevzdržno stanje pa bo rešeno do Dneva re- bo v celoti realiziran pro- cijske politike. Kljub temu pa publike — 29. novembra, ko bo bistra voda Mltovškovega gram občinske skupščine, se lahko ugotovi, da je tudi na slapu stekla v mestno vodovodno omrežje, kar bo po- občani in drugi potrošniki tem področju že marsikaj do-membna pridobitev tako za občane, kakor vse ostale po- pa bodo za nekaj desetletij seženega, tako v kadrovskih trošnike vode, saj bomo imeli ob suši 40 1 več vode na se- preskrbljeni s tako pomemb- kot v investicijskih zadevah kundo, in če upoštevamo, da je bila dosedanja kapaciteta no dobrino , kot je zdrava in se stanje iz dneva v dan 301/s, se bo z novim zajetjem zvišala količina pitne vode pitna voda. zboljšuje. »S'"piMS PJZČS POMOČ IN SODELOVANJE STANOVANJSKE kolektiv Komunale Trbovlje, kot Izvajalec del, zlasti pa SKUPNOSTI S HIŠNIMI SVETI gradbena skupina, ki dela na zajetju, dati vse od sebe, Stanovanjska skupnost Center prctno, poleglega je slanovanj-saj opravlja dela pod zelo težkimi delovnimi pogoji. Tre- Je na predloge in sklepe zborov ska skupnost nudila pomoč hiš-ba |C bilo očistiti in povečati akumulacijski podzemni ba- volivcev Izvršila razna komunal- nim svetom pri notranji uredit- i,L,,n.,ii hn tr<>h i ca linfi m ,, , ~”mn' Da pa dc,a> pomaffaia hišnim sve- vi stanovanj, kot so nova tla, zen, izkopali bo t ena j-a- *a"u m Jarkov, deloma V živo tom pri vzdrževanju stanovanj- štedilniki, popravilo oken, vrat Skalo, ponekod 5,ou m globoko po strmem in deloma pla Skih hiš, kot na primer prekritje in vodovoda. Vsa ta dela so zovllem terenu. Zajeta voda bo speljana do črpališča v strel1' napeljave vodovoda, po- veljala lfi milijonov dinarjev, kl zveznem rovu, od tam pa v omrežje. Za financiranje teci pravl,° In praznjenje greznic, so jih prispevale uvodoma na-ZVLZIHU1 luviu uu la 1. I a 1U V^JV. «« Iiiianciraiije tega grartnJI pratnic In pri vzdrževa- vedene organizacije. Vrednost Objekta bo potrebnih 80 100 milijonov dinarjev. nju cest ter kanalizacij. Ta dela opravljenih del pa Je znatno ..... Je opravila stanovanjska skup- večja, ker so občani s prosto- Z zajetjem omenjenih vod- men stanje vodnih virov. n°st s pomočjo občinske skup- voljnim delom opravili preko nih virov še ne bo v celoti Občina Žalec je že dala so se,ne> Rudnika Trbovije-Hrast- 3 tisoč ur. realiziran sklep občinske glasje, da lahko naša občina SftefM »vV.”finančna so^tasenih^e^velike^Ge Skupščine glede preskrbe DO- zajame te vodne vire, za za sredstva. S tem Je stanovanjska SP°0 komunalni ureditvi in zlasti trošnikov s pitno vodo. Ob- jetje katerih Projekt za niz ?kl!pno,V center izvršila najpo- popraviiu stanovanjskih hiš. stoieče kapacitete vode bo ke gradnje v Ljubljani izde- a p.°,pra» * mšnl sveti niso v stanju, da z MUJL , „ ... , . „ i,,;" v “UC tom, kl so finančno šibki In teh r-iznninžillvlml sredstvi od sta- do zadoščale za nekaj let, S JU j e vso potrebno tehnično del sami niso mogli financirati narin financiralo vsa nulna dc-porastom prebivalstva, z no- dokumentacijo. Ta investici “*>• so bila izvršena na slede- la- zat0 „m h0 treba tudi v bo-vocradnio stanovanqj z na- ja bo zahtevala znatna sred- ° ?? doče nuditi vso pomoč. Tudi dafjnjim povečanjem kapaci- siva ki jih bo morala prc- .TvV « .7™°»^ S »nS tet V industriji, V obrti m skrbeti občinska skupščina lr> Ribniku, Izvršili so razna de- la< sa) je zgradlla oziroma iz- drucih panogah bo naraščala ob pomoči \delovnih organi 'a Pa sanitarijah v Žabjeku, na h0'ijiala otroška Igrišča v Kolo- .Slo bo občinski, snel) in iz drugih virov.8 SH® 7» SdKVV; S SSESt potreba po dodatnih količi Preden bomo pričeli z de Koloniji i. maj, popravni m de- ŽŠSer s2 surovaiei opravili Skupščina nadaljevala z ak- T1JE8S .5ST M pr"k" 40011 p-“>-«J"»’ ur Cljo zajetja vode pod O j stri- treono izvršiti reKonstrukCI domu In Trgu svobode; stano- Z aktivnim sodelovanjem sta* CO V Savinjski dolini. Na jo obstoječega mestnega VO- vanjskl skupanost Je nudila tudi novalcev In ob pomoči občinske .i._*• zv' {■». Hmioflnpirn nmrp)i:i Irnifi pomoč hišnim svetom nrl erad- skunščlne In delovnih oreaniza- strokovnjakih že nekaj O zunanjem izgledu našega mesta Trbovlje se iz dneva v dan ose bolj razvijajo v moderno industrijsko mesto in kar, ponosni smo, če se spomnimo, kolikšen napredek smo dosegli v zadnjih desetih — štirinajstih letih. Ta ponos pa lahko kaj kmalu zbledi, zlasti če se človek nekoliko bolj sprehodi po mestu ter pazljivo in z budnim očesom ogleduje naša naselja, fasade hiš, nekatere lokale in druge objekte. Ostro oko bo kaj kmalu opazilo, kako neurejene so okolice stanovanjskih hiš, čeprav bi jih hišni sveti ob pomoči stanovalcev, zlasti pa mladine, lahko z minimalnimi sredstvi estetsko uredili. S fasad nekaterih hiš pada omet, kar ne moti lastnikov oziroma upravnih organov hiš, niti najemnikov lokalov. Ko že govorimo o lokalih, je prav, da opozorimo na dejstvo, da so nekateri še vedno neurejeni, da nekateri prodajalci še vedno nimajo pravilnega odnosa do kupcev, da kupcu prodajajo nekvalitetno blago in podobne pomanjkljivosti. Čas bi tudi že bit, da bi imeli osi lokali svetlobne napise, kar bi dalo mestu, zlasti zvečer, povsem drugačen izgled. K estetskemu izgledu mesta res o ničemer ne pripomorejo razne na pol razbite in polomljene ograje ob cesti in stanovanjskih hišah, še manj pa razne barake, kokošnjaki in drugi manjši hlevi o neposredni bližini cest in ulic, po cestah razmetan papir, cigaretni ogorki in druge smeti, v V občini smo po vprašanju turizma zadnja leta precej napravili, saj smo zgradili nove domove na Mrzlici, Vr-heh. dom na Kleku, vendar pa kapacitete teh objektov niso dovolj izkoriščene, ker tudi ne morejo biti, saj domačin, kaj šele tujec ne vidi nikjer lično izdelane table, ki bi ga opozarjala, kje je kakšen turistični objekt, pa. kaj bi naštevali dalje, ko pa se s temi na videz nepomembnimi pomanjkljivostmi vsakodnevno neopazno srečujemo. K izboljšanju obstoječega stanja bi v marsičem pripomogel odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta, ki naj bi ga občinska skupščina spremenila in dopolnila, ker je zastarel in ga je treba prilagoditi sedanji stopnji razvoja Trbovelj. Prav bi bilo, da z dosedanjo prakso prekinemo in da sleherni občan, delovne in druge organizacije vsak po svojih močeh stremimo za tern in si prizadeoamo, da bo dobilo naše mesto čim prej lep'zunanji videz, da bomo lahko brez rdečice na obrazu spremljali po■ mestu naše prijatelje, znance, zlasti pa poslovne partnerje, turiste in druge obiskovalce našega mesta. il TOVARNA POLPREVODNIKOV Gradnja Tovarne polprevodnikov v Trbovljah, za katero Je v Trbovljah ln sploh v Zasavju veliko zanimanje, saj bo v veliki meri rešila problem nezaposlene ženske delovne sile, Je v zaključni fazi. Z dograditvijo strehe ln ureditvijo fasade, bodo zidarska dela v glavnem končana. Ce bo nadalnja gradnja potekala po predvidenem načrtu, bodo spodnji prostori tovarne vseljivi že ob koncu leta. Glavna montažna hala bo zaradi nepredvidenih težav pri Izdelovanju klimatskih naprav, po predvidenih načrtih, vseljiva spomladi prihodnjega leta. Z dograditvijo tovarne bo odpadlo precej težav. S tem trenutkom bo odpadel problem dislociranih enot, ki sedaj povzročajo naj večje težave v proizvodnji ln nasploh pri poslovanju tovarne. Poznano Je, da tovarna sedaj obratuje a svojimi obrati v Kranju, Ljubljani ln Trbovljah. Kljub tej ogromni težavi, ae proizvodne naloge po gospodarskem planu, s prizadevnostjo celotnega kolektiva tovarne, dosledno Izvajajo, mesečni plani proizvodnje pa se celo presegajo. Tovarna kot proizvodna enota, sl je v začetku letošnjega leta postavila gospodarski plan, ki določa 1 milijardo 104 milijone dinarjev realizacije. Polletni obračun proizvodnje Je pokazal, da je tovarna dosegla 941,305.000 din planske proizvodnje. Iz mesečnih planov proizvodnje pa Je razvidno, da Je tovarna polletni plan proizvodnje znatno presegla, ker Je večji del proizvodnje planiran za drugo polletje. Za leto 1965 sl Je tovarna, na osnovi potreb na domačem ln tujem tržišču, ob upoštevanju zmogljivosti tovarne prav zaradi problemov Izgradnje, zadala nalogo, da se v gospodarskem planu predvidi 1 milijardi 200 milijonov dinarjev realizacije. Zaradi dislociranih obratov se morajo delavci, ki se prl-učujejo v Kranju ln Ljubljani, dnevno voziti na svoja delovna mesta, kar Je združeno z ogromnimi stroški. Dnevno se vozi okrog 90 ljudi z dvema avtobusoma, stroški prevoza pa znašajo 1,250.000 din mesečno. Da bi se prevoz delavcev sploh odpravil ali omejil na minimum, Je tovarna, skupno s skupščino občine Trbovlje ln z razumevanjem Strojne tovarne Trbovlje preuredila prostore bivše TIKE, ki so last STT. V te prostore ln v prostore, ki Jih Je odstopila TIKA v svoji novi hali, se bo preselil večji del proizvodnje lz Ljubljane ln Kranja. Tl prostori so dani v najem tovarni vse do časa, dokler nova tovarna ne bo v celoti pripravljena ' za vselitev. Zelja Trboveljčanov, da bi tovarna člmprej pričela z obratovanjem, se bo kmalu uresničila. S tem pa bo opravljena Se ena velika naloga, ki sl Jo Je zadala skupščina občine Trbovljp oziroma občani Trbovelj. Komunalna ureditev mesta Intervju našega dopisnika z načelnikom za gospodarstvo Radom Gabrijelom. Zadnja leta so številni zbori volivcev v svojih sklepih podajali potrebo po hitrejšem urejevanju cest, kanalizacij In razsvetljave. Mnogo predlogov Je bilo zlasti v letošnjem letu danih tudi za lepšo ureditev mesta. Kaj Je bilo storjenega In kaj se predvideva? »Spomladi Je bila novo zgrajena tlakovana cesta v Bevškem v dolžini ca. 500 m. ki pa še ni povsem urejena. Potrebno bo, da se odstrani stanovanjska hiša, ki zožuje odsek v Bevškem, tako da bo po vsej dolžini pregledna. Lanska zima Je občutno prizadejala glavno cesto na odseku Dimnik — Gasilski dom ln Gimnazijsko cesto v skupni dolžini bllžno 2 km. Ker Je na teh odsekih promet lz dneva v dan večji. Je bilo nujno popraviti ta dva odseka naših cest. Preko cestišča Je bil poleti položen asfaltni tlak, ki ga komunala vzdržuje, tako da sta tl dve cesti urejeni. Vendar pa bi bilo potrebno, da se zlasti odsek ceste Dimnik — Gasilski dom postopoma vsako reto popolnoma uredi tudi z okolico, da se tako v naslednjih letih skozi Trbovlje pa vse do Gaberskega dokončno uredi glavna prometna žila. Sklenjeno Je, da se takoj spomladi prične z dokončno ureditvijo ceste na odseku Gasilski dom — Tovarna polpre-vodnkov v Gaberskem.« Kaj pa ostale ceste po naseljih In okolici? »Sklad za zidanje stanovanjskih hiš je uredil ln še urejuje okolico Kešetovega. Vsa cestišča so več ali manj že urejena, v na- slednjih mesecih bo urejena tudi cesta od mostu pri upravi Zdravstvenega doma mimo Bož-jaka do stolpnic na Kešetovem. Komunala Je uredila cestišče do novo zgrajene tovarne Elit, ki bo spomladi asfaltirano. Predvidena Je tudi ureditev ceste do avtoprevoznlškega podjetja. Sklep zborov volivcev je bil tudi, da se uredi zgornji del Partizanske ceste na odseku Terezija rov — servis stanovanjske skupnosti. Med tem Je tudi rudnik Izrazil pripravljenost, da pomaga urediti cesto od stanovanjskega servisa na Tereziji do novega montažnega naselja pri Kepa tu. Pri obeh odsekih cest so težave glede Izvajalcev del ln načrtov. Prav zdaj Iščemo možnosti, da bi se Se v letošnjem letu pričelo z deli ln da bi pospešeno. Izdelali načrt, tako da bi bil celotni odsek ceste nato dokončno urejen do 1. maja prihodnjega leta. Zadnji čas se vršijo tudi razgovori o tem, kako bi uredili cesto na odseku dom Partizana — Cahun. Zaradi blagega naklona Je ta cesta primerna, da predstavlja sporednlco Partizanski cesti ln hkrati drugi dohod v naselje 1. maj. Predvideva se, da bi se nato cesta spojila s Partizansko cesto pri Terezija-rovu.« Kaj pa ceste na planinske postojanke? »Cesta na Mrzlico je bila spomladi popravljena ln Je prevoz na Mrzlico mogoč. Do konca meseca oktobra bo razširjena ln usposobljena tudi cesta na Partizanski vrh ln Vrhe, ln sicer na odseku Podmeja — Liza — Vrhe — Partizanski vrh. Potrebno Je le še ca. 700 m ceste razširiti pa bo prebita In razširjena na celotni dolžini do Vrhov. Propustl se ta čas urejajo. Pri Izgradnji te ceste nam Je poma-gala tudi armlja. Tretjina ceste il»mUdHŽ,e tIakovana s kamenjem, dela se nadaljujejo, v mesecu oktobru bo možen pre-voz na tej cesti, dokončno pa 3?J el 8,®,c„e3ia uredila spomla-letoSnJe leto bo urejen tudi zadnji odsek ceste Trbovlje -“Kum, da bodo prevozne Postojanke."* VS= trl planlnske i.Ztu1lSrad,nJ.°.1" popravilo cest letošnjem letu vlože-21^, Preko,70 milijonov dinarjev. , flnanCne možnosti ne dopuščajo, da bi zadovoljili vsem potrebam, ki so nujne. Prav bi JLf bI prl tem Pomagale i?dl„?e.Iovne, organizacije, da bi flor!!! Se večji korak naprej pri urejevanju naših cest.« naTlzaclJo? * ra“vet,Javo k-»Občlnska skupščina Je po skle-Pu zborov volivcev dala v letošnjem letu urediti razsvetljavo po naseljih ln v mestu. Celotno i na urejanju razsvetljave je stalo 6,5 milijona dinarjev. Za-menjanlh ln postavljenih Je pre-ko 80 svetilk po posameznih na-seljth. Znatna sredstva so bila tudi vložena za urejevanje kanalizacije. Istočasno pripravljamo pro-grame potreb urejevanja kana-iZ jC <1 J* bomo morali v naslednjih mesecih realizirati. Prav j£m>„,£'?i»,8kUPSSlna na eni od prihodnjih sej sprejela odlok o h?nJ»‘i!laln “reditvi mesta, ki naj iinfi,rlSiPevaiI k hairtnemu ure-naaellj« oleP3evanju mesta ln Delo stanovanjske skupnosti Trbovlje II Delo stanovanjske skupnosti se Je v tekočem letu odvijalo predvsem na področju zadovoljevanja In potreb občanov ln hišnih svetov. Zaradi pomanjkanja obrtne uslužnostne dejavnosti so bili naši servisi primorani Izvrševati obrtne usluge tudi ustanovam In gospodarskim organizacijam. Po dogovoru a predstavniki stanovanjske skupnosti Center emo nekoliko uspeli specializirati servise z namenom, da servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš pri stanovanjski skupnosti Trbovlje II vrši obrtne usluge v kovinarske stroki, to Je vodo-lnstalaterska, kleparska, ključavničarska ln podobna dela lz kovinske stroke. Servis pri stanovanjski skupnosti Center naj hi vršil mizarska, tesarska, krov-eka. zidarska, pečarska ln podobna dela. Težave pa nastajajo, ker ena kot druga stanovanjska ekupnost nima dovolj strokovnih delavcev ln ustreznih prostorov za delavnice, da bi lahko naročnikom hitreje ln e kvalitetnejšim delom vršili usluge. V planu Imamo urediti servisno delavnico pri Brežnlku, čim bo Elektro Izpraznil prostore. V ta namen smo že nabavili nekaj opreme, ln sicer: manjšo stružnico, vrtaln) stroj, kompletno garnituro za avtogenlčno .varenje, delovne mize In drobno orodje. Prostore Gučekove delavnice, katere sedaj uporabljamo — servis za vzdrževanje hiš bi Se nadalje Imeli v najemu Delavnice bodo opremili za popravila raznih gospodinjskih strojev ln druga drobna naročila po katerih Je veliko povpraševanje. Servis za pomoč v gospodinjstvu ln čiščenju poslovnih prostorov deluje od druge polovice leta 1962. Ustanovljen Je bil z namenom, da se nudi pomoč zaposlenim ženam v gospodinjstvu Čiščenje poslovnih prostorov Smo prevzeli le zaradi tega da se obdrži gotovo število žena v delovnem razmerju, ki bi po potrebi hodile opravljat tudi gospodinjska dela Situacija je pokazala popolnoma drugo sliko. Zaposlene žene se obračajo na Stanovanjsko skupnost za pomoč y gospodinjstvu, vendar le za posredovanje, da jim preskrbimo žene, ki so pripravljene enkrat ali dvakrat tedensko pomagati gospodinjam opraviti najtežja dela kot pranje perila, čiščenja po beljenju ln podobno. Niso pa gospodinje pripravljene zanje plačati rednih prispevkov od osebnega dohodka. Zato se največkrat medsebojno dogovorijo za plačilo uslug, ker se s tem Izognejo plačilu prispevkov. Stanovanjska skupnost s posredovanjem najetja gospodinjskih pomočnic opravi le humana dela, nima pa od tega nobenega dohodka. Stanovanjski skupnosti Je na podlagi predložene dokumentacije o preventivnem zdravstvenem varstvu uspelo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje doseči del finančnih sredstev za kritje patronažne službe nege bolnika na domu, socialno šibkih zavarovancev. Nekaj sredstev za kritje patro--nažne službe nege bolnika na domu socialnih podpirancev Je pa odobrila občinska skupščina lz proračuna Bolniki, ki se zdravijo na domu, so še vedno pod zdravniškim nadzorstvom, vendar pa Je taka oskrba bolnika na domu mnogo cenejša, če k temu dodamo, da Je v bolnici občutno pomanjkanje prostorov za tiste bolnike, ki morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorstvom Na območju stanovanjske skupnosti Trbovlje II. krajevnega urada Gabersko ln Ceč, vodimo v evidenci 41 rednih so elalnlh podpirancev. Komisija za socialno varstvo Ima stalne stike s temi ljudmi na terenu ln vodi nadzor, kako tl ljudje živijo ter daje predloge za odmero mesečne In Izredne podpore. Na občinski skupščini smo uspeli, da smo dobili še dodatna sredstva v zvezi draglnjskega dodatka po 2000 din mesečno na ene- ga rednega podpiranca. Kljub povečanju mesečne socialne podpore, podpiranci, ki nimajo nobenega svojega ln so odvisni od lastnega gospodinjstva oziroma le od socialne podpore, s temi sredstvi ne morejo živeti. Zato bo nujno, da bo občinska skupščina v proračunu za leto 1965 zagotovila več sredstev za te namene. V mesecu maju smo v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa ln Društvom prijateljev mladine podvzell akcijo, da se vključimo v republiško tekmovanje s področja higiene ln čistoče v naseljih ln stanovanjskih blokih. Tekmovanje smo napovedali v naslednjih točkah! 1. splošna skrb za red ln čistočo na dvoriščih, Igriščih, hodnikih In zelenih gredic okrog hiše; 2. skrb za nameščanje košar za smeti; S. gojenje nasadov ln cvetličnih gred v naseljih; 4. pomoč součencem pri učenju; 5. pomoč bolnim ln starim ljudem; 6 prirejanje razstav ln razpe- čavanje zdravstvene vzgojne literature ln zgodovinskih materialov RK. Za realizacijo tega tekmovanja smo organizirali sestanek s hišnimi sveti z namenom, da hišni sveti preko pionirskih hišnih svetov organizirajo tekmovanje preko pionirske organizacije ln pomladka Rdečega križa. Ta akcija nam Je delno uspela, se pa še nadaljuje. Poročilo o izvedb! tekmovalne akcije smo odposlali odboru Rdečega križa. Poravnalni svet je Imel v tekočem letu skupaj 27 prijav za poravnavo različnih deliktov. V 15 primerih Je poravnava uspela, 9 primerov, ko se stranke niso sporazumele, smo odstopili sodišču, 3 pa čakajo Se na poravnavo. Na priporočilo občinske skupščine je stanovanjska skupnost prevzela akcijo za gradnjo skupnih garaž. Namen te akcije Je, da stanovanjska skupnost priskrbi vso potrebno dokumentacijo, vključno zazidalni načrt ln zemljišče. Po Izdani lokaciji pa skupnost na podlagi predpisanih pogojev ln povrnitev stroškov, Izdaja posameznim Interesentom dovoljenje za gradnjo. GRADNJA EKEKTRARNE II Do konca leta 1966 mora začeti z obratovanjem nova elektrarna v Trbovljah Potrebna Investicijska sredstva so odobrena Celotna vrednost Investicij obsega preko 11 milijard dinarjev Nova elektrarna bo več kot dvakrat večja po proizvodnji električne energije kot dosedanja Skupno s sedanjo bo elektrarna v letu 1966 proizvajala okoli I milijardo kilovatnih ur električne energije Zato bodo potrebovali ca 900 000 ton drobnih vrst premoga, ki naj bi ga po Izvršenih Investicijah oskrbel Rudnik Spričo pomanjkanja električne energije Je pravočasna Izgradnja nove elektrarne Izredno važna za naše gospodarstvo. Pri tem Je važno, da vemo! Do sredine prihodnjega polletja Je potrebno Izvršiti vsa dela na glavnem objektu, ker se bo v drugi polovici leta že postopoma opravljala montaža uvožene opreme. Izdohavnl roki opreme za novo elektrarno Iz uvoza so taki, da bo verjetno mogoče do polletja 1966. leta kompletlratl celotni objekt, v drugi polovici leta 1966 pa naj bi bila nova elektrarna usposobljena za pogon. Od predstavnikov elektrarne smo zvedeli, da se gradbena pripravljalna dela razvijajo, urejuje se plato za novo elektrarno, gradi oporni zid na Savi, urejen Je priključek železniške proge do novega objekta. Izvajajo se dela na rekonstrukciji vodovoda, platoju prostozračne postaje ter transportni objekt za dovod premoga. Spričo tega, da bo potrebno gradbena dela na objektu pospešiti, se v naslednjih tednih In preko vse zime predvidevajo Intenzivna gradbena dela pri Izgradnji elektrarne Trbovlje IL 9 Višje cene mesu v Trbovljah V Trbovljah Je podjetje •Meso« prejšnjo sredo, 23. septembra, zvišalo cene mesu. Tako Je cena govedini prve vrste poskočila od 759 din za kg na 859 din za kg, cena govedini druge vrste Je ostala Ista — 659 din za kg. Torej, povprečna cena govedine se Je dvignila od 700 na 750 din pri kg. Teletina Je poskočila od 850 din na 950 din za kg, svinjina pa Je sedaj 800 dinarjev. Seveda so Trboveljčani zaradi povišanja teh cen negodovali ln se vpraševali, zakaj Je trboveljsko podjetje tako hitro In po njihovem mnenju previsoko dvignilo cene. Takšnega razburjenja verjet--no ne bi bilo, če bi bili potrošniki seznanjeni z vsemi objektivnimi okoliščinami, ki so trboveljsko »MESO« prisilile do takšnega ukrepa. Tu naj predvsem povemo, da so druga mesarska podjetja v Sloveniji že pred tremi meseci (nekatera pred enim ali dvema mesecema! povišala cene toliko, da so enake sedanjim povišanim trboveljskim cenam. Ce k temu dodamo slabši položaj trboveljskega podjetja glede same nabave živine In s tem seveda precej višjo stroške na kilogram mesa v primeru z drugimi slovenskimi podjetji, moramo priznati In to zelo Objektivno, da Je povišanje cen utemeljeno. V naslednji številki našega tednika bomo objavili zapis našega reporterja, ki Je pred dnevi potoval po Sloveniji In ugotavljal cene mesu po naših mestih. Jih primerjal e trboveljskimi In obenem spoznal mnogo stvari, ki zadevajo mesno Industrijo, s poudarkom na problematiki podobnih podjetij kot Je trboveljsko •MESO«. (Zak) i! i! i! i! i! $ i A’