Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 10 din
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
Plenum NZS
ijHoVj}.
Štev. 10.
V Ljubljani,
FIZKULTBNI TEDNIK
Pričela se je zvezna nogometna liga
Velika presenečenja že I. kola
Hajduk ^®to©s@sSea® pregazil CnreitP	©id«
Lokomotiva po premagala Binarno is©
Mrkušie si je v 13. minuti zlomil loko, pa tudi Ognjariov in Diskič sta bila poškodovana
Split, dne 2. marca. V trinajstih minutah najvažnejše tekme novega nogometnega prvenstva je bila zapečatena usoda državnega prvaka Crvene zvezde v derbi-srečanju s splitskim Hajdukom. V nenevarni situaciji, ko je Mrkušič preveč zapustil svoja vrata in poletel za visoko žogo, ki pa se mu je izmuznila iz rok, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju.
, Miliče ni mogel niti naslutiti rvesre-ki je zadela steber moštva Crvene *veade, izkušenega vratarja in večkratna državnega reprezentanta Mrfeu-fj**- Nliti sodnik Podtibeki ni posvetil “®Irm dogodku pozornosti, misleč, da ?® Mrkušič, ki je obležal na tleh, prevaja. Ko pa se Mrkušič le ni mogel T^gniti. je sodnik prekinil igro. Na >?.f°Sno presenečenje so morali Mrku. ;~a Prenesi; n-a rešilni avto, ki ga je a*£oj odpeljal v bolnišnico.
Zato lahko govorimo o današnji pr-''etiutvenj tekmi v Splitu le do tre-B&a, ko se je pripetila nesreča Mnfcu-J^t. Hajdu]; si je dlo takrat že zago-. vil vodstvo prvega gola. Dosegel ga je Po zelo Mitri, koristni in učinkoviti Si vsega moštva in bliskovitim za-nfučmim akcijam napada, pri čemer »fe glavna zasluga prisebnosti itn hlad.
vodje napada Andrijaševiča, ki se ” Po dolgem času prvič izkazal že Prejšnjo nedeljo v prijateljski tekmi z
“^nmohivo.
- V prvih 13. minutah je igral Haj-j*1* z velikim poletom, učinkovito ter Ptomamil. da želi danes vsekakor dosegaj prvi uspeh v novem prvenstvu.
, ‘ a tudi, Crvena zvezda je začela ze-jj* učinkovito ter je z nevarnimi proti-aPadi ogrožala vrata domačinov. Vse !? Kazalo, da bomo priča krasne prven-borbe, k; jo je že dolgo priča-jn?v.aIo splitsko nogometno občinstvo-?a)dluik je imel v tem delu več od ^rein je zasluženo dosegel prvi gol Andrijaševriču v 10. minirati.
^nda potem, lco je igrala Crvena le z desetini igralci, ni mogla j nuditi enakopravne igre svojemu ®vsrnemu nasprotniku, ki je popol-jTlna različno igro od one v nadaljeva-,ar je hotel Vrstili so se po vrsti gol {".Solom, tako da je bilo pričakovati jjaetrofailen poraz Beograjčanov. Haj-aom Prikazal v prvem delu popotni11* različno igro od one v nadaljeva-J'lau tekme, ko je igral ležerno in le <lUv 'eP°- V prvem polčasu je Haj-, k izvajal vse svoje kombinacije hi-m ™ PO najkrajši poti in so njegovi 2 Pralci brzeli pred’ vrata Crvene ]^,z^e, ki ao jih kar oblegali. To se je Za1<> lu<li v rezultatu prvega pok p^' V drugem delu igre so začeli pr ?111®*«! igralci Hajduka vse preveč gfavat; svoje nasprotnike, razvla-
čevali so igro na široko in se igrali pi'ed nasprotnikovimi vrati. Posledica tega je bila. da je dosegel Hajduk v drugem polčasu le še dva gola.
Crvena zvezda .je imela danes ves čas igre hudo smolo. Ko je Mrkušiča zamenjal Ognjanov, je tudi ta, ko je branil peti gol v 3. minuti drugega polčasa, tako nesrečno udaril z glavo in roko v vratnico, da je moral prepustiti vrata ŽIvanoviču in je igral zopet na.svojem prejšnjem mestu. Tudi tretji igralec Crvene zvezde Diskič el je nalomi 1 roko, ko je pri startu nesrečno padel. Vse te nesreče, lci jih je doživelo moštvo Crvene zvezde na današnji tekmi, so hudo depriunirale državnega prvaka in seveda vplivale na njegovo igro. Razumi j vo je. da so vse te nesreče vplivale na domače igralce in na samo občinstvo, ki tekme ni vec spremljalo s tisto živahnostjo in bo-drenjem kot v začetku. Tako je Haj-duk dosegel danes dokaj lalko vsako zmago in prvi dve dragoceni točki v srečanju s svojim najnevarnejšim na. sprotnileom v borbi za naslov novega državnega prvaka.
Od našega posebnega dopisnika inž. Mirkoviča
tel
Prijateljski nogometni tekmi
lezničar (U.): Železničar (G.) 2:1 (1:1)
!tloš?Va ^'or*ca, 2. marca. Pomlajeno ig . v° ljubljanskega^ Železničarja, ki Pta{T Pod vodstvom * novega trenerja f>ra;vl|.oviča vso zimo precej vneto pri Drvelo na bližajoče se republiško bj^lvo, je igrai0 v Gorici proti lioee5u članu slovenske republiške Ij^./^ezničarju iz Gorice. Nastop n4 i^a®*eg,a Železničarja je privabil ialc2^la®e rekordno število, 1500 gle-kf)n5V- Tekma je bila od začetka do č,:^6 zelo lepa in fair. V prvem pol-^čir,66 'e opazila rahla premoč do-t>branikV’ ven<(^ar domači zaradi dobre Uspe,. °Q gostujočega moštva niso lih. y svojo premoč realizirati v go-‘Stale ,?rugem polčasu so se mladi Šli jn 1 Pijanskega Železničarja zna-Vh}; Prevzeli iniciativo v svoje roke. 'keo, priprava igralcev Ijubljan-^eleznčarja ni bila slaba, saj Ironri;6..2®3?0 očitno prinesla boljša UIClla.	S. V.
Poana (ml.) ; Triglav 4:0 (3:0)
Žan; ocT^em Pteskdku je bila danes v Se-dinsho '‘vana nogometna tekma med mla-tiog0m ek'po Sežane in novoustanovljenim j 0lladin^n.lm klubom Triglavom. Zmagali so Pted ->r>VZ ^ezane z rezultatom 4:0 (3:0).
Z0° gledalci je sodil Štolfa.
Ambrožič
Moštvi sta nastopili pri današnji tekmi v nekoliko spremenjeni postavi, in sicer:
Crvena zvezda: Mrkušie, Tadič, Zve. kanovič, Palii, Diskič. Djajič, Ognjanov, Mitič, Živanovič, Kostič, Vukosav-ljevič.
Hajduk:	Bcara. Kokeza, Broketa,
Grčič, Mršič, Lustica, šenauer, Mladi-nič, Andrijaševič. Matošič in Vukas.
Gole so dosegli: Andrijaševič v 10. in 51. minuti, Šenauer v 18-, Vukas v 27. in 40. ter Natošič v 48. minuti.
V moštvu Hajduka je b i danes najboljši Mladinič, ki je v glavnem gradil igro in odlično zaposljeval obe krili) ter srednjega napadalca. Odlično je delil žoge in nesebično podajal žogo soigralcem pred nasprotnikovimi vrati, ko bi lahko sicer tudi sam streljal. Poleg njega sta se odlikovala Šenauer im Vukas v napadiu, zelo dobra pa sta bila tudi Matiošič iu Andrijaševič. V obrambi domačinov je bil najboljši Beara. Novinec Grgič se je izkazal s požrtvovalno in borbeno igro. V moštvu Crvene zvezde je bil najboljši Djajič, ki je bil hkrati najboljši igralec na igrišču. V napadu sta bila zelo dobra Kostič in Vufeosavljevič, v obrambi pa Diskič, ki je sicer igral nekoliko preveč ostro, med tem ko je bila tekma v splošnem zelo fair. Pred 15.000 gledalci je sodil dobro zagrebški sodnik Po dubski, ki pa je imel spričo fair igre toliko lažje delo. Vreme je bilo sončno in brez vetra, igrišča v odličnem stanju.
Lokomotiva : Dinamo 1:0
Zagreb, 2. marca. Pred 15.000 gledalci sta se danes v Zagrebu srečala oba mestna rivala Lokomotiva in Dinamo.
Pred pričetkom državnega prvenstva je bilo opaziti, da sta obe ekipi v slabi formi, saj so nam o tem pričali visok poraz Lokomotive v Splitu ter slabi rezultati zagrebškega Dinama na turneji po Turčiji. Toda kljub temu so bili danes številni gledalci, ki so obiskali štadion v Maksimiru, zadovoljni z igro obeh ekip. Zmaga Lokomotive, ki je prišla nepričakovano, je bila zaslužena. Dinamo je igral tokrat slabše ter tudi zelo neučinkovito. Igralci so prihajali samo do 16-metrskega prostora, naprej pa niso prišli. Lokomotiva pa je izbrala to pot drugo taktiko. Že v prvih minutah je pričela z ostrimi napadi, ki so takoj prinesli zagreb-šk ekipi železničarjev prvi gol. Strelec je bil tretji napadalec Lokomotive Firm. Sele v drugem polčasu se je Dinamo razživel in otresel pritiska igralcev Lokomotive, toda oočasni ter neučinkoviti napadalci zagrebških »plavih« niso znali izkoristiti svoje premoči na igrišču, tako da se je tekma končala s tesno zmago Lokomotive.
Vardar : BSK 1:0 (0:0)
Skoplje, 2. marca. V zelo lepi in razburljivi igri je Vardar zasluženo premagal BSK. Edini go-1 dneva je dosegel v 31. minuti prvega polčasa srednji napadalec Georgievski. Že v samem začetku tekme so pokazali igralci obeh moštev zelo živo in ostro igro, vendar pa preveč nervozno in raztrgano. Domačini so se v prvem polčasu bolje znašli, tako da je ime! vratar gosltov obilo posla. Opazilo se je, da Vardarju manjka dobrih strelcev, ker bi lahko dosegel še večje število golov. Tekmi je prisostvovalo 13.000 gledalcev. Sodil je dobro Nika Stefanovič.
Vojvodina : Rabotnički 5:2 (3:1) Mačva : Partizan 0:1 (0:0) Sarajevo : Zagreb 1:0 (0:0)
Pri nas igrišča in stadioni še počivajo pod debelo snežno odejo, v ostalih republikah in nekaterih državah pa se že zbirajo tisoči in tisoči ljubiteljev nogometa na igriščih. Slika prikazuje moment z neke angleške ligaške
tekme.
5lf®rz?iZ$©z?sfee sicvicc
Maribor, 2. marca. Danes so mariborski športniki z izjemo kegljačev v glavnem počivali. Edina važnejša, prireditev je bilo prvenstvo Slovenije v kegljanju. Na lepem dvosteznem kegljišču kegljaškega kluba
Partizan : Mladost 11:9
Osijek, 2. marca. Danes je kombinirana ekipa Partizana premagala boks4če osješke Mladosti z rezultatom 11:9.
Drobne iz boksa
Boksarji Mladosti iz Osijeka bodo 10. marca odpotovali na turnejo po Avstriji, kjer bodo imeli tri srečanja.
Sekretariat Boksarske zveze Jugoslavije je odobril ekipi Lokomotive iz Zagreba gosto* vanje na Finskem in Švedskem.
V Beogradu bo 30. aprila gostovala boksar* ska ekipa Ziirieha, ki se bo srečala z beo* grajskimi boksarji Radničkega. Na tem sre* Čanju bo Duško Bogdanovič, državni repre* zentant in dvakratni prvak, slavil svoj 300. nastop v svoji boksarski karieri.
Grčija premagala Turčijo
Atene, 2. mavca. Na mestnem stadionu je bila pred 25.000 gledalci odigrana nogo* metna tekma med reprezentancama Grčije in Turčije. To srečanje, ki je veljalo obenem tudi za mediteranski pokal, se je končalo z zmago Grčije s 3:1 (1:0).
»Slavko Šlander« sta se v prvenstveni borbi srečala kandidata za prvo mesto Krim iz Ljubljane in Branik iz Maribora. Tekma se je končala z rezultatom 2229 : 2258. V sto lučajih — 50 na polno, 50 na Čiščenje — je bil od gostov najboljši Florenini, ki je na čiščenjih dosegel med vsemi tekmo-valci s 124 keglji najboljši uspeh, skupno pa 397 kegljev. Od domačih je bil zelo dober Kobal z najboljšim rezultatom dneva (na polno 222 kegljev in z najboljšim skupnim uspehom 405 kegljev). Za Krim so dosegli Osenjak 355. Krušeč 375, Burger 392, Kovač 372 in Perko 367, za Branik pa Malovašič 383. Lah 365, Vrečko 345, Smaka 364 in prvak Slovenije Gomolj, ki pa je nastopil še bolan, 367 kegljev. V času, ko to poročamo, tekmujeta Branik in ljubljanski Železničar. Po prvih treh tekmovalcih je stanje 1108 : 1104 za Branik. Zanimanje občinstva je precejšnje.
Žano Colo namerava med proiesionale
V Italijo se je vrnila italijanska olimpijska smučarska reprezentanca. Po prihodu na mi* lansko železniško postajo je olimpijski prvak v smuku Ženo Colo izjavil novinarjem, da sc ne bo več aktivno bavil s tem športom, temveč bo prešel med profesionale. Zadnjič ; bo nastopil na državnem prvenstvu Italije.
LANGUS zmagal v Št Janžu
Si€2ar sasedel 2. mest©
Ameriška drsalka Klopfer je zasedla drugo mesto v končni oceni
Št. Janž, 2. marca. Lepa koroška zemlja je sprejela jugoslovanske smučarske skakalce, ki so se danes udeležili; velikega tekmovanja v smučarskih skokih v št. Janžu. Skakalnica je bila prirejena po načrtih inž. Bloudka ter dopušča skoke do 55 m. Kakor smo že omenili, so nastopili samo koroški skakalci ter jugoslovanski gostje Langus, Zidar, Mežik, Gorišek, Stanonik in Avse-nek. Kljub temu, da so naši skakalci vedeli, da so boljši, niso podcenje-
vali domačinov. Naši skakalci so navdušili nad 2.500 gledalcev, ki so se pripeljali iz vseh krajev ziljske doline. Zmagal je Jože Langus z minimalno razliko pred Jožbtom Zidarjem. Ostali naši skakalci pa so se plasirali do 10. mesta. Prireditev je organiziralo slovensko fizkul turno društvo iz Št. Janža. Prireditelj, kakor tudi vsi ljubitelji športa v št. Janžu, lepo pozdravljajo vse čita-telje »Poleta« in želijo našim tekmovalcem še več uspehov.
Končano je svetovno prvenstvo v umetnem drsanju
Zakonca Falk. Button ia du Bief novi prvaki
Pariz, 2. marca. V Palais des Sports se je v sredo pričelo letošnje svetovno prven* stvo v umetnem drsanju. Kakor lani. je bilo tudi letos kot prvo na sporedu tekmovanje parov. Iz Osla so prišli vsi mojstri sv_e* lovnega drsalnega športa v Pariz, kjer so še enkrat nastopili pred odhodom v svoje do* movinc. V četrtek se je zjutraj pred malo« številnimi gledalci pričelo tudi tekmovanje moških, ki so nato vse dopoldne tekmovali v šestih obveznih likih. Kakor se je priča* kovalo, je Button tudi na tem tekmovanju dokazal premoč v tehniki, eleganci in sigur* nosti. Drugo mesto v šolskih likih je zasedel Avstrijec Seibt, na tretje pa se je nepriča* kovano plasiral Američan Richards, ki v Oslu ni nastopil. Po obveznih likih v tek« movanju moških je bilo stanje tole: 1. Dick Button (ZDA) 779.8 točke. 2. Seibt (Avstrija) 744.8. 3. Richards (ZDA) 734.9. 4. Grogan (ZDA) 729.9. 5. Jcnkins (ZDA) 712,0, 6. Fassi (Italija) 693.4 itd. \
Zvečer je bilo pred več kot 8.000 gledalci zaključno tekmovanje v parili. Z izredno izvedbo sta nepremagljiva Nemca Ria in Paul Falk ponovno zasedla prvo mesto pred svojimi največjimi konkurenti bratom in sestro Kennedy. Rezultati: 1. Ria in Paul Falk (Nemci iaj 102.1, 2. Karolai in Michael Kennedy (ZDA) 98.0, 3. Jennifer in John Nicks (Anglija) 95,5, 4. Frances Dafoe in Norris Bowder (Kanada) 95,4, 5. Janet Ger* hauser in John Nightingale (ZDA) 91,7, 6. Silvia in Michael Grandeiean (Švica) 91,6, 7. Suši Schwarz in Kurt Oppelt (Avstrija) 85,9. Naša tekmovalca Marko Lajovic in Silva Palme na tekmovanju nista nastopila, ker nista dobila pravočasno potnih listov.
Tehnični rezultati: 1. Jože Langus 212.5 (50,5 in 50 m), 2. Jože Zidar 212,2 (49 in 51), 3. Kostner (Avstrija) 211,2 (49 in 50,55, 4. Janko Mežik 210,4 (50 in 49,5),
5.	Janez Gorišek 203,0 (47 in 49,5),
6.	Stane Stanonik 201,9 (46,5 in 48,5), 7. Wachter (Avstrija) 200,1 (46 m 47,55), 8. Avsenek Slavko 197,7 (43 in 46,5), 9. Legat (Avstr.) 192,1 (45 in 43,5), 10. Bernsteiner (Avstrija) 189,4 (43 in 47,5).
Te dni pa bosta odpotovala v Munchen, kjer bosta nastopila skupno s Schillerjevo plesno skupino.
Takoj, ko si je v Oslu priborila naslov olimpiljske prvakinje, je Angležinja Altwegg izjavila novinarjem, da ne bo več nastopila v drsanju in da ne bo branila naslova sve* tovne prvakinje v Parizu. Toda skoraj nihče ni verjel njenim besedam. Kljub temu pa je njena odločitev, čeprav senzacionalna, bi J a sedaj v Parizu potrjena. Mnogi so tekli, aa »stara« prvakinja hoče častno zapustiti spor no areno, preden bi jo premagala^ kakšna nasprotnica, drugi pa so trdili in se danes trdijo, da bo Altweggova prestopila v pro* fesionale. Toda dejstvo je bilo, da Altweg* gove niso videli y Parizu. Zaradi tega je bilo zanimivo vprašanje, kdo bo od 2. žensk zasedel izpraznjeno mesto svetovne prvaki-nje. Po šolskih likih, ki so bili v petek ves dan, je vodila 16=Ietna Američanka Tenle> Albright pred Francozinjo Du Biel. 1 oda razlika je bila tako majhna, da so vsi stro* kovnjaki pričakovali končni rezultat tega srečanja po prostih likih, ki so bili v soboto zvečer.
Rezultati moških po prostih likih:
1. Button 1352,4, 2. Grogan 1290, 3. Jankins (vsi ZDA) 1262, 4. Seibt (Avstrija) 1258, 5. Richards (ZDA) 1228, 6. Fassi (Italija).
Končni rezultati žensk: 1. Du Bief (Fran* cija) 193,07. 2. Klopfer (ZDA) 191.97.	3.
Bachters (ZDA) 189, 4. Merovr (Kanada) 185,0, 5. Wyatt (Anglija) 183,0, 6. Busch (Nemčija) 180,5 itd.
Krmelj je zj$iag?.l na Sljemenu
Na Sljemenu je bilo danes tradicionalno smučarsko tekmovanje za »Herucov memorial«, katerega so se udeležili številni smučarji iz Slovenije in Hrvatske. Lep uspeh so dosegli tržiški smučarji, ki so za barve Ljubelja osvojili prva tri mesia. Zmagal je Jatikd Kimelj pred Jožetom Krmeljem in Slavkom Lukancem.
Slovenski smučarji — mladinci boljši od Hrvatov
Istočasno s tekmovanjem za »Herucov memorial« je bil danes tudi dvoboj mladin-cev-smučarjev Slovenije in Hrvatske v veleslalomu. Kot ekipa je zmagala Slovenija, prav tako pa si je priboril prvo mesto med posamezniki Slovenec Križaj.
Vrstni red Slovenije je naslednji: 1. Križaij Peter 2:11,0, 2. Šober Dušan 2:12,2, 3. Cetina Peter 2:35,1, 4. Sumi Janez 2:40,1, 5. Nogar Filip 3:06.1.
Vrstni red ekip: 1. Ljubelj (Tržič) 6:06,8, 2. Gregorčič (Jesenice) 6:33,6,
3.	Branik (Maribor) 6:33,7, 4. PD Celje 7:25,5. 5. Lokomotiva (Zagreb) 8:13,7. Ljubelj si je osvojil kot najboljša ekipa pokal.
Vrstni red članov: 1. Krmelj Janko (Ljubelj) 1:58,3, 2. Krmelj Jože 2:03,1.
3.	Sevčnikar Ivan (Branik) 2:05,2,
4.	Lukane Slavko (Ljubelj) 2:05.4.
5.	Pančur Cveto (Gregorčič) 2:10,2,
6.	Praček Ciril (Gregorčič) 2:10,3.
Intervju našega dopisnika s podpredsednikom NZS tov. Sitarjem Francom
Slovenska nogometna liga bo enotna
V zvezi s splošno reorganizacijo jugoslovanskega nogometa se je pretekli leden sestal razširjeni izvršni odbor Nogometne zveze Slovenijo n razpravljal o zaključkih plenuma NZJ ter o predlogih pisma Cii KPJ. Glede na drugačne prilike, ki vladajo v nogometnem športu prj nas v Sloven ji, bo sistem tekmovanja bolj poenostavljen kot v ostalih republikah, organizac jsko pa bodo vzpostavljeni novi forumi v pomoč NZS in v korist razširjenja nogometnega športa med nai-šrše plasti naših delovnih ljudi in mladine. 0 sklepih seje — ki bodo predlagani na bližnjem plenumu NZS 9. marca letos — je podpredsednik NZS tov. Sitar Franc podal nekaj najvažnejših misli.
ORGANIZACIJSKA UTRDITEV NZS JN NJENIH POMOŽNIH ORGANOV
V	korist uspešnejšemu razvoju nogometnega športa v Sloveniji so se funkcionarji izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije soglasno zedinili, da se ustanovi namesto dosedanjih nogometnih poverjeništev več manjših edinic, ki bodo delovale neposredno v območju naših delavskih centrov in podeželja. Te osnovne edinice bodo združevale vse klube in sekcije, delujoče na področju njihove pristojnosti, obenem pa gledale na pravilen razvoj nogometnega športa med delavsko in kmečko mladino nasploh. To bodo nogometni odbori, ki bodo vključeni v podzveze (ali okrožja), in sicer ljubljansko, mariborsko in koprsko. Vse-podzveze bi prevzele del funkcij NZS. Ljubljanska podzveza bi imela tri nogometne odbore: v Ljubljani (od Rakeka do Zasavja vključno Dolenjsko in Kočevsko ter Kamniški predel), v Gorici (od Postojne proti zahodni meji) ter v Kranju za vso Gorenjsko. Prav tako mariborska podzveza v Mariboru, Celju in Murski Soboti, koprska pa bi združevala vse klube na območju STO. Seveda se lahko nekateri klubi, ki teritorialno mejijo na eno ali drugo teh zvez, sami odločijo, v katero teh ali nogometnih odborov bi se vključili.
V	zvezi s temi spremembami je torej nujno, da se klubi in poverjeništva temeljito pripravijo na plenum NZS, ki bo dal končne zaključke. Dobra priprava plenuma in njegov potek bosta imela seveda precejšen vpliv na tekmovanje in na samo organizacijsko utrditev nogometnih organizacij pri nas.
Brez dvoma bo tak način organizacije nogometnega športa najboljši glede na dejanske prilike, ki vladajo v Sloveniji.
— vštevši igranje dve-h kol med tednom — 29. junija. Na povečanje Števila članov republiške lige ni mogoče računati, ker so se prav zaradi časovnega razdobja vzele skrajne možnosti, predvsem zato, ker se že 6. julija začnejo kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno ligo. Seveda bo moral plenum NZS rešiti vprašanje, kdo bo 10. član republiške lige: Krim ali Sloga? Sloga si je v kvalifikacijskih tekmah popolnoma upravičeno priborila vstop v republiško ligo in ji tega ni moč oporekati, Krim pa je zadnje plasirani na tablici preteklega prvenstva. Jasno, da bodo končno besedo imeli pri tem delegati plenuma, rešitev pa bo verjetno taka, da bo predvsem v korist kvaliteti I. republiške lige.
MLADINSKA LIGA BO UKINJENA
Čeprav je kvaliteta važen faktor tudi pri delu z nogometnim podmladkom in je bilo glede tega mišljeno združiti mladinsko prvenstveno tekmovanje v enotni republiški ligi, je izvršni odbor NZS prišel do zaključka, da se dosedanje tekmovanje v mladinski ligi ukine (čeprav je bil končan šele jesenski del), v bodoči sezoni pa se organizira tekmovanje mladincev v okviru podzvez. Prvaki podzvez se bodo na zaključnem turnirju sestali v borbi za naslov republiškega prvaka. Ker je bil tudi v državnem merilu privzet enak predlog, nas to ne bo motilo.
TEKMOVANJE ZA POKAL FLRJ
REPUBLIŠKA LIGA ENOTNA Z 10 ČLANI
Medtem ko bo potekalo tekmovanje nogometnih klubov v ostalih republikah po podzvezah in bo republiški prvak izšel iz končnih kvalifikacijskih tekem, je ta način tekmovanja v naši republiki privzet le za člane dosedanje II. republiške lige in mladinska moštva, prva slovenska liga pa bo še vnaprej ostala enotna za vso Slovenijo in bo združevala 10 članov.
Do tega sklepa je izvršni odbor NZS prišel največ zaradi predlogov nogometnih poverjeništev in klubov, ki so v veliki večini za enotno republiško ligo. Ideja je tudi koristna glede kvalitete, ki bi sicer z drobljenjem občutno padla: O vrednosti posameznih enajsteric ne bi mogli dobiti prave . slike, med klubi mariborske in ljubljanske podzveze pa bi bila velika razlika. Razen tega je treba gledati tudi na finančni efekt, saj bo marsikatero srečanje pritegnilo na igrišče večje število gledalcev, kot bi ga sicer, če bi se ljubljanski klubi merili med seboj, mariborski sami itd. Tako pa bo lahko tudi podeželje imelo priložnost videti kvalitetnejša moštva na svojih igriščih. Nasploh so tudi teritorialne prilike bistveno različne od drugih republik. V vsem prvenstvu pa bi eno moštvo izgubilo na delovnem času največ 5 dni, kar je zelo malo in se da utrpeti.
Tako bo torej I. republiška liga z Odredom in Rudarjem vred Štt'u 10 članov. Prvenstvo se bo začelo 16. marca, končalo pa
Tekmovanje za pokal maršala Tita se bo začelo najprej v področjih nogometnih odborov, nato po podzvezah in končno ob sodelovanju članov republiške lige. Ker se morajo tekme po republikah zaključiti do 24. avgusta, se bo odvijalo tekmovanje med republiškim prvenstvom. Seveda moramo letos stremeti za čim boljšo organizacijo tega pomembnega tekmovanja, obenem pa poskrbeti, da se že v osnovnih edinicah vključi vanj čimveČ nogometnih kolektivov.
ugodneje, saj niti Slovenija, niti Črna gora nimata predstavnika v zvezni ligi. Pričakovali smo drugačno rešitev, vendar je zmagalo vprašanje kvalitete. Glede slednje smo mi mišljenja, da je naš dosedanji zastopnik v zvezni' ligi Odred kvalitetno že toliko na višini, da bi se lahko meril vsaj z nekaterimi člani novoustanovljene zvezne lige. Kvaliteta torej zaradi prisotnosti predstavnika Slovenije ali Črne gore ne bi mnogo, ali pa nič trpela. Zato še vedno vztrajamo na stališču, naj bi se vsaj v prihodnjem letu državno prvenstvo organiziralo tako, da bi bili vključeni v zvezno ligo predstavniki vseh republik. To bi bila najboljša rešitev in je treba nanjo resno misliti, predvsem zaradi čim boljšega razvoja nogometa v posameznih republikah. Ni namreč v interesu celote, da izstopajo v državnem merilu samo nekateri klubi, pozabi se pa na tiste, ki so več ali manj prav tako upravičeni sodelovati v zvezni ligi. Delna rešitev, da bi obdržali kvaliteto, bi bila sicer v igranju prijateljskih tekem s člani zvezne lige. Ni pa možna, ker je zaradi zasedbe terminov ne moremo uporabiti.
Končno imamo pa tudi moralno obveznost do nogometnega občinstva. Naši ljudje si želijo kvalitetnih nogometnih srečanj, saj se je videlo to doslej, ko je igral Odred v drugi ligi. Na tekmah je bilo tudi do 10.000 gledalcev, število bi se pa brez dvoma povečalo, če bi imeli predstavnika v novi zvezni ligi.
Bolje bi bilo torej, da bi imela nova zvezna liga 14 klubov z vsemi zastopniki republik in je treba v prihodnji sezoni na to nujno misliti. Liga na kvaliteti ne bi zgubila, zanimanje za nogomet bi po raslo.
Tone Banat'
44-fežfu JJUpton
ima največ izgietiov, da prvi osvoji najvišji vrh sveta
Precej se je pisalo že tudi pri nas o Shiptouovi odpravi na Mount Bverest v minulem letu. Prinašamo nekaj drobtinic izpod peresa Johna Morrisa, ki je sam sodeloval pri ekspediciji v letih 1922 in 1936.
VSAKA REPUBLIKA NAJ BI BILA ZASTOPANA TUDI V ZVEZNI LIGI!
Na vprašanje, kako gleda izvršni odbor NZS na odločitve glede novega sistema državnega prvenstva v nogometu, je tov. Sitar ob koncu pripomnil še naslednje:	Sklepi
plenuma NZJ pri nas niso odjeknili naj-
SKUPŠČINA »SAVICE«
Redna letna skupščina Veslaškega kluba »Savice« bo dne 5. marca 1952 v dvorani terena Trnovo, Karunova 14 ob 19. uri. Udeležba za redno članstvo obvezna, ostali ljubitelji in prijatelji veslaškega športa pa so vljudno vabljeni.
Vprašanje, kdaj bo preplezan Moimt Eve rest, je za Morrisa predvsem športni problem. Ravno letos če mjnllo 100 lel, odkar je bil n »j višji vrh zemlje šele odkrit m šele lota 192*2 eo napravili Angleži prvi poskus, da bi prišli' na vrh. 30 let ee šele torej pespkušajo ljudje na tej gori n to nikakor ni dosti. Morris opozarja, da je bil tudi Maitterhom preplezan šele leta 1865, čeprav je bite gora znana že dosti prej.
Odpravo v minulem letu je sestavljalo le šest ljudi in vsak izmed teh je bil kandidat za zadnji naskok na vrh. To je bila velika prednost le odprave pred vsemi drugimi ekspedicijami doslej. Vee odprave doslej eo bile večje in zato neprimerno bolj neokretne, poleg vodij odprave so wdile e seboj še različne znanstvenike in izvedence za jeaik, ]gj niso bili alpinisti. Vee to je v minulem letu in bo tudi v bodoče odpadlo.
Največ iizgk-dov ima po Morrisovem mnenju vodja odprave Erič Shiiplon, ki je star že 44 tet. Brezdvomno je plezalec odličnih lastnosti im kar se izkušenj na Moimit Evetreeilu fče, danes prvi na svetu. Drogi udeleženec Murray je star 38 let ter se .je izumil v zimski aliptiaveliikti v domačih škotskih gorah. Bil je vodja škoteke odprave v Centralno Himalajo v letu 1950. Dr. Michael Waa*d. kateremu je danes 26 let, je najboljši angleški apimiist po voj™ ter je prebil zaporedoma pet zini v Alpah. Boinrdillcm, ki je sta,r 27 let, ee je poizkusil v tako težavnih plezalnih turah, kakor še noben Anglež diosllej ,žal ne moremo izvedeti, v katerih smereh n v katerih stenah je plesali. Čeprav eo Angleži odigrali v zgodovini alpinizma namreč izredno važno vlogo in so pristopali prvi na številne vrhove v Centralnih Alpah, se vendar v zadnjem času kot plezalci v Evropi sploh naiso udejstvoval; in niso po merilih evropskih ekstremnih plezalcev pomeniti! več ničesar. Seveda pa eo vzponi v Himalaji in na drugih šest- im eedemti soeakih dejanja, e katerimi ne vzdrži evropska ekstremna aflpimistfika eploli nobene primerjave. Zadnja dva izmed šestili udeležencev lanske angleške odprave sta Novozelandca B&ddSford jm H:llary. Ta dva sta že prej na svojo pest pleizarila po Indiji iti v Gairhvvail Himalaji. Gotovo tiča pa temeljito obdelate tudi svoje domače gorovje, saij vemo, da so na Novi Zelandiji novozelandske alpe, ki se morejo glede višin to zasne-ženosti primerjati z evropskimi gorami. Novozelandci imajo tudi precej časa svojo planinsko itn alpinistično organizacijo, ki je že precej znana v svetu. Po zadnjih poročilih angleška odprava ne bo odšla v Himalajo v letošnjem letu, pač pa ee mislijo poizkušati na Mount Eve-reetu Svčcarji, ki bodo odpotovali že v marcu.
V
J
Pora* Italijanske reprezentance v Belgiji
J E DVIGNIL V ITALIJI MNOGO PRAHU
V Italiji in po vsem nogometnem svetu je vladalo veliko zanimanje za mednarodno tekmo med reprezentancama Italije in Belgije v Bruslju, ki je bila odigrana preteklo nedeljo 24. februarja. Tekme so se udeležili tudi mnogi strokovnjaki iz drugih držav, med njimi tudi Angleža Stanley Rous in Winterbottom, ki sta bila poslana, da ugotovita moč italijanske reprezentance
pred srečanjem z Angleži, Rimu.
ki bo letos v
Pred tekmo je med italijanskim ljud-zmaga proti šibkemu nasprotniku, ki sodi v spodnji del evropske rang liste, ni nikak problem. Vsi so pričakovali, da bodo »az-
zuri« dokazali, da je kriza italijanskega
nogometa že mimo, tembolj, ko je italijanska nogometna federacija po preteklih neuspehih od zadnjega svetovnega prvenstva dalje razpustila tehnično komisijo in poverila skrb za sestavljanje reprezentance veščima strokovnjakoma Beretti in Meazzi. Priprave za izboljšanje enajsterice so bile skrbno izvedene, čeprav izbira med igralci res ni bila velika.
Kakšno pa je bilo razočaranje po porazu! Vsi italijanski časopisi, ne samo športni, so prinesli porazne kritike in obsodbe. Komentarji so vsepovsod še vedno živahni, stvar je zavzela takšen obseg, da je neki poslanec zahteval celo v parlamentu, naj oblast prepove italijanskim klubom kupovanje tujih nogometašev. Zadeva pa bo imela velik odmev tudi v izvršnem odboru italijanske nogometne federacije.
Športni časopisi v svojih komentarjih zaradi poraza odločno obsojajo napadalno vrsto, saj so Italijani prvih dvajset minut igrali s peklenskim tempom in bi že do tedaj morali voditi s tremi goli razlike, če ne bi netočno streljali. Po prejetih dveh golih pa so popolnoma klonili in se imajo zahvaliti le nespretnosti belgijskih napadalcev, da niso prejeli še več golov. Tisk dalje odkrito graja napačno politiko italijanskih nogometnih klubov, ki jim je skrb za
domače igralce deveta briga. Klubi postali prava kapitalistična podjetja, katerih poglavitni namen je Čim večji inkaso tiD nogometnh tekah. Iz poželjenja po zaslužku pošiljajo svoje nrenažerje v inozemstvo, tam kupujejo razne nogometne »zvezde< pa je vseeno kakšne narodnosti so. Na način si polnijo žepe razni športni »deln!‘ čarji«, kvaliteta italjanskega nogometa, uh bolje domačih igralcev, pa na ta raČuU temeljito pada. Seveda se posledice pokaže)6 največ pri sestavljanju državne reprezeD' tance, kjer smejo nastopati samo domad igralci. Tega se italijanska nogometna jav' nost dobro zaveda, njeno mnenje pa bo3° slednjič morali slišati tudi funkcionarji n°' gometne zveze, čeprav bodo na ta raČufl prišli ob razne privilegije, ki jih uživajo Italija — dvakratni svetovni in enkratu* olimpijski prvak — doživlja poraz za por-1-zom, in jih bo verjetno še doživljala 6$c dotlej, dokler se ne bodo izvršile temelj'*6 reforme, najprej pri vrhu, potem pa Še * upravah klubov.	R-
Vsem nogometnim klubom
Nogometna zveza Slovenije obveš^ vse klube in sekcije na področju D* j Slovenije, da znaša članarina za v®6 verificirane nogometaše v letu 19" 50 dinarjev na osebo. — Obenem P?" novno pozivamo vse, da poravnal,6 finančne obveznosti do NZS do Prl' četka prvenstva, t j. do 16. marc3' sicer ne bodo pripuščeni v prvenstv6.
MARGERY MILLER:
RY MILLER:	23 I
Jec /tenis I
Medtem ko so ljudje hiteli proti stadionu, so iz restavracij in nočnih klubov New Yorka odmevali zvoki jazza, na ulicah pa so se zasvetili prvi neonski napisi: »Maks se premagati ne bo dal, ker ga preveva zavest, da je zastopnik novega rasnega gibanja,« je nekdo povedal na glas, »Hitlerjev poslanec je in težko bo opraviti z njim,« je odgovarjal drugi. V pogovor se je vmešal tudi urednik nekega športnega lista, ki ga te besede niso preveč prizadele. »Louisa poznam bolje kakor vidva,« je trdil. »Ali se res več ne spominjata, kako se mu je Schmeling posmehoval in svetu domišljavo oznanjal, da je s svojo zmago črncu za vselej vcepil strah. Re« je, da se Joe ne raztogoti tako hitro, toda danes je razkačen dovolj. In kako bi ne bil! Schmeling iz dneva v dan sovražno in objestno sramoti njegove ljudi. Joe mu bo nocoj že pokazal, čeprav ne govori mnogo. Na nocojšnji večer čaka že dolgi dve leti, čakanje pa, razume se, ni bilo prijetno. Nekaj je v ozračju!«
Velik odstotek ljudstva, ki je hitelo na prizorišče, so bili črnci in Židje, ki so se še posebno veselili nacistovega neuspeha. Tja so šli z namenom, da bi Louisa spodbujali v tem pomembnem srečanju. Sovraštvo do vsega, kar je nacistično, jim ni dopustilo, da bi ostali doma. Drugi del občinstva pa si vendarle še ni bil na jasnem, ali naj vzpodbuja Schmelinga. pripadnika bele rase, ali pa črnega Louisa, ki ima tokrat za nasprotnika nadutega nncisti. Večina le teh se je bila po kratkem preudarku izrekla za Louisa in le majhen del množice, ki je zasedel podzemske železnice in avtobuse, je bil za Schmelinga. To so bili v glavnem ljudje iz Yorkwii!a, nemške četrti Nev Yorka.
Ozračje na stadionu je bilo neznosno — z elektriko nabito. Gneča, ki se je stiskala okrog odra. je bila že do skrajnosti razdražena. Mirni opazovalec je kaj hitro spoznal, da se je vsa ljudska strast in vsa njena sovražnost zbrala to noč na Yankee Stadionu.
»Za koga ste?«
»Za Louisa!«
»Ne bodite smešni vendar. Ali niste beli?«
»Smo. Toda Schmeling ni bel, rumen je, kakor vsi nacisti. Vselej bom raje za črnca, kot pa za rumenega!«
Tako so govorili tik pred srečanjem nestrpni gledalci, ki so bili za ta dvoboj plačali več kakor milijon dolarjev. Sedemdeset tisoč ljubiteljev športa se je zbralo, da bi bili priče enega najbolj dramatičnih prizorov, kar jih pomni boksarski ring.
Pod njimi je stal razsvetljeni beli kvadrat, ki ga je obkrožala gosta lema. Videti je bil kakor velikanski diamant, ki žari na črni svili. Sem in tja sta zasvetila tudi vžigalnik ali vžigalica, prižigajoč cigareto. Njuna svetloba je zažarela kakor kresnica in trenutek za tem že utonila v temo.
Kmalu pa je v prostoru zavladala popolna tema. Bilo je okrog 10. ure zvečer in glavni dvoboj bi se moral vsak čas začeti. Vzdušje ni moglo biti bolj moreče in bolj napeto. Ali res ne bo še konca tega nestrpnega pričakovanja?
Samo trenutek še in v ozadju se je že prikazal črnec; ringu se je bližal s počasnimi koraki in preko ramen bronaste barve je imel obešeno belo brisačo. V medlem soju reflektorjev je bil videti še posebej veličasten, dobro zaznavno je bilo vse njegovo telo, vsaka njegova mišica, Ko pa je slednjič le stopil v ring, se je zaslišal v prvih mestih pritajen šum, ki se je nekje na vrhu spremenil v pravo peklensko vreščagje in se v mogočnem odmevu znova vračal proti ringu.
Vpitje je trajalo dobro minuto; v ringu se je pokazal še Schmeling. Nemčevi privrženci, ki so do zdaj molčali, so pozdravili svojega junaka z glasnim skandiranjem.
Oči 70.000 gledalcev so obstale nad belim kvadratom. V enem njegovem kotu je skrčen sedel Louis; zavit je bil v modri plašč in gledal v temo. Njegov obraz je bil brez kakršnegakoli izraza: nikjer ni bilo mogoče opaziti nobenega znaka strahu niti ponosa. Schmeling je obrnil svojemu črnemu nasprotniku hrbet in nekajkrat nalahno poskočil. Spi ker je z roko pokazal na Schmelinga in začel:
»Nekdanji šampion, današnji izzivalec Maks Schmeling, ki ga že dobro poznamo, tehta 193 liber.« Maks se je ponosno vzravnal in priklonil. Del občinstva, ki je bilo na njegovi strani, je prasnil v vrisk.
»A v tem kotu« — pri teh besedah se je spiker obrnil proti črncu — »je eden najbolj znanih boksarjev zadnjih časov, črni bombarder Joe Louis. Tehta 198 in tri četrtine libre.«
Okrog odra je še enkrat zavalovalo, toda vpitje je kmalu utihnilo. Ljudje so si želeli, da bi se dvoboj čimprej začel. Zdaj so bili na . vse pripravljeni.
Medtem, ko je Louis čakal na udarec gonga, je izgubil prejšnji mir. Blizu 200 liber tehtajoči šampion je bil videti suh in prepaden. Vse je kazalo, da si že dolgo, dolgo želi tega odločilnega boja.
Iz prvih vrst je dospel glas, ki ga je Louis dobro slišal:
»Zavedaj se, Joe, da ga Hitler pošilja.«
Potem ni bilo slišati nobene b.sedice več.
Po udarcu na gong sta oba tekmeca stopila na sredo ringa. Loupi za spoznanje upognjen, je bil podoben velikanski mački. Ko je zacC krožiti okrog Schmelinga, je ljudstvo s pridržanim dihanjem spremlja.
vse njegove premike. Potem se mu je oprezno približal; Schmeling r.
' - ’ ................................................ '
sprožil svoj punch, toda v prazno. Ni trajalo dolgo, ko se je Joe zag' . proti Nemcu in Schmeling se je začel s kredasto bledim obrazom un1-' kati. Louis je skočil za njim in ga s čvrsto stisnjeno pestjo dosege' bliskovitim levim hakom. Udarcev, ki so padali tako naglo drug f drugim, bi ne mogel nihče prestreči. »Joe, oh, Joe! Oh, Joe! Oh, J6C’ so vzklikali črnci in ga vzpodbujali, naj z nadutežem čimprej opravi.
Schmeling je šel zaradi Louisovega napada trikrat na tla. Ko mu je v tretje posrečilo vstati, so se mu tresle noge, roke pa so vi$6 brez vsake moči ob njegovem telesu. Videti je bil kot groteskna fig6' j ki ni sposobna niti misliti niti živeti. Medtem pa je sodnik kot11 srečanje in dvignil Louisovo roko v znamenje zmage.
Več kakor milijon dolarjev so, kot smo že rekli, gledalci plačati ^ dvoboj, ki je trajal vsega dve minuti in štiri sekunde. Da, samo 6 minuti in štiri sekunde.
Kaj si je mislil »Hitlerjev poslanec«, ko je izgubil?	v, #|
t
Ali ne bi bilo bolje zanj, ko bi bil ostal doma in še dalje naklonjenost voditeljev nemškega Rajha?
Valovanje množice se je zlilo v en sam glas: naj živi Louis! Ljudje so se dvignili s svojih sedišč in od veselja trgali svoje buke. Od pobesnele radosti so skakali kvišku, glas črncev pa je zflC odmeval v nabiti dvorani: »Oh, Joe! Oh, Joe!«
Formalne razglasitve Louisove zmage ni nihče več slišal. Se**11 deset tisoč gledalcev bi bilo kmalu zblaznelo.	. ,
V tem pa je zadonel močan klic, ki je pretresel skoraj vse oztari »Vrni se čimprej k svojemu Hitlerju! Poberi se v Nemčijol«
Joe Louis je brez kakršnekoli rane na obrazu še vedno stal v * dini ringa. V pozdrav in v znak zmagoslavja je še vedno dvigal * roko, srce pa mu prekipevalo od neznanske sreče.
Noben naš strel ne bo zgrešil sovražnikovega srca
BUBafflBMSIll ....................UMI ........
P‘6iuo Centralnega komiteja KPJ o stanju in nalogah v Ikkiiltnri ter daljnosežni sklepi FISAJ, po katerih naj bi Strelska zveza postala samostojna organizacija, so postavili v ospredje dela strelskih organizacij nekaj problemov, o katerih nameravamo spregovoriti v tem članku.
Izkušnje druge svetovne vojne so poka-**'e> da o zmagi ali porazu ne odloča najmodernejša tehnika, ampak da je prvi pogoj Sniage še vedno človek. Hitlerjeve divizije 80 kile poražene kljub temu, da so bile opremljene z najmodernejšo tehniko, zma-*ab so borci proti fašizmu, ker so se zajedali, da je cilj, ki se zanj bore, pravilen, Druga svetovna vojna, posebno pa na-“a narodnoosvobodilna borba nas je naučila, oa lahko narodi zmagajo in premagajo do ‘Ob oboroženega sovražnika samo takrat, .dar vse delovno ljudstvo prime za orožje ln $e sovražnik nikjer in niti za trenutek ne more počutiti varnega. Delovne množice Pa se, bore z nezlomljivo vztrajnostjo le te-fla)i če so prepričane v raviČnost stvari, ki Se zanjo bijejo; v tem je tudi skrivnost Ospeha naše narodnoosvobodilne borbe.
Poroštvo naše svobode, neodvisnosti in mtrne graditve socializma je torej v priprav-lenosti delovnih množic, da branijo to 5v°bodo, na drugi strani pa v sposobnosti *a obrambo svoje socialistične domovine, v uobrem spoznavanju rrožja in vojaških veščin.
Obe ti nalogi, to je vzgoja državljanov
*	Zavestne branitelje nase domovine in seznanjanje delovnih množic z uporabo oro-2Ja in ostalimi vojaškimi veščinami, pa sta tesno združeni v delovanju strelskih orga-mzacij. Strelske organizacije morajo biti že
svojem bistvu splošna ljudska obrambna mganizacija vseh zavednih patriotov nove Ju8oslavije, saj je to njihova osnovna delavnost.
Nad 100 novih družin
Ce gledamo strelske organizacije s tega ‘cuka, potem je razumljivo da so dali sklepi FISAJ strelskim organizacijam posnet mesto v našem družbenem življenju.
sklepi pomenijo v • ..snici potrditev stvarnosti, saj so strelske organizacije te haloge že častno izpolnjevale, o čemer nam Najzgovorneje pričajo ogromni uspehi, ki so 1'f1 dosegle v tekmovanju v počastitev 10. obletnice JLA. Čez 100 novih družin, več *ot četrtina novih članov, množica izven-attfladnih prireditev, patrulnih tekmovanj. Partizanskih maršev itd. so jasen dokaz ve-‘ke aktivnosti strelskih organizacij v izpolnjevanju teh svojh nalog. Na ta način je v°dstvo strelskih organizacij pravilno Osmerjalo delo družin za vključevanje čim-Večjega števila prebivalstva v strelske vr-ste- S pismom CK KPJ smo dobili potrdi-tCv pravilnosti te naše poti.
Strelstvo v industrijske kraje!
Pismo nas je opozorilo na vprašanje, ki 0111 doslej nismo posvečali pozornosti: vprašanje socialnega sestava strelskih dru-2ln- Danes imamo v Sloveniji okoli 70% Wttlskih družin po vaseh. Strelstvo je torej
vas že prodrlo. To velja zlasti za Štajer-k°> posebej za Prekmurje in Gorenjsko, Medtem ko o Dolenjski, Notranjski in Priliki z izjemo goriškega in tolminskega
•	raja, tega ne moremo trditi. Posebno pa c 'Prašanje sestava družin v mestih. Kljub err,u. da so posebno v zadnjem času usta-,0'i'i po delovnih kolektivih precej strel-V" družin, v čemer se odlikuje kranjski p rai, s tem še ne moremo biti zadovoljni.
rav v tem pa popravljamo stare napake. V ^ubljani na primer so v začetku 1951. le-
izpustili vse strelske družine po deloven kolektivih. Odkod je direktiva prišla, te tooremo ugotoviti, zelo verjetno pa je te u|jat preganjanja tkzv. »divje« fizkultu-t' Povzročena je bila ogromna škoda, ne Seftl° v Ljubljani, ampak tudi drugod, in
Posledice še danes kažejo. Posvetiti vso i 2orncst razvijanju strelstva v delovnih to *tivih, ob tem pa ne zanemariti vasi —
K danes ena najvažnejših nalog strelskih ionizacij. Sindikalne organizacije bodo v cle zelo važno vlogo pobudnika strelstva ^Vrstah delavskega razreda. Ni treba poseči "aglašati, da bo odločilni vpliv delav-čil ,.V sttelskih vrstah že vnaprej onemogo-
g0 Vse nezdrave pojave v strelstvu kj Nv*l tisto mesto strelskim organi gi *lrn po njihovi važnosti pripada. Po dru-velLtan* Pa ie ^zdrava in krepka mladina Hi ll!ega pomena za naš nadaljnji socialistič-r“Zv°!«, kot pravi pismo CK KPJ.
^utli v šolah je strelstvo zanemarjeno
Pnstbno v £aN:zacij
'no vprašanje je razvijanje strelskih tcj lc‘i po šolah. Ne moremo reči, da
tej L . Pfav v zadnjem času smo se pre-"sPchV*^- 5 tem vprašanjem, toda posebnih 8e nismo dosegli. Res je, da se čuti tuji j anle pomoči mladinskih organizacij,
Veuj ™tU£°d- Vzemimo na primer profesorje te]e,ar 80 vzroki dokaj neznatnim uspehom
lobiji V2S°jo v gimnazijah. Ti so se uspo-ltovai 2a ta poklic na univerzi, ali so obis-alj 1 Zavod za telesno vzgojo v Ljubljani, graj,,3 Se}° višjo fizkulturno šolo v Beo-$e st • j it’ V Ljubljani niti v Beogradu pa ftiet v tv° ne poučuje kot poseben pred-tov.’ nePrav poučujejo vse druge vrstu spor-
Sevi. * ®2UlT)l i i-urt ',a Hntfm An iz-zOnltfpllt flO
in
šolah""ZUm,'iivo je potem, da vzgojitelji po Zatiitt,,,1" gimnazijah ne kažejo posebnega
tudi pouk v streljanju. Dejstvo je sicer, da so dijaki teh zavodov obvezniki predvo-jaške vzgoje, vendar pa je ta vzgoja namenjena predvsem njim samim, manj jim bo pomagala pri bodočem poklicu. Tudi se športno streljanje močno razlikuje od vojaškega.
Vendar pa ne mdremo čakati, da bomo iz šol dobili vsestransko razgledane vzgojitelje, ki naj bi bili pobudniki strelstva med Šolsko mladino. Strelske družine lahko že sedaj organizirajo strelske organizacije med šolsko mladino, kjer vlada za strelstvo ogromno zanimanje. Pri tem naj sledijo vzoru vrhniške strelske družine, ki ima v svojih vrstah čez sto pionirjev in ki je organizirala strelsko sekcijo tudi v šoli, ji dala na razpolago zračne puške ter nudila na ta način mladini zanimivo in vzgojno zabavo. Mnogo koristnih nasvetov pa tudi neposredne pomoči lahko nudijo v tem pionirski sveti. Strelske družine bodo morale mnogo bolj kot doslej skrbeti za razširjanje strelstva v industrijskih šolah in internatih. Naše organizacijske in vzgojne napore je treba torej usmerjati na delo v zavesti, da zavisi bodočnost strelstva pa tudi obrambna sposobnost domovine od neumornega dela med našo mladino.
V pismu je nadalje jasno izraženo načelo, da bi morala biti kvaliteta le naraven odraz množičnosti tefesnovzgojnih organizacij. V strelskih organizacijah pa smo v uresničevanju tega načela stali pravzaprav na pol poti. Uspeli smo močno razširiti strelske
vrste in obstajajo možnosti, da jih najmanj potrojimo, vendar ob današnjem stanju stvari v bližnji bodočnosti še ne moremo računati, da bo kvantiteta sama po sebi rodila kvalitete. Tega tudi pismo ne misli, gre le za to, da so strelske organizacije močno zapostavile vzgojo ostrostrelcev. Uspeh bo popoln le takrat, kadar bodo znale družine iz množice svojega članstva poiskati talente, jim omogočile poznavanje vseh sttelskih fines in končno izpopolnitev, To je, resda, dolgotrajen proces, ključ za uspešno rešitev te naloge pa je v vzgoji dobrih inštruktorjev, ki bodo sposobni vzgojiti talente v vrhunske strelce. Prav tej nalogi pa smo se vsi od Zveze pa do zadnje strelske družine, nekako izogibali. Ta problem postaja z bujno številčno rastjo strelskih organizacij iz dneva v dan bolj pereč in ga bo treba že letos resno načeti.
Sodelovanje strelcev s »Partizanom« bo rodilo koristne sadove
»Zveza za telesne vzgojo .Partizan' mora biti kot najmočnejša fizkuiturna organizacija baza za vsestransko telesno kulturo ljudstva in mora v svojih vrstah zbrati največ delavske kmečke in šolske mladine« pravi pismo CK. Društva »Partizan« bodo poleg ostalih športnih panog gojita tudi strelstvo, po drugi strani pa si ni mogoče predstavljati dobrega strelca, ki ne bi posvečal del svojega časa splošni telesni vzgoji. Zato je že s tega vidika razumljivo, da bodo strelske organizacije najtesneje- sodelovale z društvi »Partizana«. O tem, kakšne naj bi bile oblike tega sodelovanja, Še razpravljamo, eno pa je gotovo, da bo treba najti takšno rešitev, ki bo v obojestransko korist.
Mislili smo, da je mogoče problem kvalitete reševati z zaključenim sistemom tekmovanja in smo se namenili organizirati slovensko strelsko ligo. Pismo pa nas opozarja, da je dosedanji način tekmovanja odprl vrata mnogim negativnim pojavom v našem športu. To smo že sami začutili, saj smo takoj uvideli, da je treba sestaviti disciplinski pravilnik, ki bi preprečeval morebitne kvarne vplive takega sistema tekmovanja, Reči pa moramo, da nas je vodilo več nagibov pri organizaciji strelske lige. Poleg tega, da smo pričakovali, da bomo s takšnim načinom tekmovanja močno dvignili kvaliteto strelstva, čutimo precejšnjo vrzel v dosedanjem načinu republiškega prvenstva, po katerem se izvrše najprej družinska, nato okrajna in končno republiško prvenstvo, V takem načinu ni prišlo delo družine nikdar do najvišjega priznanja, ampak so okraji izbrali najboljše strelce iz družin in jih poslali na republiško prvenstvo, v ligi pa naj bi tekmovale ekipe družin za naslov slovenskega prvaka. S tem pa se izpostavljamo nevarnosti, da bi se tudi v strelstvu odprla vrata nešportnim pojavom, kaptanjem itd. Zveza bo morala še pred spomladjo temeljito premisliti in preceniti ter se odločiti za tak način tekmovanja, ki bo ustrezal vsem pogojem. In tak način se da najti, morda bi ga izvedli tako kot jesenska izbirna tekmovanja za nastop v ligo, le s to razliko, da se tam določi prvak.
Ozko s tem v zvezi je tudi vprašanje priprave na tekmovanja. Že ustaljena je praksa, da dobivajo tekmovalci vsako leto določeno količino streliva zastonj, ali pa po nižji ceni. Zaradi finančnih težav je bilo število takih tekmovalcev omejeno na ozek krog vrhunskih strelcev, pionirjev, mladincev in žena. Te ugodnosti^pa niso presegle svojega titvirja, saj kakšnih posebnih nagrad, premij itd. tekmovalci niso dobivali. Letos pa smo postavili načelo, da bo omogočena priprava do desetim ali petnajstim najboljšim članom, pionirjem, mladincem in ženam, ki bodo izbrani na posebnih tekmovanjih in bodo strelivo dobili po znižani ceni. V sedanjih okolišČnah sc da tak sklep opravičiti, saj so dobri rezultati velikega propagandnega pomena za strelstvo.
V izvenarmadni vzgoji sprostimo široko iniciativo
Največje uspehe pa sc dosegle strelske organizacije na področju izvenarmadne vzgoje, in gre delno zapostavljanje športnega udejstvovanja družin do neke mere na račun poživljene dejavnosti na tem področju. Zasluga pri tem gre vsekakor organizacijam Zveze borcev, k: niso bile samo
pobudnik ustanavljanja novih strelskih družin, ampak so tudi usmerjale delo strelskih družin na področju izvenarmadne vzgoje. Zato nimajo prav tisti, ki trdijo, da so sc strelske organizacije »preveč« naslanjale na Zvezo borcev in »premalo« na Fizkulturno zvezo. Praksa namreč kaže, da je to sodelovanje rodilo obilen sad in ga bo treba še naprej gojiti in razvijati.
Strelske družine so na tem izvenarmad-nem področju svojega dela, ki se ga ne da ostro ločiti od splošnih nalog strelstva, saj ima delo strelskih organizacij že samo pc sebi izvenarmadni značaj, delale tudi napake. Te so bile v tem, da so omejevale splošni okvir na minimalni program izvenarmadne vzgoje, namesto da bi sprostile široko množično iniciativo članstva. Poleg sodelovanja na manevrih, organizacije pa-trolnih tekmovanj, partizanskih maršev in sploh s seznanjanjem članstva z veščinami pešadijskega vojskovanja, bodo morale strelske družine posvetiti mnogo več pozornosti vzgoji dobrih snajperjev, saj je prav strelstvo poklicano, da vzgaja take strelce, ki bodo s prvim strelom gotovo zadeli olj. Vzgoja dobrih snajperjev bi torej morala biti poleg množične inzvenarmadne vzgoje vodilo strelskih družin na tem področju njihovega delovanja.
Strelske organizacije bodo z reševanjem teh nalog izvrševale svojo patriotično dolžnost do domovine, v njihovih vrstah bodo rastli državljani, katerih puška ne bo zgrešila srca sovražnika, ki bi poskusil napasti našo socialistično domovino.
Jarc Vlado
30.000 ljudi ploska, čeprav ničesar ne vidi
«5
3 za strelstvo in ne morejo nuditi da^C'r :n dl j kom niti osnovnega znanja. »elesne 0 se pripravlja reorganizacija pouka "orr,- . V2goje v smislu pisma Centralnega tlvcd„1Ja' ™ treba misliti tudi na to, da bo na šolah, kjer se vzgajajo ti kadri,
Znani športni novinar Heribert Mei-sel poroča:
»Znano je, da princese na ledu bolj privlačijo občinstvo kot pa princi. Morda je to tudi v Bislett stadionu zaradi tega, ker je to ogromen nogo-me'"i stadion in je ledena ploskev tako velika, drsalci pa so tako majhni, da je nek novinar zaprosil organizacijski komite za radar. Pred kratkim je odmevalo pet minut glasbe preko drsališča, toda ničesar ni b;lo videti. Ko godba utihne, so ljudje močno ploskali, Sele kasneje sem zvedel, za kaj sploh gre. Svojo točko je namreč oddrsal francoski čudežni otrok 12-letni Giletti. Ker pa »pokov-ca« sploh nisem videl s prostimi očmi, bi mu morali prepovedati startati v Bislett stadionu, dokler ne odraste.«
Zmagovalec Ženo Colo ni bil najboljši v smuku
Andreas Molterer je star Sele 18 let, toda v Bad Gasteinu se je kolesaino odrezal. Bil je drugi in ker je bil potem še zadosti priden, so ga vzeli Avstrijci s seboj v Oslo. Postavili ga niso v moštvo, ker pa ima fant veselje do smučanja, so ga prijavili za predvozača. No in And eri se je spuščal in spuščal kar se je dalo in presmučal progo boljše kot Schneider in Pravda, da celo še hitreje kot sam olimpijski zmagovalec Ženo Colo! Toda čas ni bil upoštevan, ker je bil pač predvozač. Vprašal pa se je: »Prmejduš, le kaj moram narediti, da me bodo le enkrat postaviti v moštvo?«
Nova pirueta Jaequelinc tlu Bie?
Čeprav je dosegla samo tretje mesto in bronasto kolajno, je njen nastop pomenil atomsko bombastičen uspeh. Poznavalci drsalnega športa vedo, da obstojajo visoke piruete, nizke piruete, piruete na konicah drsalk itd Mala Jacpueline je krasno izvajala svoj program in naenkrat, o smola, spodrsne in pade. že je izgledalo, da bo katastrofa. Običajno takšna ledena princesa vstane zelo hitro in nadaljuje s programom. Toda Jacquelina je skrčila roke in se kot vrtinec naglo vrtela kar naprej na tistem delu človeškega telesa, kjer hrbet svoje lepo ime izgubi. Vrtela se je še hitreje kot
prej, ko je izvajala pirueto in strokovnjaki pravijo, da se bo ta nova pirueta imenovala po njej »pirueta Jacqu©line du Bief«.
Amuiiso Schuh-Proxaui so je predčasno odpeljala iz Osla
Že v soboto jo je odpeljalo letalo proti Berlinu, novinarjem pa je izjavila: »Čudno je, da me niso postavili v olimpijsko moštvo, kajti Dagmar Rom in Trude Klecker me nieo nikdar premagale, posebno ne v zadnjem času. Čudno je tudi to, da je bila Erika Mahricger prav tako. kakor Trude Beiser, že vnaprej določena za vse tri discipline.« Vidimo, da so tudi v avstrijskem ženskem taboru nasprotja, kajti, kakor je znano, je njihov trener Seelos ostal doma. Če bi šel v~ Oslo, bi najbrž obveljala njegova beseda.
Džungelska pravila v hokeju
Splošno so se pritoževali čez divji način igralcev hokeja gostov onsiran morja. Gostje se opravičujejo, da v Kanadi igrajo bolj divji hokej, vendar Evropejci trdijo, da prav natančnih pravil v Kanadi ni in da vladajo v splošnem v kanadskem hokeju džungelska pravila. To so takšna pravila, ki dajejo prednost močnejšemu. S tem je pa tudi vse povedano. V resnici se poslužujejo Kanadčani izdatno svoje telesne moči poleg sijajne tehnike in neštevilnih trikov. »Edmonton Mercurys« je odlično moštvo. Obramba igra trdo, odločno in je vedno pripravljena prebiti nasprotnikov napad in tako se znajde pred nasprotnikovim golom. Vendar pa poročajo, da so moštva, ki so igrala s Kanadčani, uporabljala z velikim uspehom zaščitne čelade, humoristi pa tudi trdijo, da so se v Oslu cene v trgovinah z ortopedskimi potrebščma-mi nenadno dvignile. Da, in samo za-rad trde igre Kanadčanov. Prt tekmi Kanada : Češkoslovaška. in ZDA : Švica je prišlo do težkih izpadov. Nič manj kot 18 izključitev je bilo, ko so igrali Švicarji in Yankeeyi. Občinstvo je bilo zelo razdraženo in je dolgo časa žvižgalo, kadar so igralci demonstrirali boks meilche. Ko sta Švicar Poltera in Američan Czarnota zamenjala ledeno ploskev z ringom, so deževale snežne kepe, pomarančni
VI. olimpijske igre niso bile otvorjene
Z otvoritvijo VI. zimskih olimpijskih iger je bilo zvezano veliko težav. Že samo dejstvo, da so se igre začee en dan prej, kot pa je bila otvoritev, )e veljalo za posebno zanimivost. Še bolj zanimivo pa je, da je imela princesa Ragnhilda takšno tremo, ko je oivarjala olimpijske igre, da ji je druga polovica stavka obtičala v grlu in ni mogla izdaviti iz sebe, da so olimpijske igre »odprle«. Seveda so to slišali tudi poslušalci preko norveškega radia. Da pa je bilo presenečenje še večje, so pri naslednji oddaji poslušalci radia že slišali, kako je princesa Ragnhilda jasno in odločno povedala, da so olimpijske igre odprle. Moral se je torej zgoditi čudež. Ne, to ni bil noben čudež, to je bila samo tehnika, ki je rešila situacijo, kajti norveška princesa je kasneje, ko je bila posneta na magnetofonski trak, le otvorila igre. Kako svečana je bila ta otvoritev, naj pove tudi tole: matador v smuških skokih Falkanger, ki je tolikokrat nastopal brez treme na velikih prireditvah, je to pot s strahotno tremo in s tresočim glasom položil olimpijsko obljubo.
Trude Jochum-Beisvr in vanilija
Medtem ko je Trude Jochum-Belser odnesla zlato medaljo v smuku, jo je doma čakal sin star dve leti. Pred njenim odhodom v Oslo pa je znana tvrdka pudingov ponudila vzgojiteljico za ves čas njene odsotnosti, samo če bi se reklama za vanilijo in pudinge lahko glasila takole: »Sinu Trude Jochum-Bciser ugaja naš odličen puding, medtem ko je mati osvojila zlato medaljo.« Trude pa je ponudbo odbila zaradi amaterskih pravil.
olupki in podobne specialitete. Le s težavo so ju ločili. Časopisi se vprašujejo, ali je ta igra sinov divjega zahoda resničen odraz njihove mentalitete, ali je to samo želja po zmagi za vsako ceno.
Še ena Mcislova
Mciael poroča: »Včeraj sem prišel na popolnoma novo idejo. Hotel sem intervievati poslednjega tekmovalca v slalomu. Hotel sem takole namreč poročati: olimpijsko geslo je, ne zmagati, temveč sodelovati. Takšen naj bi bil uvod. Dostavil bi še: prišel je iz Nigerie ali Honoluiuja, prepotoval je tisoče kilometrov na lastne stroške, čeprav natančno ve, da nima nobenih
»šans« na zmago. Toda kljub temu je MjJo j$ ^ sve(u nogometašev, ki bi hotel zastopati SVOJO domovino na	pohvalili, da so nepretrgoma igrali in
polju Športne Časti itd. Vse je bilo nastopali dvajset let in v tem razdobju v redu. Nabavil sem si listo rezulta-! odigrali celo nad 660 .tekem, čeprav i« ,	on	. • - ,vt-» Anglija dežela z bogato športno in nogomet*
tov, kjer je bil seznam 30 plasiranih no tradicijo, so le redki igralci, ki bi sc tekmovalcev. No, ko sem poiskal zad- lahko primerjali z Arzenalovim igralcem njlga, me je skoraj zadela kap, kajti j Lesliejem Comptonom, ki sc že dvajset let J ^ '	.	. < v	K"u,-;r.n podi za okroglim usnjem po zelenih stadio*
pred menoj jo stalo ime	Chnst njj1 Zanimivo pa je, da je Comptoni tudi
Pr avdia. Ves moj uvod mojih tisočih izvrsten igralec kriketa, nič slabši kot no* kilometrov, Nigerie in Honolulu so , some ta.	.
, , v«	v. ; i • - , •	-'.i Lesne pa ima se dva brata, ki sta prav
Splahneli V me, hudič, kaj le IS tako izvrstna - športnika, tako da je skoraj Pravda na 30. in zadnjem mestu? j teško reči, kdo izmed te trojice je uspeš*
nejši. Srednji Denis je bil znan igralce kri* vri' j	. «i	! keta in izredno nadarjen nogometaš (pozna*
ViJUUllO opozorilo	jvaici trdijo, da je v nadarjenosti še pre*
-s	kaša! Leslija), toda nogomet je predčasno
Ko je v Bislett stadionu nastopil Hialmar opustil, kajti spoznal se je z neko bogato Andersen, jc radijski napovedovalec vljudno _ Južnoafričanko in se poročil. Naj mlajši Mil* opozoril gospodinje in žene Osla: »Ne bo* ton je kljub mladosti ie igral v državni re*
V 20 letih je odigral 600 tekem
dite, prosim preveč nemirne, kajti vaš mož pride danes kasneje k kosilu. Tek Hjalmar Andersena pride na vrsto ravno ob ko* ailu.« Trikratni olimpijski zmagovalec^ je postal namreč te dni narodni heroj Norveške.
prezentanci v nogometu, poleg tega pa ceh lično igra kriket. Sedaj igra v Gloucester* shiru, toda strokovnjaki so prepričani, da ni več daleč čas, ko bo Milton spet zastopal Anglijo istočasno i v nogometu i v kriketu
x Zg rabi te vendar, da vas potegnem k breguk
Nogometna prvenstva evropskih držav
FRANCIJA
Pariz, 2. marca. Rezultati 26. kola prven# stva: Lille—Nimes 2:1, Metz—Bordeaux 2:1, Rcims—St. Etienne 1:0, Marseille—Strasbourg 2:1 Racing—Roubaix 2:1, Nice—Nancy 1:1, fee Havre—Rennes 1:2, Sochaux—Sete 0:3, Lyon— Lens 4:1. Na tabeli vodi Bordeaux s 36 toč#
ITALIJA
Rim, 2. marca. V 23. kolu so danes igrali: Pa# lermo—Atlanta 0:1, Juventus—Fiorentina 4:0, nternazionale—Lazio 1:1, Sampdoria—Legnano 3:0, Pro Patria—Milan 2:2, Lucchese—Napoli '1:0, Bologna—Padova 2:1, Como—Spal 1:3,
Udinese—Triestina 3:0, N---
Na tablici vodi Juventus 32 točk itd.
ŠVICA
Bern, 2. marca. 15. kolo: Lausanne—Ba# sel 1:1, Bern—Biel 1:1, Ziirich—Servette 2:1, Grasshoppers—Young Boys 4:1, Chaux de Fonds—Young Fellows 0:0, Lugano—Bellin# zona 1:1, Locarno—Chiasso 2:0. Na tabeli vodita Basel in Ziirich z 21 točkami.
ANGLIJA
London, 2. marca. V angleškem nogomet# nem prvenstvu so se srečali v soboto: Bolton VVandcrers—VVolverhampton 2:2, Charlton At# letic—Blackpool 0:1, Fulham—Liverpool 2:0, Manchester United—Aston Villa 1:1, Mid# dlcsbrough—Portsmouth 1:1, Ncwcastle Uni# ted—Hunddersfield 2:1, Preston Ne#Manche< ster City 6:2, Stoke City—Sunderland 1:1, Tottcnham Hotspur—Derby Countv 1:1, VVest Bromvich Albion—Chelsea 5:0. Na tabeli vodi Manchester s 43 točkami.
Šved Loren skočil 131 m
na tednu smuških poletov v 6&ecstdoc$u
M ti n c h e n , 2. marca. Prvi dan letošnje prireditve na veliki mamutski skakalnici v Oberstdorfu se ni končal prav srečno. Za# radi slabih vremenskih prilik ter močnega in neugodnega vetra je morala prirediteljska komisija prekiniti z nadaljnjimi skoki. Prvi dan je dosegel najdališi skok svetovni prvak iz leta 1950 Norvežan Hans Bjornstad s sko#
------------ ....	kom 127 m za njim je bil Sepp W=iler (Nem,
Triestina 3:0, Novara-Torino 2:0. i «Ja> s, 124 m. tretji najboljši sko« pa je 36 točk, Milano doscŽel Avstrijec Waiter Stcineger s 120 m.
Drugi dan tekmovanja je dosegel najdaljši skok Finec Luiro Tauno 128 m. gledalcev, skakalo pa je 26 smučarjev iz 7 Današnjim tekmam je prisostvovalo 60.000 držav. Najdaljši skok je dosegel Loren (Švedska) in sicer 131 m, medtem ko je včeraj dvakrat s padcem skočil 130 in 131 m. Drugi je bil po dolžini skokov Nemec Sepp Weiler 126 m. nato pa so se plasirali takole: Luiro (Finska) in Peters-sen (Švedska) 124 m, Bjornstad in Slatt-vik (oba Norveška) 123 m, Naes (Norveška) 122 m itd. V vseh serijah skokov je na prvem mestu Nemec Sepp Weiler s skupno dolžino 733 m, drugi je bil Bjornstad 722 m, tretji Luiro 720 m, četrti Slattvik (vsi Norveška) 713 m itd.
Albin Noviak trenira mlaie skakalce
Že vsa leta po osvoboditvi so tržiški smučarski delavci iskali primernih poti za dvig smučarstva med mladino, vendar jim to n šlo preveč od rok, kajti mile zime so vedno prekrižale vse načrte. V letošnji zimi, ki je sicer prinesla s seboj veliko gospodarsko škodo, pa so le našli vse možnosti za razvoj smučarstva. Predvsem razveseljivo je tako za tržiške smučarje kot tudi za razvoj vsega smučarstva dejstvo, da se je vrnil med aktivne smučarske delavce bivši državni prvak in rekorder, naš stari planiški znanec Albin Novšak, ki je prevzel v ŠD Ljubelj vodstvo in trening skakalcev. Že tretji teden vodi vsak dan popoldne na domači 25 metrski skakalnici skakalno šolo, ki je namenjenap redvsem dvigu skakalnega kadra v Tržiču, posebej pa trenira že znane tekmovalce domačega društva. Šolo poseča stalno preko 15 mladincev in tudi nekaj pionirjev, ki prav lepo napredujejo. Tovarišu Novšaku želimo pri njegovem delu čim več uspeha, ki pri njegovih zmožnostih nikakor ne bo izostal.
Za dvig kvalitete v alpskem smučanju so Tržičani organizirali enotedenski tečaj na Kofcah samo za pionirje. Tečaj je vodil gimnazijski profesor tov. Miha Potočnik, kot učitelji pa so sodelovali starejši tekmovalci društva V tečaju je bilo 28 pionirjev
in pionirk. Pravtako imajo Tržičani organiziran stalen trening vseh tekmovalcev pod vodstvom državnih reprezentantov, ki so letos razen Janka Št.feta, ostali vsi doma. Posebno požrtvovalna pri vzgoji novih tekmovalcev sta naša smučarja Lukane Slavko in Krmelj Janko, pomagajo jim pa tudi ostali.
Zadnjo nedeljo je ŠD »Ljubelj« skupaj s TD »Partizan« izvedlo pionrisko prvenstvo v vseh disciplinah ločeno za starejše in mlajše pionirje. V veleslalomu je na idealni pionirski progi sodelovalo 46 pionirjev, v tekih 34 n v skokih na 25 metrski skakalnici 15. Posebno v veleslalomu smo videli ogromen napredek in spoznali, da ima,o Tržičani lepe izglede za bodočnost in imajo za seboj še precej Štesetov, Lu-kancev, Krmeljev itd.
Tudi v tekih je bii od zadnjih tekem zaznamovan velik napita.a in bo na vsak način potrebno tudi za tekače dobiti primernih učiteljev. K skokom so biti zavoljo velikostis kakainice pripuščeni samo učenci skakalne šole-ponirji, ki so vsi začeii skakati šele letos. Vsem se je takoj poznala pravilnav zgoja, žalostno je bilo le to, da je imel samo eden skakalne smuči, ki so zaradi visoke cene le malokomu dostopne.
Več iskrenosti!
V 8. številki »Poleta« je bil objavljen članek pod naslovom »Okrajno smučarsko prvenstvo v Trbovljah«. V članku je bilo na koncu rečeno, da smučarji Zagorja in Hrastnika iz neznanih razlogov niso nastopili. K temu bi pripomni lasamo tole:
Dne 20. februarja je Smučarska sekcija Proletarca v Zagorju prejela dopis SK Rudar št. 14/52, da bo 23. in 24. februarja okrajno smučarsko prvenstvo v Trbovljah in obenem tekmovanje za osvojitev prehodnega pokala hrasmiške steklarne. Na dopi-, smo še isti dan odgovorili, da se ne strinjamo z dopisom o izvedbi prvenstva, niti s krajem niti s terminom. N r naš dopis smo prejeli odgovor .n sicer dopis St. 15, v katerem je bilo sporočeno, da lahko tekmovanje izvedejo tudi brez 'as Razen tega je bilo pismo poslano brez znamke pripombo, da nimajo za zn?mkt -enarja.
Zakaj zagorski smučarji niso sodelovali? V Zagorju imamo dve športni društvi :o uve smučarski sekciji (Proietarec m Svoboda). Za izvedbo okrajnega smučarskega prvenstva bi želeli vsaj en sestanek, na katerem bi določili tudi kraj in terrr.in prvenstva. Poleg Proletarca je zelo agilna tudi sekcija Svobode, ki na okrajno^ prvenstvo niti ni bila povabljena. V bodoče bi torej želeli več iskrenosti in krivci naj lepo pojasnijo vzroke nesoglasij, ki so nastala po njihovi lastni krivdi. Lojz: Zupan
Uspeh naših študentov v Franciji
Chamonix, 2. marca. V četrtek so se pri# čela tekmovanj*a v smučanju za mednarodno prvenstvo Francije. Prvi dan je bilo na spo# redu tekmovanje v teku na 14 km. Med 30 tekmovalci iz 6 evropskih držav je zmagal Švicar Marmet. ki je porabil za progo čas 1,09:13, na drugo mesto pa se je plasiral Jugoslovan Janez Novak s časom 1,10:03. Tretji pa je bil Francoz Delacroix s časom
dp Klemenčič
Mulej in Šteie na Ojščici
Na današnjem tekmovanju na Ojščtci sta nastopila pred številnimi drugimi tekmovalci tudi jugoslovanska olimpijca Tine Mulej in Janko štete, toda zaradi prekinitve telefonskega razgovora rezultatov tega tekmovanja do zaključka lista nismo prejeli.
1,10:56. Od Jugoslovanov je zasedel še Gre# gorij 5., Marinkovič 7. in Kalan 13. mesto. Dan pozneje so bila tekmovanja v skokih, kjer so prav tako jugoslovanski tekmovalci dosegli dvojno zmago, saj sta se Dobrin m Ivo Razboršek plasirala na prvi dve mesti. Danes pa so tekmovali v štafeti 4 X 10 km. V tej disciplini so jugoslovanski študenti do# segli izreden uspeh, ko so \r močni konku# renči zmagali z veliko prednostjo. Rezultati: 1. Jugoslavija 2,15:32, 2. Nemčija 2,20:10,
. Švica 2.20:37, 4. Italija 2,22:44, 5. Fran# cija 2,26:43.
Še nekaj o tečaju na Gorjancih
V 7. številki »Poleta« je bi! objavljen dopis »Na Gorjancih so priredili tečaj«. V tem poročilu je navedeno, da je tečaj izdatno podprl OLO v Novem mestu, ne pa MLO. Povsem pa je izpuščeno iz poročila namen, katerega je zasledoval OLO oz. poverjeništvo za prosveto. V tečaj naj bi se priglasili poleg telovadnih društev tudi učitelji novo# meškega in trebanjskega okraja, od katerih pa ni bilo odziva V Paderšičevcm domu je bilo prostora še za petkratno število tečaj# nikov, razen tega pa je nujno, da se učitelj# stvo seznani vsaj z osnovami smučanja, ka# tere bi lahko koristno prenašalo na našo mladino. Tudi število 8 udeležencev je za tovrsten tečaj odločno premajhno, saj je pro# fesor Glonar strokovnjak, ki bi bil sposoben vaditi tudi številčnejše tečaje. Prav tako bi bilo na mestu, da bi se tak tečaj dodelil na tečaj za smučarje#začetnike in tečaj za smu# čarje=instruktorje. To pomeni, da bi bilo po# trebno prirediti dva tečaja. Podporo, ki nam jo nudijo naši oblastni forumi,^ je^treba^smo# trno in čimbolj izkoristiti. Josij
Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Pre m. — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Likozarjeva ulica, poštni predal štev. 377, — Telefon štev. 33-85 in 50-09. — Čekovni račun uprave štev. 602-90331-0. — Celoletna naročnina 380 din. polletna 199 din. četrtletna 95 din.
©eSre&eig st@w* f
VPRAŠANJA:

31.	Kako imenujemo malo gumijasto ploščico, za katero se poganjajo hokejisti na ledu?
32.	V katerem mestu so bile 1. 1932 letne olimpijske igre?
33.	Ime in priimek lanske slovenske mladinske prvakinje v vajah na orodju (1. razred)?
34.	Koliko znaša natančna teža mo-ikega seniorskega diska?
35.	Kako se imenuje plavalni slog, t katerim dosežemo največjo brzino? i
ODGOVORI:
32.
33.
34.
Kristančič najboljši na treningu mladih košarkašev
V sredo je bila v dvorani D1F v Beogradu odigrana javna tekma med reprezentanco mladih, ki so na skupnem treningu v Beogradu, in BSK. Po enakovredni igri so mladi reprezentanti v zadnji sekundi igre zmagali s 68 : 66. Zanimivo je, da se je prejšnje srečanje prav tako med obema ekipama i:	ralo z neodločenim rezultatom
66*: 66. Razen nekaj lepih potez je bila tekma nezanimiva. Z malimi izjemami (Zdrilič, Batolo) vsi kandidat predstavljajo odlične tehnično dovršene igralce in dobre strelce. Prav tako pa smo ugotovili, da igralci z nekaj izjemami (Kristančič, Bje-govič, Andrijaševič) nimajo pregleda nad gro, prav tako pa tudi ne smisla za kolektiven in sistematičen napad na nasprotnikov koš. S tem je bil končan skupni trening mladih košarkarjev v Beogradu. Dragan Petrovič, atletski trener, je vodil pripravljalni trening, zvezni kapetan Aca Nikolič pa jih je vadil v individualni tehniki, taktiki ter metanju na kos. Že med treningom, posebno pa še na zadnjih tekmah, smo opazili nekaj igralcev, ki se lahko vključijo v trening s svojimi starejšimi tovariši. V prvi vrsti mislimo tukaj na Ljubljančana Kristančiča, ki je zelo hiter, odlično skače pod košem, izvrstno fintira, prav tako pa ima izreden pregled nad igro. Poleg njega pa moramo omeniti še Andvijaševiča z njegovo mirno igro.
Švedske igre v Falunu
Stockholm, 2. marca. Kljub slabim vre# menskim prilikam so se pričela v petek v zimskošportnem središču Falunu mednarodna smučarska tekmovanja pod imenom »Švedske igre«. V teku moških na 18 km je zmagal Finec Vilio Veloncn s časom 1,11:39 pred rojakom Honkonenom, ki je dosegel čas 1,11:55. Šele tretji je bil prvi Šved Joh. js< son. V teku žensk na 10 km je zmagala o v e# dinja Marta Norberg pred rojakinjo Edstro# movo in finsko tekmovalko Hahl.
Na današnjem tekmovanju v smučarskih skokih je zmagal Šved Holmstrom z 222 toč# kami pred Fincem Pentiheinom in Švedom Oestmanom, ki sta dosegla 217,5 točk.
Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanja
V Oslu se je pričelo svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Na 1500 m je zmag81 Nizozemec Van de Voort. Olimpijski z*®** govalec Andersen je zasedel šele četrto me' sto. Na tekmovanju na 10.000 m pa je zmagal Norvežan Andersen pred Broekmanom (NI# zozemska).
Jon n v Croishey in njegove težave
Ta hitrostni drsalec je izjavil, da ne bo starta!. Vsakdo ima pač svoje razloge, ds je nezadovoljen, ta angleški hitrostni drsa' lec pa je kratkomalo izj‘avil:	»Obstojajo
razlike med zvezo in menoj zaradi povrača' nja potnih stroškov.« Dolgo niso vedeli 28 kaj gre, pred kratkim pa se je izkazalo, ds je bila vsa smola Jonnyja v tem, da J6 blagajnik angleške drsalne zveze Škot.
4'a mhaJj e&tutnivjtfl.
91IM93A33
Finci na progi z oddajnimi in
sprejemnimi radijskimi postajami
Tisti dan, ko so tekli na 50 km, so imeli Finci mnogo dela. Vstali so ob štirih zjutraj, bilo jih je približno 400, pograbili so tri sto parov smučk, palic, maž in kratkovalovne radijske sprejemnike. Tri sto mož se je zvrstilo vzdolž maratonske proge. Vsakdo izmed njih je predstavljal neko oporišče. Če bi se kakšnemu finskemu tekaču zlomila smučka ali palica, je imel takoj v neposredni bližini rezervno smučko ali palico. Šef ftn# ske ekspedicije pa je kontroliral celotno progo in je kar na 15 krajih izmeril tem# peraturo snega. Potem je šel k svojemu od# dajnemu aparatu in je naročil 15 svojim ljudem na določenih mestih, da morajo smu# či premazati, kajti nenaden temperaturni obrat je to zahteval. Čim je to ukazal, so že Finci premazali 300 parov smuči. Tako je bilo vse pripravljeno in ni čuda, da so Finci slavili tako zmago. In mi . . .?
Mož, ki se je dolgočasil
V Bislett stadionu drsa Dick Button. Občinstvo je fascinirano in orkan navduše# nja zajame množico. Še funkcionarji, sod# niki in novinarji vseh kategorij so pozabili svoje skrbi, radijski napovedovalci govorijo v superlativih, fotografi obkrožajo Dicka Buttona, toda sredi te množice se je zgo# dilo nekaj nenavadnega. V prvi vrsti je sedel starejši možak, ki je zehal. To je bil Buttonov oče, ki je bil siguren zmage svo# jega sina.
Na izredni seji je telovadno društvo Richterswil (Švica) sklenilo, da izključi iz društva svojega člana Walterja Lehmanna, enega najboljših orodnih telovadcev na svetu in svetovnega prvaka v 1. 1950. Istočasno je društvo izključilo še štiri boljše telovadce in sicer Franza Ziigerja, Iieinricha Siricklerja, Maxa SchnebZa in Walterja ven Siebenthala. Kot razlog izključitve je navedeno, da je Lehmann fin z njim ostali štirje telovadci) grobo prekršil interese društva. Časopisi dodajajo, da so med Lehmaimom in društveno upravo nastala ostra nasprotja glede udeležbe omenjenih telovadcev ma lokalnih in meddruštvenih tekmah in zlasti pri simultanih (skupinskih) vajah na orodju. Časopisi so se postavili precej odločno na Leh-mannevo stran in poudarjajo, da je nespametno nekaj mesecev pred olimpiado tako eksemplarično kaznovati najboljšega švicarskega telovadca in mu do nadaljnjega onemogočiti trening. — Zadevo bodo reševali višji forumi.
Bojni plan Zena Cola
VI. olimpijske igre so nas poučile:
Čanje svetovnih mojstrov danes ni več vpra' sanje tehnike, temveč bolj psihologije. Mor# da vas to preneseča, toda če bi videli artiste na progi Norefjella, bi temu pd' trdili. O Zenu Colu poročajo, kako se j6 psihološko pripravil na tekmovanje. R*z# delil je progo na tri odseke. Prvega je ime# noval »-"'štola«. Ta del je torej moral presmučati, kot bi bil ustreljen iz re' volverja. Drugi del se je imenoval »stoj z* vsako ceno«. S tem hoče Colo povedati, da na noben način ni smel tu pasti. Kot znano, je ta del proge stal Egona Schopf* medaljo. Tretji in zadnji del proge je krstil Colo »sedaj ali nikoli«. Colo je bil na cilj® popolnoma izčrpan. Vse je dal iz sebe i® tako zmagal.
Še o Sternu Eriksenu
Toni Seelos je bil prvi, ki je spremenil slalom v pesem, kajti smučal je sproščeno, tako da^ je njegova tehnika izgledala kot otročje šviganje. Tako so smučali vsi sve# tovni mojstri do danes. Stil bodočnosti P* je pokaazl Stein Eriksen, ki ne šviga škod vrata, temveč dobesedno teče. Ta Norvežan je revolucionar v tehniki slaloma. Z vso silo in energijo se znajde celo v najtežjih kombinacijah, kajti to mu omogoča nje# gova atletska pojava. Kljub temu pa & gleda smučanje Eriksena vedno elegantno in harmonično. Stein Eriksen ne čaka, kdaj bo prišel cilj, temveč hiti v cilj.
Anderl Ostler ima dober tek
Zmagovalec v bobu v dvojkah in čn* tvorkah je prišel v restavracijo. Gostje s® postali pozorni, kajti bavarski gostilničar j6 bil dobro znan med olimpijskim občinstvom' Toda tudi tisti, ki ne poznajo športa, so kmalu postali nanj pozorni. Ko je pospravil namreč četrti kotlet, je naročil še pcčenko: Potem je mirno vstal in rekel: »Tako, sedaj gremo lahko na večerjo.« Natakar pa je do' stavil:^ »Gospod olimpijski zmagovalec, če boste še naprej tako dobro jedli, lahko star' tate na naslednji olimpiadi v bobu bre* partnerjev.«
Dick Button je težko dobil dopust
Drsalci so spretni. Svetovni prvak Butto® je študent harwardske univerze. Da se j6 dobro, pripravil na olimpiado, je zaprosil za trimesečni dopust. Rektor univerze m® ga je dal, toda samo pod enim pogojem. K® pride nazaj, mora predavati o politični si' tuaciji v Evropi. Pravijo, da je rektor rekel, da imata drsanje in tema Buttonovega vtQ* davanja le eno skupno stvar: precej spolzk* tla. _Dick Button ima dva brata, ki sta tudi odlična drsalca, vendar ju niso mogli pri' praviti do tega, da bi nastopila na tekm°# vanju Mati Buttonov pa pravi: »Dobro j®' če fantje drsajo, toda ned profesionale jih ne pustim, naj le študirajo.«
DOBRO VODSTVO JE VELIKO VREDNO
Schopf je neposredno po porazu avstrijske ženske ekipe v slalomu povedal, kaj miši1 o tem polomu. Schopf je povedal, da st* včasih z Dagmar Rom drugače taktiziral*' Cc je Dagmar startala, se je Schopf P°* stavni k posebno težkim vratom in ji klical potrebno navodilo. »Zaviraj, spusti* ali podobno. Vsega tega pa v Oslu ni bil®* Ni bilo torej človeka, na katerega bi tekmovalke^ zanesle. Tako se pritožujejo Avstrijci. Kaj bo dejal naš štefe, katereg* položaj je bil še tisočkrat slabši, pa boi*1® povedali, ko se bo vrnil.
0 starih m modernih olimpijskih igrah
Zmagovito meščanstvo je deloma še v obdobju pred veliko revolucijo in v glavnem takoj po njej oživelo ter vzpostavilo celo vrsto panog najrazličnejšega človeškega udejstvovanja, pri čemer je bilo	ogromno	pozornosti	posvečene vzgoji človeka in
v zvezi s tem telesni vzgoji. Razvila so se prva. takoimenovana telovadnega gibanja (Filantropinum, Jahn, Ling, Tyrš itd.) v najrazličnejših evropskih državah, v -vezi s telesno vzgojo se je v Evropi začel razvijati šport. Zanimanje je rastlo iz leta v leto in tako je v	zvezi s	tem zopet	oživel	spomin na Olympio
in olimpijske	igre, ki	jih je svet	v tej	dobi poznal samo iz
najrazličnejših	zapiskov	ohranjenih	starih	klasikov. Ljudje niti
vedeli niso, kje točno je Oiympia ležala in treba jo je bilo šele odkriti. To delo so izvršili nemški znanstveniki pod vodstvom arheologa Ernesta Curtiusa leta 1881. Curtius je izvršil osnovna izkopavanja v 01ympijii n objavil prve opise na podlagi ohranjenih, žal zelo razrušenih in zrio poškodovanih ostankov, vendar tako, da se je ogromno ostankov dalo dopolniti in tako točno rekonstruirati slike nekdanje Oiympije. Še pred tem dogodkom pa so na dveh mestih oživili, seveda na svojevrsten način, misel, da bi se mogoče olimpijske igre dale oživotvoriti. Nemec Guts-Muths je misel samo sprožil, v Grčiji pa so trikrat izvedli velike športne manifestacije, ki naj bi v modemi dobi nadaljevale to, kar so antični olimpijske igre pomenile za Grke, Igre so potekale v Atenah, kjer so v tri dobi med drugim izkopali in potem restavrirati ogromeni antični stadion Zgradba še danes predstavlja eno največjh posebnosti Aten, kljub temu, da v športno-tehničnem oziru trpi zaradi svojevrstne oblike.
Leta 1889. pa je francoska vlada pooblastila profesorja pariške Sorbonne, barona Piera Coubertina, da prične z organi-zacjskim delom, ki naj bi oživelo oziroma ustanovilo moderne olimpijske igre. Coubertin je bil navdušen športnik in zlasti dober jahač in sabljač ter oče ideje, da bi športno gibanje lahko precej služilo ne samo poplemenitvi človeka, temveč tudi zbli-žanju vseh narodov ta. Modema olimpijska misel se torej od stare razlikuje predvsem v tem, da služijo moderne olimpijske igre medsebojnem spoznavanju narodov. Politični pomen iger je torej po svoji osnovni zamisli neprimerno večji od antičnega, pri čemer pa tudi ne smemo pozabiti tega, da je v dobi nastanka grških olimpijskih iger Grčija predstavljala ves kulturni svet. •ako kot naj Si ves moderni kulturni svet zajele moderne Olim-
pije. Kljub temu, da je modema ■ iimpijska misel nastala ' obdobju razvijajočega se imperializma, je imela ideja zdrava načela in je zato Coubertinovo prizadevanje doživelo prvi uspeh leta 1894. Tega leta je junija meseca v Parizu zasedal kongres, na katerem je sodelovala vrsta predstavnikov raznih evropskih držav in Združenih ameriških držav. Na tem kongresu so 56 zedinili, da se v spomin na antične Olimpije prve moderne olimpjske igre izvedejo leta 1896 v Atenah, nakar naj bodo vsak* štiri leta v glavnem mestu tiste države, ki bo na olimpijske1" kongresu to dolžnost prostovoljno sprejela. Kongres je obenel" ustanovil stalen mednarodni olimpijski komite z baronom Coubertinom na čelu, določil posebno olimpijsko zastavo, ki n*l simbolično prikaže povezanost narodov vseh petih kontinente/’ in končno določil tekmovalni program in tekmovalne pogoje prvih modemih olimpijskih iger. Kot v klasični dobi starih olimpijskih iger, naj tudi na modemih tekmujejo izključno sam/ amaterski tekmovalci, profesionaiom na olimpijskih igrah mesta. Tekmovalci morajo strogo spoštovati tekmovalna pra/jj* ter se s prisego obvezati, da jih ne bodo kršili, borba za najvisJ" naslove mora biti plemenita in mora res služiti medsebojnem" spoznavanju, kat v nobenem primeru ne sme izzveneti v kakrs11" koli nesoglasje. Priprave za izvedbo prvih olimpijskih iger torej trajale dve leti. Marsikje so bile zanimive in interesantni je na primer dejstvo, da so že takrat Združene ameriške držaj" pokazale za udeležbo na teh igrah med vsemi narodi najveri zanimanje, ki so ga dokazale z najobiinejšim prispevkom za svn! moštvo. Sorazmerno ogromne žrtev je seveda morala doprin6* Grčija. Maia, zaradi gospodarske nerazvitosti finančno stoječa država, je le težko zmogla ogromne stroške za izgrad*U olimpijskega stadiona. Naprava .je tudi za današnje pojme gl" materiala zgrajena skrajno luksuzno, saj je vse ogrodje s sed" in tribunami izklesano iz najfinejšega parskega marmorja. Sko : da ima stadion, kot smo že rekli, antično obliko, po strani pa j‘e le eden največjih kulturnozgodovinskih spomenik ki spominjajo današnji svet na staro življenje. Mnogo zanim* za udeležbo in tudi žrtev so doprinesli Angleži, Nemci z Švedi, medtem ko ostali narodi za prve igre niso pokazali “ zanimanja, kar je tudi razumljivo, saj si je telesnovzgojno R’^je nje v tej dobi pričelo svojo zmagovito pot med množice utirati.	,
(Dalj")