mm • Ni počitka za najbbpe »Nevam.živ^g* P • Končajmo z neplodno o reprezentanci! - str. 3 LIST ZA TELESNO KULTUR VOl E T Liubljcina - nedelja, 22. decembra 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII /.adaja tiskovni svet »Po* let« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — čarno — »Ljudska IJanl — 1 Ijana, uprava: Poštni p------- ni račun: 600-11-608-63 —- Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172. 20-17$; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. ' DRUGA LETOŠNJA PREIZKUŠNJA ALPSKIH SMUČARJEV Kandidature za Innsbruck še niso potrjene V današnjem veleslalomu na Pohorju je zmagal Peter Lakota - Pustoslemšek z drugim mestom spet presenetil - Dve poškodbi: Dogša med smreke in Špom v brzojavni drog - Med ženskami najboljša Ankeletova, ostale tekmovalke pa so izbrale napačne maže - Kaj pravijo olimpijski kandidati in trener po današnjem tekmovanju? ‘MARIBOR. 22. dec. — Danes je bila ha Pohorju druga preizkušnja naših npiboliših smučarjev — olimpijskih kandidatov, ki se je končala z zanesljivo zmago državnega prvaka Petra Lakote. Današnji veleslalom na Pohorju se je poleg olimpijskih kandidatov udeležilo tudi več smu- earprogio fc'traliraV* zvezni trener Marjan Magušar in je bila dolga 2150 metrov z višinsko razliko 370 m. Veleslalom je imel 45 obveznih vrat. Snez-ne "Imere ŽM nis? bile najugodnejše,, kar je motilo zlasti tekmovaice z višjimi startnimi številkami. Današnji veleslalom je bila prva priredi tev na novem izseku -pri zgornji postaji mariborske vzP6"^5?; kI ga nekaj časa pripravljajo za letna tekmovanja. Vse kaže, da bo na teh terenih v letošnji zimi tudi veliko FIS-a tekrilovanje za zenske. LAKOTA NAJBOLJŠI IN SPET USPEH PUSTOSLEMSKA zmaga Lakote v današnjem veleslalomu je popolnoma zaslužena. Z zanesljivo vožnjo, predvsem na težjih mestih v spodnjem delu proge, si je prismučal kar 3.2_ sekunde prednosti pred Pustoslemskom, ki je osvojil drugo mesto. Mladi IMe-žičan je namreč tudi danes navdušil s tehnično. odlično in tudi hitro vožnjo. Vse kaže, da bodo morah Mednarodne vesti Istambul — Turški prvak v košarki Galat'asaray je premagal romunsko moštvo Steaua z 69:51 (20:25). Tekma je bila v okviru tekmovanja za evropski pokal. London — Rezultati angleškega nogometnega prvenstva: Arsenal : Leicester 0:1, Birmingham : Fulham 0:0, Blackbufn : Aston Vlila 2-0, Blackpool : Liverpool 0:1, Chelsea : Shefield U. 3:2, Everton : Manchester U. 4:0, Nottingham : Tot-tenham 1:2, Schefield W. : Burnley 3:1, stoke City : Wolverhampton 0:2, West Bromwich : Bolton 1:1. Johnstown — V tem ameriškem mestu je sovjetska reprezentanca v hokeju na ledu premagala člana vzhodne ameriške lige »Johnstown Jetts« z 9:6. Vjačeslav Staršinov ]e sam dosegel štiri gole. Berlin - V prvi četrtfinalni tekmi tekmovanja ženskih košarkarskih ekip za Pokal ,e.vropi,lc!!1„ ^ ' vakov je sovjetska ekipa Daugava iz Rige premagala TSC Berlin z 72:48 (38:24). Lvov — Dvoboj reprezentanc CSSR in Ukrajine v t?l0''adb.1„f^n:’e končal z zmago čeških športnikov^ V moški konkurenci ]e_ zmagala CSSR s 567,50 : 562,55, v zenski pa s 379,85 : 377. Med posamezniki je bil najboljši Kuc (Ukrajina) — 114.50 točk, med ženskarm pa Ca-slavska (CSSR) — 77.65 točk. Anvers - V prvi tekmi drugega kola tekmovanja, moških k?*abki”’" skih ekip za pokal evr°pskih prvakov je italijanska ekipa Simmen-thal premagala domači Antwerpse — 90:84. Lima - Nogometni Prvak Sovjetske zveze, moskovski Dinamo J gostoval v glavnem mestu Peruja in premagal domačo enajstonco •Sporting Cristal« z 1:0 (0:0). Lodz — Boksarski dvoboj za Pokal narodov: Poljska : S? 10:10. Gledalcev 10.000. Povratno srečanje, ki bo odločilo, kdo bo prvak prvega tekmovanja za Pokal narodov v boksu, 'bo 26. januarja v Moskvi. Pittsburg — »Hurrican« Carter, ameriški boksar weiter kategorije, je premagal svetovnega prvaka Griffitha s t. k. o. v prvi rundi v borbi, ki ni veljala za svetovno pr-venstvo. NOVOLETNA TURNEJA SKAKALCEV 90 skakalcev iz 15 držav Na znani nemško-avstrijski turneji smučarskih skakalcev, ki bo od 29. decembra do 6. januarja v Avstriji in Nemčiji, bo letos nastopilo kar 90 skakalcev iz 15 držav. Ta tradicionalna vsakoletna turneja smučarskih skakalcev bo letos še posebnega Pomena, saj predstavlja nekako generalko pred nastopom vseh hiojstrov na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Tekme si bodo sledile na skakalnicah v Oberst-dorfu, Garmischu, Innsbrucku in Bischofshofenu. Kot poroča Prireditelj, od znanih mojstrov he bo nastopil edino Norvežan Toralf Engan ter znani skakalec Bandtzaeg ter še nekateri skakalci iz Švedske in Finske. Uoslej so prijavile posamezne države naslednje število skakalcev: ZDA 7, Kanada 6, ČSSR 5, NDR 10, Italija 5, Poljska 8, Švedska 3, Madžarska 5, Norveška 3, Finska 6, Avstrija 8> SZ 7, ZN 8, Švica 5 in Jugoslavija 3. nanj resno računati, ko^ bodo> dokončno sestavili naše olimpijr o moštvo za Innsbruck. Pustoslemšek je v odlični formi in si je v Cer-viniji nabral precej izkušenj tudi za smuk, ki je veljal zanj kot najšibkejša disciplina. Močno je razočaral Detiček, ki je brez pravega vzroka padel v lahkem delu P^oge in zasedel šele 12. mesto. Odlično pa se je držal njegov klubski kolega Mrak s četrtim mestom pred Janezom CpP0In> bi mu ni *i° nai' boljše. , . . Mariborčani so seveda največ pričakovali od domačina Vogrinca. Izkazalo pa se je, da mu pohorska smučišča zares ne ležijo in je osvojil šele 9. mesto, čeprav je starta! s številko 1. Precej boljši je bil tako rekoč brez treninga sedmi, treninga sedmi. 9 REZULTATI: 1. Lakota (Jes) 2:15.0, 2. Pustoslemšek (Mež) 2:18.2, 3. A. Klinar (Jes) 2:18.3, 4. Mrak (KG) 2:19.0, 5. J. Cop (Jes) 2:20.4, 6. Soklič (Trž) 2:21.0, 7. B. Lebe (Br) 2:21.9, 8. M. Klinar (Br) 2:22.8, 9. Vogrinc (Br) 2:24.1, 10. A. Fanedl (Fuž) 2:26.4, 12. F. Detiček (Kg) 2:29.2. ALI JE KRIVA MAŽA? V ženski konkurenci je nastopilo 7 tekmovalk, zanesljiva zmaga pa je pripadla Majdi Ankele, ki je kar za 5 sekund premagala svojo najresnejšo nasprotnico Fanedlovo. Zapisati pa moramo, da je Fane-dlova sKupaj z Rutarjevo in Klofu-tarjevo izbrala izredno slabo mažo, (Nadaljevanje na 7. str.) SKAKALNE TEKME ZA MEMORIAL BINETA ADLEŠlCA Je to vse, kar imamo? Prepričljiva zmaga Omana - Olimpijski kandidati še niso v formi - Skromna udeležba, ki ne vzbuja optimizma Ljubljana, 22. dec. — Naši skakalci so bili do nedavnega najboljši jugoslovanski zastopniki smučarskega športa doma in v tujini. Bližnja preteklost je bila izredno optimistična in kjerkoli so se pojavili naši skakalci, povsod so strokovnjaki hote ali nehote priznavali, da ima Jugoslavija odličen skakalni naraščaj. Letos, ko se naši smučarji pripravljajo za ’ olimpijske nastope, pa je bilo že pred meseci, v vročih poletnih dneh vprašanje, kdo bo sestavljal našo skakalno elito na olimpijskih igrah in kaj lahko dosežejo naši reprezentanti v hudi mednarodni konkurenci. , Medtem, ko so se tujci pripravljali na snegu že od 1. novembra dalje ali na večjih skakalnicah iz umetne mase, naši skakalci pri teh, pospešenih olimpijskih pripravah niso imeli veliko sreče. Pripravljali so se doma, na 35-metrski skakalnici iz umetne mase, po klubih bolj ali manj vsak zase, prejšnji teden pa so olimpijski kandidati opravili nekajdnevni trening v Avstriji na 40-metrski skakalnici blizu Bischofshofena. Današnja snežna nedelja je omogočila prvo letošnjo skakalno prireditev na Galetovem v Ljubljani. Vsi, ki količkaj poznajo naš skakalni šport, so si bili na jasnem, da ne bodo prisostvovali kakšni veliki predstavi, kajti naši skakalci so pravzaprav prvič v letošnji se- zoni preizkusili moči na skakalnici takšne velikosti. Nima pomena podrobneje razčlenje- (Nadaljevanje na 7. str.) ■Ml ■ ■ ■ 12 12 12 ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m % Prvo nedeljo januarja ne pozabite vzeti v roke Polet, in gotovo boste veselo presenečeni V zajetnejšem Poletu boste lahko prebrali obširna poročila in reportaže z največjih tekem doma in na tujem, prostor pa bo zagotovljen tudi za nižjerazredna tekmovanja Razpisali bomo vrsto zanimivih nagradnih tekmovanj, vendar vam bomo te skrivnosti razkrili šele v novem Poletu 5. januarja 12 strani, več reportaž o dogodkih doma in na tujem, pestrejša ureditev lista, poročila o vseh - tudi najmanjših tekmovanjih, sodobnejša tehnična oprema, to so glavne značilnosti lista, ki ga boste gotovo z veseljem prebirati v letu 19641 8 MMMI 12 12 12 ■ M ■ ■ ■ | H ■ ■ B B B B B S B m m m u m m m m TEKAČI ZA MEMORIAL RADA ISTENIČA Bavce in Seljak hkrati na cilju Na startu 73 tekačev iz vse Slovenije - Nastop Poljaka Zeleka - Krpač najboljši pri mladincih -Zanimive izjave najboljših - Olimpijski kandidati zadovoljivo prestali prvo preizkušnjo LJUBLJANA, 22. dec. Smučarski klub Enotnost je izkoristil ugodne snežne razmere za izvedbo tradicionalnega tekmovanja v smučarskih tekih za »Memorial Rada Istiniča.« Proge za- člane 12, mladince in članice 6 ter mlajše mladince in mladinke 3 km so bile speljane na pobočjih Rožnika in Kosez pa tja skoraj do Brda. Bile so težke in morda premalo priprav- cene sekunde. Vsega se je zbralo na startu kar 73 tekmovacev, kar je za začetek presenetljivo veliko število in dokazuje, da zanimanje za to lepo smučarsko panogo med našo mladino raste. Kot gost je nastopil znani poljski tekač — olimpijec Zelek, ki je trenutno na praksi v železarni Ravne. Novozapadli sneg ter razmeroma visoka temperatura sta tudi glede mazanja’ delala tekmovalcem precej težav in marsikdo danes ni imel srečne roke, toda tudi to sodi v veščino smučarskega teka. Medtem, ko so bile kategorije mlajših mladincev in mladink pre-aja proge z Rožnika ao ca u c eej skromno zastopane in so zma- in so nekateri tekmovalci kot Pe- govalci osvojili prva mesta premoč- terner, Kordež G., Seljak in še ne- no, se je pri mladincih in članih kateri izgubili zaradi tega drago- vodila, ogorčena borba od začetka Ijene, kajti sneg, ki je padal vse dni je traserjem povzročal dosti težav in le ti bi se morali odločiti za traso samo 6 km proge tako, da bi jo člani pretekli dvakrat in to temeljito pripraviti. Nekaj kritičnih pripomb je bilo tudi na račun spreminjanja proge z Rožnika do Čada do konca in presenečenj ni manjkalo. Krpač in Kranjčan sta se na 6 km dolgi progi borila s tako zagrizenostjo, kot bi bila vsak iz drugega kluba in ne dobra klubska tovariša. Sele v zadnjem vzponu je uspelo izkušenejšemu Krpaču pobegniti Kranjčanu za 27 sekund in zmagati. V senci teh dveh so se za tretje, četrto in peto mesto prav tako ogorčeno borili manj znani Kriče j, Bešter in Mrzlikar ter se na cilju zvrstili v pičlih 24 sekundah, dobro je tekel tudi »povratnik« Mar jon, / Težko pričakovani tek članov je pričel s startno številko 61 Poljak Zelek, takoj za njim 62 G. Kordež, (Nadaljevanje na 7. str.) Tekači so se trdo spoprijeli med seboj. Na našem posnetku vidimo Bavčeta, ki je s Seljakom pritekel v cilj v istem času Skakalci za švicarsko in avstrijsko-nemško turnejo Ljubljana, 22. dec. — Po današnji skakalni tekmi so določili tudi reprezentanci, ki bosta nastopili n£ švicarski in av-strijsko-nemški skakalni turneji. Čez dva dni bodo na švicarsko turnejo odpotovali' skakalci Smolej, Jurman, Cirman in Brilej, nekaj dni pozneje pa bodo na avstrijsko-nemško novoletno turnejo odpotovali naši najboljši skakalci Zajc, Eržen, Jemc, Nahtigal in Giacomelli. Zmagovalec današnje tekme Miro Oman ne bo nastopil na mednarodnih tekmah v tujini, ker služi vojaški rok v JLA. Sovjetska lelesno-kultuma delegacija v Sloveniji Ljubljana, 22. dec. Danes opoldne je prispela na tridnevni obisk v SR Slovenijo delegacija Zveze športnih skupnosti in organizacij Sovjetske zveze. V delegaciji sta podpredsednik Zveze Evgenij Valujev in načelnik mednarodnega oddelka Zveze Dimitrij Prohorov. Sovjetska gosta bosta obiskala razne te-lesnokulturne institucije v Ljubljani, nadalje Postojno, Bled, Kranjsko goro in Planico. Sovjetska delegacija je prišla v Jugoslavijo, da podpiše protokol o sodelovanju telesnokulturnih organizacij Sovjetske zveze in Jugoslavije v letu 1964. 2 ■ ■■■■■■■; M ■BBBBgpUHBaaHHHUHBMauUBm IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBtflBBBBBBBBBaraBBBBBBBBBBB ■ 1 ta 6-3 g e fc! n I ! m ta E e B B /. zvezna nogometna liga Ni počitka za najboljše Prva poletapa državnega nogometnega prvenstva je končana, Vrh lestvice je že po četrtem kolu osvojila Crvena zvezda in ga hranila pred nasprotniki ves čas do zadnjega jesenskega kola. Spomladi se ho vrnil šekularac in še okrepil vrste »rdeče-belih«. Naslov državnega pravaka za Crveno zvezdo ni predaleč! Za najboljše nogometaše L zvezne lige pa hi počitka, saj so prihodnje leto na vrsti olimpijske igre in treba je izkoristiti vsak prosti čas za priprave. Zato se širši krog kandidatov vneto pripravlja v športnem središču v Makarski. Neučinkovitost karakteristika prvenstva Prvi polčas državnega nogometnega prvenstva na najvišji ravni je za nami. Kot je znano, je prvo mesto osvojila beograjska Crvena zvezda in to zasluženo, pravijo nogometni strokovnjaki. Presenetljivo pa so se uvrstili pod vrh Beograd in oba sarajevska kluba, Sarajevo in Zeljezničar. Državni prvak Partizan je doživel hudo krizo (prav tako tudi Hajduk), njegovi privrženci pa upajo, da bo do prvega marca, do dneva začetka spomladanskega dela, minila. Strokovnjaki pa so si edini, da gledalci v letošnjem jesenskem delu niso videli kvalitetnega nogometa. Nogometaši Vseh klubov v .1 zvezni ligi so se tokrat držali načela: ne prejeti gola, napad pa naj poizkusi, če se da! Tako so morale nositi glavno breme na tekmah obrambne vrste moštev, ki so s svojo borbenostjo in požrtvovalnostjo krojile rezultate. Tehnike, duhovitosti, domišljije in drugih vrlin nogometne umetnosti je bilo videti bore malo na jugoslovanskih nogometnih igriščih. Zato je bilo tudi zadetkov malo. Neučinkovitost — glavna karakteristika prvenstva! Ne da naše najboljše enajsterice nimajo dobrih napadalcev, nasprotno, nekateri so odlični posamezniki, vendar so zaradi splošnega koncepta preveč udeleženi v obrambi in jim zmanjka moči za napadalne akcije. Napad naših prvoligaških moštev je neučinkovit tudi zaradi zelo ozke specializacije igralcev, katerih naloga naj bi bila napadati nasprotnikova vrata. Vezni igralci ne streljajo, »ofen- zivni krilci« se malokdaj udeležijo zaključnih akcij, krila pa tudi (razen pri Beogradu — Sa-mardjič in Skoblar) ne dosezajo toliko zadetkov, kot bi jih lahko in kot bi jih morala. Glavna naloga kril je: podajati glavnim napadalcem v sredino! Tam pa sta v naših moštvih običajno samo dva igralca, od katerih pa je eden »ofenzivni«, drugi pa igra bolj zadaj, v povezavi z obrambo. Mimo tega se obrambe osredotočijo predvsem na dobre nasprotnikove napadalce in se pri tem večkrat ne poslužujejo dovoljenih prijemov. Pa poglejmo številke, ki jim je botrovala le učinkovitost! Jesenski prvak Crvena zvezda je dosegel 20 zadetkov, v prejšnji sezoni pa je po 13. kolih Dinamo imel 39 golov v svoje dobro, Partizan 37, Zeljezničar 27, Beograd 24, Vojvodina 22 in Rad-nički 21! Letošnje najuspešnejše enajsterice v tem oziru: Beograd 27, Sarajevo in Partizan po 23 in Zeljezničar 21. V prejšnjem prvenstvu so se razni nogometni strokovnjaki jezili nad »bunkerji« in neučinkovitostjo napadalcev, pa je bilo vseeno doseženih kar 26 golov več kot to jesen! Kakšno revno podobo bi kazali stolpci količnikov v lestvici I. zvezne lige, če ne bi bilo izredno slabe Trešnjevjce, ki je v zadnjih štirih kolih prejela 21 (!) zadetkov; B B B B B RS B .1 Ki B B H B a H B El B H B Jesenski del v številkah OBISK TEKEM: V trinajstih kolih in 91 tekmah je prisostvovalo milijon štiristotisoč gledalcev, kar je za 450 tisoč več kot lansko jesen. Povprečno je bilo na stadionih v enem kolu 107.693 gledalcev, na eni tekmi 15.385. Rekorden obisk je bil dosežen v tretjem kolu, ko je srečanjem prisostvovalo 181 tisoč ljubiteljev nogometa, kar je po vojni rekord v številu gledalcev v enem kolu. Srečanje Crvena zvezda : Partizan v 10. kolu je gledalo 75.000 gledalcev, spet rekord več na naših nogometnih igriščih. STRELCI: Igralci so v jesenskem delu »zabili« 256 golov (oziroma 253, če upoštevamo tekmo Beograd : Vojvodina, ki je bila registrirana s 3;0), kar je manj kot prejšnjo jesen, To- rej povprečno 19,6 golov na kolo in 2,82 na tekmo. ' Beograd je dosegel največ zadetkov kot moštvo — 27 ali 2 gola na tekmo. Največ golov na tekmi je bilo doseženih na srečanju Beograd:Hajduk — 9. Po kolih so bili strelci takole učinkoviti: I. — 9, II. — 25, III. 25, IV. — 24, V. — 16, VI. — 19, VIL — 17, VIII. — 14, IX. — 27, X. — 19, XI. — 19, KIL kolo in XIII. kolo s 25. Najboljši strelci: 12 zadetkov — Kovačevič (Part), 11 — Fer-hatovič (Sar), 9 — Smilovič (Žel), 8 — Skoblar (Bgd) in Ko-stič (C. z.), 7 — Samardjič (Bgd), 6 — Pavlovič (Vojv), Hlevnjak (Hajd), Zambata (Dinamo), 5 — S. Čebinac (Bgd), Prlinčevič (CZ), Ankovič (Hajd), Jovičič in Štamfelj (oba Treš), Selimo- tič (Velež), Ostojič (Radnički), 4 — Jukič (Treš), Šulinčevski in Moisov (Var) itd. Zanimivo, da sta takoj za temi igralci vratarja Jantoljak (Rijeka) in Pante-lič (VoJv) s po tremi zadetki! SODNIKI: V prvem delu prvenstva se je pojavilo na igriščih 24 sodnikov. Največ srečanj so vodili Zečevič (Bgd) in Teša-nič (Varaždin) — 8. Sledijo: Jakše (Lj) 6, Nedeljkovski (Sk) 6, Taslidjič (Os) 5, Kragulj (BL) 5, Varaždinac (Zgb) 5, Škorič (Bgd) 4, Gruškovljak (Zgb) 4, Strmecki (Zgb) 4, Gugič (Bgd) 4, Cahun (Duga Resa) 4, Petrošič (Split) 4, Stankovič (Bgd) 4, Tauzes (Lj) 3, Šestič (Mostar) 3, Bajič (Bgd) 3, Djurdjevič (Bgd) 2, Čanak (Bgd) 1, Stankovič (Niš) 1, Brankovič (Zgb) 1 in Gugulovič (Zaječar) 1. Sicer je bila tu in tam tudi kakšna lepa tekma, tudi razburljivosti ni manjkalo, pa kljub temu je splošni vtis jesenskega dela: orientiranost na obrambo in neučinkovitost napada. »Vsaka obrambna akcija naj se konča z napadom!« se že slišijo (oziroma berejo) izjave trenerjev naših vrhunskih nogometnih moštev. CRVENA ZVEZDA: OSTALI BOMO NA VRHU! Beograjska enajsterica »rdeče-belih« je popolnoma zasluženo ^ pristala na vrhu lestvice. Moštvo si je priborilo to častno mesto že v 4. kolu in ga obdržalo do konca. Prav do zadnje minute njihove igre je kazalo, da bodo Beograjčani ostali neporaženi, vendar se je znašel Dizdarevič (Zeljezničar) in pokvaril njihovo bilanco. Moštvo se je med prvenstvom borilo s celo kopico težav, dolgo časa je bilo oslabljeno (Stojanovič, Škr-bič in Stipič poškodovani, Šekularac in- Miloševič v JLA, Dur-kovič je igral šele proti koncu) in potrebno je bilo veliko volje in truda, da so dosegli svoj uspeh. Boljši in glavni del enajstorice je bila obramba, v napadu pa je večkrat »škripalo«. Vendar vodstvo, igralci in simpatizerji »rdeče-belih« upajo, da bo tudi napad kmalu doživel boljše čase. V prvih kolih spomladanskega dela bo v moštvu ponovno igral Drago-slav Šekularac, ki se bo do tedaj pod nadzorstvom Crvene zvezde pripravljal v Bileči. Trener Pavič je prepričan, da bo »Šeki« pomenil veliko okrepitev napadu, tako za izboljšanje kvalitete, kot tudi pri učinkovitosti. Odhod Vasoviča bi sicer pomenil močan premik o obrambnih vrstah, ki pa (za Paviča) ne bi bil usoden. Z Vasovičem ali brez njega, Crvena zvezda bo državni prvak, pravi Pavič. Drugače pa mislijo trenerji, igralci in privrženci Beograda, Dinama in celo Partizana, ki še vedno niso »obupali« pri borbi za osvojitev državnega prvenstva. Novi trener Beograda in bivši igralec, Sava Antič meni, da bi že sedaj njegovi varovanci morali »sedeti« na prvem mestu, če ne bi bilo nesrečnega poraza v Nišu. Antič poudarja, da ima Beograd v spomladanskem delu boljši žreb in prav lahko se zgodi, da bo zamenjal mesto s Crveno zvezdo... Trener Beograda Mile Kos in reprezentant Jožko Skoblar. Ali bosta tudi v novi sezoni v istem klubu? Spet možnosti za zlato medaljo Pod vodstvom Člana komisije za sestavo in pripravo državne reprezentance Huga Huševljanina in trenerjev Milana Antolkoviča ter Abdulaha Gegiča se v Makarski vsak dan (dopoldne in popoldne) pripravljajo najboljši jugoslovanski nogometaši, ki pridejo v poštev za olimpijsko moštvo. Kot je znano, ne morejo odpotovati v Tokio igralci, ki so se udeležili svetovnega prvenstva v Čilu. V Makarski vadijo naslednji igralci: vratarji Sko-rič, Pantelič, Radovič in Curkovič, branilci Fazlagič, Vujovič, Belin in Milovanovič, krilci Marič, Rašovič, Radovič in napadalci Lukarič, Pavlič, Mojsov, Ostojič, Naumovič ,in Pirmajer. Zaradi različnih vzrokov so odpovedali svojo udeležbo naslednji olimpijski kandidati: Vasovič, Škr-bič, Cop, Perušič, Lamza, Braun, Kobeščak, Samardjič in Smajlovič. Po izjavah trenerjev Antolkoviča in Gegiča so se kandidati zelo zagrizli v pripravah, saj imajo vsi željo sodelovati na olimpijskih igrah v Tokiu. Po naprej sestavljenem načrtu ne bodo imeli ti kandidati nobene tekme in so tako oproščeni vseh psihičnih naporov, ki jih zahtevajo pomembne tekme. Zato imajo priprave čisto drugačen značaj: delo na skupni igri, saj so nogometaši iz različnih moštev in se med seboj ne poznajo. Hugo Ruševljanin pravi, da je glavna naloga teh kandidatov, da se nauče tekoče igre, brez večjih zastojev in predvsem da odpade individualizem. Kot j£ znano, je organizacija napada Ahilova peta našega nogometa. Zato se v Makarski trudijo, da igrajo čim hitreje, brez kašnega čakanja in po hitrih krilih, pravi Ruševljanin. Olimpijski kandidati bodo imeli v letu 1964, pred olimpijskimi igrami, obširen spored. Zimske priprave bodo sicer motile razne turneje klubov, bolj organizirane in zasedene pa bodo morale biti priprave spomladi. Takrat bo več kontrolnih pregledov. . Olimpijsko moštvo bo imelo nekaj meddržavnih tekem. Za sedaj sta predvideni samo dve: z ustrezno ekipo Bolgarije v marcu in aprilu. Vodstvo olimpijske reprezentance meni, da bo potrebnih Še nekaj srečanj z inozemskimi partnerji. Zadnje priprave bodo od 15. septembra do 15. oktobra. Ru-ševljami tudi meni, da vabilo za Makarsko ne pomeni, tudi potovanje v Tokio. Vsi tisti, ki bodo v spomladanskem delu ,državnega prvenstva pokazali dobro igro, imajo še možnost konkurirati za olimpijsko moštvo! RMMI JUAN MANUEL FANGIO Nevarno življenje pri 300 km na uro Danes objavljamo že četrto nadaljevanje podlistka, ki govori o življenju petkratnega svetovnega avtomobilske prvaka Juana Manuela Fangia. Odlični dirkač je v dosedanjih nadaljevanjih opisal svojo mladost in svoj vstop v dirkalno areno. V rojstnem mestu Balcarce, se je po neki tekmi vrnil tako, kot, da bi zmagal v boju, ki se je končal s 5 smrtnimi žrtvami med dirkači. Pa še tisti so prilagali svoje denarce, ki sicer nikoli ne bi vložili najmanjše vsote v kako nezanesljivo kupčijo. Po tej akciji, ki je uspela mnogo bolj kot so pričakovali njeni pobudniki, so se začele razprave kakšno vozilo bi veljalo kupiti. Nazadnje so se odločili in moj' je bil Ford coupe, ki je bil nekoliko predelan za dirke. Toda moj famozni Ford ni bil pripravljen 19. oktobra 1939 za Veliko nagrado s startom v Buenos Airesu Kljub temu sem se pojavil na startu in sicer š starim Chevro-letom coupe, kateremu sem popolnoma »pomladil« motor, zopet ob pomoči svojih dobrih prijateljev. Mnogo noči smo prebdeli nad vozilom in si izmišljali vedno nove in nove izboljšave. Start dirke je bil ponoči. Za mehanika oziroma sovozača je šel moj prijatelj Hector Tieri, ki bi dal roko ali nogo, če bi s tem lahko nadomestil zlomljeno polos. Mnogo- kaj sva skupaj poskusila in tako sva drug drugemu popolnoma zaupala. Komaj je bila dirka stara uro in pol, ko je pričel pritisk olja naglo padati. Olje je pričelo naglo odtekati. Prav dobro se spominjam »operacije« na motorju, ki sva jo opravljala v hitrem tempu, podajajoč si razne kose orodja, prav tako kot pri kakem nevarnem kirurškem posegu. Napako sva našla, popravila in odbrzela, vse ob prisotnosti velikega števila mplčečih gledalcev, saj naju je nesreča zadela v mestu Pergamino. Kljub hudemu zaostanku zaradi defekta sva bila na cilju etape v Santa Feju kar dohra osma, potem ko sva z vratolomno vožnjo prehitela zopet vrsto nasprotnikov. Dovod olja sva imela potlej urejen zelo originalno, Hector je izgubljeno količino nadomeščal tako. da je olje kar nalival v cev v notranjosti vozečega avtomobila. Naslednja etapa je bila strašna. Bila sva napol zadušena od smradu in plinov, ki so nama uhajali tako-rekoč neposredno pod nos. Oba sva izglodala kot bi se namenoma namazala s sajami, najina uvrstitev pa tudi ni bila kaj prida: bila sva na sedemnajstem mestu. Velika ovira je bilo tudi blato, kajti po hudem nalivu se je mnogokateri odsek ceste spremenil v mlakuže in blatno ravan. Med 108 dirkači jih je na cilj privozilo samo še 70. Tretjo etapo smo začeli v še hujšem nalivu. Se preden smo prešli iz kategorije avtomobilistov v kategorijo pilotov motornih čolnov, pa je vodstvo dirke tekmovanje ustavilo, ker vožnja res ni bila več mogoča. Po dveh etapah je bilo lepe dirke in priložnosti za uspeh konec. Za končni vrstni red so določili kar uvrstitev na cilju druge etape v Concordiji. Bila sva 22. Cez teden dni pa je dirka v Cordobi nadaljevala, tokrat pod naslovom Velika izredna nagrada. Moj Chevrolet je bil v takšnem stanju, da me je hotel krajevni zastopnik te firme na vsak način pregovoriti da ne startam, ker bom menda napravil slabo uslugo tovarni Chevrolet. Tega pa res nisem mogel napraviti svojim prijateljem iz Balcarce. Moram pa povedati, da so mehaniki Chevroleta najprej pomagali spravljati moje dirkalno strašilo vsaj kolikor toliko v red, potem pa so me pustili na cedilu, ker so prišla druga vozila te znamke. S Hectorjem sva ostala takore-koč sredi ceste s pokvarjenim avtomobilom. Naprosila sva nekega klienta iste garaže, da naju »potegne« v kako bolj prijazno mehanično delavnico. Ni si pustil dvakrat reči in znašla sva se v garaži gospoda Ramaschiottija. Nisem imel mnogo upanja, še manj pa denarja, zato sem se svojo prošnjo komaj upal razložiti. Toda naletel sem na odprta ušesa. Sam lastnik in njegovi fantje so mi pomagali tako kot bi bil njihov. Najbolj se je izkazal majhen mehaniček, ki se me je spomnil še iz Balcarce. Ko se je izkazalo, da potrebujemo specialno olje, ki je bilo drago in še težko dobiti, se je mali odpravil iz delavnice in se kmalu vrnil z dvema velikima posodama. Ni hotel povedati kje ju je dobil, vsekakor pa ju Je ukradel in nisem mu mogel dopovedati, da to ne gre, pa čeprav bi s tem pomagal dirkaču. Na startu je bila najina morala na višku, avto pa »celo« v voznem stanju. Dobro je šlo od začetka do konca in z najino staro škatlo sva se uvrstila na p'eto mesto, pred vsemi Chevrolet! mnogo novejših datumov, vključno onimi, ki so jih mehaniki v Cordobi pridno obdelo-hat(’rmeatem k° nai‘nesa voza niso Težave pa še niso bile končane. Ves denar je šel za avto in odlični petoplasirani dirkač je bil skorajda sestradan, čeprav se je tudi zavedal, da dirkač s pokvarjenim želodcem ni . dosti boljši od avtomobila z napako v menjalniku. Ni mi kazalo drugega kot da se brzojavno obrnem domov, da mi pošljejo kak belič. Ko sem stopil iz poštnega poslopja pa me je čakalo presenečenje v osebi onega Chevroletovega zastopnika, ki me je hotel nagovoriti, da se dirke ne udeležim. »Dragi, dragi Fangio! Ze toliko časa te iščem. Končno si le tu. Ali lahko kaj storim zate?« Najprej nisem vedel ali sem dobro slišal, potem pa sem le, spoznal, da je moje peto mesto delovalo kot čudež na moža. »Ce povem po pravici,« sem se ojunačil, »potreboval bi pnevmatike. Moje so močno obrabljene in slabo vozim krivine.« »Seveda, toda zakaj takoj nisi zamenjal teh gum? Trgovina je takoj tu za vogalom.« »Prav iz preprostega razloga: ker nimam prebite pare!« »Kako? To je vsč? Prej bi mi vendar povedal! General Motors te ne bo pozabil, samo tole podpiši!« Bilo mi je, da bi smejal do solz. Podpisal sem pogodbo, da bom dirkal le na avtomobilih tovarn General Motors. Pohitel sem nazaj na pošto in poslal svojim prijateljem v Balcarce še eno brzojavko: »Denarja ne potrebujem, stop podpira me firma General Motors.« Naslednja etapa je bila zame praznik. Nobenih težav z izlizanimi gumami, odlično razpoloženje in po vrsti sem prehiteval vse, tudi tiste, ki so vozili Forde, ki so bili teoretično mnogo močnejši od mojega Chevroleta. Na cilju etape sem bil drugi in isto mesto sem zavzel tudi v skupni oceni. Po dirki mi je eden od nasprotnikov povedal, da so me omenjali v radiu, nek mehanik pa mi je stisnil v roko časopis, kjer se je moje ime pojavilo celo v naslovu nad obširnim člankom o dirki. Bral sem in bral in menil, da berem o nekom drugem, a ne o sebi. Nikoli dotlej, kakor tudi nikoli pozneje, nisem dirkal zaradi ekshibicije ali zato, da bi se proslavljal, ampak vedno le iz čistega veselja do hitrosti in neposredne borbe z nasprotniki. Ta časopis, ki sem ga držal v rokah, me je res presenetil. Čeprav sem bil prepričan, da sem dobro vozil, nisem pričakoval, da se bo moje ime pojavilo ha tako izpostavljen način. Kljub vsemu temu pa sem takoj pomislil na domače, ki morda niso tako navdušenj. Da bi prepodil neroden občutek, sem naslednjo etapo začel kot bi bil iz uma. Ce bi bil v tem trenutku bolj pameten in izkušen, bi na povsem drugačen način, s taktiko čakanja, čuval svoje že itak odlično mesto. Sam pa sem igral na vse ali nič in seveda zlahka priigral — nič. Nič nisem pazil, če cesta sploh ustreza moji hitrosti in se samo zanašal na moč svojega vozila in na nove gume. V nekem ovinku sem zopet napačno ocenil hitrost in ovinek ter se v drobcu sekunde znašel v položaju, da tega ovinka nisem mogel več zvoziti. Kot večnost se je vlekla sekunda ko sem z vso silo hotel (obračati krmilo tako kot bi bilo potrebno, pa nisem uspel. Zdrknil sem s ceste in seveda lepo zdelal svojo škatlo. Okoli mene popolna tišina. Motor je obstal, karoserija pa je bila kaj žalostna videti. Drug za drugim so mimo mene vozili nasprotniki. Nekateri so m® opazili ob cesti in me pozdravili* toda v teh gibih sem čutil mnog® posmeha in olajšanja. Da sem prispel na cilj etape v San Luisu, so me morali seveda vleči. Zaostanek za dirkači je bij nekaj ur, v času ko sploh nihče ni več pričakoval mojega prihoda* Moje razočaranje je biio tem večje ko sem izvedel, da sem pred nesrečo že vodil v skupni oceni. Morala mi je zdrknila pod ničlo. Nisem bil več »velik«, ampak samo še nesrečen dirkač. Zdelo se mi je, da sem izdal tako prijatelje, General Motors in sebe. V časopisih prihodnjega dne pa niti črke o moji nesreči. To je bila dobra lekcija, prava grenka čaša ponižanja. V trenutku ko sem mislil odstopiti, pa sta prijatelja Perez in Yarza mislila sam® na to kako bomo popravili avtomobil. Po dobri večerji pa so se tudi meni zazdele stvari manj tep>' ne in že sem vihal rokave in hite* na pomoč prijateljema. , Drugo jutro je bil med ostalini1 na startu spet tudi moj Chevrolet; Skorajda izučen mladeniških mulj sem vozil dobro do konca dirk® in kljub vs-mu zasedel zelo dobro peto mr lo. Med dirkači s ChevrO" leti šem bil najboljši. 3 22. decembra 1963 košarkarje ni počitka Nastop v zvezni ligi je velika odgovornost Ljubljani je nujno potrebna košarkarska dvorana -Velike možnosti Slovana za obstanek v zvezni ligi - Potrebno je sodelovanje vseh slovenskih klubov, ki se vse premalo zavedajo pomembnosti drugega predstavnika Slovenije v zvezni ligi. Po štirih letih bo Slovenija ponovno imela v zvezni košarkarski ligi dva predstavnika. KK Ljubljana je leta 1980. izpadla iz tega tek-naovanja in se nato po treh zaporednih poizkusih ni več uspela uvrstiti v družbo najboljših. To je sedaj uspelo KK Slovan, ki je že Pravočasno, letos spomladi pričel s pripravami za start v zvezni ligi. V njihovem moštvu so se zbrali trenutno najboljši igralci Slovenije (razen Olimpije) in je to uspeh celotne slovenske košarke. Seveda brez velike požrtvovalnosti in organizacijske sposobnosti športnih fenkcionarjev in merodajnih forumov v Mostah to ne bi rodilo popolnega uspeha. Vodstvo KK Slovan se sedaj tudi dobro zaveda še Večje odgovornosti otr sami uvrsti-‘vi - v zvezno ligo. Zal pa je splahnela solidarnost in sodelovanje večina slovenskih klubov. Da bi izve-heli in seznanili naše bralce, kako se z ene strani pripravlja moštvo za start v zvezni ligi, z druge strani Pa o težavah, s katerimi se bori Uprava kluba, smo se obrnili na sekretarja kluba ftov. Lokarja in trenerja moštva Staneta Ureka. — Osnovno vprašanje je predvsem problem »košarkarske dvorane«, kjer bi lahko redno trenirali in pa seveda potrebna finančna sredstva, so bile prve besede našega razgovora. Naš dosedanji uspeh je Predvsem rezultat velikega razumevanja in pomoči vseh odgovornih faktorjev v občini Moste, ki nam 3e omogočila potrebne priprave in organizacijo kvalifikacij v Velenju. Zal imamo še vedno kaj slabo dediščino iz Velenja, saj smo dolžniki za razne usluge v vrednosti nad 1,5 milijona dinarjev. Trudimo se, da bi uravnali naš nezavidljiv finančni položaj in pričakujemo pomoč tudi od samega mesta Ljubljane. Se bolj moramo okrepiti upravo našega kluba, da bo kos vse nalogam, ki jih terja tekmovanje v zvezni ligi. Kot imamo z ene strani že dokaj dobro urejeno igrišče ,pa je z druge strani največji problem prav pridobitev zimskih vadbenih prostorov in končno nujno potrebne »košarkarske dvorane«, kjer bi lahko nemoteno delali. Ob tem vprašanju se sedaj trudimo skupno z Olimpijo. V teku prihodnjega leta bo to treba nujno rešiti, če bomo hoteli še nadalje nastopati v zvezni ligi, ki bo takrat v zimski sezoni. Končno pa si že-Urho večjega razumevanja ostalih slovenskih klubov, ki se prav gotovo vse premalo zavedajo, kaj po-hleni za slovensko košarko drugi Predstavnik v zvezni ligi. ® Vaše delo po kvalifikacijah in Uvrstitvi v zvezno ligo? — Po zaključku kvalifikaeijske-£a turnirja v Velenju smo še 14 dni nadaljevali z aktivnim treningom, Ua so se igralci. primerno umirili °d napornih priprav. Po tritedenskem popolnem počitku smo pričeli 13- novembra zopet z rednimi tre-hingi in pripravami. ® Kje trenirate in kdo sestavka moštvo? — Treniramo 3-krat tedensko v telovadnici TVD Partizan Tabor, spored treningov . ni najbolj pri-hieren, saj moramo vaditi v zgodnjih popoldanskih urah. Moštvo sestavlja trenutno 17 Igralcev, in sicer: Jože Dolinšek, Tone Židanik, Jože Zevnik, Marjan Hus, Primož Brišnik, Borut Hafner, Peter Sa-Jhaluk, Drago Peterka, Mišo Stražar, Marjan Slana, Mitja Peterman, Marko Sok, Janez Jeraj, Andrej Strehovec, Miha Balentin, Janez Škerjanc, Peter Pinter. ® Kakšen je načrt priprav za start v zvezno ligo? — Osnova je seveda fizična pripravljenost. Moštvo pa je zelo heterogeno in zato smo morali že ob Samem pričetku treninga pričeti z Uigravanjem. To je bila naša po-thanjkljivost tudi v pretekli sezoni, kar pa moramo sedaj v zimskem *asu vsekakor odpraviti, če hočemo doseči kakršenkoli uspeh. Na račun uigravanja moramo zanemariti celo osnovni program zimske vadbe v pripravljalni dobi. ffl Kakšne so težave pri sestavi moštva? — Tekmovanje v zvezni ligi zahteva od nastopajočih vsestransko pripravljenost, predvsem pa seveda potrebno kvaliteto. Razumljivo, da iz lastnega kadra ne moremo sestaviti ustreznega moštva in zato nam je potrebna pomoč ostalih klubov republiške lige, ki so nam jo tudi obljubili. Končno je nastop, kateregakoli kluba v zvezni ligi kot drugega predstavnika Slovenije za nas velikega pomena. Tako ne morem razumeti z ene strani ozko gledanje slovenskih klubov, z druge strani pa nezainteresiranost mladih perspektivnih igralcev za nastop v zvezni ligi. Razen teh košarkarjev brez ambicij so žal tudi taki, ki zahtevajo nekatere ugodnosti, izkoriščajoč naše težave. V takšni obliki pa je kakršnokoli sodelovanje seveda nemogoče. 9 Kakšno je razpoloženje med igralci in težave pri vašem delu? — Vsi, ki trenirajo, se zavedajo svoje odgovornosti in tu ni nobenih Zgodilo se je. Izpolnjena je bila njegova in naša želja, da postane nacionalni šahovski mojster. V spisek slovenskih mojstrov vseh časov, od velikega Vidmarja, je bilo pod številko štirinajst vpisano ime: Zvone Kržišnik. To je bil tretji takšen poskus slovenskega prvaka za leto 1963, enega tistih mojstrskih kandidatov, ki se jih je že skoraj oprijel vzdevek »večni«. Prvič se je pisalo leto 1952. Nič kaj prijeten spomin. Zadnje mesto, borih pet točk, pridelanih z rdesetimi remiji ob devetih batinah. Nikjer sledu o kakšni zmag!. Deset let je bilo treba preskočiti, da bi se spet znašel v najelitnejši jugoslovanski druščini. Ponovno, ni uspel; čeprav 'je ta leta izrabil za nenehno šahovsko rast, se prebijal z visokih mest na slovenskih prvenstvih na državne polfinale, dodajal že iz mjadega izpričani intuiciji tisto prepotrebno poznavanje otvoritev, ki ga je prej, sebi v škodo, zametoval. Lani v Vmjcih je bil pridelek točk malce boljši —5,5 v 13 partijah (1 zmaga, 9 remijev in samo 3 porazi). Kljub temu pa je bilo mesto, ki ga je na koncu zasedel,' zelo skromno, štiriindvajseto do petindvajseto. Zanimivo, da si ga je delil prav z Brad-varevičem, ki je letos še pred njim, štiri kola pred koncem, preskočil v mojstrski razred. pripomb. Razen že omenjenega problema in naše glavne naloge, da bo moštvo v zimskem času kar najbolje uigrano, pa imamo tudi velik problem pri sestavi samega jedra moštva. Zaradi še neurejenih formalnosti ob prihodu novih igralcev takorekoč še ne vemo pri čem smo. Upamo, da se bo tudi to kmalu uredilo. Sicer pa so nam predvsem potrebni dobro pripravljeni visoki igralci — centri. ® Kdo sestavlja tehnično vodstvo moštva? — Letos spomladi sem prevzel tehnično vodstvo ekipe in imam sedaj za svojo dolžnost, da .s svojim delom tudi nadaljujem. Nastopile pa bodo težave, ko se bo pričelo tekmovanje, saj zaradi moje specifične naloge na službenem mestu ne bom mogel vedno potovati z ekipo. Pri delu mi bo v prihodnjem letu pomagal kot glavni sodelavec ,in tehnični pomočnik nekdanji trener Ljubljane Wallas Janez, ki se bo meseca februarja vrnil iz JLA. © Kakšno uvrstitev pričakujete ob prvem startu v zvezni ligi? So realne možnosti, da se moštvo obdrži dve leti v družbi Leto dni novega piljenja, privajanja vijakov znanja in tako naprej, da bi bil Kržišnikov veliki celj naposled le dosežen. Vsa znamenja so bila taka, da mora uspeti. Odlična igra za ekipo Novinarja na Bledu, na državnem moštvenem prvenstvu in v tekmovanju za Titov pokal (dve tretji mesti), ko je izgubil samo eno partijo, z mednarodnim mojstrom Karakljajičem v v ekipni konkurenci, pa se mu takoj maščeval v boju za veliko trofejo maršala Tita. Osvojitev prvega mesta na prvenstvu Slovenije brez poraza. Tako je sprejela Zenica upapolnega 36-letnega novinarja, po poklicu in klubski pripadnosti. Začetek je bil takorekoč uragan-ski — štiri točke v petih partijah. Pri tem je Ivkov po vseh poročilih dobesedno ušel. Nato se je umiril in začel, nekoliko tudi zaradi majhne bolezni med turnirjem in delne utrujenosti, klepati remi za remijem pd načelu »tudi dve polo-vički sta cela točka«. Ta taktika je bila 1 še toliko upravičenejša po nepričakovanem in nepianiranem porazu s- soimenjakom po šahovskem naslovu Nikoličem. Zmaga z Jovaničem v 18. kolu ga je tako pripeljala na prag mojstrskega kluba. V namiznoteniškem žargonu je imel tedaj tri odločilne žogice. Prvo, s Trifunovičem, je zapravil, druga, z Damjanovičem, pa je bila najboljših. Zvezna liga bo namreč v sezoni 1964/65, ko bomo šli na že težko pričakovani zimski sistem tekmovanja, povečano na 12 članov. Tudi sicer je oblika kvalifikacij zelo ugodna. Menim, da so naše realne možnosti, da si priborimo 7. rjjesto. V dveh letih sodelovanja v zvezni ligi pa si bomo prav gotovo pridobili toliko izkušenj, da ne bo bojazni za izpad iz tega tekmovanja. Seveda je tu vprašanje priliva potrebnega kadra, saj v prihodnjem letu ob prehodu v zimsko sezono prestop takorekoč ne bo mogoč. © Kakšen je spored prijateljskih tekem v bližnji prihodnosti? — Naše moštvo bo predvsem izkoristilo možnost nastopanja v zimski košarkarski ligi, ki bo v dvorani GR. Razen tega bomo priredili 3 do 4 prijateljske V tekme s klubi zvezne lige ter čim več tekem z najboljšimi klubi republiške lige tako v Sloveniji kot tudi v drugih republikah, v mesecu februarju nameravamo prirediti tudi večji turnir v 'okviru 13-letnice našega kluba, oziroma košarkarske dejavnosti v Mostah, od koder izhaja tudi naš klub. Trudimo pa se tudi, da bi našim igralcem omogočili eno krajšo in ugodno gostovanje v tujini. prava. Hura. Tako je bila izpolnjena tretjina slovenskega plana. Parma se je šele na koncu toliko zavzel, da bi v danih okoliščinah mogel takorekoč v zadnji sekundi skočiti namesto Čiriča ali Braclva-reviča med prvih šest in se" odpeljati, brez sklepa Sz J, novemu šampionatu nasproti. (Ce je vskočil, berite na drugem mestu!). Za Pirca pa je bilo prav tako do zaključnega akorda na tehtnici, ali se bo obdržal na trinajstem mestu. Finiš 19. državnega prvenstva v Zenici je postregel vsem tudi z razburljivo dirko- za prvo mesto. Predestinlrariima Ivkovu ali Ma-tuloviču se je nekoliko nepričakovano pridružil Udovčič, potegnil v partijah z obema neposrednima tekmecema daljši, boljši konec in — evo ga na vrhu, pred' vsemi. Presenečenje v toliko, ker Udovčič zadnja leta doma ni ravno briljiral, sicer pa ne, ker je odličen in borben igralec, zlasti nevaren takrat, kadar mu gre. In v Zenici mu je šlo. Na koncu je pokazal zobe še Trifunovič in »naskočil« zadnje tri kandidate (začenši s Kržišnikom), Bradvarevič pa je mojstrstvo, vsaj za letos, več kot potrdil in se trdno zabarikadiral precej visoko. Skratka, Zenica je bila kljub odsotnosti Gligoriča in Matanoviča prvenstvo in pol. KAC sodi že v zgodovino razvoja jugoslovanskega hokeja. Vsaka tfekma s tem moštvom je burna in zagrizena Šahovski komentar FRANČEK BRGLEZ Hura! za novega mojstra Tudi v prihodnjem tednu je športni spored na televizijskih zaslonih zelo skromen. Sicer pride v zadnjem trenutku vse češče do presenečenj, ugodnih seveda, ob nepričakovanih prenosih raznih tekmovanj belega športa. Danes je znan edino prenos nastopa umetnih drsalcev iz GA-PA iz Zahodne Nemčije, v četrteki dne 26. decembra od 16.30 do 17.30. Znani nogometaš Sparte in nekdanji član NK Maribor Vuki-čevič, se po tekmi Maribor : Sparta ni vrnil s svojimi tovariši v Beli Manastir. Že nekaj časa prebiva v Mariboru in ljubitelji nogometa predvidevajo, da ga žedi vodstvo NK Maribor sprejeti ponovno nazaj v svoje vrste. Hokejisti Maribora so ostali brez ledene ploskve. Igrišče ob Tržaški cesti so zaradi nove cestne magistrale porušili, obljube gradbenega odbora za zgraditev športnega parka na Poljanah pa se niso izpolnile. Tudi zamisel začasnega igrišča v Ljudskem vrtu je zamrznila. Ljubitelji hokeja v Mariboru tako v letošnji sezoni ne bodo videli tekem. Hokejisti Maribora se bodo morali namreč zadovoljiti le z nastopom na turnirju v Ljubljani, ki bo sredi meseca januarja namesto običajnega tekmovanja v republiški ligi. Jugoslovanski rokometni sodniki so bili letos deležni velikega priznanja. Na listi mednarodnih sodnikov je kar pet naših predstavnikov, med njimi tudi Andrej Koren, ki je napredoval v mednarodnega sodnika. Zvezni sodnik pa je ppstal tudi Miroslav Milič. Kranjski športniki so se krepko oddahnili in otresli skrbi. Nova gorenjska magistrala namreč ne bo presekala stadiona Mladosti, kot je bilo to prvotno v načrtu. Tako bodo športniki z desnega brega Save v Kranju še nadalje lahko uporabljali in imeli ta skromen prostor in tudi speedway steza bo ostala. V Beogradu se je v petek pričel pregledni trening mladih perspektivnih košarkaric, ki bo trajal vse do 29. decembra. Na treningu sodelujeta tudi članici ljubljanske Olimpije Mojca Mihelič in Metka Pavšič. Trener atletov Ljubljane Janez GaberSek je pred kratkim ma povabilo komisije »a kvalitetni šport iz Osjeka, predaval v tem mestu atletskim trenerjem in profesorjem telesne vzgoje. Prvič je posredoval svoje bogato izkušnje in znanje trenerjem in atletom Slavonije in sicer »Kako postaneš rekorder«, nato pa še profesorjem telesne vzgoje. Če vemo, da deluje v Osijeku zvezni trener za dolge in srednje proge, je to vsekakor veliko pri- znanje našemu atletskemu stro-x kovnjaku. Atletsko društvo Kladivar je še vedno brez trenerja za svoje varovance. Joaič iz Sarajeva je preklical svojo ponudbo. Celjski atleti pa imajo tudi sicer precej težav. Tako se je zataknilo tudi pri gradnji atletske dvorane pa čeprav so finančna sredstva zagotovljena. Ali je res tako dolga pot do izdaje gradbenega dovoljenja? Košarkarji Fonte Levlssime iz Italije. Akademika iz Bolgarije ter Lokomotive iz Zagreba so že dokončno potrdili udeležbo na IV. mednarodnem novoletnem turnirju Olimpije. Tako bomo lahko v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani 10. in 11. januarja zopet lahko prisostvovali zanimiv košarkarskim tekmam. Pokal branijo igralci Lokomotive iz Zagreba. STOP PREBERI — STOP PREBERI — STOP PREBERI Razgovor s sekretarjem SKKSJ dr. Gogalo Končajmo z neplodno razpravo o reprezentanci! Brez posebnih disciplinskih prekrškov v dveh kolih tekmovanja v zvezni hokejski ligi - Msdveščak kaznovan s 30.000 dinarji - Slaba uvrstitev in rezultati hokejistov Beograda za Donavski pokal - Vrata za vstop v državno reprezentanco so vsem Te dni se vrstijo skoraj dan za dnem razprave v takšni ali drugačni obliki o letošnji hokejski sezoni, o tekmovanju za državno prvenstvo in seveda kar je naj zanimivejše, o nastopu Jugoslovanov na olimpijskih igrah. Prav zadnje dni so oživele žolčne razprave nekaterih posameznikov o tem, kakšna naj bo državna reprezentanca, kdo naj sestavlja naše izbrano moštvo in kako bodo potekale zaključne priprave reprezentantov pred odhodom v Innsbruck. Tudi Polet je prispeval svoje k tej razpravi. Sicer bolj s strokovnega gledišča, saj nam je v zadnji številki pojasnil nekatere tehnične stvari trener Kuna. Ker pa je razprava o naši reprezentanci vse bolj burna in v očeh nekaterih posameznikov celo pikra, smo povabili v uredništvo sekretarja Osrednje zveze Jugoslavije, dr. Gogalo z željo, naj nam pove svoje ugotovitve in mnenje sekretariata o nekaterih dogodkih, ki v zadnjem času razburjajo športno javnost. Dr. Jože Gogala se je našemu povabilu radevolje odzval in nam podrobno odgovarjal na zastavljena vprašanja. Kakšni so vaši vtisi o letošnjem državnem prvenstvu? — Po prvih igrah je težko kaj reči. Zdi se mi, da je Medvešček z novimi igralci Veliko pridobil. Kaj menite konkretno o Me-dveščaku? — Mbštvo Medveščaka so okrepili nekateri znani igralci kot: Renaud, Ančevič, Rataj in drugi, kar je v bistvu velika okrepitčv. Ne bom razpravljal o tem, kako so ti igralci prišli iz kluba v klub, vem le to, da je od vseh teh novih še najbolj discipliniran Celjan Rataj, ki študira v Zagrebu in ima tudi štipendijo. Lahko se zgodi, da bodo ti igralci, ki danes pomenijo za Medveščak pravo prelomnico, jutri slekli dres Me-dvešeaka in oblekli drugega. Sicer pa je to stvar njih samih in o tem ne bi hotel razpravljati. Kako gledate na zadnje srečanje Medveščaka in Jesenic. — Komentatorji preveč napihujejo nekatere dogodke, ki se pravzaprav večkrat dogajajo- na tem ali onem drsališču. Zvedeli smo, da so bili na igrišču v Zagrebu neredi in ko smo na Zvezi prejeli prijavo, smo- na osnovi našega disciplinskega pravilnika kaznovali Medveščak s 30.000 dinarjev. Kar zadeva zadnji gol, ki so ga dosegli Jeseničani, torej glede šestega goia: ne bi spet govoril, saj so svoje povedali sodniki in delegat. Na splošno pa bi rad poudaril,- da letošnje prvenstvo poteka v redu in disciplinirano in glede tega ni treba nikakršnega posredovanja ali kaznovanja. Kaj menite o tekmovanju za Donavski pokal? — Beograd se je slabo izkazal! Mestne reprezentance Sofije, Bukarešte in Beograda so v Bukarešti v odsotnosti reprezentance Budimpešte v prestižni borbi pokazali svoje znanje. No, videli ste, da je bil Beograd zadnji. Za tekmo Beograd : Bukarešta ne bom trdil, da so naši zatajili, ker so Romuni verjetno nastopili s svojim državnim moštvom, vsekakor pa preseneča poraz s Sofijo! V zadnjem času veliko razpravljamo o naši reprezentanci. Kako gledate na sestavo našega izbranega moštva? — Reprezentanca še ni sestavljena in vsem so še odprta vrata! Vsi še lahko vstopijo v državno moštvo, razen Trebuša ka in Klinarja, o čemer je dokončno sklepala letna konferenca naše Zveze v Zagrebu. Zakaj ta dva nimata mesta v reprezentanci? — Podrobno spet ne bom ponavljal stvari, ki so obema igralcema in vodstvu Jesenic bolj ali manj znane. Zaradi njune nediscipliniranosti na svetovnem prvenstvu na Švedskem j je bilo sklenjeno, da ta dva igralca nimata več mesta v našem izbranem moštvu. Klinar je pred nedavnim izjavil, da so bili tudi drugi nedisciplinirani, pa vendar za ostale ne veljajo iste mere kot zanj in Trebušaka. Kako je s to stvarjo? — Prav bi bilo, da Klinar javno pove in imenuje tiste, ki so bili nedisciplinirani in so kljub temu še člani državne reprezentance. Prav bi pa tudi bilo, da pove, kdo so tisti »umetni« drsalci, ki vodijo naš hokej in hokejistom solijo pamet. Ob tem naj povem, da prav tako odprta razen... Dr. Jože Gogala nimajo mesta v reprezentanci: Ančevič, Giorgijevič pa tudi Novak, ki jim je bilo športno vedenje večkrat tuje. Ste zadovoljni s pripravami naše reprezentance? —i Prav gotovo! ID naše Zveze je zadovoljen z zveznim kapetanom in trenerjem. V pospešenih pripravah bodo naši reprezentantje nastopili še proti Brnu, Poljski in Zah. Nemčiji dvakrat, vmes pa bodo imeli osemdnevni skupni trening. Priprave bi bile lahko še boljše, če bi na konferenci v Zagrebu sprejeli predlog sekretariata, da bi bilo državno prvenstvo zaradi zgodnjega termina olimpijskih iger razdeljeno v dve skupini. V tem primčru bi bilo namreč več časa za še bolj smotrne priprave. Zanima nas, kaj menite na splošno o naši kvaliteti v hokeju na ledu? — Umetno drsališče omogoča smotrno vadbo. Teh imamo zdaj več. V dveh, treh letih bo priliv še večji in naša reprezentanca, ki je že sedaj zelo pomlajena, bo še boljša. Dovolite še vprašanje, kdaj se lahko Jugoslovani približamo najboljšim v Evropi? — To je težak odgovor. Vprašanje je, za katero smer se bomo odločili. Menim, da bi bilo za to potrebno redno trenirati 8 do 10 mesecev, kar pa praktično pomeni že polprofesiona-lizem. Se vaše mnenje o tem, kakšno mesto lahko osvoji Jugoslavija v Innsbrucku? — Težko je reči. Nekaj reprezentanc je kvalitetno precej enakih. Trenutna indisponira-nost bo imela odločujočo besedo. Imate morda še kakšno željo ali misel, ki jo želite ob tej priložnosti obelodaniti? — Končajmo z neplodno razpravo o sestavi reprezentance! Nehajmo razpravljati o tem, kdo naj igra v reprezentanci! Ne zastrupljajmo igralcev in javnosti z izjavami takšne ali drugačne oblike, kdo bo v reprezentanci, zakaj ni tega na spisku, kdo je boljši in kdo je slabši, saj je vse to razčiščeno. Naše tehnično vodstvo dobro ve, kakšna je njegova naloga, dolžnost nas vseh pa je, da vsak po svojih močeh pomaga k celovitosti izbranega moštva, ne pa, da ta ali oni tako ali drugače razbijaško vpliva na moralo reprezentantov v teh najbolj pomembnih dneh zaključnih priprav. M. L. 4 AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA 38 dni pred začetkom iger Vse bo nared kljub zlobnim namigavanj em Samo se dober mesec dni nas loči od pričetka IX. zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku. Priprave smučarjev, hokejistov, drsalcev, sankačev in drugih zimskih športnikov po vsem svetu so vedno bolj intenzivne, prav tako pa je tudi vrocicnost organizatorjev vedno večja, čeprav morda za to niti ni razlogov, ker so svoje priprave pričeli pravočasno in jih bodo verjetno tudi pravočasno končali. Napravimo kratek obisk glavnemu mestu Tirolske Innsbrucku, ki že spreminja svojo zunanjost v dokončno olimpijsko opravo. vse tekmovalce položil večkratni evropski prvak v sankanju Karl Aste. Po igranju avstrijske himne bodo tekmovalci za pustili areno stadiona. To je seveda le del ceremoniala, ki je sicer vezan na državni protokol, saj bo igre odprl predsednik avstrijske republike dr. Scharf. Manjkalo ne FIS liste: SAMO LAKOTA Nekajkrat smo v različnih prispevkih že poročali o letošnjih razvrstitvah alpskih smučarjev, ki so sicer menda še nepotrjene, pa^endar že povzročajo precej razburjanja po raznih državah. Danes objavljamo izvleček iz teh seznamov FIS, ki so napravljeni na osnovi zaostankov za zmagovalci na večjih mednarodnih prireditvah. Edini Jugoslovan med stotimi najboljšimi je Peter Lakota v smuku, kjer zaseda 67. mesto, ki pa je v olimpijski konkurenci mnogo boljše zaradi omejitve nastopa tekmovalcev iste države (največ 4). Ce upoštevamo to, je Lakota že na 28. mestu, kar pomeni, da bo za tekmovanje v smuku izžreban v drugfr skupini. Najboljši v posameznih panogah pa so: Smuk — moški: 1. Egon Zimmermann (Av) 0 točk, 2. K. Shranz (Av) 2,40, 3. Bartels (Nem) 2,57, 4. Minsch (Švica) 3,50, 5. Nenning (Av) 3,60, 6. Nindl (Av) 6,78, 7. A. Leitner (Av) 6-94, 8. Messner (Av) 8,12, 9. Lacroix (Fr) 9,22, 10. Marolt (ZDA) 10,00. Slalom — moški: X. Pepi Stiegler (Av) 0 točk, 2. Bon-lieu (Fr) 0, 3. Perillat (Fr) 0, 4 Leitner (Nem) 0,57, 5. Bo-zon (Fr) 1,77, 6. Falch (Av) 2,50, 7. Mathis (Švica) 3,72, 8. A. Leitner (Av) 4,48, 9. Arpin (Fr) 4,58, 10. H. Leitner (Av) 4,91. Veleslalom — moški: 1. Ger-hard Nenning (Av) 0 točk, 2. L. Leitner (Nem) 3,50, 3. Bartels (Nem) 3,37, 4. Mauduit (Fr) 4,94, 5. Nindl (Av) 5,75, 6. Stiegler (Av) 7,35, 7. Killy (Fr) 7,93, 8. R. Grtinfelder (Švica) 8,13, 9. Bonlieu (Fr) 9,76, 10. Burger (Av) 9,85. Smuk — ženske: 1. Christl Haas (AV) 0 točk, 2. Famoše (Fr) 0, 3. Hecher (Av) 2,51, 4. Henneberger (Nem) 2,75, 5. Zimmermann (Av) 3,42, 6. Bo-chatay (Fr) 7,95, 7. Saubert (ZDA) 10.00, 8. Greene (Kanada) 11,65, 9. M. Goitschel (Fr) 11,68, 10. Riva (Ital) 11,80. Slalom — ženske: 1. Mari-anne Jahn (Av) 0 točk, 2. Henneberger (Nem) 6,09, 3. Hecher (Av) 9,42, Famose (Fr) 9,50, 5. Saubert (ZDA) 10.00 6. M. Goi-tschef (Fr) 10,80, 7. Netzer (Av) 15,03, 8. Zimmermann (Av) 15.20, 9. Biebl (Nem) 16,45, 10. Ch. Goitschel (Fr) 18,18. Veleslalom — ženske: 1. Ma-rielle Goitschel (Fr) 0 točk, 2. Jahn (Av) 2,64, 3. Henneberger (Nem) 8,93, 4. Saubert (ZDA) 10.00, 5. Riva (Ital) 12,65, 6. Bo-chatav (Fr) 14,93, 7. Hecher (Av) 15,24, 8. Zimmermann (Av) 17,39, 9. Famose (Fr) 19.08, 10. Netzer (Av) 19,57. Podnožje velike olimpijske skakalnice Bergilgisel bo tudi prizorišče slovesne otvoritve IX. olimpijskih iger DOVOLJ PRENOČIŠČ IN VSTOPNIC Kaže, da se v primeru Innsbrucka ponavlja znana zgodba iz Gortine, kjer so že vrsto tednov pred začetkom iger na veliko objavljali, daje vse mesto »razprodano«, da ni ne prenočišč v hotelih in pri zasebnikih, da ni vstopnic, da ni možnosti za prehrano itd. Isto so že nekaj časa govorili o Innsbrucku, ki mu je šel po svetu tudi glas o izredno povišanih cenah za gostinske storitve. Resnica pa je precej drugačna: organizatorji iger in avstrijski turistični uradi na ves glas zanikajo vse navedbe o »razprodanem«. Če pogledamo nekatere podrobnosti, ugotovimo, da so vstopnice še na voljo za skoraj vse prireditve razen za umetno drsanje žensk, ko bodo na sporedu prosti liki in za umetno drsanje dvojic, prav tako v prostih likih. Prenočišč je dovolj na voljo tako v hotelih v samem Innsbrucku kakor tudi v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni okolici. Ne smemo namreč pozabiti, da je nočitvena kapaciteta Inns- brucka več kot 20.000 postelj in okolice, ki je dosegljiva v eni ure vožnje pa celo 70.000. Cene kontrolirajo in niso obiskovalci prepuščeni na milost in nemilost oderuhom. Zasebniki so namreč dobili velika posojila, da uredijo svoje nočitvene kapacitete, vendar s pogojem, da bodo oddajali sobe po dogovorjenih cenah. OTVORITEV — VELIKA PREDSTAVA Slavnostna otvoritev iger bo na sporedu 29. januarja ob 11. uri na stadionu pod smučarsko skakalnico Bergisel. Ob vznožju skakalnice oz, ob skakalnici bo 60.000 gledalcev (če bodo prodali vse vstopnice) priča otvoritvenemu ceremonialu, ki bo nekako takšen: 3 pozdravni streli naznanijo prihod olimpijskega ognja, zrtana avstrijska športnica prinese bakljo do stadiona, kjer jo prevzame bivši svetovni smučarski prvak Josl Rieler in jo ponese do posode, kjer bo ogenj gorel med igrami. V trenutku prižiganja ognja naj bi po vsem Innsbrucku in vsej Avstriji zazvonili zvonovi. Zatem je na vrsti olimpijska prisega, ki jo bo za bo dviganja zastav vseh sodelujočih držav, mimohod in govorov. ZIMSKI STADION — »RESEN« V Innsbrucku je bila ena od tem dneva vsekakor usoda novega zimskega stadiona, ki ga včasih imenujejo tudi ledeni stadion, 'po olimpijskih igrah. Precej je bilo bojazni, da bo objekt, ki je veljal veliko denarja, doletela ista usoda kot vrsto objektov v Squaw Valle-yu, kjer jih po igrah niso mogli vzdrževati in so jih enostavno porušili. Vzdrževanji innsbru-škega stadiona je namreč izredno draga stvar in računajo z letno izgubo približno 60 milijonov dinarjev. Slišati je bilo, da bodo stadion morda pozneje uporabljali kot garažo ali filmski studio, zato so ljubitelji športa z olajšanjem sprejeli izjavo župana Innsbrucka dr. Luggerja, da bo stadion ostal športu. Še v večji nevarnosti kot stadion pa je bilo umetno drsališče za hitrostno drsanje, ker je še v večji meri nerentabilno. Toda tudi v tem' primeru dragocenega objekta ne bodo žrtvovali, ampak ga vsako leto upo- -m ■ NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO v,- Tudi Afrika se priključuje evropski poplavi nogometnih pokalov. Med nedavnim finalnim tekmovanjem za afriški pokal narodov v Akri so sklenili, da bodo v prihodnji sezoni pričeli tekmovati za klubski pokal prvakov. Dragoceno trofejo za to tekmovanje je podaril predsednik Gane dr. Nkru-mah. Nedavno je slavil petdesetletnico rojstva znani sovjetski nogometni sodnik Nikolaj Latišev, ki je vodil na zadnjem svetovnem prvenstvu tudi finalno tekmo Brazilija : CSSR. Istočasno je Latišev slavil tudi 30 let sodniškega udejstvovanja in 20 let znanstvenega dela na moskovski fakulteti za tehnologijo strojegradnje. Med vsemi angleškimi večjimi stadioni je trenutno na najslabšem glasu igrišče Evertona, Goodison Park. Zaradi stalnega vznemirjanja nasprotnikovih vratarjev z najrazličnejšimi predmeti, ki so na nekaterih tekmah kar deževali proti vratom, so postavili za vrati visoko (5 m) mrežo, ki naj »ulovi« te izstrelke. Razen tega so gledalce potisnili še nekoliko dalj od vrat. Na ta način so izgubili 400 prostorov na stadionu, trdijo, pa, da je to še vedno boljše in ceneje kot če bi jim igrišče zaprli. Atleti so včasih boljši nogometaši od nogometašev, o tem poročajo iz Erfurta, kjer sta se pomerili na nogometnem polju enajsterici atletov in bivših ligašev SC Turbine Erfurt. Atleti, na čelu z evropskim prvakom na 800 m, Matuschetvskim, so bili hitrejši in bolj vzdržljivi in so na koncu zmagali s 3:1. Znani madžarski nogometaš Sandor je debutiral kot filmski igralec. To ni bil film o nogometu ali morda njegovem življenju, ampak film iz sodobne Madžarske, kjer je Sandor igral delavca. Nad obiskom tega filma se kinopodjetja niso mogla pritoževati, ker je Sandorjevo ime privleklo marsikoga, ki si filma sicer najbrž ne bi bil ogledal. Večina gledalcev pa Je zapuščala dvorane z vzdihom: »Nogomet pa igra vendar bolje!« Morda ni zelo znano dejstvo, da je slavni komik Charlie Chaplin začel svojo profesionalno kariero pravzaprav kot nogometni vratar. Kot mlad fant je nastopal v nekem londonskem kabaretu v bližini stadiona Chelsea In karikiral vratarja. Menda tako uspešno, da bi brez večjih težav lahko stopil tudi v nogometni poklic. Kolesar Jacques Anguetil je želel proslaviti svojo letošnjo zmago na dirki po Španiji s penečim vinom in si je pustil v Madrid pripeljati zaboj francoskega šampanjca. Spanci pa: so na slavo svojega vina občutljivi in se niso hoteli udeležiti Anquetilove »proslave«, ker je žalil njihov šampanjec. Večkratni svetovni rekorder v teku na srednje proge, Francoz Michel Jazy, je slavil svoj 27. rojstni dan. Na slavnosti je bila tudi velika torta s 27 svečami, ki naj bi jih slavljenec upihnil. Sele pri-drugem poskusu mu je to uspelo, kar je vzpodbudilo njegovo petletno hčerko, da se upravičeno začudi: »Oče, kje neki potem jemlješ sapo za svoje rekorde?« Dva profesorja z univerze v Manchestru sta napravila študijo o dose-zanju golov na tekmah. Med ostalim sta poskusila odgovoriti tudi na vprašanje, 'kateri igralci v moštvu dosezajo pravzaprav največ golov. Pri 5348 golih v desetletnem obdobju sta ugotovila (kazenskih strelov in avtogolov nista upoštevala), da dosežejo srednji napadalci 33 •h vseh golov, 20 »/o gre na račun desnih zvez, za nekaj desetin odstotka manj leve zveze, 13 Vo leva krila in 11 ’/« desna krkila. Preostale 4 % pa so dosegli krilci in branilci. Francoski boksar Auzel se je udeležil manjšega plavalnega tekmovanja. Dobro je začel in pri prvem obratu vodil. Obrat se mu ni posrečil z nosom je namreč prav od blizu spoznal betonsko steno bazena. Močno je pričel krvaveti, kot harpuniran kit, so rekli nekateri zlobneži,- pa vendar je plaval naprej in zmagal. Ko je prilezel Iz vode, je izjavil: »Nisem vedel, da morajo ljudje tudi pri plavanju toliko pretrpeti.« V zadnjem razredu neke dekliške šole v Milanu so postavili 15,letnim dekletom naslednja tri vprašanja: 1. Katero panogo naj gojijo petnajstletna dekleta in zakaj, 2. Kaj je najbolj pereč problem mladih in 3. Kaj naj bi se spremenilo v življenju žensk. Nagrajen je bil naslednji odgovor: X. Dekleta naj se ukvarjajo predvsem z boksom in judom, da se lahko branii'' vsiljivih moških, 2. odprava atomske bombe in 3. Otroke naj rodijo moški Organizatorji svetovnega rokometnega prvenstva, ki bo od 6 do 15 marca v CSSR so že objavili celoten sporecHTekmovanja. Jugoslavija bo igrala v skupini z obema Nemčijama in zmagovalcem iz kvalifikacije ZDA • Kanada, seveda .e bo izločila Avstrijo (prvo tekmo so Jugoslovani dobili) Skupina, kjer bo Igrala tudi Jugoslavija bo igrala od 6. do 9 marca v Goitwaldu. Iz vsake skupine se uvrstita najboljši dve ekipi v nolfinale Irt bo prav tako kot finalne igre, v Pragi. H ’ ) m CLARKE mraaEiiiEi»iuwaiiiiLi 23 gledalcev je bilo v sredo na olimpijskem stadionu v Melbournu priča dvema svetovnima rekordoma avstralskega tekača Ronalda Clarka. 26-letni knjigovodja iz Melbourna. doslej ni bil posebno znan v svetovnem merilu, čeprav je letos že beležil rezultat 29:10.1 na 10.000 m. V rekerdnem poskusu pa je tekel na 10.000 m 28:15.6 in na 6 milj 27:17.6. S tema Rezultatoma je izboljšal rekorda Bolotnikova (Sovjetska zveza) za 2.6 sekunde in Iharosa (Madžarska) kar za 26.2 sekunde. V Clarkovi atletski karieri je bil največji uspeh lansko drugo mesto na igrah Commomvealtha na 5000 m za olimpijskim zmagovalcem Novozelandcem Murrayom Halbergom, nadalje dva rekorda Avstralije v letošnjem letu (2000 in 3000 m) iri pa že omenjeni rezultat na 10 km. - V eni od prihodnjih številk bomo obširno poročali o novem rekorderju, ki j-e prav ob koncu leta pripravil eno naj večjih presenečenj letošnje atletske sezone, danes pa objavljamo lestvico najboljših tekačev na 10.000 m vseh časov: S 28:15.6 Clarke (Avstralija) 28:18.2 Bolotnikov (SZ) 28:30.4 Kuc (SZ) 28:37.0 Grodotzki (Nemčija) 28:38.2 Power (Avstralija) 28:39.6 Dčsj ačikov (SZ) 28:42.8 Iharos (Madžarska) 28:48.2 Bogey (Francija) 28:48.4 Halberg (N. Zelandija) 28:48.6 Ivanov (SZ) ( \ \ <> <> <> rahljali za nekakšen srednjeevropski center hitrostnih drsalcev. ARISTOKRATSKI »OLTMPIA HOTEL« V Lizumu so v rekordnem času manj kot enega leta zgradili moderen hotel, ki bo v prihodnjem mesecu, kot kaže, zbirališče »gornjih desettisoč«. Svoj prihod so namreč že najavili Aga Kan, Farah Diha, nizozemska kraljevska družina in drugi. Menda teh olimpijskih aristokratov ne bo oviral tak mraz kot ga danes trpijo delavci, ki opravljajo zadnja dela pri ureditvi hotela. V svojih barakah se poskušajo ogreti ob majhni pečici, ki ne zagotavlja niti minimalne temperature. Po Innsbrucku kroži »šala«, da jih namenoma puščajo zmrzovati, da bi čim prej končali delo in se vrnili »na toplo«. Po drugi strani pa govorijo tudi o tem, da omenjeni hotel že prodajajo inozemskim, menda . zahodnonemškim ponudnikom. Lastnik hotela je delniška družba, v kateri naj bi bil po nepotrjenih vesteh s precej delnicami tudi Aga Kan. Del delnic pa naj bi imel tudi Toni Sailer, ki je sicer že hotelski lastnih v 'Kitzbuhlu. ŽEPARJI IN »DAMICE« Prvi olimpijski rekord je že dosežen: 01ympia-express od Miinchna do Innsbrucka je vozil točno 113 minut, kar je za 7 minut od doslej najhitrejše redne vožnje na tej progi. V Innsbrucku že svarijo pred nepovabljenimi gosti, ki bodo svoj poslovni uspeh pospravili ne da bi plačali davek, če jih seveda ne bodo ujeli: žeparji in damice. Ene in druge pričakujejo iz Avstrije in tudi inozemstva kot »pojačanje« domačim. Ameriški televizijski gledalci bodo še isti dan videli TV prenose iz Innsbrucka. Spored za ZDA bodo iz Innsbrucka pre- našali v Frankfurt, kjer bodo prenose snemali na magneto-.skop in trakove z reakcijskimi letali takoj vozili v ZDA. Zaradi razlike v času, bodo vrsto prireditev tudi v ZDA lahko gledali še isti dan, nekatere, večerne, pa prihodnji dan. Z ureditvijo proge za hitrostno drsanje je bilo nekaj težav in so uspeli napraviti led šele po nekaj neuspelih poskusih. Kot prvi so pričeli na novi progi trenirati madžarski drsalci. Zadnje številke se najbrž bistveno ne bodo več spreminjale do iger: 1043 tekmovalcev in tekmovalk (840 moških in 203 ženske), 389 spremljevalcev in približno 1000 novinarjev in televizijskih reporterjev. »Hladni« Angleži Angleži si sami radi pustijo reči, da so narod hladnih in vedno preračunljivih ljudi. Dogodki na nogometnih igriščih pa v zadnjem času'kaže jo nekoliko drugačno sliko. Niti o veliki hladnokrvnosti niti o pomanjkanju fantazije ne bi mogli govoriti. Hudomušneži pravijo, da se to najbolje vidi po tem, kaj vse zmečejo na igrišče kadar niso zadovoljni z igro. Med tekmo v Evertonu je vratar Tottenhama našel v svoji kapi strelico, ki j° uporabljajo sicer v igri metanja strelice v cilj. Leicestrov vratar Banks je bil doma obmetavan z jabolki, hruškami in kosi lesa. Najbolj originalni pa so bili gledalci v Barnsleyu, kjer so metali na igrišče zvitke toaletnega papirja in na vprašanje »zakaj prav toaletni papir« so odgovarjali, da so hoteli na ta način izraziti svoje mnenje o kvaliteti igre. Seveda pa nam ti primeri kažejo, da se gledalci na tak na-fetop med tekmo že tudi skrbno pripravljajo in ne mečejo stvari, ki bi jim le slučajno prišle pod roko. Annie Famose (Francija) je startala v novo sezono z uspehom D® tekmovanju v Val dTsere Rezervirano za bralce NEOBJEKTIVNOST TELEVIZIJKSEGA NAPOVEDOVALCA Med nami povedano, prav Malo ali skoraj nič, ne vem o pravilih hokeja na ledu. Res je, da sem gledal nekaj domačih tekem in televizijske, prenose s svetovnega prvenst-' va (kjer so sodniki dopuščali Po mojih ocenah zelo trdo ali skoraj grobo igro), vendar ne morem trditi, da poznam pravila. Igra med Medveščakom in Jesenicami, ki jo je prenašala televizija po moji oceni ni bila groba, napovedovalec pa je posebno na koncu izredno kritiziral sojenje in dopuščanje prekrškov. Zanima me, ali sta bila sodnika na tej tekmi zares tako slaba in ali sta res »zatisnila oči« pred grobo igro Jesenic? Morda pa je iskati krivde v tem, da je napovedovalec delil velike želje z gledalci in bil naklonjen Med-Veščaku? Vem, da je mnenje gledalcev največkrat pristransko in me kričanje ne more prepričati. Vprašam pa le, ali je napovedovalec, ki je komentiral to tekmo, dovolj poučen o pravilih hokeja in tehniki igranja, da lahko objektivno presoja dogodke in jih Posreduje široki množici televizijskih gledalcev. Po besedah napovedovalca sem imel vtis, da je sodniška dvdjica kriva za dogodke na igrišču in da sta oškodovala Medve-ščak! Ker nisem zasledil v časopisu poročila o tekmi oziroma ocene sojenja, prosim za mnenje vaše uredništvo. Jelinčič Egon II. Bistrica, Gregorčičeva ul. Kaže, da je ta tekma dvignila precej prahu. Ne toliko Zaradi rezultata, ki je dokaj Ugoden za Medveščak, temveč zaradi drugih okolnosti, ki razburjajo ljubitelje hokeja na ledu. Vsekakor drži ugotovitev, da je bil televizijski napovedovalec, milo rečeno, večkrat precej naklonjen akcijam in igralcem Medveščaka, za igralce Jesenic pa je ubral Povsem drugačen ,trši kriterij presoje. V našem uredništvu se je zglasil tudi prizadeti sodnik inž. Krisch, ki je ogročeno protestiral zaradi neobjektivnega komentiranja Pri televizijskem prenosu vse te tekme. Vse kaže, da komentator ni izpolnil svoje naloge objektivnega in strokovno popolnega poročanja, kar je treba ob tej priložnosti grajati. Brez dvoma, objektivnost in strokovnost sta bili toliko bolj zaželeni, ker vemo, da so dogodkom na Salati prisostvovali številni gledalci po vsej domovini ob televizijskih sprejemnikih. Na splošno rečeno sojenje na tej tekmi ni bilo slabo. — nastop obeh trenerjev je pozitivno ocenil tudi službojočl delegat — tekma ni bila surova in za prihodnje bi bilo prav, če bi televizijski komentatorji dobro poznali Pravila hokejske igre In tudi objektivno presojali dogodke ha igrišču. BODOČI POKLIC PETRA LAKOTE Sem velik ljubitelj alpskega smučanja in se navdušujem nad izredno vožnjo reprezentanta Lakote. Zanima me, ali je Peter Lakota še študent, ali je prenehal s študijem in kaj študira na ljubljanski univerzi? R. K., Škofja Loka Peter Lakota je star 25 let in absolvent gozdarske fakultete na ljubljanski univerzi. Ni prenehal s študijem, nasprotno, prav te tedne pripravlja diplomsko delo, ker namerava kmalu diplomirati. Prihodnje leto bo odšel na odsluženi e vojaškega roka v JLA, nato pa se bo posvetil poklicu, za katerega ima izredno veselje. PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI 1964 SMUČARSKI KOLEDAR V OLIMPIJSKEM LETU' Za skakalce odločilna avstrijsko-nemška turneja ~ Za olimpijskimi igrami najpomembnejši tekmovanji Obersdorf in Planica - Naši alpski smučarji se bodo vrnili domov šele po olimpijskih igrah - Izredno zanimanje za FIS-fl prireditev v Kranjski gori - Malo prireditev za tekače - Največji tekmovanji pred olimpijskimi igrami v Mojstrani in Val d'Aosti Brez dvoma so olimpijske igre v Innsbrucku najvažnejše tekmovanje v smučarski sezoni 1963/64. Na te se vsi najskrb-neje pripravljajo, toda priprave ra m brez določenega števila tekmovanj ne pomenijo veliko. Podobno kot vsako leto, bodo karavane smučarjev potovale iz kraja v kraj, kjer bodo na sporedu največje mednarodne smučarske prireditve. Za razliko od prejšnjih let pa so letos seveda cilj priprav in tekmovanj olimpijske igre. Tudi naši smučarji se že dalj časa skrbno pripravljajo za čim uspešnejši nastop v Innsbrucku. V okviru teh priprav pa se bodo udeležili tudi vseh večjih tekmovanj v letošnji sezoni. Prav ta tekmovanja bodo dokončno odločila, kateri naši smučarji bodo zastopali v Innsbrucku jugoslovanski smučarski šport. Najhuje je, da po vrsti pogledamo, kje in kako se pripravljajo naši olimpiski kandidati in katerih najpomembnejših tekmovanj se bodo udeležili. Skakalci Olimpijski kandidati so se te dni vrnili s treninga v Avstriji, kjer so v bližini Bischofsho-fena trenirali na 40 in 55 metrski skakalnici. Tu so vadili skupaj z Avstrijci, Američani in Japonci. Sedaj bodo trenirali v Ljubljani in Planici, po tem treningu pa bo določena tudi reprezentanca ža avstrijsko-nemško turnejo. Te dni se je skakalcem na pripravah pridružil tudi Miro Oman, ki služi vojaški rok v JLA. Po rezutatih te turneje bodo tudi izbrali skakalce, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah. Pred odhodom v Innsbruck bodo imeli še zadnjo preizkušnjo v Ljubljani, 9. januarja, nato pa bodo vse do odhoda trenirali na 80 metrski skakalnici v Planici. NAJVAŽNEJŠE LETOŠNJE SKAKALNE PRIREDITVE 26. do 27. decembra mednarodne skakalne tekme v. Davosu in St. Moritzu 29. decembra Obersdorf — avstrijsko-nemška skakalna turneja 1. januarja Garmisch-Parten-kirchen skakalna turneja 5. januarja Innsbruck skakalna turneja 6. januarja Bischofshofen skakalna turneja 9. januarja Mednarodne skakalne tekme v Ljubljani 12. januarja Mednarodne skakalne tekme v Semmeringu 19. januarja Republiško prvenstvo v Mariboru 29. januarja do. 9. februarja Olimpijske igre v Innsbrucku 14. do 16 februarja Oberst-dorf — mednarodni teden smučarskih poletov 20. do 23. februarja Državno prvenstvo na Ravnah L marca Chamonix tekmovanje za pokal Kongsberg 6. do 8. marca Lahti mednarodne skakalne tekme 8. marca Pontedilegno — Mednarodne skakalne tekme 15. marca Mednarodne tekme v Planici 20. do 23. marca Zakopane — Memorial B. Čzecha , 29. marca Obervviesentahl — Mednarodne skakalne tekme Alpski smučarji Alpski smučarji so letos že bili na pripravah v Cerviniji in na smučiščih pri Češki koči. Pretekli teden so trenirali na Pohorju, kjer so imeli danes tudi eno prvih domačih večjih prireditev. Do novega leta bodo trenirali še doma, nato pa bodo odšli na velika mednarodna tekmovanja in se bodo vrnili domov šele po končanih olimpijskih igrah. Seveda _ bodo ves prosti čas med pomembnejšimi tekmovanji izrabili za treninge, tako, da bodo v Innsbruck prišli res kar najbolje pripravljeni. Nastopali bodo v dveh različnih skupinah, posebej pa bodo tekmovale tudi ženske. Zbrali se bodo skupaj šele tik pred pričetkom olimpijskih iger in sicer v Kitzbiichlu, kjer bo dokončno sestavljena naša olimpijska reprezentanca. NAJVAŽNEJŠE LETOŠNJE PRIREDITVE Prva skupina v kateri bosta dva tekmovalca in trener, bo nastopila na naslednjih prireditvah: 6. januarja Hindelang (Zah. Nemčija) — slalom in veleslalom 11. do 12 januarja Wengen — smuk in slalom 17. do 19. januarja Kitzbu-chel — smuk, slalom in veleslalom Druga skupina, v kateri bosta prav tako dva tekmovalca, pa bo nastopila: 5. do 6. januarja Adelboden — veleslalom 10. do 12. januarja Morzine (Francija) — smuk in slalom 18. do 19. januarja Čortina — smuk in slalom Ženska ekipa pa bo nastopila: 3. do 4. januarja Oberstau-fen — slalom in veleslalom 7. do 10. januarja Grindel-wald — smuk, slalom in veleslalom 15. do 16. januarja Badga-stein — smuk, slalom in veleslalom 18. do 19. januarja Spittal — slalom in veleslalom Vsi naši smučarji bodo nato pred olimpijskimi igrami od 22. do 23. januarja nastopili še v Madoni di Campiglii. Reprezentanca bo sodelovala od 29. januarja do 9. februarja na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Ostale važnejše prireditve alpincev pa so še: 25. in 26. januarja Državno prvenstvo 11. do 17. januarja Univerzi-ada v ČSSR 27. februarja Mariborski slalom 29. februarja do 2. marca FIS-a prireditev v Kranjski gori (moški in ženske) 6. do 8. marca Državno prvenstvo v Kranjski gori Naši najboljši smučarji bodo nastopili še na tekmovanju za Arlberg — Kandahar v Gar-misch-Partenkirchnu. Tekači Tudi tekači se na letošnjo sezono intenzivno pripravljajo. Izbrani olimpijski kandidati so imeli že več skupnih treningov, današnja tekma za Istiničev memorial v Ljubljani pa je bila tudi prva pregledna tekma, ki naj pokaže kakšne so bile pravzaprav priprave. Do olimpijskih iger bodo imeli tekači manj nastopov kot ostali smučarji. V tujini bodo nastopili le na eni prireditvi, zato pa bo domačih nekaj več. NAJVAŽNEJŠE LETOŠNJE PRIREDITVE: 29. decembra Godčev me- morial v Ratečah ali Bohinju 4. januarja Tekmovanje v _Mo j strani ~ 9. januarja Velika medna- rodna prireditev v Mojstrani 12. januarja Tekmovanje tekih — Val d’Aosta 12. januarja Tek po partizanskih stezah Jelovice 19. januarja Republiško prvenstvo 29. januarja do 9. februarja Olimpijske igre v Innsbrucku 29. februarja Pokal Kurikala v Franciji. v \ Egon Zimmermann bo tudi letos med favoriti na vseh velikih olimpijskih igrah mednarodnih tekmovanjih in na V ZAČETKU DECEMBRA V OLIMPIJSKEM INNSBRUCKU Če bi imeli naši drsalci takšne pogoje. ■ ■ Razmišljanja in ugotovitve ob 7-dnevnem bivanju v Innsbrucku - Vtisi tov. Derende z olimpijskega ledenega stadiona - Avstrijsko državno prvenstvo in mednarodno mladinsko prvenstvo v umetnem drsanju v Innsbrucku. Znani drsalni in kotalkarski funkcionar in oče večkratne državne prvakinje Katjuše Derenda, Vlado Derenda se je pred nedavnim vrnil iz Avstrije, kjer si je med drugim ogledal 39. novembra in 1. decembra avstrijsko državno prvenstvo, teden dni pozneje pa še mednarodno mladinsko prvenstvo, ki je bilo na ledenem stadionu v Innsbrucku. Veliko je videl in se je dodobra spoznal s pogoji tujih drsalcev, ki se pripravljajo za sezono, posebej pa za letošnje olimpijsko leto. Našemu uredništvu je hapisal pismo, kjer posreduje tudi bralcem Poleta svoje vtise na začetku Sove zimske sezone. Predolimpijsko mrzlico Je opa-žiti na vsakem koraku. V Innsbru-cku, mestecu, ki Je stisnjeno med |asnežene vrhove Alp, se srečujejo že sedaj športniki iz vseh evropskih držav, preizkušajo zimska igrišča, ocenjujejo svoje kondicijske pripravo in odhajajo s svojimi trenerji, ki so ugotovili, kaj še primanjkuje Alihovim učencem. Ogledal sem si dve prireditvi in opazoval brezhib-ho izvedbo tekmovanj, treninge favoritov, neverjetno točno delovanje /rilskega ledenega stadiona itd. Nehote mi je prišla pred oči žalostna Podoba ljubljanskega umetnega drsališča. V Innsbrucku so dani vsi pogoji za izvedbo kakršnegakoli tekmova-nJa. Plošča je vselej v brezhibnem stanju, nikjer ni opaziti najmanjše razpoke, nobenih udrtin, vse teče «ot po loju. Najmanj vsake pol ure čistijo in likajo led, nadzorujejo njegovo trdoto, tako da lahko vsak tekmovalec vsak čas ocenjuje izvedbo in točnost svoje vožnje. In pri nas? Kvaliteta umetnega ledu ne ustreza, v letošnjem letu sploh ni bila niti enkrat tako pripravljena, da hi drsalec lahko nadzoroval vožnjo svojih zarisanih likov) ker ga motijo vsemogoče brazde, črte in zareze hokejistov, oziroma drsalcev, ki se ukvarjajo s tem športom rekreativno. Težko je tekmovalcu, ko se znajde ob drsalcu, ki ima idealne pogoje za trening, vsak dan najmanj štiri ure, ko je na ledeni plošči največ teh tekmovalcev. Kadar vadi, je na plošči samo drsalec in njegov trener! Sprašujem se, kako je bilo s pripravami naše edine predstavnice Katjuše, ki je sodelovala na mednarodnem mladinskem prvenstvu? Niti klub, niti republiška zveza, niti osrednja zveza niso mogle omogočiti posebnega treninga za tekmovanje. Trenirala je v gneči, kjer ni bilo koščka čistega ledu! Za seboj je kljub temu pustila 8 tekmovalk, ki so imele povsem drugačne pogoje za vadbo. Ob tem naj povem, da je veliko pridobila v Innsbrucku tri dni pred tekmovanjem, ko jo je pripravljal trener Miro Rozman. Svetovno znani Karl Schoffer, je bil navdušen nad njenim izvajanjem in je takoj opazil razliko in njen napredek v pičlih treh dneh ... V tujini je umetno drsanje doseglo takšen vrhunec, da naši jugoslovanski tekmovalci ne bodo mogli nikoli misliti na kakšne večje uspehe, če se dosedanje stanje ne bo izboljšalo. Treba bo zagotoviti redno uporabo umetnega drsališča in nabavo pravih rekvizitov, kar pa seveda terja trdno finančno osnovo. Imel sem priložnost govoriti z mnogimi funkcionarji iz ostalih držav, ki so poudarili, da samo volja in nadarjenost ne zadostujeta za dosego kvalitete. Na Zahodu gre ta razvoj svojo standardno pot ob pomoči posameznikov, na Vzhodu pa so vso zadevo zagrabili povsem drugače. Vsako leto nastajajo novi pokriti ledeni stadioni iz višjih in visokih šol za telesno kulturo prihajajo vsako leto novi trenerji in tako se poraja nova šola, nova oblika dela, brez privilegijev, kar je izredno poroštvo za velike uspehe teh tekmovalcev v prihodnjih letih. Tudi na tekmovanju je bilo opaziti razliko med kvaliteto tekmovalcev iz Vzhoda in Zahoda. Čeprav so trenutno med najboljšimi odlični Avstrijci, za petami so jim Švicarji, Francozi in drjigi, je vendar tekmovalni polet drsalcev iz Vzhodne Evrope mogočnejši, bolj športen in zdrav. Višina skokov tekmovalk iz Vzhoda je bila enaka nastopom moških, pogum se je odražal na njihovih obrazih, manjka pa jim še mednarodne izkušnje in seveda mednarodnih sodnikov. Od 9 sodnikov, ki so ocenjevali mladinsko prvenstvo, je bil samo en Poljak! To se je pokazalo tudi na rezultatih tekmovanja, ki je šel na račun — seveda v negativnem pomenu besede — tekmovalk iz vzhodne Evrope. To moje opazovanje mi je potrdila tudi nemška sodnica iz Miinchena, ki me je vprašala, ko je zagledala Katjušo, če imamo svojega mednarodnega sodnika? Ko sem ji povedal, da tega nimamo, mi je še pred tekmovanjem pojasnila, da res ne moremo pričakovati kaj več ha mednarodnih tekmovanjih... In zaključek: Mnogo koristnega sem se naučil v tem tednu, mnogo sem videl in mnogo razmišljal. Našim tekmovalcem želim lepših in boljših dni, predvsem pa veliko razumevanja pri merodajnih forumih .... NA TUJEM • Japonci ne želijo biti samo dobri organizatorji letnih iger v Tokiu, ampak tudi med tistimi, ki naj bi pobrali največ medalj. Trdijo, da bo vsaj 15 zlatih medalj ostalo na Japonskem in mislijo pri tem zlasti na telovadce, plavalce, boksarje, rokoborce, maratonce in še nekatere športnike. 0 Innsbruck bo med olimpijskimi igrami tudi ena sama velika modna revija. Poznavalci pravijo, da se bodo pri najrazličnejših ženskih oblačilih, zlasti onih za sneg borile naslednje modne barve: češnjeva, lovska zelena in barva viskija. Skandinavci bodo reklamirali zlasti puloverje s tako imenovanimi norveškimi vzorci, iz .Južne Amerike pa ponujajo poncho, volneno ogrinjalo. O Francija bo poslala na igre v Innsbruck le 25 tekmovalcev in sicer 8 alpskih smučarjev, 6 alpskih smučark, 4 tekače, 3 hitrostne drsalce, 4 umetne drsalce (2 moška, 2 ženski). • Belgijsko zastopstvo na zimskih igrah bo med najmanjšimi: alpska smučarka Patrida du Roy de Blicqui in hitrostni drsalec Franaois Brueru. A £ Tokio se bo ob svojih igrah moral boriti z velikimi težavami l zaradi pomanjkanja gostinskih kapacitet, predvsem prenočišč, Zara-V di tega so se spomnili, da povabijo velike tuje ladijske družbe, da v A času iger zasidrajo v Tokiu oziroma Jokohami svoje velike potniške T ladje in jih uporabijo kot hotele. Tistim državam, ki bodo na ta način pomagale reševati »stanovanjsko stisko« bodo dali večje število vstopnic, ki so danes že rariteta in bodo na črni borzi dosegle zelo visoko ceno. • Mednarodni olimpijski komite se bo na svojem kongresu pred začetkom olimpijskih Iger v Innsbrucku ukvarjal tudi s kandidaturami za naslednje zimske olimpijske igre. Od kandidatev se je iz finančnih razlogov odpovedal švicarski Sitten (prebivalci so v referendumu s 300 glasovi odklonili prevzem finančnih garancij ob morebitni izgubi), tako da so ostali v »tekmovanju« še: Calgary, Grenoble, Lahti, Lake Placid, Oslo in Sapporo. O Za razvedrilo tekmovalcem v Innsbrucku bo skrbela olimpijska zmagovalka 1948 v metu kopja, Herma Bauma. V olimpijski vasi je pripravila dvorano za prikazovanje ozkih filmov, plesno dvorano, prostore za igranje namiznega tenisa, poseben prostor za poslušanje gramofonskih plošč, manjšo knjižnico, prostor za pisanje in več prostorov za igranje šaha, kart itd. DOMA / Jugoslovanski olimpijski komite je pripravil enotna oblačila za člane jugoslovanske reprezentance, ki bodo sodelovali na olimpijskih igrah v Innsbrucku in Tokiu. Vsi člani reprezentance in vodstvo v Innsbrucku bodo imeli enotno olimpijsko obleko temnomodre barve z dvojnimi hlačami — tudj smučarskimi, belo srajco z kravato, temnomodro srajco in rdeč zaprt pulover, visoke zimske čevlje ter tričetrtinski temnopiavi plašč športnega kroja in rdečo čepico. Na olimpijski obleki bodo imeli na prsnem žepu jugoslovanski grb, na žepu rdežega puloverja po oznako SFRJ. Poleg tega bodo imeli tekmovalci po panogah še posebno tekmovalno opremo z našo državno trobojnico na levem rokavu in napisom Jugoslavija. Tako bodo imeli alpinisti posebne čelade, bundo in podobno. Vsi razen Lakote bodo tekmovali na smučeh tovarne Elan. Trener naših tekačev Janez Pavčič je prejel te dni pismeno obvestilo od olimpijskega kandidata Franca Lakote iz Mojstrane, da je že okreval od poškodbe in da je 15. decembra pričel s treningom. Tako so zbrani pri delu sedaj prav vsi najboljši jugoslovanski tekači. Jugoslovanski skakalci se bodo po nedeljski tekmi v Ljubljani v ponedeljek zbrali v Planici. Tu bodo na tridnevnem skupnem treningu opravili nekaj skokov na 89-metrski skakalnici, ki so jo prav te dni usposobili za prve skoke. Zvedeli smo tudi, da je okreval od poškodbe reprezentant Jemc, ki je bil tudi že na treningu v Avstriji. Izmed naših reprezentantov sta odsotna edino Koprivšek in Križaj, ki sta v JLA ter Pečar, ki Ima še vedno nogo v mavcu. ♦ ♦ * f ♦ f ♦ ♦ 4 ♦ f ♦ $ ♦ ♦ f ♦3 Šahovske novice 19. šampionat Jugoslavije končan — Nocoj ob 20. so v zenižkem hotelu »-Metalurg« razglasni končne rezultate ' letošnjega državnega prvenstva. Prvo mesto delita s 15 točkami velemojstra Udovčič in Ivkov, prvi tudi edini brez poraza. Na nadaljnja mesta so se uvrstili: Trifunovič, Bradvarevič in Matulovič 13,5, Parma (to so direktni finalisti za Jubilejni 20. šampionat 1. 1964) in Čirič 13, Janoševlč 12, Damjanovič, Marovič in Kržišnik 11,5, Pirc in Velimirovič 10, Nikolič 9,5, Bukič 9 (1), Bertok in Sokolov 9, Jovanovič 8, Mašič 6,5, Meštrovič 6 (1), Go-Jak 6 in I/atovac 4 točke./ Slovenski igralci so zadnji teden, ©d 16. do 21. kola, igrali takole: Parma: Jovanič 0,5, Trifunovič 0,5, Damjanovič 0.5, Mašič 1, Gojak I in Velimirovič 0,5. Kržišniki Bradvarevič 0,5, Sokolov 0,5, Jovanič 1, Trifunovič 0, Damjanovič 0,5 In Mašič 0,5. Pirc: Lutovac 0,5, Nikolič 0,5, Marovič »,J, Janoševič 0,5, Matulovič 0,5 in Udovčič remi. Slovenski plan je bil tako v celoti izpolnjen: Parma je med prvimi šestimi, Kržišnik Je postal mojster, skupaj s Pircem pa sta se uvrstila do trinajstega mesta, tako da bo naša republika imela prihodnje leto na državnem prvenstvu štiri igralce. Prvenstvi ZSSR In ZDA — Na prvenstvu SZ je bil tri kola pred koncem takle vrstni red: Holmov 11, Stein 10,5: Geller 10,' Korčnoj 9,5, Spaski 9 (2), Bronstein 9 (1), Gips-lis 9, Suetin 8,5 (2), Polugajevskl in Gufeljd 8,5 (1) itd. S prvenstva ZDA pa imamo komaj podatke za tri kola. Na čelu lestvice Je kakopak mladi Fischer s tremi točkami. Četrtfinale za pokal evropskih namiznoteniških prvakov BIU JE LEPA PRILOŽNOST Tisti, ki so pred četrtfinalnim srečanjem tekmovanja za pokal evropskih namiznoteni-ških prvakov med Olimpijo in Slavijo iz Prage trdili, da ima Olimpija mnogo upanja na zmago, so imeli prav. To lahko trdimo, čeprav so gostje zmagali z rezultatom 5:3 in se uvrstili med 4 najboljša moštva v Evropi. Potek dogodkov je namreč pokazal, da so imeli Ljubljančani edinstveno priložnost uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje, vendar je niso znali izkoristiti. Vprašanje je, če je vzrok porazu premajhna izkušenost. V vrstah Olimpije sta namreč nastopila dva tekmovalca, ki ju uvrščamo med najboljše v državi. To velja predvsem za Vecka, nekoliko manj pa za Kerna. Oba pa sta imela v četrtek slab dan. Vecko je resda premagal najprej Svarca in nato Kuder-nača, zatajil pa je v tretjem odločilnem srečanju, za katerega je bilo že pred dvobojem znano, da bo najbrž odločalo o zmagi enega ali drugega moštva. Vecko se je prej srečal že trikrat s Stanekom, najboljšim češkoslovaškim igralcem, vendar je bil vedno uspešen. Na srečanju v Ljubljani pa' tega ni mogel ponoviti. Kem je z neuspelim podvigom pričel že v prvem srečanju. Bil je povsem neborben in Janez Teran o nastopim v Indoneziji Chuang Tse-Tung in Li-Fu-Jung ob robu Brumla RIKŠE OVIRAJO PROMET Avtflhirtfcilov Je na cestah ogromno, največ avstralskih, ameriških in japonskih, mnogo pa je tudi evropskih. Največja ovira v prometu pa je veliko število rikš, ki jih kar mrgoli po vseh cestah. Res prava zmešnjava v prometu za naše pojme, vendar sem v vsem času videl le eno samo prometno nesrečo_____ Večina trgovin je v trgovskem delu mesta. Ko smo izstopili iz avtomobila, so nas takoj napadli, če imamo dolarje ali funte. Tam mrgoli prekupčevalcev z valuto, ki skušajo prepričati vsakega tujca, da bi od njega odkupili tuji ceni. V trgovinah je bogata izbira vseh mogočih stvari. Našo pozornost so pritegnile lepe figure, izdelane iz lesa. Predstavljajo razne osebe in živali iz njihove mitologije. Te figure izdelujejo na Baliju in so izdelane zelo natančno in z mnogo fantazije in predstavljajo za naše pojme veliko vrednost. Mnogo trgovin, morda celo večina, je kitajskih. Kitajska manjšina v Indoneziji šteje 9 milijonov prebivalcev, znani pa so kot dobri trgovci. Igre GANEFO so trajale že 5 dni, ko sva prispela v Džakarto. Športne naprave so bile v večini primerov zgrajene lani za azijske igre. Imajo ogromen nogometni stadion za sto tisoč gledalcev, ki je popolna kopija Leninovega stadiona v Moskvi, le da so vse tribune pokrite. Razen tega so še stadioni za tenis, plavanje in skoke v vodo ter prelepa dvorana, kjer je bilo tudi tekmovanje v namiznem tenisu. Povedati moram, da je bila kvaliteta na teh igrah na precej nizki stopnji. Edino v atletiki so bili doseženi nekateri boljši rezultati, sicer pa so v vseh panogah prevladovali kitajski športniki, za katere pa je znano, da so razen v namiznem tenisu, še precej za največjimi dosežki. ODUCNA UDELEŽBA V NAMIZNEM TENISU Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo skoraj popolno svetovno prvenstvo. Udeležba Kitajcev, Japoncev in Korejcev pove vse, saj je znano, da so Azijci daleč pred Evropejci. Razen tega je bil tam Markovič, ki je medtem premagal vse evropske igralce in je predstavljal najmočnejše evropsko orožje. V ekipnem tekmovanju nisva nastopala, ker so bili za' to potrebni trije igralci. V polfinalu ekipnega tekmovanja je prišlo do velikega presenečenja. Korejci so premagali Japonce 5:1. Prava katasrofa. vendar niso nastopili najboljši japonski tekmovalci, ampak njihova slabša ekipa. Nastopil je znani Hoshino, svetovni prvak v dvojnicah iz Pekinga in član ekipe svetovnega prvaka iz Dortmunda 1959. Razen njega sta igrala še dva mlajša igralca. V finalu ekipnega tekmovanja so se srečali Kitajci in Korejci. Slednji so bili izvrstni fh so od Prage zelo napredovali, niso pa uspeli osvoji- ti niti enega niza. Svetovni prvak Chuang Tse-tung in drugi na svetu Li Fu-jung sta igrala bolje, predvsem pa bolj sproščeno kot na svetovnem prvenstvu v Pragi. To sta zdaj igralca, ki sta razred za sebe v namiznem tenisu. Po mojem mnenju sta dosegla takšno kvaliteto, ki Jo bo težko prekoračiti in je mislim enakovredna Brumlovemu svetovnemu rekordu v skoku v višino, čeprav je primerjava težka. Njuna finalna igra pri posameznikih je bila celo boljša kot v Pragi, čeprav sta že tam pokazala namizni tenis, kakršnega pri nas še nismo videli. Njun refleks je tako treniran, da je težko verjeti, da je človek kaj takšnega sposoben. Vendar tudi ostali Kitajci niso mnogo zaostajali. ZA NAS PRETEŽKI POGOJI Markovič je zelo dobro Igral proti enemu najboljših Kitajcev Hsu Yin-shengu in bil blizu zmage. Menim, da bi se z resnim in sistematičnim treningom do svetovnega prvenstva v Ljubljani lahko pribli-žali ostalim Kitajcem in drugim Azijcem, medtem ko sta Chuang Tse-tung in Li Fu-jung nedosegljiva. Pogoji, v kakršnih smo igrali, so bili za nas pretežki. Izredna vročina in vlaga, ki je bila v dvorani še veliko večja kot zunaj, sta pripomogli, da nobeden od Evropejcev ni mogel pokazati tistega kar zna. že če si sedel in gledal, si bil popolnoma oznojen, ko pa smo igrali, smo biti takšni, kot bi se kopali. V drugem kolu sem izgubil z igralcem iz Kambodže, ki bi ga v normalnih pogojih moral premagati. Pokazal pa sem lahko le povprečno igro. V dvojicah sva po daljšem času spet zaigrala dokaj dobro. Izgubila sva v osmini finala z Japoncema Hoshinom in Lodo, vendar z rezultatom 2:3 in v petem nizu Je bila igra zelo Izenačena. SERVIRANJE NI NUJNO ZLO.. . Z Markovičem sva pozorno opazovala azijske igralce in prišla do nekaterih zaključkov. Evropejci posvečamo premajhno pozornost servisu. Jemljemo ga kot nujno zlo, ker je z igro pač treba pričeti. Pri Azijcih je servis najpomemb-_na^'n za Pridobivanje točk. Chaung Tse-tung je prav kadar servira najmočnejši. Od petih servisov osvoji najmanj 4 točke, če ne celo vseh 5. Servira na videz enostavno, toda presenetljivo .Tega se je naučil prav gotovo po dolgih "Tah treninga, ki ga je posve-til servisu. Najvažnejše od vsega pa ie. da so azijski namiznoteniški igralci atleti in da niso specializirani samo za namizni tenis. Vzdržljivost imajo od-lično, razen tega pa so elastični in pravi akrobati. Pri nas vsemu temu posvečamo premalo pozornosti in dokler ' ne bomo začeli posnemati Ki-V’ *,aponcev in ostalih toliko časa se bo razlika, ki večala*81 03 neizProsno se sploh ni trudil ali poskušal, da bi premagal Kudernača. V drugetn srečanju s Stanekom je odlično začel, vendar v nadaljevanju spet popustil, čeprav je imel priložnost doseči uspeh proti najboljšemu, češkoslovaškemu igralcu. Do tretjega srečanja pa Kern sploh ni prišel, ker je bil dvoboj že prej končan. Grintal v prvem srečanju s Stanekom ni mogel pričakovati uspeha. Bil pa je uspešen v dvoboju s Švarcem. Imel pa je priložnost zmagati tudi nad Ku-dernačem, vendar so njegove mednarodne izkušnje še preveč skromne, da bi to zmogel. Na kratko — Olimpija svojega prvega nastopa v tekmovanju za pokal evropskih prvakov ^ ni opravila najuspešneje. Upoštevati namreč moramo, da Švicarji, s katerimi so se srečali v prvem kolu, niso bili najboljši nasprotnik in zato ni bilo težav z uvrstitvijo v naslednje kolo. V odločilnem sre- čanju s Slavijo, ko so imeli priložnost z zagrizeno in borbeno igro premagati izkušenega nasprotnika, pa so povsem odpovedali. Podobno kot moški, so se odrezale'v prijateljskem dvoboju tudi tekmovalke. Čeprav sta Zrimčeva in Pirčeva vodili že 2:Q, sta nato dopustili, da sta gostji zmagali z 2:3. Ob tem je zbledela tudi zmaga Pirčeve nad Lužovo. Rezultati — moški: Kern Kudernač 13:21, 12:21, Vecko Švare 10:13, 24:22); Grintal . Stanek 10:21, 14:21, Vecko : Kudernač 21:15, 21:15, Kern : Stanek 21:14, 16:21, 13:21, Grintal : Švare 21:12, 21:16, Vecko : Stanek 21:7, 10:21, 6:21, Grintal : Kudemač 12:21, 21:15: 15:21. Ženske — Zrimec : Chyli-kova 21:14, 21:19, Pirc : Lužova 21:19, 24:22, Zrimec — Pirc : Chjdikova — Lužova 21:19, 16:21, 11:23, Pirc : Chylikova 22:24, 21:15, 18:21, Zrimec : Lužova 7:21, 12:21. RADIO APARAT — TRIGLAV DE-LUXE TRIGLAV DE-LUXE najnovejši dosežek jugoslovanske radlolndustrlje TRIGLAV DE-LUXE proizvaja na osnovi dolgoletnih izkušenj v zna-TRIGLAV DE-LUKE ku tradicije in kvalitete industrija ISKRA-KRANJ TRIGLAV DE-LUXE Ima ugrajen gramofon in priključek za magne-TRIGLAV DE-LUKE tofon TRIGLAV DE-LUXE permanentno dinamični zvočniki omogočajo od-TRIGLAV D K-L TJ X E učno reprodukcijo zvoka In govora na vseh va-TRIGLAV DE-LUKE lovnih dolžinah! TRIGLAV DE-LUXE v dveh izvedbah: klasični In modemi! TRIGLAV DE-LUXE v več barvah in eni enotni — odUčnd kvaliteti! TRIGLAV DE-LUXE za Vas, za nas, za vsakogar! Vse informacije in prodajo vrši: Prodajno servisna organizacija, Ljubljana, Kotnikova 6. Filijaie in servisne delavnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana* Sarajevo, Skopje, Split, Rijeka in Maribor. REPUBLIŠKO EKIPNO MLADINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU LJUBLJANA SPETI PRVAK Ljubljana, 22. dec. — V domu Partizana Ilirije je bilo danes končano republiško mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za kombinirane ekipe. Zbralo se je 9 moštev, ki so v dveh skupinah določila štiri finaliste. V prvi skupini sta obe favorizirani ekipi Ljubljana in Jesenice premočno zmagali, v drugi ski^pini pa se je morala ljubljanska Olimpija kaj krepko potruditi, da je premagala Maribor s 7:6, potem ko je ta že vodil 5:1. Mimo nje se je v finale uvrstil tudi kranjski Triglav. V zaključnih borbah so popolnoma razočarali mladi Jeseničani, zato pa se je vnela izredno huda borba med ostalimi tremi finalisti. Vprašanje zmagovalca je ostalo odprto vse do zadnjega dvoboja Ljubljana : Triglav, kjer pa je Triglav slabo začel in kaj kmalu odpadel iz borbe za prvo mesto, Ljubljana pa se je s premočno zmago uvrstila na naj višje mesto. Značilnost prvenstva je, da ni nihče ostal neporažen, posebno presenetljivi pa so bili izidi v partijah Kralj (Lj) : Zrimec (O) in Luin (T) : Juvane (Lj) ter Strojnik (O) : Klevišar - (T), ki so se vsi končali z odločno zmago prvoimenov.anih. Vrstni I. skupine: 1. Ljubljana, 2. Jesenice, 3. Kemičar, 4. Odred. — II. skupina: 1. Olimpija, 2. Triglav, 3. Maribor, 4. Fužinar, 5. Ilirija. Finale: Ljubljana : Olimpija 7:5, Ljubljana : Triglav 7:3, Ljubljana : Jesenice 7:0, Olimpija : Triglav 7:3, Olimpija : Jesenice 7:0, Triglav : Jesenice 7:1. Za 5. do 6. mesto Kemičar ’. Maribor 7:4 in za 7. do 8. me- Svetovna rekorda v dviganju uteži V Kaunasu je sovjetski dvigalec Ana/tol Majašin dosegel nov svetovni rekord v sunku za lahko kategorijo: 163,5 kg. Prejšnji rekord je imel s 163 kg Poljak Baszanowsky. Na Istem tekmovanju je 23-letni Vladimir Beljajev potegnil 140,5 kg in s tem za 2,5 kg popravil svoj svetovni rekord. sto Fužinar : Odred 7:0. Končni vrstni red. 1. Ljubljana, 2. Olimpija, 3. Triglav, 4. Jesenice, 5. Kemičar, 6. Maribor, 7. Fužinar, 8. Odred, 9. Ilirija, sj NAMIZNOTENIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL ZAGREBA Stanek in Kudernač zmagovalca Zagreb, 22. dec. — Včeraj teniški turnir v igri dvojic za se je pričel v Zagrebu namizno-pokal mesta Zagreb. V finalu je zmagala češkoslovaška dvojica Stanek —Kudernač, ki je premagala našo dvojico Stipančič — Šurbek (Duga Resa, Zagreb) z rezultatom 3:2. Domača dvojica je bila že blizu zmage, saj Evropsko prvenstvo na švedskem Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu bo od 23. do 29. novembra 1964 v enem izmed mest na jugu Švedske. Prvenstvo se bi moralo začeti že aprila, vendar je namiznoteniška zveza Velike Britanije prosila, da se zaradi velikega turnirja v počastitev obletnice ustanovitve zveze prvenstvo preloži na kasnejši termin. Turnir košarkarjev Ilirije Ljubljana, 22. decembra — Prihodnjo soboto In nedeljo- bo v telovadnici TVD Partizan Ilirija prvi javni košarkarski turnir članov po zaključku letošnje tekmovalne sezone. Nastopili bodo: Triglav iz Kranja, zvezni ligaš Slovan, Svoboda m prireditelj Ilirija. V okviru priprav so člani Ilirije danes dopoldan premagali oslabljeno moštvo Domžal 67:60 (30:29). Najboljša strelca sta bila Zupančič 16 -pri Iliriji ter Hočevar 23 pri Domžalah. V drugi tekmi so članice Slovana brez večjih težav premagale košarkarice Ilirije 40:24 (21:7). je vodila z 2:1, v četrtem nizu pa je imela zmago že takorekoč v rokah, vendar je nato izgubila. Najlepša igra v tekmovanju za pokal mesta Zagreba, na katerem je nastopilo 20 dvojic, je bilo polfinalno srečanje praške dvojice Stanek — kudernač in Korpe ter Vecka. Po zelo dobri igri sta naša reprezentanta vodila z 2:0. V nadaljevanju pa je Korpa napravil mnogo napak in na splošno pre- senečenje sta Čehoslovaka zmagala z rezultatom 3:2. Danes so tekmovanje nadaljevali z nastopom ekip, v katerem so nastopili igralci iz Prage, Sarajeva, Zagreba, Skopja, Ljubljane, Beograda in Duge Rese. Za vsako moštvo sta nastopila po dva igralca. Moštvo Ljubljane je odpravila Senta z rezultatom 3:2. 6be točki za moštvo Ljubljane je priboril Vecko. V času poročanja tekmovanje še ni bilo končano. NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI SLAVIJE V SLOVENIJI Olimpija II: Slavia (P) 5:4! Namiznoteniški igralci praške Slavic, ki so v četrtek gostovali v Ljubljani v okviru tekmovanja za EUROCUP z dvobojom z Olimpijo, so izkoristili štiridnevno gostovanje še za nekaj nastopov pri nas. Najprej so se dan pred dvobojem pomerili z mladinskima ekipama Ljubljane. Dočim so moški dobili dvoboj kaj gladko pa so se ženske morale krepko oznojiti, preden so v postavi Lužova iri Chylikova premagali Ljubljančanki Juvančevo in Kraljevo. Pri tem je Kraljeva premagala 19 let starejšo Chylikovo z 2:1, Juvančeva pa je izgubila z najboljšo Čehinjo Luževo oba niza z razliko, čeprav je vodila v prvem nizu že 20:15, v drugem pa 20:18 in se ima Lužova zahvaliti le športni sreči in pa veliki izkušenosti, da ni bila poražena. In končni izidi: moški — Ljubljana (jun) : Slavia 1:8 in ženske — Ljubljana (jun) : Slavia 1:4. Komaj dan po porazu Olimpije pa se je Slavija predstavila še gledalcem v Količevem in nastopila proti drugemu moštvu Olimpije, pod imeno mestnih reprezentanc Olimpija II je v postavi Jazvič, Tomažič in Godina močno presenetila Staneka, Kudrnača in Kapidlanske-ga in zmagala 5:4. To je tolikanj bolj presenetljivo, ker je prva ekipa Olimpije prejšnji dan izgubila z istimi nasprotniki! Sedaj je razen Staneka, ki je bil ponovno najboljši igralec s tremi zmagami, oba njegova soigralca nista pomenilo nobene posebne ovire za Ljubljančane in nam je tako zelo težko razumeti, da so mogli prejšnji dan premagati najboljše naše igralce. Da bi bila mera polna, je nastopil tudi Vecko v edini partiji proti Staneku in gSi povsem gladko odpravil z 2:0. Vsiljuje se nam vprašanje: kaj je bilo vzrok porazu Olimpije? Rezultati: Ljubljana : Praga 5:4 (Jazvič : Kudrnač 0:2, Tomažič Stanek 0:2, Godina : Kopidlansky 2:1, Jazvič : Stanek 0:2, Godina : Kudrnač 2:0, Tomažič : Kopidlansky 2:1, Godina : stanek 0:2, Jazvič : Kopidlansky 2:1, Tomažič : Kudrnač 2:0). aj OBISK PRI TELESNOVZGO/NTH ORGANIZAČIJAH Velik napredek v šmarski občini Telesna kultura je v imar~ skl občini v zadnjih letih na* pravila precejšen korak naprej. ObZTK je brez dvoma .precej pripomogla k temu. O dejavnosti telesnokulturnih organizacij in o delu ObZTK nam je več povedal njen predsednik tov. Vlado Bračun. V občini Šmarje pri Jelšah so trenutno le tri društva Partizan in pet šolskih športnih društev. Vsega aktivnega članstva pa je že okoli 1.100. Najbolj priljubljene športne discipline so: nogomet, rokomet, smučanje, namizni tenis, orodna telovadba, odbojka in keglanje. Letošnja občinska in medobčinska tekmovanja in prvenstva so pokazala, da je tudi kvalitetna raven šmarskih športnikov precej visoka. Žal manjka v vseh športnih društvih večje število strokovnih kadrov, ki bi vplivali predvsem na načrtnejšo vadbo. ObZTK ima svoj sedež v Rogaški' Slatini, ker je tu več telesnovzgojnih delavcev. Zveza za zdaj še nima profesionalnih kadrov, kar se pri njenem delu vsekakor zelo pozna. Zeto tesna je povezava z osnovnimi organizacijami na terenu in imajo vsa društva svoje predstavnike v upravnem odboru občinske zveze. Največ uspeha pa so prinesli osebni stiki, do katerih prihaja pri izvajanju programa tekmovanj. Tekmovalni sistem temelji na turnirjih, ki so za vsako športno disciplino v drugem kraju, U pri nogometu so ostali na ligaškem načinu tekmovanja Tako so tekmovanja poceni, dobro obiskana in zadovoljujejo potrebe mladine v občini. Precejšen napredek so dosegli tudi v gradnji športnih objektov, saj imajo sedaj že 4 nogometna, 3 rokometna, 5 odbojkarskih in 2 košarkarski igrišči, dalje 2 plavalna bazena, dvostezno keglji- šče, 2 atletski stezi 60 m, eno krožno tekališče ter več urejenih poligonov za pionirski telovadni mnogoboj. V Podčetrtku so zradili celo majhno ploščad za najbolj navdušene kotalkarje. V zadnjih letih so zgradili nove športne objekte v Pristavi, Podčetrtku, Šmarju in Rogaški Slatini. Treba pa bo dobiti tudi sredstva za popravilo obeh domov Partizana v Rogaški Slatini in Bistrici ob Sotli. Mimo vsega tega pa je treba misliti tudi na dokončno gradnjo stadiona v Šmarjah pri Jelšah. Za delo v telesni kulturi vlada v šmarski občini veliko razumevanje vseh odgovornih forumov. Tako so letos namenili ielesnokulturni dejavnosti kar 1,200.000 dinarjev, povrhu, tega pa vsako leto še športna napoved prinese približno 800.000 dinarjev. ObZTK deli ta sredstva po društvih za najnujnejše funkcionalne izdatke, večino pa jih vlaga v gradnjo športnih objektov. Tudi odnosi z OZTK Celje so zelo dobri, treba pa j^1 bo še poglobiti, saj bo tako delo v njihovi občini še precej lažjo-Med največje letošnje uspehe prištevajo organizacijo plavalnih šol v Rogaški Slatini žn Šmarju, letos pa bodo skušali pristopiti k organizaciji takšnih šol še v drugih krajih, kjeT imajo za to naravne pogoje-Mnogo prireditev je bilo ob prazniku »Kozjanska v boju«i kjer so se srečali domači športniki v medobčinskih tekmovanjih s športniki vseh občin, M mejijo na Kozjansko. Ker obstajajo za takšne rednejše stike vsi pogoji, jih bodo v prihodnje skušali še bolj okrepiti. Kljub navedenim slabostim, pa se ^ šmarski občini borijo še z vrsto slabosti, ki pa jih je vedn0 manj, in jih uspešno opravljalo ob velikem razumevanju vseh merodajnih občinskih borumou- Nadalje vanje s prve strani V\.;: !,■ v/ •': ■ v' .. Kandidature za Innsbruck še niso potrjene sicer bi ne bila razlika tako velika. Seveda pa vse to ne zmanjšuje Uspeha Ankeletove, ki bi bila z rezultatom 2:29.1 celo na 13. mestu v bloški konkurenci. ® REZULTATI: 1. Ankele (Tr) *:29.1, 2. K. Fanedl (E) 2:34.5, 3. M. Rutar (Tr) 2:38.1, 4. Klotutar (KG) 8:44.5, 5. Zdovc (Fuž) 2:50.0. ZANIMIVO TEKMOVANJE NAJMLAJSIH V današnjem veleslalomu na Pohorju so nastopili tudi mladinci, mladinke in pionirji. Ti so startali na skrajšani progi in tudi tu ni šlo brez presenečenj. Za največje je pdskrbela članica ljubljanske Enotnosti Zelinka, ki je pri mladinkah premagala favoritinjo Tevževo iz Raven. • REZULTATI — star. mladinci: 1. Zajc (E) 2:30.2, 2. Mohorič (Br) 2:40.3, 3. Potočnik (Br) 2:46.4, ml. mladinci Hernald (Fuž) 1:45.0, 2. Božič (Br) 1:47.0, 3. Štancer (Br) 1:59.09, mladinke: 1. Zelinka (E) 1:51.09, 2. Tevž (Fuž) 1:55.04, 3. Sega (Br) ‘,i:T>0.0, pionirji: 1. J. Sevčnikar (Br) 1:50.06, 2. Plantev (Br) 1:51.01, 3. Bedrač (Br) 1.53.02. V TOBEK NA POHORJU ŠE TEKMA V SLALOMU Najboljši jugoslovanski alpski smučarji se že od srede pripravljajo na pohorskih terenih. Zvezni trener Magušar je povedal,'da so nameravali trenirati predvsem smuk in veleslalom, žal pa tega snežne razmere niso dopustile. Morali so se zadovoljiti le s treningom slaloma, vendar so tekmovalci kljub temu zadovoljni. Na Pohorju bodo ostali še do srede In v torek bo najbrž na sporedu še tekma v slalomu. PRVE POŠKODBE Najnesrečnejša med Izbranci sta Prav gotovo Dogša (JLA) in šporn (Javor); ki sta morala zaradj poškodb prenehati s treningom. Dogša je v petek precenil svoje moči in v vratolomnem padcu končal med smrekami. Posledica — mavec do 13. januarja. Včeraj se je na treningu pripetila še druga resnejša poškodba, šporn iz Javornika se je namreč zaletel v brzojavni drog in dobil resnejše poškodbe na glavi. Seveda je moral tudi on prenehati s treningom. Izjave po današnjem tekmovanju Peter Lakota: Kadar sem prvi, sem seveda vedno zadovo-Ijem. To je bila težka tekma, ker je bilo malo snega. Sedaj ni več tako lahko, kot je bilo pred leti, kajti vedno je vsaj 5 tekmovalcev, ki me lahko presenetijo. Menim, da je proga na Pohorju za moške nekoliko prelahka, pač pa bo odlična za ženska tekmovanja. Detiček: Pri četrtih vratcih sem danes pokopal vse moje upe. Potem sem stavil vse na eno karto in prišel še nekako do cilja. Očitno je, da me letos spremlja velika smola. A. Klinar: Dobra proga in slabe snežne razmere 1 Ce m imel boljšo startno številko, bi bil vsaj za sekundo boljši. J. Cop: S svojo uvrstitvijo nikakor nisem zadovoljen. To je naravnost porazno. Pustoslemšek: Odkrito pri- znam, da nisem pričakoval, da bom ponovil uspeh s Češke koče. šlo pa mi je tudi danes In uspel sem. Upam, da se bom popravil tudi v smuku. Vogrinc: Ves sem obupan. Pohorje mi res ne leži. Lebe: Letos še nisem resneje treniral In sem zelo vesel, današnjega uspeha. Franci Cop (direktor vzpe-ače)’ To je bila zelo lepa tučarska prireditev. Naši alp-1 tekmovalci so naredili lep irak naprej, kar velja posebno Pustoslemška. Kljub temu pa islim, da na olimpiadl ne sme- 0 preveč pričakovati. Magušar (trener): Vse je bilo redu, le snega premalo. Majda Ankele: Mazala sem 1 svoje in uspela sem. Takega pejia nisem pričakovala. Krista Fanedl: Skupaj z Rutarjevo in Klofutarjevo sem zamazala in enostavno nikamor ni šlo. Peter Kancler Je to vse, kar imamo? vati nastop vsakega posameznika, dejstvo je, da nas vse to, kar smo videli v Šiški, ne more zadovoljiti. Vsak posameznik, tudi olimpijski kandidat, ni pokazal zadovoljive forme. So sicer izjeme, med katere moramo prav gotovo prišteti Mira Omana, ki je šele pred dnevi začel s pripravami, ker je na odsluženju vojaškega roka, ki pa je vendar pokazal nekaj odlik in nanj bo moralo tehnično vodstvo resno računati, ko bo sestavljalo naše moštvo za Innsbruck. Zajc je bil slabši kot smo pričakovali, čeprav vemo,, da je bil prav on med najbolj zavzetimi kandidati, ki so se v poletnih mesecih skrbno pripravljali za olimpijsko leto. Če gremo po vrsti pri naštevanju najboljših, kot so Eržen, Jemc, Smolej, Jurman, Nahtigal in še peščica ostalih, ne moremo mimo ugotovitve, da vsem še veliko primanjkuje. Tu so osnovne napake že na odskočnem mostu, ki puščajo vidne posledice pri letu skozi zrak in doskoku. Ostalo bo prav malo časa za nadaljnje priprave, kajti v sredo naši najboljši odpotujejo na znano nemško-avstrij-sko turnejo, kjer bodo nastopili najboljši skakalci iz vsega sveta. Ne gre sicer za pesimistične napovedi, vendar moramo trezno presojati trenutni položaj. Do odhoda v Innsbruck bodo morali naši skakalci opraviti temeljiti trening, ki bo lahko za marsikoga odločilnega pomena. V današnji tekmi se je iz-, kazal Oman, ki je imel tudi najdaljši skok dneva — 62 m, tesno za petami pa so bili Zajc, Eržen in Jemc. Ti tekmovalci so tudi sestavljali razred zase, medtem ko vsem ostalim še veliko primanjkuje. Ob koncu še ta ugotovitev: vprašujemo se, kaj bo z nadaljnjo usodo te smučarske discipline? Mar je to vse, kar premoremo? Ta peščica skakalcev resno opominja predvsem klube, ki so v zadnjem čalu prav malo ali skoraj nič storili za napredek skakalnega športa. Rezultati — člani: Oman (JLA) 219,7 točk (60.5, 60), Eržen (E) 218.5 (61, 61.5), Zajc (J) 215.5 (60, 60.5), Jemc (Bled) 211.4 (60.5, 60), Smolej (Jav) 204.1 59.5, 59), Giacomelli (E) 203.8 (55, 58.5), Nahtigal (E) 199.1 (29, 55), Cirman (E) 195.3 (57, 58), Brilej (E) itd., mladinci: Jurman (E) 200.1 (58, 57), Dovžan (Moj) 193.1 (58, 56.5), Dolhar (E) 139.3 (45.5, 45), Stefančič (T) 123.1 (45, 43.5). L. M. Bavce in Seljak hkrati na cilju 63. J. Peternel, 65. Erjavec iz Idrije, 66 Zagrebčan Kelkovič, 68 Bavče, 70 Seljak, 71 Reš, 73 C. Pavčič, 75 Brezovšek, 78. Kobentar, 80 Kalan in 84 Strbenk Nikola. • Vodstvo je takoj po startu prevzel Seljak, takoj za njim je bil Bavče, nato Peternel, Zelek in C. Pavčič, ki mu navzdol in v ravnini nikakor ni šlo, podobno kot Ko-bentarju. Na 8 km je bil vrstni red: Seljak, 15 sek. za njim Bavče, nato C. Pavčič, Peternel, Zelek, Grašič, ki se je v drugeift delu proge zelo popravil, nato pa presenetljivo Erjavec, Kelkovič, Kobentar in Brezovšek. Poznavalcu smučarskega športa takoj pade v oči slaba uvrstitev Kobentarja in Jodla, toda to ni nič tragičnega, kajti Kobentar je nekoliko zamazal, medtem, ko tmamo občutek, da je Jodl nekoliko preutrujen in morda tudi nekoliko v krizi, tako da bo verjetno že prihodnja tekma, ki bo prihodnjo nedeljo v Bohinju ali v Kranju, dala SEJA IO ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Na dnevnem redu vrsta problemov . Ljubljana, 22. dec. — Včeraj ]o hita v Ljubljani seja Izvršnega odpora Rokometne zveze Slovenije, na Kateri so posvetiti posebno pozornost nekaterim negativnim pojavom, Ki jih je na žalost v zadnjem času vedno več v rokometnih orgariiza-cijah. Posebno glede nepravilnosti P zvezi s tekmovanji se bo treba čirnprej otresti In bodo morali razni iorumi strožje ukrepati. Na seji so polenili, da bodo določili posebno Komisijo uglednih rokometnih de-Javcev — nekakšen poravnalni svet, Ki bo skušal reševati nekatere za-hietene zadeve. Razveseljivo je dej-Ktvo. da so se rokometne organi-vjneije temeljito lotile teh problemov športna napoved £hventus : Inter 1 ®plogna : Modena 1 ■Kiorentina : Catania 0 ^enova : Bari 0 Lanerossi : Sampdoria 2 ^3zio : Atalanta 2 ^essina : Torino 0 "■todena : Spal 1 ^arma : Padova 0 J-agliari : Verona 0 Napoli : Varese 0 ahko smo prepričani, da jih bodo zadovoljivo reševale. r nadaljevanju so prisotni spre-sklep o ustanovitvi liga odbora, >o reševal vse probleme v zvezi :kmovanji in bo tudi to najbrž pevalo, da bo nepravilnosti ved-manj, saj bodo v njih govorili [je, ki bodo prizadeti. Ja seji so sprejeli novo organi-jsko strukturo sodniške organi-je, ki doslej ni sledila razvoju ometa pri nas. Sprejeli so tudi lovnik sodniške organizacije. Jačeli so tudi problem trenerjev, problem bo rešen takrat, ko bo-trenerje plačevale občinske zveze telesno kulturo in bodo lahko od i tudi več zahtevale. , , Jlede mladinskih in pionirskih tnovanj so sklenili, da bo v bo-e imela vsaka občina ligaško novanje. S tem se bo število bajajočih moštev še povečalo, če-v ie že letos jeseni nastopalo 550 moštev v raznih tekmova- lanes Je bila v Ljubljani še raz-ena seja Izvršnega odbora, kate-so prisostvovali tudi zastopniki ajnih in občinskih odborov. Razvijali so o sedemletnem načrtu ometne organizacije. Obravna-l so tudi bližnjo 15-letnico roko-tne organizacije in sprejeli se-m zaslužnih delavcev, ki bodo jeli priznanja. ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Nadaljevanje s prve strani bistveno drugačno podobo. Dejstvo je, da so vsi kandidati za olimpijado in državno reprezentanco tekli zelo dobro, kar potrjuje, da je bila izbira posrečena, seveda pa so mogoča še večja presenečenja, kot ta danes in v tem primeru se bo lista kandidatov spremenila. Ko smo vprašali trenerja Janeza Pavčiča kako je. zadovoljen fc današnjo tekmo, doseženimi rezultati in ali je tekma dosegla svoj namen, nam je povedal: Rezultati so morda nekoliko nepričakovani, vendar so v pogojih kakršni so bili, povsem realni. Prav gotovo ti rezultati niso popolna podoba zmogljivosti posameznikov, kajti prva tekma ne more in je prav, da tudi ne-pokaže vse vrednosti tekmovalcev. V celoti sem zadovoljen, posebno s starejšimi mladinci, kjer izstopata Krpač in Kranjčan ter s člani, ki so se na razmeroma težki progi borili izredno zagrizeno, pokazali dosti borbenosti, pretekli vso progo v ostrem tempu in prišli mislim prav vsi na cilj. Posamezne spodrsljaje, ne jemljem preveč tragično, kajti še je dovolj časa, da vsak, ki mu danes ni šlo, na prihodnjih tekmah pokaže svojo pravo črednost, kajti reprezentance se bodo dokončno izoblikovale po mednarodni tekmi v Mojstrani. Zmagovalca pri članih: BAVCE: »Proga je bila lepo speljana, toda le nekoliko premehka. Počutil sem se odlično in krize sploh nisem imel, sem izredno zadovoljen!« SELJAK: »Nisem mislil, da bom tako dobro tekel, toda ves čas sem se počutil zčlo dobro, le proti vrhu zadnjega vzpona me je nekoliko zvilo, toda vedel sem, da je treba vzdržati stisnil sem zobe in šlo je. Proga je bila sicer lepo speljana, toda premalo pripravljena in na bi smeli zadnji dan spreminjati smuka z Rožnika. KRPAČ, zmagovalec pri mladincih: »Vedel sem, da zmagam lahko le če vso progo pretečem ostro in brez kolebanja, kajti moj večni rival Kranjčan, mi je bil vso progo tesno za petami. Vso progo sem se počutil dobro, le proti koncu me je malo »basalo«. REZULTATI — člani na 12 km: 1.-2. Seljak in Bavče 48:54, 3. Pavčič C. 49:16, 4. Zelek (Poljska) 49:30, 5. Peternel (E) 50:35, 6. Grašič (Tr) 51:09, 7.-8. Erjavec (Idr) in Kelkovič (Sljeme) 51:35, 9. Kobentar (Jes) 51:22 in 10. Brezovšek (E) 51:29. — Starejši mladinci: 1. Krpač (Fuž) 30:04, 2. Kranjčan (Fuž) 30:31, 3. Kriče j 33:00, 4. Bešter (Tr) 33:07, 5. Mr-zlikar (E) 33:24 in 6. Marj on (E) 35:12. — Članice: Grilc (Lovrenc).— Mladinke: 1. Mlatej (Fuž) 8:50, 2. Pliberšek (Lovr) 9:47 in 3. Grušovnik (Lovr) 10:39. — Mlajši mladinci: 1. Dretnik (Fuž) 7:28, 2.-3. Lotrič (Tr) in Pintar (Jes) 7:44. M. V. Jesenice: Kranjska gora 18:3 (4:1, 3:1, 11:1) Jesenice, 22. dec. — Včeraj zvečer je bila na drsališču pod Mežakljo pred približno 100 gledalci odigrana že povratna prvenstvena tekma zvezne hokejske lige.med Jesenicami in Kranjsko goro. Moštvo našega državnega prvaka je nastopilo v najmočnejši postavi, razen vratarja Novaka. Jeseničani niso prav v ničemur podcenjevali mlade in borbene goste. Kranjska gora se je v prvih dveh tretjinah odlično branila, pri, čemur se je izkazal vratar Knez. Mimo tega so gostje uprizorili tudi nekaj zelo uspešnih protinapadov, katerih rezultat so bili tudi trije goli. Sele v zadnji tretjini so Jeseničani popolnoma zlomili odpor gostov in zabeležili res visoko zmago. Sodnika Čebulj ih Kozjek nista imela težkega dela, saj je bila tekma zelo fair. ' Jesenice: Korantar, Trebu- šak 2, Kristan 2, Brun, Mlakar, PREDSEDNIK TAK LJUBLJANA JANKO GROŠELJ O JUDU Tišler 6, Felc 2, Smolej 1, Va-lentar 1, Klinar, B. Jan 4, Hribar. Kranjska gora: Knez, Petrič, Jug, Razinger, Vrbovšek, Zvan, Smolej, Hiti 1, Beravs 1, Pipan, Košir 1, Petač, Zajšek, Vidmar, Skrjanc. V prihodnjih dneh bo imel naš državni prvak na sporedu nekaj težkih in pomembnih tekem. V ponedeljek zvečer bo gostoval na Jesenicah sedemkratni prvak CSSR — moštvo ZKL Brno. V četrtek 26. t. m. pa bo nastopila na Jesenicah olimpijska reprezentanca Poljske. Že naslednji dan bo predvidoma večina igralcev Jesenic v okviru reprezentance SRS nastopila ponovno proti. ZKL Brno. Tekma bo, kot je znano, v Ljubljani. T. Lipicer LESTVICA Jesenice Partizan Medveščak Beograd Crvena zvezda Olimpija Kranjska gora Spartak 4 4 0 0 53:3 8 6 4 0 2 21:28 8 4 3 0 1 28:10 6 3 3 0 0 19:8 6 3 2 0 1 11:7 4 5 1 0 4 10:19 2 5 1 0 4 18:37 2 6 0 0 6 5:61 0 Čakamo še Mačka TUDI NAJBOLJŠI JUGO-SLOVANSKI JUDOISTI IMAJO SVOJO ZVEZNO LIGO, V KATERI PA ZA RAZLIKO OD OSTALIH LIG TEKMUJEJO PO TURNIRSKEM SISTEMU IN POSEBNEM TOČKOVANJU. SLOVENSKA PREDSTAVNIKA MARIBOR IN LJUBLJANA PO PRVEM KOLU (DVA DVOBOJA) KAŽETA, DA IMATA RESNE NAMENE OSVOJITI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA. POVPRAŠALI SMO ZA NOVICE V JUDO ŠPORTU PREDSEDNIKA LJUBLJANSKEGA KLUBA TOV. JANKA I možnost vaditi na blazinah samo dvakrat na teden, kar pa je odločno premalo za ekipo, ki se poteguje za prvo mesto na državnem prvenstvu. Ljubljana 306,7 kg več Velenje, 22. dec. — V okviru zvezne lige v dviganju uteži sta se včeraj pomerili ekipi domačega P. Rudarja in Ljubljane. Gostje so slavili visoko zmago: 1444,7 : 1138 kg. Najzaslužnejši za dober rezultat Ljubljančanov je bil Vinko Malovrh (75 kilogramov), ki je v troboju dvignil 335 kg, v sunku pa se s 135 kg za 2 kg p4dbližal državnemu rekordu. Izkazal se je tudi Andrej Košan z novim osebnim ' rekordom — 340 kg. Sodil je Dovč (Ježica). Ljubljana: Podobnik 340, Košan 340, Malovrh 335, Gabrovšek 330, Curk 305, Burger 300. P. Rudar: Šalej 315, Miletič 275, Velunšek 260, Sile 250, Povh 247,5, Z^ubenšek 220. Dvoboj Litostroj : Rijeka je bil na sporedu danes zvečer, rezultata pa ob zaključku redakcije še nismo prejeli. STRELCI 12 golov: Tišler (Jes) 8 golov: Ančevič (Med) 7 golov: Holbus, Tesič (oba Part), Felc, Smolej, Valentar (vsi Jes) 6 golov: Krmelj (Medv), B. Jan, Kristan (oba Jes) 5 golov: Smolej (KG), Tomln (Bgd) 4 goli: Lazič (Medv), Prosenci Volkar (oba Ol) 3 goli: Klinar (Jes), Radmano-vič (Bgd), Hiti, Beravs (oba KG), Ratej, Zajec (oba Medv), Vicaj (Sp), Stojanovič (Part), Djokič (CZ) Tekma med Beogradom in Spar-takom, ki bi morala biti odigrana včeraj zvečer, je bila zaradi dežja preložena. Zagreb, 22. dec. — Povratna tekma mestnih reprezentanc Beograda in Zagreba se je končala z rezultatom 3:3 (0:1, 1:0, 2:2). Zagreb, 22. dec. — Tekma med Zagrebom in Gradcem je bila v tretji tretjini pri rezultatu 3:2 v korist Gradca prekinjena zaradi snega. SEJA IO KOŠARKARSKE ZVEZE SLOVENIJE ■JT:- Vso pozornost ženski košarki GROŠLJA, KI SE JE NEDAVNO S SVOJIMI VAROVANCI VRNIL Z ZELO USPEŠNEGA GOSTOVANJA V ZAHODNI NEMČIJI, KJER SO NA TURNIRJU OSVOJILI PRVO MESTO. Katera moštva sodelujejo v ligi? — Partizan in Študent iz Beograda, Slavija iz Novega Sada, Bosna in Željezničar iz Sarajeva, Mladost in Polet iz Zagreba ter Maribor in Ljubljana. Kako je s tem točkovanjem? — Za točkovni sistem morajo biti borci v ekipi precej izenačeni, če hočejo kaj doseči, 10 točk pribori moštvu tekmo-valec, ki zmaga z »iponom«, 7 točk za zmago z »wazarijem«, 5 točk lahko prinese tehnična premoč, za neodločeno borbo pa borca ne prejmeta nobene točke. Kakšne so želje Ljubljane v tem prvenstvu? — Po prvem kolu, ko smo premagali Partizana in Mladost, oba favorita, smo naenkrat postali glavni kandidati za prvo mesto. Bomo videli, kako bo kaj danes v Sarajevu proti Bosni in Zeljezničarju. Upamo, da bomo tudi ta dva tekmeca premagali. Bosna je nevarnejša od Zeljezničarja. V kakšni formi so ljubljanski tekmovalci? — V Nemčiji so se najbolje izkazali Macarol, Gale, Pogačnik in Žnidaršič. Ti tekmovalci so s precejšnjo lahkoto »premetavali« svoje nasprotnike. Macarol je v vrhunski formi! Zapišite, da se bosta v kratkem vrnila z odsiuženja kadrovskega roka Maček in Pišler, ki bosta brez dvoma precejšnja okrepitev moštvu. Ali fantje veliko trenirajo? — Trenirajo zavzeto, zagrizeno, z voljo po prvenstvu. Vendar moram poudariti, da imajo Ljubljana, 22. dec. — Včeraj popoldan je bila v prostorih ZTKS v Ljubljani seja IO KZS. V prisotnosti tri četrtine članov so najprej pregledali delo KZS in njenih organov v pretekli sezoni. Največ pozornosti so posvetili ženski košarki, ki je v naši republiki izredno nazadovala in je v nastali kriztov nevarnosti celo obstoj ženske republiške lige. Sklenili so, da morajo imeti vsi klubi I. in II. republiške lige ženske ekipe, ki morajo tekmovati v tekmovanju, za katerega imajo kvalifikacijo, sicer tudi člani tistega kluba izgubijo pravico nastopanja. V nadaljevanju so v celoti sprejeli predlog koledarja 1964, MEDNARODNI TURNIR V WATERPOLU Najboljša reprezentanca Budimpešte Zagreb, 22. dec. — V počastitev dneva JLA je bil včeraj in danes v Zagrebu tradicionalni waterpolo turnir, na katerem so sodelovale reprezentance Budimpešte, Beograda, Zagreba in Splita. Nastopili so skoraj vsi jugoslovanski in madžarski olimpijski kandidati. Po prvih dveh kolih ima za osvojitev prvega mesta največ možnosti reprezentanca Budimpešte, ki je prikazala tudi sicer najboljšo igro. Rezultati prvih dveh kol: Zagreb : Beograd 3:1 (1:1, 1:0, 1:0, 0:0), Budimpešta : Split 8:1 (1:0, 1:0, 4:0, 2:1), Budimpešta : Beograd 3:1 (1:0, 2:0, 0:0, 0:1), Zagreb : Split 3:1 (1:0, 0:1, 2:0, 0:0). ki so ga pripravili predstavniki klubov na svoji seji v preteklem letu. Tudi v prihodnje bo prva republiška liga imela 10 članov. Prvo kolo bo na sporedu že 12. aprila, tekmovanje pa bo zaključeno 13. septembra s tem, da bodo tri povratna kola odigrana že v spomladanskem delu. Sprejeli so tudi sklep, da morajo biti vse tekme, republiške lige v primeru slabega vremena odigrane v telovadnicah, ki jih bo predhodno registrirala KZS. Ustreznih telovadnic je že kar zadovoljivo število, tako da to predstavlja že prvi korak v prehod na zimsko sezono. Prav tako pa bo v bodoče prvak SRS prejel prehodni pokal, ki je bil tudi letos že prvič podeljen moštvu Slovana. Prvenstvo mladincev bo 28. junija, mladink pa 21. junija. V tej zvezi.je pomemben sklep, da lahko. mla--dinci in mladinke nastopajo v mladinskih moštvih, čeprav bi predhodno tekmovali v članskih moštvih. Zaključno prvenstvo Slovesna akademija v Mariboru Maribor, 22. dec. — V počastitev 100-letnice telesne vzgoje v Sloveniji in dneva JLA je bila danes v veliki unionski dvorani slovesna telovadna akademija, katere so se kot gostje udeležili tudi odlični telovadci iz Ljubljane: Cerar, Šrot, Brodnik in Kiissl. Naši najboljši telovadci so nastopili na drogu, bradlji in konju. V času ko to poročamo, so na sporedu ritmične sestave domačih vrst Partizana, uvodoma pa je prisotne pozdravil predsednik Okrajne zveze Partizan tov. Kranjčič. pionirjev bo 27. septembra, polfinalna turnirja pa bosta 14. junija. Vsi prisotni so sprejeli tudi kandidaturo Olimpije za izvedbo prvenstva SRS za pionirje ter Branika za ustrezno prvenstvo mladincev. Prav tako pa so se vsi prisotni močno zavzeli, da bi KZS omogočila nabavo gumijastih žog, s katerimi naj bi bila odigrana vsa prvenstva. Ob zaključku je KZS podelila zaslužnim delavcem in slovenskim reprezentantom zlate plakete, med njimi tudi novinarjem, ki so mnogo doprinesli k popularizaciji košarke. Hokejisti Olimpije na tujem Ljubljana, 22. dec. — Hokejisti Olimpije so izkoristili premor v zvezni hokejski ligi- ter odpotovali na krajšo turnejo v Zahodno Nemčijo in Avstrijo, kjer so odigrali štiri tekme. Rezultati posameznih srečanj: Zeli am See : Olimpija 10:0 (2:0, 5:0, 3:0), Miesbach : Olimpija 7:4 (4:4, 1:0, 2:0), Rosenheim : Olimpija 6:2 (2:0, 2:0, 2:2), Salzburg ! Olimpija 1:3 (0:1, 1:0, 0:2). Strelci za Olimpijo: Radin 1, Repina 2, Jakopič 2, Gruden 1 in Aljančič 3. Kljub neugodnim rezultatom je bil trener Olimpije Kuna zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Turneja je bila sicer naporna, saj so odigrali v 5 dneh kar 4 tekme, kljub temu, pa mu je uspelo vigrati moštvo s posebnimi taktičnimi zamislimi v okviru nadaljevanja zvezne hokejske lige. Presenetili so predvsem mlajši igralci, saj se je mlada napadalna trojica Jakopič in brata Aljančič pokazala v izredno dobri luči. Nedeljske športne brzojavke CELJE (KJ) OZTK Celje je danes zaključila 3-dnevni smučarski seminar za vodnike, vaditelje in učitelje smučanja v celjskem okraju. Udeležba tega seminarja je bila nadvse zadovoljiva: kar 46 smučarskih delavcev iz vsega okraja se je prijavilo. Udeleženci so se pod vodstvom kvalitetnih smučarskih učiteljev seznanili z vsemi novostmi osnovne in nadaljevalne šole. V okviru seminarja so se udeleženci pomerili v slalomu. Zmagal je Nunčič (Ce) pred Zakršnikom (Sošt), Remškarjem (Bele Vode) in Debeljakom (Ce). LJUBLJANA (SB) V okviru II. slovenske judo lige je bil danes v Sercerjevem domu dvoboj med Partizanom (Šiška) in Mariborom II. Zmagali so domačini s 13:11. V drugi tekmi, ki bi morala biti med Ljubljano H in Impolom iz Slov. Bistrice, pa gostje niso hoteli nastopiti, iz nam neznanega vzroka. Sodnik Šubic je oba kluba prijavil disciplinski komisiji JZS. MARIBOR (PK) Pod Pohorjem je bil danes na sporedu xm. patrolni tek, ki ga prirejata Okrajna zveza* za telesno kulturo in Okrajna zveza Partizan Maribor. Na 600 m dolgi progi je danes nastopilo 37 ekip, med njimi ena mladinska. Že tretjič zaporedoma je zmagala ekipa predvojaške vzgoje občine Tabor I in osvojila prehodni pokal v trajno last. Zmagovalna ekipa je zbrala 210 točk, in so zanjo nastopili: Ules, Damijan-ko in Kirgiš. Drugo mesto je zasedla ekipa predvojaške vzgoje ob- čine Tabor III. 184,5, tretja pa kasarna 22. december I 163 točk. Med mladinci je zmagal Partizan Fram 113 točk. (PK) Namizni tenis —- V obeh ma-x riborskih namiznoteniških sindikalnih ligah so končali z jesenskim delom tekmovanja. V I. ligi so premočno zmagali Invalidi, ki niso izgubili nobenega srečanja, v n. ligi pa je presenetila Hidromontaža II. Najboljši posamezniki v jesenskem delu prvenstva so bili: Tušek, Za-gorac, Pevec, Gojkovič, Štern in Matijevič. Lestvici po jesenskem delu prvenstva — I. liga: Invalid 20, TAM I. 18. MTT, Metalna in TAM III. po 12. B. Kidrič, Prehrana in Slikoplesk po 8, Himo in TAM III. po 6 ter Elko 0. II. liga: Himo IT. 18, Livarna 16, TAM IV, B. Kidrič II. 12, Sladki vrh, Zlatorog in Elko II. po 6, Slikoplesk 4 in' Mepa 0. Na namiznoteniškem turnirju »•Maribora« je med ekipami zmagala Višja tehniška šola, med posamezniki pa Bajec (»-Maribor«) v skupini A ter Hojnik (VTŠ) v skupini B. Rokomet — Na občnem zboru rokometašev Branika so sklenili, da bodo v bodoče poizkusili doseči čim višjo kakovost. To bodo skušali uresndčltti - s pomočjo profesionalnega trenerja, ki bi naj že v najkrajšem času prevzel vadbo črno-belih. V prvih poletnih mesecih bodo tudi asfaltirali mali stadion v Ljudskem vrtu. Precej sprememb je tudi v upravnem odboru kluba, saj je zagrabilo za delo nekaj novih šDortnih delavcev. Nova predsednica RK Branik je znana mariborska športna delavka Hilda Švajger. Naši olimpijci od jutra dovečera Vsaik vrhunski športnik, ki hoče dosegati dobre rezultate, si mora porazdeliti svoj delovni dan tako, da bo zadostil zahtevam modernega treninga, po drugi strani pa ne sme kot pasivni spremljevalec stati ob strani in gledati, kako tečejo pomembni dogodki vsakodnevnega življenja v naši družbi. Naši olimpijci stojijo pred odgovorno nalogo, saj je Innsbruck tik pred vrati. Izbrali smo štiri olimpijske kandidate, ki so nam v razgovoru marsikaj zaupali, presenetljivo odgovarjali na posamezna vprašanja, bili odkriti do samega sebe in vsakdo, ki bo prebral te vrstice, si bo lahko ustvaril pravilno sodbo o delu in življenju olimpijca od jutra do večera. In to je bil namen naših razgovorov s štirimi olimpijci: alpinčem Lakoto, ska-kalcem Zajcem, tekačem Cvetom Pavčičem in hokejistom Tišlerjem. '• CVETO PAVČIČ: Cveto Pavšič ima srečo. Je med maloštevilnimi tekači, ki si lahko s Fičkom poiščejo snežno odejo za trening t ' ’ ■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v VIKI TlSLER: I Marsičemu se moram odpovedati ■ ■ s s & E Kadar se hočeš pogovoriti s športnikom, so po navadil vselej težave. Tekaš od igrišča do njegovega doma, alt v šolo, tovarno, ustanovo, pa še po navadi nimaš sreče. Tišlerja smo poiskali v šoli, kjer je imel vaje iz kemije. Kljub pouku je predavatelj dovolil Tišlerju tale pogovor. Najprej je beseda stekla o šoli. Viki ima razen sobote in nedelje vsak dan pouk od 5.45 ure zjutraj pa do 14 ure popoldan. Sicer pa kar po vrsti, kakor so bila zastavljena naša vprašanja. Kako je z vašo šolo? Obiskujem 4. letnik tehnične srednje šole — metalurška smer — na Jesenicah. Letos me čaka diploma. No, ker že vemo, da toliko časa prebijete v šoli, kako študirate prav sedaj, ko je polha hokejska sezona? Kljub kakšnemu spodrsljaju študij lepo teče. Ne vem kako bo z diplomo? Nekoliko mi je delala preglavice matematika, zdaj pa imam inštruktorja, ki mt pomaga. Največji nroblem je metalurška tehnologija. Kdaj laže študirate: v sezoni ali izven sezone? Povsem jasno, poleti se bolj zagrizem v študij, ker se zavedam, da moram nadoknaditi zamujeno. Ali ima šola razumevanje za športno udejstvovanje? Vodstvo šole ima za nas športnike polno razumevanje. Kaj pa vaš popoldanski čas? Po kosilu imam do 15. ure nočitek, vendar v tej uri preberem najnovejše vesti, seveda športne. Kaj pa učenje? No, lepo po vrsti, saj vam pripovedujem. Potem phide učenje in priprava za naslednji dan. Ob 17. uri je po navadi trening in ko se vrnem, je spet knjiga v mojih rokah. Vidimo, da ste močno zaposleni, kako je s počitkom? Spat grem že ob 21. uri, saj sem vam že na začetku povedal, da se moj pouk začne ob 5.45 uri zjutraj. Je to vaš vsakodnevni delovni načrt? Razen sobote in nedelje. Rad zahajam v kino in poslušam zabavne melodije. Kolikokrat trenirate na teden? Naše moštvo ima petkrat na teden trenign, medtem ko sem jaz na ledeni ploskvi le štirikrat tedensko. En trening zaradi študija zaostane. Prosim, upoštevajte, da pridejo v poštev še tekme. Kakšni so odnosi med igralci v moštvu in reprezentanci? Moštvo, ki hoče doseči uspeh, mora biti zlita celota. Odnosi morajo biti tovariški. Večkrat pride do nesoglasja, egoizma, kar čutimo v reprezentanci. Kako Je z vašo opremo? Hokejisti morajo biti dobro zaščiteni. Naša oprema je stara že 8 let. Čeprav je bila tedaj ena najboljših, danes ne ustreza več. Na Švedskem sem videl razliko sodobne\ in stare opreme. Mislim. da je treba za nastop v Innsbrucku nabaviti boljšo opremo. • Za konec še vprašanje o vašem zasebnem življenju. Čemu bi se posvetili, če bi imeli več časa? Želim si več zabave, tako pa se mora športnik marsičemu odpovedati. Doslej še nisem bil dobro opremljen Športno udejstvovanje olimpijskega kandidata Cveta Pavčiča je nadvse pestro. 30-letni sekretar OZTK Ljubljana se aktivno ukvarja s smučanjem 10 let. Mimo tega ga poznavalci športa poznajo tudi kot odličnega atleta, saj je leta 1955. med drugim dosegel tudi republiški rekord na 3000 m steeple-chase. Razen s smučarskim tekom se zdaj aktivno ukvarja še z rokometom in igra pri rokometnem, klubu Olimpija. V kratkem razgovoru nam je popisal, kako preživi dan, ki je razumljivo v znamenju olimpijskfih iger. Kdaj se prične vaš delovni dan? Vstajam zjutraj ob 6.30 in se takoj umijem z mrzlo vodo do pasu. Težko vstanem in šele hladna prha me popolnoma prebudi. Kaj je nato na vrsti? Služba od 7. do 14. ure. V službi imajo veliko razumevanje za trening in tekme, vendar imam večkrat sam občutek obveznosti in odgovornosti in bi se lahko celo bolj posluževal ugodnosti in možnosti, ki mi jih nudijo. Zdaj ko sem v Ljubljani, mi v službi omogočajo, da končam z delom ob 12.30, nato grem na kosilo in potem na trening. Kako je z vašo prehrano? Hranim se doma. Zena mi pripravlja dobro in okusno hrano. Za- nimivo je, da doma nimam takšnega teka, kot če smo nekje na skupnih pripravah. Ne vem ali je temu vzrok nervoza dir kaj drugega, vendar dorria ne morem pojesti toliko, kolikor mislim, da bi moral, čeprav imam za to možnost. Doma pojem približno 3500 do 4000 kalorij. Koliko časa posvetite treningu? Ce smo v Ljubljani, potem je treba iti precej daleč, da najdemo ustrezne terene. Zdaj treniramo, v bližini bivše pionirske železnice^ Naše zborno mesto je v Kosezah. Dan je zdaj kratek in nam ostane komaj ura in pol za trening. Moram reči, da me pri treningu v Ljubljani zelo ovira megla in nesnaga v zraku. Sem namreč občutljiv na bronhijih in mi to povzroča težave. Trening nekje zunaj na skupnih pripravah je bistveno drugačen. Zahteva večji napor, vendar ima človek čas na predpripravo, pa tudi za počitek. Povejte še nekaj besed o vaši opremi? To je posebno poglavje. Nihče od tekmovalcev nima opreme kot jo mora imeti državni reprezentant. Kar nastopam, še nisem bil dobro opremljen. Res je, da je situacija v zadnjih dveh letih nekoliko boljša, vendar se morajo posamezniki še vedno zadovoljiti š tem, kakor se pač znajde klub. Največkrat klubski kolegi kupujejo v tujini smuči, kakršnih pri nas nimamo. Kakšne maže uporabljate? S tem je še slabše. Domača proizvodnja po kvaliteti še vedno ne ustreza, zato tekmovalci kupujemo maže v tujini za dnevnice, ki jih dobimo. V tujini je takih vrst maž mnogo in nihče od nas ni navajen na eno samo vrsto. Problem pa je tudi v tem, da na treningu varčujemo z mažami in si he upamo namazati tako kot bi morali, saj bi jih nam sicer zmanjkalo za tekmovanje, V tem je torej bistvo tolikokrat opisanega »zamazanja«. Maže so tudi zelo drage, saj stane tuba »Plistra« približno 750 din, ki pa jo porabiš za en trening! Cernu vsemu se morate odpovedati? Seveda je najbolj hudo prizadeta družina, saj sem doma zelo malo. Kdaj sem bil zadnjič v gledališču in kinu pa že ne pomnim. Edina zabava je kdaj pa kdaj sosedova televizija. In kdaj zaključite vaš delovni dan? Zvečer so na vrsti še časopisi, seveda na prvem mestu športni dogodki. Zanimajo pa me tudi ostala področja. Za boljšo knjigo pa skorajda ni časa. Nekako po 22. uri pa je treba v.posteljo. Peter Lakota veliki ljubitelj lahke glasbe med pevkama Barbaro Jarc in Katjo Levstik . 1 1 PETER LAKOTA: ' , Počitek je izredno pomemben aMHUHHHMHHHHHBI a m Našega alpskega reprezentanta, Petra Lakoto, ali kakor mu pravijo po domače »Peti-«, je bilo treba poiskati kar na domu. Bilo je bolj malo upanja, da bo sredi popoldneva doma. Toda, na srečo je vrata odprl