Poflliilnn piafiant t prtOTfnl Leto XVn., št. 138 LJubljana, sreda 17. junijal93fc o pra vniStvo: Mjuoijana, tinafljeva ulica — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3126, 3126*' Loseratni oddelek: LJubljana, Selen-durgova tli. 3. — Tel. 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka nUca St. 11- — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ufica tt. L — Telefon St. 190. HaCuni pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11342, Praga čislo 78.180, Wien St 105241. Cena 2 Din Izhaja vsak ^nn, razen ponedeljka. Naifrtntnn znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica U. Telefon št 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 3-Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Nova ustava Sovjetske zveze Sovjetska vlada je ravnokar objavila zakonski načrt za izpremembo ustave, s katerim se bosta bavila na poletnem zasedanju Zvezni sovjet in Sovjet narodnosti, odnosno njiju izvršni organi, predsedstvo obeh zbornic, iz katerega je sestavljen stalni Centralni k vršni odbor. Na zapadu se zopet glasi polno priznanje Stalinu, ki da ume prisluhniti potrebam javnosti in sam da pobudo za preosnovo. preden zadeva zadobi tako obliko, da bi pomenila odločno zahtevo najširše javnosti. Naj je ta hvala upravičena ali ne, tajiti se ne da dejstvo, da v Rusiji prihaja pobuda za rešitev velikih vsedržavnih problemov od zgoraj. Izredna spretrost sovjetskih vlastodržcev je ravno v tem, da se lotijo reševanja vsakega problema. še preden javnost začuti perečo potrebo rešitve. Preosnova sega v nekaterih panogah tako globoko, da se še dotika meje socialistič-neg-a družabnega ustroja, na drugi strani pa vrača ljudstvu toliko pravic, da jo je znani francoski pisatelj Romain Rolland nazval uresničenje prave demokracije na temelju svobode, enakosti in bratstva. V panogi notranje razdelitve je število samostojnih republik, tvorečih Sovjetsko zvezo (SSSR), ki imajo pravico, da po svoji volji kadarkoli izstopijo iz zveze, narastlo na enajst, proti prejšnjim šestim. Zakavkazje in Srednje Azija sta bila ponovno razdeljena. Iz nekdanje samostojne zakavkaške republike so se razvile tri: Armenija, Gruzija in Azerbajdžan, v zakaspijskem kraju pa sta bili kazaška in kirgiška republika izločeni iz Ruske federacije, iz Uzbeške pa Taclžiška republika, vse tri so takisto postale samostojne članice Sovjetske zveze. Med enajstimi člani je sedaj pet starih (Rusija. Ukrajina Bela Rusija, Uzbekistan in Turkmenistan) ter šest novih (Gruzija. Armenija in Azerbajdžan, nastale iz prejšnje zakavkaške republike, v srednji Aziji pa Kazakstan, Kirgizistan in Tadžikistan). Ta razdelitev se je morala izvesti deloma iz Tipravno-tehničnih ozirov, n. pr. pri Kazak-stanu. v ostalih primerih pa iz bojazni, da ne bi med narodi združenimi v eni republi- i, nastala opasna narodnostna borba. Vis ljub posameznim samostojnim republikam pa velja za vso zvezo samo enotno zvezno državljanstvo. Členi novega ustavnega načrta, ki govore o temeljih socialistične družbe kot osnove SSSR. so ostali v bistvu nespremenjeni, le da se je določila strojra meja med državno lastnino ter lastnino kolektivov in zasebnikov. Kot dopustna zasebna lastnina se priznava majhno gospodarsfvo kmetov in obrtnikov, ako ti ne izkoriščajo dela svojih sodržavljanov in jim služi ta imovina le za osebno preživljanje. Takisto tvorijo dovoljeno osebno last zaslužek iz dela. prihranki, hiša ter k njej spadajoče crosporlnrstvo in predmeti osebne vporabe. V teh členih je tudi določena različna izmera plače po sposobnostih in delu. Ponovno je poudarjeno svetopisemsko načelo: Kdor ne dela, naj tudi ne je. V pogledu zakonodavne moči določa načrt ustanovitev novega organa v Vrhovnem svetu, ki bo nadomestil dosedanje Kongrese sovjetov. To bo novi sovjetski parlament. česar poslanci bodo voljeni za štiri leta. in sicer po en zastopnik na 300.000 prebivalcev. Poleg njega bo obstojal še Sovjet narodnosti, v katerega pošilja vsaka izmed samostojnih republik po deset zastopnikov, vsaka avtonomna republika po pet in vsako narodnostno okrožje dva člana. Sovjet naroinosti je doslej zboroval sočasno z zveznim sovjetom. toda v ločenih zborova-liščih in je imel nalogo čuvati, da ne bi kak ukrep ali zakon oškodoval interese te ali one narodnosti. V zveznem sovjetu so imeli večino Rnsi. Ukrajinci in Belorusi. v Sovjetu narodnosti pa je bila ta 7p,% vsega prebivalstva tvoreča v<»fina v manjšini. To funkcijo bo Sovjet narodnosti obdržal tudi nadalje, določeno pa je tndi. da mora biti vsak zakonski predlog sprejet v obeh zbornicah z absolutno večino, da postane zakon. Vrhovni svet si v skupnem zasedanju obeh zbornic izvoli predsedstvo in šele ta korporacija, obstoječa iz 37 oseb (predsednika. podpredsednikov, tajnikov in 31 članov). ima vso moč državne eksekutive. Predsedstvo sklicuje in razpušča Vrhovni sovjet razglaša zakone, razpisuje nove volitve. odieja potrebne plebiscite po lastni uvidevnosti ali po zahtevi katere izmed zveznih republik, postavlja najvišje poveljnike oborožene sile. podeljuje odlikovanja in amnestije, imenuje in odstavlja diplomatske zastopnike, ratificira pogodbe, odreja za primer tujega napada splošno mobilizacijo in potrjuje ali ukinja ukrepe narodnih komisarjev. Enake Vrhovne sovjete in predsedstva si izvoli tudi vsaka izmed 11 zveznih republik, le da je njihova kompe-tenca omejfna samo na odločevanje o potrebah dotičnih zveznih republik. Popolnoma konformno je sestavljena tudi vlada avtonomnih republik, pri tem jp delokrog slednjih seveda Še boli omejen. Zvezne in avtonomne republike imajo enodomni sistem. Kot najvišji eksekntivni organ fungira pri vsakem Vrhovnem svetu Sovjet narodnih komisarjev m sicer ima SSSR svoj Sovjet narodnih komisarjev, vsaka zvezna republika pa zopet svojega. Te korporacije imajo značaj naših vlad. Povjet narodnih komisarjev voli vrhovni sovjet izmed sebe, vlado ITALIJA PROTI VSAKI KONCESIJI ZA UKINITEV SANKCIJ Društvo narodov naj prizna italijansko aneksijo Abesinije kot že izvršeno dejstvo in ukine represalije proti Italiji Rim, 16. junija, o. Tukajšnji listi se z vso vnemo havijo z razvojem problema, ali bodo sankcije ob koncu meseca vendarle ukinjene. Kakor kažejo poročila iz Londona in Pariza, eo tamkajšnji odgovorni politični krogi spričo drugih vedno bolj perečih evropskih vprašanj nekako prisiljeni, da spravijo itali,jansko-abesinski problem in vprašanje sankcij vendar že enkrat z dnevnega reda. Po mnenju italijanskih listov bo francoska vlada 6edaj vendarle nekaj sitorila za ukinitev sankcij, čeprav opozarjajo njihovi pariški poročevalci na popolno neodločnost novega režima v tej stvari ter na zahteve socialističnega tiska, da poizikusi francoska vlada izbiri iz te zadeve zase čim več koristi. »Giornale d' Itali a« seveda ostro kritiku je namene francoskih levičarjev in pri-pcmdnja, da 60 se jim v tem pridružili celo nekateri desničarski krogi, ki imajo še vedno besedo pri francoskih zunanjih političnih stvareh. Tako opozarja na pariški »Fi-garo«, ki zahteva, da naj se sankcije ne ukinejo takoj, nego šele tedaj, če bo Italija pristala na nekatere koncesije v korist Franciji in Angliji. Pogoji, pod katerimi naj bi Francija pristala na ukinitev sankcij, naj bi bili po mnenju pariškega desničarskega lista naslednji: 1- Italija ne sme zahtevaiti z brutalno kretnjo pristanka Društva narodov na italijansko aneksijo Abesinije. 2. Itailija ne sme zahtevati, naj inozemska poslaniki, akreditirani v Rimu, predlože na rimskem dvoru nova akreditivna pisma, v katerih bi njihove vlade priznale italijanskega kralja za abesinskega cesarja. 3. Italija naj se prične s pariško in londonsko vlado pogajati o vseh vzhodno-afri- ških vprašanjih, ki se neposredno ali posredno tičejo tudi obeh zapadnih evropskih držav, obenem pa tudi o vseh sredozemskih in srednje-evropskih problem&. Glasilo zunanjega ministrstva odgovarja z vso ostrostjo na »Figarove« pogoje in trdi, da hočejo sedaj Francozi od Italije nekaj izsiliti. Italija je dosegla svojo zmago kljub sankcijam in zaradi tega ne bo pristala na nikakršne kupčije. Takšno izsiljevanje je bilo, čeprav bi ne bilo častno, mogoče tedaj, ko je bil nož še nastavljen na grtlo Italiji- Sedaj je nož odstranjen in v abesinskem vprašanju si Italija od nikogar ne bo dala ničesar diktirati. Tudi vsa ostala vprašanja, za kaiterih trredftev je potrebno italijansko sodelovanje, bo tTeba presojati z realnega vidika, ne pa s stališča kakšnih političnih ali dTugih prestižev. Tudii agencija Štefani je objavila prav takšen resume stališča italijanskih odgovornih političnih faktorjev. V njem pravi, da Italija v primeru ukinitve sankcij ne bo sprejela kakor kakšno darilo nepravičen ukrep, zaradi česar morajo biti ukinjene. Zato tudi nii dkrižna pristati na nobeno protiuslugo. Sploh vzhodno-afriški problem ne sme posftati predmet kupčij. Šele, ko bodo sankcije ukinjene in priklica na znana obsodba, se bo Italija vrnila k sodelovanju v Evropi in v Ženevi. Šele, ko bo v Ženevi sprejeta resolucija o ukinitvi sankcij, bo italijanska vlada sklepala o svojem nadaljnjem ravnanju. Tudi italijansko izvršeno dejstvo v vzhodni Afriki mora ostati nedotakljivo. Italija ne bo pristala na nikakršna Dogajanja o svoji že izvršeni aneksfjii 'Abesinije. Tudi it«o dejstvo mora Evropa sprejeti brez vsakih pogajanj in brez vsake rezerve. Grožnja z zbližanjem z Nemčijo Rim, 16. junija. w. Italija se bo sedaj z vsem poudarkom svojih sil vrnila k evropskim problemom, kakor se lahko sklepa iz uvodnika današnjega »Giornala d'Italia«, ki je globoko odjeknil v vBeh političnih krogih. Po likvidaciji starih in novih računov s suženjsko državo Etiopl. jo, bo sedaj Italija obrnila svoj pokret v Evropo, da bo tudi tukaj saldirala račune, se začenja članek z naslovom »Nemčija«. Ta proučitev bo mirna, spravljiva in od_ govorna. Italija bo znala, ne kakor sank-cionisti, strogo ločiti Abesinijo in Evropo. Gayda izreka nato polno priznanje Avstri. ji, Madžarski in Albaniji za njihovo pravo politično prijateljstvo in izjavlja, da se bo Italija pri proučitvi položaja najprej obrnila v Nemčijo, ki je pokazala v zgodo_ vinski hudi uri za Italijo ter njene pravice in potrebe polno razumevanje ter se je uprla vsakemu pritisku za vstop v fronto sankcijskih držav. V velikih tre_ nutkih, ki so odločilni za usodo naroda, se lahiko meri efektivna stopnja mednarodnega političnega prijlateljstva. Italija sprejema svobodno izbrano stališče nem_ škega naroda z zadovoljstvom na znanje, toda v tem trenutku se lahko prouči tudi že razpoloženje obmejnih narodov. Sedaj je prišla ura za to proučitev. Italija ima dovolj potrebnih podatkov, da lahko izre_ če svojo sodbo o mednarodnih odnošajih. Te podatke so ji dale vlade in narodi sami v roke pri najrazličnejših prilikah v času, ko je bila v vojni z Abesinijo. Italijanski poslanik pri Delbosu Pariz, 16. junija. AA. Zunanji minister Yvon Delbos je sprejel dopoldne italijan_ skega poslanika Ceruttija. Sestanek je zbudil veliko zanimanje v političnih kro_ gih, kar poudarja tudi nocojšnji »Pariš Soir«, ki pravi, da se je hotel francoski zunanji minister pri tej priliki informirati posebno o stališču, ki ga bo zavzela Kalija do Društva narodov in o njenem sta_ lišču v srednjeevropskih vprašanjih za primer, da se sankcije popolnoma ukinejo. Kaj bo storila Anglija? V pričakovanju vladne izjave o bodoči zunanji politiki glede na sankcije in nameravano reformo Društva narodov London, 16. junija, o. Več listov opozarja danes na okoliščino, da se Italija ne zadovoljuje več le s tem, da se v Ženevi ukinejo sankcije, kakor je zahtevala že pri poslednjih diplomatskih razgovorih Grandija z Edenom v Londonu, nego zahteva sedaj tudi že popolno priznanje aneksije abesinskega ozemlja, kakor tudi. da naj Društvo narodov prekliče znano proglasitev Italije za napadalko. »Times« pravi v svojem uvodniku. da bi se morala ta pot Društva narodov v Kanoso. kakor si jo predstavljajo v Rimu. izvest: " obliki splošne reforme, s katero naj bi se rešilo obenem tudi vprašanje Društva narodov in Nemčije. Spričo teh novih okoliščin vedno bolj na-rašča zanimanje angleške javnosti za napovedano zima nje-politično debato v spodnji zbornici v četrtek. Med tem je vlada izdala celo serijo demantijev, v katerih poudarja, da ni niti govora o kakem nesoglasju v vladi, temveč se samo izmenjavajo osebna mnenja posameznih članov vlade, ki se vsi strinjajo v tem, da je treba vso vzhodno-afriško afero s sankcijami vred vendar že enkrat na nekak način spraviti z dnevnega reda. Predvsem ne more biti govora o tem, da bi nameraval Eden podati ostavko zaradi zadnjih znanih Čhamberlainovih izjav proti sankcijam. Oba ministra sa prav v zadevi sankcij popolnoma strinjata. Listi pa tudi širša javnost teh komentarjev niso sprejeli s popolnim zaupanjem. Zvedelo se je, da bodo laburisti v spodnji zbornici predlagali nezaupnico vladi, ker se pripravlja na izpremembo zunanje politike, tedaj voli parlament, kar je vsekakor zanimiva posebnost. Vsa sodišča morajo imeti ljudske prised-nike Nadzor nad sodstvom ima. najvišje sodišče, katerih člane izbere Vrhovni sovjet na pet let. Enaka ureditev velja za vsa sodišča zveznih in avtonomnih republik ter za okrožna in krajevna sodišča. Sodnike voli povsod dotični sovjet za dobo petih let. Razprave se vodijo v jeziku, ki je v dotični republiki večinski jezik, vsaka stranka, ki ne obvlada dotičnega. jezika, se sme posluževati svojega materinskega jezika. Sodniki so neodvisni . in razprave so javne, v kolikor zakon ne določa izjem. V poglavju o osnovnih pravicah in dolžnostih sovjetskih državljanov, je določeno, da imajo ti pravico do dela in do plače, primerne kakovosti in količini izvršenega dela. Pri sedemumem delavniku ima sovjetski državljan pravico na dopust za odpo-čitek in osvežen je ter pravico za preskrbo za primer onemoglosti in za starost. Šolski obisk je brezplačen in obvezen. V pogledu odnošajev med narodnostmi in plemeni zakon ostro prepoveduje vsako ome- jevanje pravic ali dovoljevanje prednosti, ki bi temeljilo na narodnostni ali plemenski pripadnosti. Sovjetska žena je popolnoma ravnopravna moškemu. Ob popolni ločitvi cerkve od države jamči zakon vsem veram svobodo, enako pa tudi protiverski propagandi. Svoboda besede in tiska je zajamčena le v toliko, v kolikor ne nasprotuje interesom delovnega sloja ali temeljem socialističnega družabnega, reda. Nedotakljivost osebe in stanovanja ter pisemska tajnost je takisto zajamčena z zakonom. Volitve v vse korporacije. od najvišjih do najnižjih, se vrše na temelju splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Vsak 18 let stari državljan hna polno aktivno in pasivno volilno pravico ne glede na spol. narodnost ali plemensko pripadnost. Izvzeti so samo duševno bolni in oni. ki jim je na temelju pravoreka sodišča odvzeta volilna pravica. Ta določba je ena izmed najvažnejših. ker se s tem vračajo politične pravice stotisočem. ki iz političnih razlogov niso smeli voliti ali biti izvoljeni. Doslej niso imeli volilne pravice duhovniki vseh ver, trgovci, bivši polcijski stražniki, orožniki, ki nikakor ne bo v skladu z Interesi in prestižem Velike Britanije. Vladna glasila sicer poročajo, da znašajo angleške materi-jaine izgube zaradi sankcij 20 milijonov funtov šterllngov ln da sankcije na drugi strani niso doseerle pričakovanih političnih ciljev. toda vse to, kakor tudi škoda, ki so jo imele zaradi sankcij ostale sankcijske države, gre več ali manj na rovaš Anglije same, ki je sankcije forsirala. da s pomočjo Društva narodov in njegovih članov ščiti prvenstveno svoje interese v vzhodni Afriki. Po najnovejših informacijah iz službenih krogov namerava prvi admiralski lord Hoare takoj po ukinitvi sankcij v Ženevi odrediti umik angleškega domovinskega brodovja iz Sredozemskega morja. V vzhodnem Sredozemlju bo ostalo le še nekaj angleških ladij zaradi nemirov v Palestini in pogajanj z Egiptom. Angleški vojni minister o resnosti položaja London, 16. junija d. Vojni minister Dulf Cooper je imel včeraj na banketu prometnih interesentov senzacionalen govor, o čegar vsebini menijo, da so jo diktirala stremljenja vlade, za čim bolj ugoden izid novačenja. Vojni minister je poudaril, da je sedanji mednarodni politični položaj mnogo bolj resen, kakor pa je bil leta 1914 Zato je v teh okoliščinah dolžnost odgovornih politikov opozoriti narode na nevarnosti, ki jim groze. Ce se govori, da se ljudem ne sme zbujati bojazen, potem je prav nasprotno res. Po njegovem mnenju je dolžnost odgovornih ljudi, da opozore angleški narod na vso resnost sedanjega položaja. Nihče, ki ga v resnici pozna, ne more oporekati upravičenosti tega stališča. Žal so v Angliji mnogi ki se ne upajo pogledati resnici v oči. Avstralija za ukinitev sankcij Melboume, 16. junija. AA, V avstralskih političnih krogih še ne poznajo vsebine note, ki jo je avstralska viada včeraj brzojavno poslala preko svojega glavnega, komisarja v Londonu britanski vladi, prevladuje pa mnenje, da se je izrekla za čim prejšnjo ukinitev sankcij proti Italiji. Stiske Blumove vlade Stavkovno gibanje povzroča francoski socialistični vladi še vedno mnogo skrbi Parii, 16. junija o- Stavkovno gibanje je silno omajalo politični prestiž Blumove vlade in rezultati zadnjih volitev že z daleka nimajo več onega pomena, kakor so jim ga spočetka pripisovali. Celo v vladi sami se je pojavil pesimizem, ki se kaže že v tem, da je vlada sklenila obdržati parlament na zasedanju vse do avgusta. Poučeni politični krogi naglašajo, da sedaj že niso več nezadovoljni le radikalni socialisti, nego celo socialisti sami. Velik pomen pripisujejo listi snočnji izjavi minstra Paula Faurea, ki je naglašil: >Ce bo prišlo do tega, da vlada ljudske fronte ne to sposobna realizirati svojega programa, bo parlament razpuščen in bo narod pozvan, naj se izreče za čisto socialistični program«. Levičarski listi poudarjajo že povsem resno, da se Francija nahaja na potu k socializmu. Stavkovno gibanje, ki bi ga že nekaj dni ne smelo biti več, povzroča vladnim pa tudi gospodarskim krogom še vedno mnogo skrbi. Čeprav se je v ponedeljek 6amo v Parizu nad 200 tisoč ljudi vrnilo v tovarne in podjetja, je v pariški okolici še vedno 75 tisoč delavcev, ki ne delajo. Pogajanja še vedno trajajo med zastopniki 32.000 nameščencev veletrgovin in njihovimi delodajalci. med delegati 10 tisoč privatnih na- meščencev pariških zavarovalnic in upravnikov teh podjetij. Več desettisoč ljudi stavka tudi še v tovarnah kemijske industrije, pri kmetijskih podjetjih in v tiskarnah. Pariz, 16. junija, w. Dočim so davi prišli na delo vsi nameščenci velikih zavarovalnih družb, se je v velikih klavnicah v Viletteu na novo začela stavka. Odgovornim obla-stvom povzroča veliko skrbi vprašanje, kako dobaviti zadostne množine bencina in težkega olja, ker počiva delo še v 60 odstotkih v vseh francoskih rafinerijah. Tudi v Bordeauxu so se danes na novo začele stavke. Vsak dan se priključuje stavkam delavstvo iz povprečno 20 obratov. Delbosov ekspoze prihodnji teden Pariz, 16. junija. w. V zbornici m tudi v senatu se bo prihodnji teden začela velika zunanje-politična razprava. Zunanji minister Delbos je ob otvoritvi današnje seje senata izjavil, da bo podal prihodnji teden v parlamentu obširen ekspoze o zunanji politiki vlade Ljudske fronte. Arabsko-židovska pogodba SalziSikat Iraški kralj Fejsal o glavnem vzroku sedanjega spora med Arabci in Židi London, 16. junija, o. Izjava iraškega kralja Fejsala poročevalcu židovskega lista »New Chronicle«, da je židovsko-arab-ska pogodba iz 1. 1912. čisto navaden fal-zifikat, je zbudila v angleški javnosti veliko senzacijo. Kralj Fejsal se je med svetovno vojno izneveril Turčiji in je stopil na stran Anglije na podlagi svojih dogovorov z znanim polkovnikom Lawrencejem. Takrat sta se dogovorila tudi o naseljevanju Židov v Palestini. Lawrence mu je predložil besedilo židovsko-arabske pogodbe, ki ga še danes čuva. Iz njegovega besedila je razvidno, da je pristal na kolonizacijo Židov v Palestini, toda s pripombo, da se ta pogodba uveljavi samo v primeru, če bodo velesile izpolnile svojo obljubo in omogočile ustanovitev velikega arabskega cesarstva. Polkovnik Lawrence je to pripombo v načrtu pogodbe namenoma prevedel v angleščino tako, da bodo velesile podpirale ustanovitev arabskega cesarstva, če Arabci pristanejo na obnovo židovske domovine v Palestini. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov sedanjega arabsko-židovskega spora v Palestini. častniki in uradniki starega režima, poljedelci in obrtniki, ako so bili obenem delodajalci. člani bivših belih armad itd. Pač pa imajo vojaki v aktivni službi neokrnjeno volilno pravico. Postavljanje kandidatur je pridržano stranki, strokovnim, prosvetnim in mladinskim organizacijam. Vsak poslanec mora poročati svojim volilcem, ki ga z večinskim sklepom lahko vedno odpokličejo. V glavnem smo našteli osnovne točke nove sovjetske ustave, o kateri je ruska javnost razpravljala že več mesecev in je od-' mev teh razprav bilo opaziti tudi v ostalem svetu. Pri tem je. povsem prirodno, da je načrt izven Rusije naletel na ironične opazke, podcenjevanje in precenjevanje, k^kr-gna je _ na zapadu v posameznih političnih skupinah usmerjenost do sovjetov. Vendar se že iz tega skoro objavljenega izvlečka vidi, da je Moskva na delu za likvidacijo dolgoletne oligarhične diktature. To je tudi zgovorno znamenje, da smatrajo moskovski oblastniki svoj režim za utrjen in globoko vsidran med narodi Sovjetske zveze. Kralj je poudaril, da je tedaj, ko je pred 17 leti pristal na takšno koncesijo v korist Židom, mislil predvsem na interese Arabcev, da pa je bil pozneje izigran. Zaradi tega nikakor ne gre, da bi ga kdorkoli klical na odgovor, češ, da se je izneveril svoji lastni besedi in da bi moral sedaj simpatizirati z židi. Maršal Badoglio zopet na delu Rim, 16. junija, d- Maršal Badoglio je najel zase in za ves glavni generalna štab v Fiuggiu, kopališču v bližini Rima, za tri mesece stanovanje, da bi 6e mogel popolnoma posvetiti svojemu vojaškemu delu. Posvetovanja generalnih štabov v Bukarešti Bukarešta, 16. junija, g. Posvetovanja šefov generalnih štabov držav Male antante, ki so se začela včeraj, bodo trajala ves teden in so posvečena izključno vpra_ šanjem, ki se v vojaškem pogledu tičejo skupnih interesov Male antante. V spremstvu šefov generalnih štabov sodeluje na konferencah veliko število vojaških stro_ kovnjakov. Ker gre za vprašan ja vojaškega sodelovanja, so seveda vsa pogajanja strogo zaupna. « Dr. Schacht v avdienci pri kralju Borisu Sofija, 16. junija. AA. Dopoldne je predsednik nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht obiskal predsednika vlade Kjuse-ivanova. Nato ga je sprejel v avdienci v poletnem dvorcu kralj Boris ki ga pridržal "na obedu, h kateremu je bil povabljen tudi nemški poslanik. Edisonov sotrudnik ubit Newyork. 16. junija AA. v Earet Orangeu je bil ubit pred svojo hišo znani iznajditelj in Edisonov sodelavec Makfa Murland. Morilec je oddal dva strela na svojo žrtev, nato pa izginil. Menijo, da gre za dek> kakšnega blazneža. Prezident dr. Beneš: Ohranite mirno kri, najhujše je že za nami Preteklo soboto je posetil Brno prezident dr. Edvard Beneš. Na pozdravni govor župana dr. Spazierja je prezident od_ govoril v daljših izvajanjih, v katerih se je dotaknil tudi mednarodne situacije. Ta del njegovega govora je izrazita politična enunciacija. ki je namenjena ne samo češkoslovaški, marveč vsej evropski jav_ nosti. Prezident dr. Beneš Je med drugim dejal; Mnogo se govor} o usodni važnosti sedanje dobe. Re«, sedanji časi so velepomemb. ni. Treba je, da se tega zavedamo, živimo v dobi, ki bi nas lahko napolnjevala s skrbjo. Toda proč s skrbimi! Trdno nam. reč verujem, da se bo Evropi posrečilo odvrniti aktualno nevarnost vojne. Izzivanje sporov se stalno odlaga Jn vsaka taka odgoditev pomenja vcdno novo pridobivanje časa pri delu za mir. Dolžnost nas voditeljev je, da bomo znali tako pridobljeni čas dohro izrabiti, spore izravnati in se pametno sporazumeti. Vrnil sem se pravkar v poseta v Buka. rešti, kjer so se državni poglavarji Male antante skupino z odgovornimi ministri posvetovali o mednarodni situaciji. Zagotavljam vas, da so sloga, prijateljstvo, enotnost naziranj in zavest, da moramo mi vsi v vseh okolnostih skupno nastopati, nerazrušne in so že popolnoma prešle v koncepcijo naše politike. To prepričanje se je danes že vživelo v srce in dušo najširših slojev prebivalstva vseh naših treh držav. In še nekaj bi poudarjal: Zavest skupne naše moči ,zavest, kaj predstavlja naša vzajemna vdanost in zvestoba za moralno jakost naših držav, zavest, da imajo naše tri države ob pametni iin previdni skupni politiki pred seboj veliko in slavno bodoč. nost, uspešni kulturni ia gospodarski razvoj in lahko tako izpolnijo svoje veliko po_ slanstvo v moderni Evropi in v vnrtah starih naprednejših narodov, ta zavest nam vliva v srce vero ln prepričanja, da se lahko rešimo iz mednarodnih težkoč ia da se bomo tudi rešili iz njih. Vsj smo pripravljeni, da z vsemi sosedi pametno sporazum emo w živimo S njimi v prijatelj, stvu in sodelovanju. Krepko verujeim v ta raavoj, Obenem pa poudarjam, da se bodočnosti n© bojimo, ker imamo določen program in načrt svo_ jega dela. Pred nobenimi ovirami in tež-kočami se ne umaknemo, pripravljeni smo na vse in živeti hočemo z vsakomur v prijateljstvu, toda prav tako smo krepko odločeni, da bomo vse storili, da čim naj. bolj ojačimo in utrdimo svojo državo. Sa_ mo na ta način moremo danes očuvati mir in zagotovil boljšo bodočnost narodu in dr_ žavi. Zato si ohranimo krepke živce, mirnost in odločnost, zaupajno sebi, svojemu delu, izikazjujmo vzajemno ljubezen in vdanost naši državi. Naša politika je odlična in stalna. Naj se okrog nas godi karkoli «e hoče. pri nas se ne bo dogodilo ničesar prevratnega, razdiralnega, neorgani&iega in ničesar, kar bi ne bilo v skladu s prlrodnim tempom. Stopamo stalno naprej X jasnim ciljem, nočemo ostati v stagnaciji, takisto pa tudi nočemo razkroja. Zboljšanje go_ spodarskih razmer «e pojavlja sicer po malem, ali vendar. Seveda ne obljubljam in ne prerokujem da bi že v kratkem nastopil nekak raj. Bo še mnogo skrbi ln gorja. Toda najhujše je že za nami in opažati je povsodi lahko, a sigurno zbolj_ šanje. K sporu med Sranjevci v Bosni in nadškofom dr. Šaričem Poročali smo že o sporu, ki je izbruhnil med bosenskimi frančiškani in nadškofom dr. šaričem v Sarajevu. Po intervenciji Vatikana, ki jo je izposloval nadškof dr. šarič o priliki svojega zadnjega obiska v Rimu, je izgledalo, da bodo morah frančiškani popustiti. To tem bolj, ker jim je Vatikan zagrozil z zelo hudimi cerkvenimi kaznimi, če ne umaknejo svojih tožb proti sarajevskemu ordinariatu. Frančiškani pa kljub pritisku iz Rima ne popuste ter se je pred nekaj dnevi že vršila razprava glede prisvojitve nekega frančiškanskega zemljišča v Zenici, ki jo je izvršil sarajevski škofijski ordinariat. Posledice tega so se pokazale v nedeljo o priliki frančiškanske cerkvene akademije v Sarajevu. Dočim se je akademije udeležilo na tisoče prebivalstva, jo je posvetna duhovščina na čelu z nadškofom dr. šaričem docela bojkotirala, še več! Proslave se niso smele udeležiti tudi usmiljene sestre, ki so bile doslej vedno številno zastopane na vseh frančiškanskih cerkvenih svečanostih. Prisotna ni bila niti usmiljena sestra, ki je nalašč za to akademijo skomponirala melodijo priložnostne pobožne pesmi. Pod istim vplivom je tudi sarajevsko hrvatsko pevsko društvo »Tre-bevič« v poslednjem trenutku odpovedalo svoje sodelovanje na akademiji. Predsednik »Trebeviča« je prijatelj dr. Mačka, narodni poslanec dr. šutej, ki je intimen prijatelj nadškofa dr. šariča. V borbi, ki je postala s tem popolnoma javna, kakor za časa avstro-ogrske suž-nosti, stoji ogromna večina katolikov v Bosni na strani frančiškanov, ki delujejo že skozi stoletja s toliko nesebičnostjo in ljubeznijo za dušni in telesni blagor ljudstva. Kot povod borbe proti frančiškanom se navajajo danes različni vzroki. Glavni in najbrže tudi edini pa je ta, da so bili frančiškani vedno z narodom in za narod ter so zavoljo tega sprejeli že pred desetletji jugoslovensko misel, katero branijo in prepovedujejo tudi v današnjih časih. Nova nesreča na Dunavu Pri Budimpešti se je potopil brod, s katerim se je vračalo 40 ljudi — 25 oseb je utonilo Budimpešta, 16. junija, a. Na Dunavu 8e je pripetila snoči usodna nesreča, ki je zahtevala mnogo človeških življenj- Okoli 40 uslužbencev budimpeštanskega tramvajskega društva se je vračalo domov s tovariškega večera, ki so ga imeli v neki gostilni na dunavSkem otoku pri Ujpešti. Pre voz z otoka čez Dunav se je vršil z zasebnim motornim brodom. Ko je brod pripeljal do srede Dunava, so potniki zapazili, da voda z veliko naglico uhaja na brod. Nastala je silna panika. Še predno so se potniki dobro zavedli resnosti položaja, se je brod začel potapljati in je v nekaj minutah izginil pod vodo in potegnil s seboj v valove tudi vse potnike. Do dopoldne so potegnili iz Dunava 9 trupel utopljencev, 15 oseb je bilo hudo ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnico, usoda 16 ljudi pa je še vedno neznana in so bržkone tudi utonili. Na krej nesreče so takoj prihiteli gasilci, člani reševalnega društva ia vojaštvo. Vodnika motornega broda so rešili. Pri zaslišanju je izjavil: Nesreča se je pripetila kmalu po polnoči. Ker je brod na nekem kraju puščal vodo, je nastala med potniki panika. Vsi so se zgrnili na eno stran broda, kar je postalo ugodno. Voda je z vso siIo udarila na brod, ki se je začel naglo potapljati. Oblasti so odredile najstrožjo preiskavo, da se doženejo pravi vzroki katastrofe. Govori so namreč tudi, da so bili vsi potniki na brodu skrajno vinjeni. Na bregovih Dunava se je zbirala danes ves dan velika množica ljudstva in Se zlasti med svojci ponesrečencev in pogrešanih odigravali pretresljivi prizori. Gospodarske konference Male antante Praga, 16. junija, g. Posvetovanja trgov-sko-političnih strokovnjakov Male anlante se bodo po zadnjih načrtih začela 23. t. m. v Pragi. Strokovnjaki bodo imeli predvsem nalogo pripraviti besedilo predlogov za gospodarski načrt Podunavja- Na konferenci, ki bo trajala dva do ton dni, bodo baje proučeni vsi predlogi in osnutki, da bi bila Mala antanta pripravljena, če bi prisilo do enakih pogajanj z državami rimskega bloka in Nemčijo glede gospodarske organizacije Podunavja. Na praški konferenci bosta jugoslovensko delegacijo vodni a načelnik trgovinskega ministrstva Predič in generalni ravnatelj izvoznega zavoda dr. Petrovič, rumunsko pa minister Cristu in generalni ravnatelj izvoznega zavoda Ma-rianu. Z mednarodne konference za delo Bern, 16. junija. AA. Mednarodna konferenca za delo je dopoldne končala debato o letnem poročilu ravnatelja in sprejela več resolucij, ki se tičejo ustanovitve posebne komisije z nalogo, da prouči delovne pogoje v Aziji. Komisija za železo in jeklo je sprejela predlog, naj se v tej industriji dela samo 40 ur na teden. Komisija za dela iz javnih sredstev je odobrila dva načrta konvencije o skrčenju delovnega časa pri javnih delih v mestnih podjetjih. Mednarodna konferenca za delo je dobila »poročilo egiptske vlade, da je pripravljena pristopiti k mednarodni organizaciji za delo. Konferenca je sklenila povabiti Egipt, naj pristopi k mednarodni delovni organizaciji. Njena resolucija ugotavlja, da daje takšen pristop edino pravice in obveznosti, ki jih določa statut mednarodne delovne organizacije, in ne nalaga nobenih obvez* nosti pakta DN, namreč nobenih pridržkov, izvirajočih iz britanskih pripomb o pristopu Egipta v Društvo narodov. Izpremembe v italijanski diplomaciji Rim, 16. junija. AA. Kakor zatrjujejo, bodo izvršene velike izpremembe na vodilnih mestih italijanske diplomacije. Izmenjani bodo predstavniki Italije v Wa-shingonu, Moskvi in Varšavi. Za poslanika v Varšavi bo imenovan sedanji poslanik v Moskvi baron di Valentino. V Moskvo bo prišel sedanji poslanik v Washingtonu Av-gusto Rosso, na njegovo mesto v Washing-ton pa Fulvio Suvich. Danes je prispel v Rim dosedanji italijanski poslanik v Varšavi Bastianini, ki je bil nedavno imenovan za državnega pod-tajnika v zunanjem ministrstvu. Bastianini je že danes prevzel svojo novo dolžnost 59 smrtnik žrtev municijske eksplozije Talin, 16. junija. w. Pri včerajšnji eksploziji v laboratoriju niunicijske tovarne je bilo po uradnem poročilu ubitih 59, ranjenih pa 29 oseb. Vzroka katastrofe najbrže ne bo mogoče nikoli pojasniti, ker so ubiti vsi, ki bi mogli dati kakršnakoli pojasnila. Karambol na Vzhodnem morju . Kiel, 16. junija. 'AA. Včeraj sta na Vzhodnem morju trčila švedski perm k »Minien« in nizozemski parnik »Jona«. Oba parnika sta se hudo poškodovala, vendar pa se jima ie posrečilo brez tuje pomoči pri-plutj v Kiel. ..... Beležke Priprave za kongres JNS Vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke je imelo v torek konferenco, na kateri se je nadaljevala razprava o pripravah za kongres stranke, ki bo 31. t. m. in 1. julija. V Nišu se med tem vršijo velike priprave za nedeljsko banovinsko skupščino, ki bo'zelo številno posečena. Reorganizacija JNS v Gorenjem Primorju Koncem preteklega tedna se je mudil na Sušaku in gornjem Primorju senator dr. Grga Angjelinovič. Po6etil je tudi Malinsko in Krk. Povsod se je sestal s polorniki jugoslovenske misli ter razpravljal z njimi o reorganizaciji JNS v Gorenjem Primorju. Vsi razgovori so potekali zelo usodno ter se !>o v kratkem vršila konferenca jugoslovenskih nacionalistov za primorsko okrožje, ki bo izvolila okrožni odbor JNS za Gorenje Primorje. Minister dr. Krek o slovenskih mačkovcih V nedeljo je imel minister dr. Krek shod v Rajhenburgu. Povedal ni nič novega. To pot je prešel preko političnih zakonov ter o njih in senatu sploh ni govoril. Zanimiv je bil njegov govor v toliko, kolikor je svaril pred dr. Mačkom. »Slovenci naj ne nasedajo raznim agitatorjem, ki z Mačkovim imenom strašijo po obmejnih krajih. Samo nizke duše morejo govoriti proti dr, Korošcu ln naši skupnosti. Poleg vsega je ta agitacija tudi črna nehvaležnost. Slovensko mačkovstvo nima nobene zveze s pravim dr. Mačkovim gibanjem. To so večinoma ljudje, ki bi radi pod Mačkovo firmo prišli na površje ali pa kvaražu«oni, ki bi radi v kalnem lovili naivne kaline med našim dobrim ljudstvom. Slovenski obmejni kraji morajo biti najtrdnejši obrambni zid proti vsaki tuji invaziji in sedaj zla6ti proti hrvatski propagandi. Slovenci smo in bomo vodili svojo slovensko politiko, mi bomo že znali svoja interese spraviti v popolno skladje e skupnimi državnimi interesi « Minister dr. Djordjevič o akciji združene opozicije V Beogradu ee je vršil v okrilju Narodnega seljaškega klyba, ki mu pripadajo poslanci zemljoradniškega krila ministra brez listnice Voje Djordjeviča, sestanek prijateljev in pristašev te skupine. Glavni referent je bil minister Voja Djordjevič, ki je uvodoma naglasil. da je zanj in njegove prija-tele načelo državnega edinstva dogma, v katero ne sme nihče posegati. Skupina Narodnega 6eljaškega kluba je vstopila v vlado potem, ko je dobila zagotovila, da bodo urejena nekatera pereča vprašanja. Ostala pa bo tudi v bodoče samostojna in ne misli vstopiti v JRZ. Nato je minister Voja Djo--djevič ostro napadal delo JNS ter prešel na akcijo združene opozicije, ki je soglasna samo v tem, da ee ns more sporazumeti. »Mi najbolje vemo, kako nemogoč je sporazum med zeroljoradniki in demokrati. Glavna njihova nada je danes dr. Maček. Ker se gospodje čutijo slabe med narodom, predstavljajo zahtev^ in težnje dr. Mačka v nepravi luči. Imam pogum, da pravim vsej tej gospodi, da hote laže narodu, ko mu pripoveduje, kaj želi dr. Maček«. Redovniški proces v Koblencu V Koblenzu se nadaljuje monstcr-proces proti 276 redovnikom, ki so obtoženi radi nemoralnih dejanj. Velika večina obtožencev je svoje grehe priznala. Do sedaj so bili obsojeni že štirje redovniki na robijo od 4, do 8 let. Potek razprav meče zelo čudno luč na moralične prilike v nemških samostanih. Se bolj čudno je, da niso kljub ponovnim prijavam o težkih pregrehah, ki se vrše za samostanskimi zidovi, nadrejene cerkvene oblasti nikoli intervenirale. Zanimivo je, da se je poskušalo od raznih strani speljati preiskavo na slepi tir. Pri tem se niso akterji te zamisli strašili niti pred nagovarjanjem h krivi prisegi. Tako je provincijal nemških frančiškanov po 12 preiskavah, ki jih je sam vodil proti raznim sobratom, pod prisego izpovedal, da mu ni ničesar znanega o nemoralnem življenju v frančiškanskih samostanih. Sedaj je obtožen radi krivega pričevanja. Sodbi 9e je izmuznil z begom v Afriko. Številnost in moč narodov O tem vprašanju je napisal Vlahov — tako čitamo v »Balkanu«, glasilu bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu Kaza-sova — v majski Številki revije »Prosvje-ta« zanimiv članek. Pisec ugotavlja, da je politična moč vsakega naroda odvisna pred vsem od njegove številnosti. Posebno dragocena so njegova izvajanja o tesni zvezi med številnostjo in kulturno tvornostjo vsakega posameznega naroda. Vlahov izvaja: »Veliki narodi igrajo prvo vlogo ne samo v politiki, marveč tudi na kulturnem polju. Visoko kulturno stopnjo nekaterih malih narodov — na primer skandinavskih — si lahko razlagamo samo z dejstvom, da stoje pod mogočnim vplivom druge velike kulture, ki jim je rasno blizu, to je kulture nemškega naroda. Mali bolgarski narod ima srečo, da je rasno blizu velikemu slovanskemu kulturnemu občestvu, zlasti pa Rusiji. Treba bo vse storiti, da se poglobijo duhovne vezi med bolgarsko in slovansko kulturo. Težko je v današnjih časih misliti na politično zbližanje na rasni podlagi, kulturno rasno zedinje-nje pa je za nas ne samo mogoče, marveč naravnost neizogibno potrebno. Ne smemo namreč pozabiti, da smo samo mal drobec Slovanstva, ki ne more živeti, črpajoč svoje adle iz tujih zakladnic, ali odrezan od svojega debla, zanašajoč se samo na svoje lastne moči. Naš kulturni razvoj je tesno zvezan s splošno slovansko kulturo. In zdi se mi: Ako bomo kdaj dali kak velik genij človeštvu, ga bomo dali ne samo kot Bolgari, marveč mnogo preje kot Slovani.« Bell mušketirji prisrčno sprejeti V Mariboru in na vsej pod, posebno pa v Zagrebu so zmagovalcem z Dunaja priredili prisrčne sprejeme Maribor, 1«. Junija. Maribor je danes na slovesen in prazničen način sprejel na kolodvoru naše teni. ške junake, ki so se po krasni zmagi vračali z današnjim popoldanskim brzovlakom z Dunaja v Zagreb Mariborski Touring-klub je smatral za svojo dolžnost, da kot vrhovna športna instanca priredi zmago, valcem ob prihodu na jugoslovanska tla svečan sprejem ter jim izreče prisrčno dobrodošlico. Vest o točnem prihodu zma. govite ekipe se je raznesla šele v teku dopoldneva in tukajšnji popokinevnikl so jo objavili šele ob 13., o kljub temu se je naglo izvedelo o prihodu in popoldne se je na kolodvoru zbralo več ko tisoč ljudi. Med njimi so bili tudi odlični predstavniki ma. riborskega javnega življenja, zastopniki Sokola in vseh mariborskih športnih or_ ganizacij, a v častnem številu so prispeli tudi oficirji z mestnim poveljnikom generalom Milenkovičem na čelu. Med navzoč, nimi so bili tudi bivši župan dr. Lipold, magi6tratnj direktor Rodošek kot zastopnik občine, zastopnik «okolake žuipe dr. Gorišpk, ga. Maistrova in drugi. Ob prihodu vlaka so zadoneli viharni vzkliki, vojaška godba je intonirala dr_ žavmo himno. Zmagovalcem so se prožile roke v pozdrav Ln takoj pri izstopu iz va_ gona se je na nje vsulo cvetje lz rok ma. riborsikih gospodičen in dam. Takoj so jih tudi obkolili mariborski športniki ter jih živahno pozdravljali. Ob peronskem zaključku, tik prizidka obmejne postaje, ki je bil ves okrašen s trobojnicami, je bil nato slovesen sprejem Prvi jim je izrekel prisrčno dobrodošlico v imenu Touring. kluba in Putnika ravnatelj g. Looe, ki je v svojem govoru poudarjal, da so zmago, valci z velikim činom napravili več, kakor če bi bile naše tujsko prometne ustanove poslale v inozemstvo milijon prospektov. Nato eo bili zmagoviti ekipi poklonjeni spominski znaki, cvetje in lovorjevj vemci. Darilo Touring kluba je prejel Palada, darilo ISSK Maribora Punčec, darilo zadruge >Mariborsfci teden« Mitič, a za Kukuljevi_ ča, ki je že danes odpotoval na veHki mednarodni turnir v WlmbIedon v Londonu, je vzel darilo savezni kapetan inž. Ma. lančec. V imenu mariborskih športnih klubov je nato goste prisrčno pozr. Klara Kukovee ordinira spet Krekova 18. Iz Škofje Loke šl_ Zborovanje škofjeloškega učiteljstva. je bilo v soboto v telovadnici deške narodne šole. Predsednik g. Vojteh Debeljak je pozdravil v uvodu sreskega načelnika g-Ivana Legata, šolskega nadzornika g. Vinka Zahrastnika, zdravnika dr. Viktorja Kocijančiča in novodošle učitelje, nato pa je očrta! smernice, po katerih se bo izvecLa notranja izgradnja vsedržavue organizacije JUU. Zatem je prikazal učitelj g. Rudolf Horvat praktični nastop z deco. Sodobna telovadna ura bodi učencem prijetna, neprisiljena sestav vaj obsegaj vse, kar krepi telo. O protituberkuloznem pokretu ui akciji za razširitev ljubljanske bolnišnice je poročal zdravnik: dr. Kocijančič, ki je sodelovanje učiteljstva v obeh smereh toplo priporočal. Izčrpno poročilo o zboru v Rogaški Slatini je podal šolski upravitelj g-Josip Zupančič kot tajnik pa je poročal a. France Košca. Za delegata za banoviasko skupščino je bil izvoljen podpredsednik J ^ J šolski upravitelj g- Janko Kokalj in za delegata za državno skupščino g. Debeljak. KRANJ- Drevi bo gostovala v Kranja godba L planinskega polka iz Škofje Loke. Po odlično uspelem koncertu v Škofji Lo-a se je vodstvo godbe odločilo za to gostovanje. Karambol opernega pevca inž. Cvejiča Maribor, 16. junija. Snoči okrog 18.30 se je peljal avstrijski podpolkovnik grof Alfred Bruckfelle z grofico Pauerjevo iz Maribora proti državni meji Prav takrat pa je prihitel z nasprotne strani iz Avstrije operni pevec inž. Nikola Cvejič, večletni bivši član ljubljanske opere. Pripeljal se je iz Brna, kjer je angažiran pri tamošnji operi, in hotel je v Beograd. Grof Bruckfelle je vozil pravilno po desni strani, a Cvejič po levi, ker pač na Češkem in v Avstriji še vedno vozijo levo. V Št Ilju pa sta tik pred trgovino Swatv oba avtomobila z vso silo trčila skupaj. Posledice so bile hude: Cvejičev avtomobil je bil spredaj skoraj popolnoma razbit, avtomobilu grofa Bruckfelleja je pa zlomilo zadnjo os in odtrgalo prednje levo kolo. Pri silnem karambolu je bila- grofica Pauer-jeva nevarno poškodovana na glavi, grof Brtickfelle se je potolkel na nosu. dočim se inž. Cvejiču in njegovi služkinji za čudo ni prav nič zgodilo. Ponesrečno Pauerjevo je nato naložil na. svoj avtomobil grof At-tems in jo zapeljal v sa na torij dr. čer-niča v Maribor, kjer so nudili prvo pomoč tudi grofu Bruckfelleju mlin je pogorel Škoda znaša nad 200.000 Din — Zanetila zločinska roka Maribor, 16. junija. V noči od ponedeljka na torek je v Trnovski vasi pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah zgorel do tal velik umetni mlin. last posestnika in mlinarja Franca Trančarja. Mlin je bil velika moderna stavba z najnovejšimi mlinskimi stroji, zgrajen pred dvema letoma. Škoda je tem večja, ker je bila v mlinu tudi precejšnja količina žita in moke in cenijo, da znaša najmanj ^ 200.000 Din. zavarovan pa je bil posestnik le za 100.CM) I)In. Kako je ogenj nastal, ni znano, govorijo pa, da ga je zanetila zločinska roka iz osvete, zlasti zaradi tega, ker je Tr&nčarju že pred dvema letoma na istem mestu zgorel mlin. Orožniki so v tem pravcu uvedli obširno preiskavo. Poudarjati moramo tudi žalostno dejstvo, da so bili na licu mesta samo domači gasilci z ročno brizgalno. ki pa nikakor niso bili kos velikemu ognju. Goreti je začelo okrog 22. in je bil ogenj viden daleč naokrog. Domači gasilci so rešili, kar se je pač rešiti dalo. zlasti pohištvo in druge premičnine, ki so jih nosili iz ogroženega poslopja. Pri gašenju je bil neki gasilec precej nevarno poškodovan, ker je padel nanj težak goreč tram. Njegovo stanje je zelo resno. Goipodarstfo Pred novo ureditvijo kmečkih dolgov V začetku lanskega oktobra smo, kakor znano, dobili novo uredbo o zaščiti kmetov, ki rešuje ta problem na individualni osnovi in omogoča delni odpis dolga preza-dolženim kmetom. Ta uredba se še ne more praktično izvajati, ker je potrebno, da se prej izdajo razni pravilniki, med drugim pravilnik za ocenjevanje vrednosti dolžnikovega imetja, ki bi ga moral izdati kmetijski minister, in pravilnik za postopanje sodišč v smislu te uredbe, ki bi ga moral izdati minister pravde. Doslej ti pravilniki še niso izdani in se vedno bolj množe glasovi, da bo problem kmečkih dolgov sploh rešen na drug način. Poročali smo že, da je Narodna banka po nalogu ministrskega predsednika pričela zbirati podatke o meničnih dolgovih kmetov pri bankah, ki jih je pozvala, da ji predlože tozadevne podatke. Po vesteh iz Beograda ureja sedaj Narodna banka dobljeno gradivo in bo sama sestavila tudi predlog z končno likvidacijo kmečkih dolgov, Ima tudi nalogo, da reši finančno vprašanje delne konverzije, predvsem, da se izplačajo kratkoročne terjatve bank nasproti kmetovalcem po menicah. V koliko se ima v tem okviru rešiti tudi vprašanje kratkoročnih terjatev ostalih denarnih zavodov, zlasti zadrug, ki imajo v Sloveniji malo menic, pač pa zadolžnice, zaenkrat ni znano. V dobro poučenih krogih v Beogradu poudarjajo, da nova rešitev vprašanja kmečkih dolgov ne bo na individualni osnovi in to iz enostavnega razloga, ker bi se taka rešitev zavlekla v neskončnost. Potrebno bi bilo poučiti in presoditi vsak sporni primer in omogočiti pravico pritožbe tako dolžnikom, kakor tudi upnikom. To bi zahtevalo ogromno delo. Seveda v načelu še ni načelno odločeno glede vprašanja ali se bo sploh izvršila konverzija, in glede vprašanja, ali bo država in v kakšnem obsegu s svojimi sredstvi izvršila konverzijo. Gre tudi za vprašanje, kaj bo z ostalimi kratkoročnimi dolgovi kmetov zlasti pri zadrugah, za katere, kakor znano, ne velja uredba o zaščiti kmeta. Narodna banka je zaenkrat zbrala podatke le o meničnih dolgovih pri bankah. V bančnih krogih v Beogradu računajo, da znaša skupna vsota kmečkih meničnih dolgov pri bankah 1.5 milijarde Din. Z izločitvijo zelenaških bank in meničnih dolgov veleposestnikov bi se ta vsota zmanjšala na okrog 1 milijarde Din. Nadalje računajo s tem, da bodo tudi banke primo-rane odpisati del svojih terjatev, če bi ta odpis znašal 30%, bi se skupna vsota zmanjšala na 700 milijonov. S tem bi bila finančna rešitev problema znatno olajšana in bi se potrebna sredstva zmanjšala. Seveda bi morala ta sredstva v višini okrog 700 milijonov Din na bazi teh kmečkih menic dati na razpolago Narodna banka, transakcijo pa naj bi izvedla Privilegirana agrarna banka, ki bi menice odkupila od orivatnih bank. Tehnični položaj Narodne -anke, spričo stalno naraščajoče podlage, e bi delal večjih težkoč, ker bi del izplačane vsote gotovo pritekel nazaj v Narodno banko in bi se znesek najbrže še zmanj-šel na pol milijarde. Po mišljenju bančnih krogov bi bila dolžnost Narodne banke, da da na razpolago ta znesek, kar ji bo tem lažje spričo dejstva, da so se njena posojila gospodarstvu v zadnjih letih zmanjšala od 2400 na 1600 milijonov Din. V tej zvezi se proučuje tudi drugo vprašanje zmanjšanja kmečkih dolgov nasproti zelenašem in zelenaškim bankam, to je nasproti nesolidnim upnikom. Zlasti smatrajo, da hi bilo treba proučiti, v kakšnem obsegu so narasle obveznosti posameznih kmetov zaradi pripisa oderuških obresti in vprašanje, ali so upniki na te obresti plačali državni rentni davek, ki bi se moral naknadno predpisati. Kakor se zdi, v tem okviru še ne bo rešeno vprašanje kmečkih dolgov nasproti kreditnim zadrugam, za katere ne velja zaščita po uredbi o zaščiti kmeta. Caillaux za devalvacijo' Poročali smo že o stališču, ki ga je nedavno zavzel častni guverner Francoske banke prof. Rist glede usode francoskega franka, ki je po njegovem mnenju zrel za devalvacijo. Kakor so izvajanja Rista prejšnji teden izzvala v francoski javnosti veliko pozornost, tako se sedaj mnogo komentira članek, ki ga je napisal večkratni finančni minister senator Caillaux v listu »La Republique«. Njegovo stališče je zlasti važno zaradi tega, ker ima senator Caillaux velik vpliv v finančni komisiji 6enata. Senator Caillaux opozarja predvsem na SDlošLa Republique«. Njegovo stališče je zlasti važno zaradi tega, ker ima senator Caillaux velik vpliv v finančni komisiji senata. Senator Caillaux opozarja predvsem na snlošen „„„ — 17-----• — 1 ' " Gospodarske vesti — Nazadovanje našega izvoza lesa ia-radi sankcij. Beograjsko »Vremec objavlja podatke o našem izvozu lesa v prvih petih mesecih sankcij (od decembra lanskega leta do aprila ti.). V teh petih mesecih je bil naš izvoz lesa po vrednosti za 32-5°/« manjši nego v istem razdobju pred enim retom. po teži pa za 39.5®/«. V teh petih mesecih smo izvozili v Italijo le 1954 vagonov lesa nasproti 26.659 vagonom v istem razdobju 1. 1934-35. Po vrednosti pa je znašal v teh petih mesecih naš izvoz lesa v Italijo le 12 milijonov Din nasproti 177 milijonom v istih mesecih pred enim letom. Po količini in vrednosti je torej naš izvoz lesa v Italijo po uvedbi sankcij padel za Ne drži pa trditev »Vremena«, češ da gre pri oni mali količini, ki 6e še izvaža za obmejni izvoz iz Slovenije, ker je znano, da je v sankcijskih mesecih ono malo količino izvozil predvsem »šipad«. = Dobave. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 22. t- m-ponudbe za dobavo 1750 m vrvi, do 24. t. m. za dobavo gumastih cevi, do 25. t. m. za dobavo 20-000 kg riža, do 30. t. m. za dobavo 30.000 kg fižola in do 2. julija za dobavo 20.000 kg testenin. Dne 20. t- m. bo pri isti komandi ofertna licitacija za dobavo raznih žarnic za potrebe mornarice. Direkcija državnega rudnika v Kak- Ponovitev posnetka dobavo potrebne količine alkoholnega kva-sca, dne 1. julija pa v pisarni inženjerije za postavitev konjušnice v Mariboru. Borze 16. junija Na ljubljanski borzi je deviza London danes za malenkost popustila, dočim je bil Newyork nekoliko čvrstejSi. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi nadalje slabi in so danes popustili na 8.8o. Funti pa so bili zaključeni po 2.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v av_ atrijskih šilingih po 8.70 (v Beogradu po 8.61), v španskih pezetah po 6.50 ta v grških bonih po 29. Tečaj angleškega funta v privatnem kliringu, ki ga je Narodna baraka nekaj mesecev držala na viši_ ni 250, je danes popustil na 247.60. Nemški klirinški čeki so se trgovaH v Ljublja. nI po 13.93, v Beogradu po 13.870« ln v Zagrebu po 13.92, odnosno za konec junija po 13.85, za 15. julij po 13.6350 in za 15. avgust po 13.70. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala po 364 (v Beogradu po 363—364). Tudi v ostalih državnih vrednotah je tendenca nadalje čvrsta, vendar na zagrebški borzi ni prišlo do zaključkov. a Devize Ljubljana. Amsterdam 2981.00—2995.60, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 744-54— 749.60, Curih 1424.22—1431.29, London 221.79—223.75, Newyork 4374.28—4410.59, Pariz 290.17—291.61, Praga 182.04—183.15. na Greya? Novi roman »Betty Zane*, ki ga bo »Jutro« pričelo objavljati v nedeljo 21. junija, je novo delo slavnega ameriškega pisatelja Zana Greya. Ta zgodovinski roman iz ameriške revolucije bo pripovedoval našim bralcem o tistih davnih, burnih časih, ki jih označujeta dye dobi: borba rdečega in belega plemena za življenjski prostor; borba mlade Amerike za osvobojen je izpod angleškega jarma. Obe krvavi borbi sta bili enako dramatični in enako bogati s primeri velikega, požrtvovalnega junaštva. Betty Zane, prababica pisatelja Zane Greya, je historična figura, slavnoznana v ameriški zgodovini Pisatelj sam pripoveduje, kako je njegova babica rada zbirala otroke okoli sebe in jim pripovedovala, da je kot majhno dekletce klečala ob znožju Betke Zanove ter poslušala besede stare gospe, kadar je pripovedovala o ujetju svojega brata po indijanski princesi, o požaru utrdbe in o svojem lastnem, drzno hrabrem dejanju. Sto let so bile legende o Betki in Izaku Zanu priljubljen in pogost predmet razgovorov v pisateljevi rodbini Šele pred leti je pisateljeva mati našla staro zapisnico med vsakovrstno nerabno šaro, ki so jo znašal! na dvorišče, da bi jo sežgali. Knjižica je bila najbrže mnogo let skrita za okvirjem stare slike. Iz njenih poramenelih in od časa oglodanih strani je pisatelj posnel najvažnejša dejstva svoje zgodbe, 2e sredi L 1716. je drzni guverner kolonije Virginije Aleksander Spotswood odhajal na čelu neustrašnega krdela kava-lirjev proti robu zahajajočega solnca, proti neznanemu zahodu. Nekaj mesecev kasneje je stal na zahodnem grebenu Velikih severnih gora, visoko nad slikovito Šenandojsko dolino. Z višine enega najbolj strmih vrhov, kamor ni bila se nikoli stopila noga belega človeka, je z iskrečimi se očmi ogledoval neizmerno ploskev gozda in ravnine. Vrnil se je v Williams burg ter povedal, kako neizmerno bogato je ozemlje, ki ga je odkril. iako je utrl pot z\ irznega pionirja, ki mu je usoda namenila, da je 50 let kasneje premagal vse težave in si v zahodnem svetu ustanovil nov dom. Ta drzni pionir je bil polkovnik Ebenzer Zane, ki je leta 1769 dospel v dolino Ohia, ki je ležala takrat še daleč na zahodu. Ta pokrajina je polkovnika tako močno prevzela, da je sklenil ustanoviti naselbino. S tomahokom je vzel ozemlje v last (to je, zasekal je nekaj dreves) in si postavil surovo leseno kočo. Se iste jeseni se je vrnil v Berkelev County v Virginiji, pregovoril nekaj naselnikov, ki so bili enako drzni kakor on, ter odšel z njimi proti zapadu. Ti predrzni graničarji, ki so vsi ljubili nevarne pustolovščine in bojni krik rdečekožcev, bo ustanovili naselbino, kjer ee je kmalu razvilo blagostanje. Tedaj pa so postali rdečekožci vsiljivi. Tolpe sovražnih Indijancev so se plazile okrog naselbine. Nekatere naselnike je doletela smrt, ko so delali na poljih, ali pospravljali žetev. Naselniki so zaradi tega leta 1774. zgradili trdnjavico, ki je pozneje odbila nešteto indijanskih napadov in dve znameniti oblegi, prvo ▼ letu 1777. v tako imenovanem »letu krvavih sedmič«, drugo pa leta 1782. Pri tem drugem obleganju se je borila britska konjenica pod Hamiltonom na strani Indijancev, in tako je bil indijanski napad prav za prav zadnja bitka revolucije. V tem zgodovinskem okviru poteka zgodba novega romana. Opozarjamo bralce, da bomo že v soboto 19. t. m. objavili prolog k romanu, v nedeljski številki pa bo začetek romana samega. Ze ime pisatelja Zana Greva nam jamči, da bodo vsi naši H-tatelji nestrpno in z zanimanjem čitali ta roman, ki bo gotovo vsakega zadovoljil. Oni čitatelji, •ki še niso naročeni na »Jutro«, naj to čim prej store, da bodo list redno dobivali. Naročnika, ki gredo na počitnice, v letovišča ali kopališča, pa prosimo, naj že nekaj dni pred odhodom naznanijo upravništvu lista svoj novi naBlov 8 pristavkom dosedanjega naslova, da bo upravništvu mogoče list poslati brez zamude v novi kraj naročnikovega bivanja. Pri hitri hoji ob sončnem pomladanskem dnevu Vas popolnoma obvaruje pred sončarico ki hladi in °sv£ iuie ter prepreči preveliko transpiracijo. Jugoslov. P. Beiersdorf & Co. d. s o. j. Maribor. Curih. Beograd 7, Pariz 20.3750. London 15.5775, Newyork 309.50. Bruselj 52.3225, Milan 24.35, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.30, Berlin 124.55. Dunaj 58.50, Stock-holm 80.3250, Oslo 78.30, Kobenhavm 69.55, Praga 12.79, Varšava 58, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 862.50—365, 4% agrarne 46—47, 6% be. glušfke 68 den., 6% dalm. agrarne 65 bl„ 7% tavest. 82 den., 7% Drž. hip. banka 87—92, 7% Blair 76—78; delnice PAB 231—234, Trboveljska 135—145, šečerana Osijek 135 bi., Isis 15— Beograd. Vojna škoda 362.«)—363.50 (363—364 )„ 6% begluške 68.50—68.75, (68.65—68.75), 7% invest. 83—84, 7% Blair 76—76.50 (76-50), Narodna banka 6300—6340 (6320), PAB 229.50—230.50 (230—231). Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — nemoteno in lahko. Ogl. reg. S. bi. 3017-v3s. Blagovna tržišča 2ITO -f- Chicago, 16. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 87.50, za sept. 88.75, za dec. 90; koruza: za julij 62, za sept. 59.50, za dec. 54.25. 4- Wbwipeg, 16. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 79, za okt, 79.25. + NovoSad^ka blagovna borza (16. t. m.) Tendenca stalna. — Pšenica: baška in sremska 120—122; okolica Som bor in ba-naitska 119—122, baška ladja Tisa 125— 127, ladja Begej 124—126; slavonska 121 —122. Oves: baSki sremski in slavonski 104—106. Koruza: baška, sremska in banatska 98—100. Moka: baška in banat-ska »Og« in »Ogg« 195—205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135-145, »7« 115—125, »8« 102.50—105 Otrobi: baški, sremski in banatski 100—104. Bodimpeštanska terminSRa borza (16. t. m.) Koruza: za julij 11.75—11.77, za avg. 11.85—11.87. BOMBAŽ + Liverpool, 15. jun. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za juh j 6.33 (prejšnji dan 6.28), za dec. 5.90 (5.85). + Newyork, 15. jun. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 11-69 (11.70), za dec. 11.15 (11.07). Ju iUT* Sokol Uspel sokolski okrožni zlet na koroški zemlji Sokolski okrožni zlet v Dravogradu je sijajno uspel. Prostrano igrišče narodne šole so napolnili sokolsko članstvo, naraščaj in deca in pa Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Val navdušenja sta vžgala že oba ognjevita rodoljubna govora pred nastopom. Br. dr. Jožko Erath. starosta dravograjskega Sokola, je v jedrnatih besedah očrtal razvoj društva v Dravogradu, ki je s to prireditvijo na tako lep način slavilo petnajstletnico obstoja. Br. dT. Vinko ZeleznikaT je pozdravil prireditev v imenu mariborske sokolske župe in je zlasti navdušil sokolska srca navzočih. ko je govoril o starešini Sokola kraljevine Jugoslavije, o ljubljenem našem mladem kralju Petru II. Presenetilo je število razmemo močnih telovadečih oddelkov. Starejši Sokoli, narodni borci, so bili zlasti zadovoljni z dejstvom, da je na tem okrožnem zletu nastopilo izredno mnogo domačinov med člani in članicami, a še več med naraščajem in deco-Sokol se je nkoreninil tudi na koroških tleh. Vse to je sad vztrajne in sistematične sokolske vzgoje in pa doslednega izvajanja pravega sokolskega bratstva, s čimer se lahko posebno ponašajo naši sokolski bratje iz delavskih revirjev v Žerjavu in Mežici. —.........................................t........... MODEREN NAČIN PRANJA JE PRANJE S PRALNIM PRAŠKOM P E R I O N UPORABLJAJTE GA IN VAŠE PERILO BO HITRO IN LEPO OPRANO. »Dragi moj gospod, bilo bi mi stokrat ljubše, če bi namesto teh čarovnij pričarali na mizo najemnino za ta mesec, da me hišni lastnik ne vrže iz stanovanja...« (»Everybody6 weekly«) Pitna voda poleti Kako najlažje ugasiš žejo — Mrzle pijače uživaj oprezno! Za dosedanje poletje naslednje vrstice gicer ne veljajo, toda če se bo obrnilo drugače, bo mogoče spet reči, da je porat-a pijač, posebno vode, poleti dosti večja nego v drugih letnih dobah, kajti zvišana zunanja temperatura zvišuje tudi izločevanje potu in izgubo tekočine, ki jo telo na ta način utrpi, je treba nadomestiti pač z obilnejšim pitjem. Žejo, ki se pojavlja poleti boli nego drugače, ugasiš najbolje z dovajanjem čim bolj hladnih pijač. Velike količine mrzle vode pa so posebno za segreto telo ne-vame. ker mrzla pijača zelo ohlaja notranje omane, posebno prebavila in utegne povzročiti kakšna vnetja. Tudi ledne pijače, ki jih poleti tako cenimo, je treba uživati zelo previdno. Temperatura pitne vode bi morala biti čim bolj neodvisna od letnega časa. Cim globlje so do neke mere zemeljske plasti, iz katerih voda izvira, tem bolj hladna je ta in tem bolj neodvisna od dnevnih toplo-nih sprememb. Najprijetneiša je voda s temperaturo 8 do 10 stopinj. Voda s 15 stopinjami že ne učinkuje več osvežujoče in ne gasi žeje. Pravo temperaturo ima voda iz tal le tedaj, če izvira iz najmanj 3 m pod zemeljsko površino. Rečna voda ima poleti znatno višjo temperaturo, zato ne učinkuje osvežujoče in že zato bi je ne smeli uživati kot pijačo, ne glede na vsakovrstno nesnago, ki je običajno v njej, posebno v bližini selišč. Za ugasitev žeje prihajajo poleg pitne ro-de v poštev še mineralke in črna kava. Zanimivo pa je, da je mogoče žejo za nekaj časa zelo dobro ugasiti tudi z vročim čajem, kar je posebno priporočljivo za planince, ki 6e po poti segrejejo in bi jim bila mrzla voda še posebno nevarna. V Franciji je bil te dni prodan portret markize Halay-Ceotquem za 225 tisoč frankov. Slika je delo umetnika Nattiera iz leta 1751. Strah pred navidezno smrtjo Iz strahu pred navidezno smrtm ie neki Američan z neko pogrebno družbo sklenil dogovor, da mu bo ob smrti postavila v rakev milkrofon, ki bo v zvezi z zvočnikom v stanovanju pokopališkega uradnika. Mikrofon naj bi oskrbovali ceio leto z električnim tokom. V znamenju te dragocene športne trofeje so jugoslovenski teniški igralci porazili Avstrijce v semifinalu na Dunaju in se bodo prihodnji mesec spoprijeli še z Nemci v Zagrebu Znani zdravniški sodni izvedenec in ravnatelj zavoda za sodno in socialno medicino na berlinskem vseučilišču prof. dr. Miil-ler-Hess je imel pred sodniki, državnimi pravdniki in policijskimi uradniki zanimivo predavanje o določanju alkohola v krvi in pomenu tega določanja v primeru prometnih nesreč. Njegova izvajanja so bila tem poučnejša, ker sta se mu izmed poslušalcev neki sodnik in prometni izvedenec postavila na razpolago za nazorne poskuse. Po dolgih eksperimentih, je dejal prof. Miiller-Hess, je prišla medicinska znanost pred nekoliko leti do zelo preprostega in zanesljivega načina za ugotovitev alkohola v krvi. Ta tako zvana »Widmarkova metoda« je tako zanesljiva, da zadostuje že de-setinka grama krvi iz ušesne mečice ali koncev prstov, da se v najkrajšem času ugotovi, koliko alkohola ima oseba, ki ji preiskujejo kri. Ker je dalje znano, koliko odstotkov alkohola se v krvi v eni uri sežge. je mogoče nato za nazaj izračunati, koliko strupa je imel dotični pred krajšim ali pa daljšim časom v sebi. Tudi krvna preiskuš-nja mnogo ur po neki prometni nesreči nam torej pove. ali je bil na pr. kakšen vozač ob času nesreče vinjen ali ne. Ta preiskava daje zanesljive podatke, tudi če ni nobene druge priče, če so priče nezanesljive ali pa če zna prizadeti po nesreči premotiti okolico z zunanjim obvladanjem samega sebe. Iz ti-sočev preizkušenj in računov, ki so jih izvršili v tem pogledu, so dobili vedno nova potrdila dejstva, da zadostuje že razmeroma majhna količina alkohola, da napravi vozača pri njegovem delu nesigurnega. Vedno se kaže, da se takšen vozač moti v 6vojih opazovanjih, da je mogoče njegovo pozornost lahko zavesti drugam, da napačno ocenjuje razdalje ali pa da nepravilno reagira na nevarnost, ki se nenadoma pojavi. Kakšno ulogo pa ima alkohol v zadevi prometnih nesreč, je najbolje razvidno iz raznih podatkov, ki jih je dal prof. Miiller-Hess. Zavod, ki ga vodi, vrši preiskave v vseh primerih smrti po prometnih nesrečah v Berlinu. Iz teh preiskav pa je razvidno. da so v 52 odstotkih vseh primerov ugotovili veliko koncentracijo alkohola v krvi. v 34 odstotkih pa vsaj znatno koncentracijo. Iz tega je tudi razvidno, da bi bilo treba nastopati posebno ostro v primerih, kjer so prometne nesreče v zvezi z zaužitim alkoholom. Na kongresu republikanske stranke v Clevelandu je bil soglasno postavljen za kandidata pri bodočih predsedniških volitvah v Ameriki guverner Kansasa, L a n d o n Nezgoda plavolase Venere Kakor smo že poročali, je postala pla-volasa Venera nemška filmska diva Mar-lena Dietrichova v Holly\voodu žrtev težke nesreče. Med igranjem v ateljeju bi morala stopiti v ekspresni vlak. Neki igralec pa je prehitro zaprl vrata vagona in Marlena je obtičala stisnjena med njimi. Poškodovalo jo je na rokah in nogah ter so jo odnesli nezavestno iz ateljeja. Zdravnik je ugotovil zelo težko poškodbo in je odredil, da mora umetnica ležati v mavčnem ovoju. Iz krogov njenih prijateljev poročajo, da namerava 6edaj od zavarovalnice, kjer je svoje noge zavarovala za milijon dolarjev zahtevati odškodnino- Žrtev nezgode bi bila kmalu poslala tudi Chaplin in njegova zaročenka Paulette Goddardlova. Vozila Sta se z avtomobilom, pa je ta za vozil v drug avto. Le po čudežnem naključju sta ostala oba nepoškodovana. Zakaj si ni „Queen Mary" priborila sinjega traka Vzrok za razmeroma majhno brzino 28.74 vozlov na uro, ki jih je razvijal angleški veleparnik >Queen Mary« na prvi vožnji v Ameriki, tiči v neugodnem vre_ memi, a baje tudi v neki okvari turbin. Sedaj bo natančna preiskava odločila, ali naj se parniku turbine izmenjajo. Drugo podobno ladjo bodo Angleži, kakor poročajo iz Lgndona, dogradili v maju 1. 1938. Naročilo za zgraditev tega pomorskega orjaka bodo dali te dni. ANEKDOTA Igralca Gira/rdG ja je nekega dne na sprehodu v Ischlu presenetil naliv m se je zatekel pod neko drevo. Neka dama je jpnav tako iskala zaščite pred dežjem- Igralec Se ji je vljudno odkril in ji dejal: »Gospa- aH vam smem ponuditi svoje udobnejše drevo?« VSAK DAN ENA Sankcije naj se ukinejo! Lepotno tekmovanje vasi Zakaj bi prirejali vedno samo lepotna tekmovanja žensk, otrok, psov in mačk? Neki Francoz, ki je potoval daleč po sveta, je organizirali v svoji deželi sedaj tudi lepotno konkurenco vasi. Pravi, da se posebnosti neke dežele kažejo v veliko večji meri v njenih vaseh nego mestih, zato bi morali potovalni vodiči v bodoče pokazati tujcem ne samo mest, temveč tudi najlepše in najznačilnejše vasi. Na Francoskem so jih sedaj že odbrali in bodo odslej v programu vseh potovalnih družb. Med temii vasmi je najmanjša občina na Francoskem, Gerberoy v departe-mentu Gise, kjer živi samo 92 duš. Dalje je med najlepšimi francoskimi vasmi tudi prastara vas Beaumonit, ki so ji kame-nite hiše razmeščene v obliki teras- V Al-zaciji sta posebno lepi viničarski vasi Kavseroberg in Ribeauvifle. Posebno nagrado francoskega turingkluba je prejela basbiška vasica Espelette, ki jo je proslavljal že Pierre Lati. Reorganizator vojske Angleški finančni minister N e v 111 e Chamberlain, ki se je energično zavzel za ukinjenje sankcij proti Italiji UTRINKI Vsaki duhovni misli dajejo ženslke telo. jo oblečejo in spravijo v čutno obliko. Družba samih moških je polovična družba. družba samih žen6k je popolnoma ne-znosm a. , _ | J '„-£ 2 J Zelo je bistroumen Iffefi, Idi zna na svo-ijš ženi vedno na novo odkriti nekaj novega. Strašna letalska nesreča Ni več delegat.. • Predsednik italijanske vlade je te dni sprejel dosedanjega stalnega delegata pri DN v Ženevi barona Alo i s i j a ▼ posebni avdienci in se ma je zahvaBI za njegovo delo. V bodoče bo baron Alcisi na razpolago zunanjemu ministra za posebne politične misije V Malmoju na Švedskem se je zrušilo Malmd. Učinek padca je bil strahovit: Pismonoša osemkrat okolu sveta V Val di Ledro pri Rivi ob Gardskem jezera je slavil 601etnico svojega službo, vanja pismonoša Marino Torniatti. Dan za dnem, leta in leta je moral prehoditi 12 km poti do 50q m višje ležečega kraja, kjer je oddajal pošto. Skupno je ta mož v svoji službi prehodil 306.000 km peš, to bi bi]o osemkrat toliko, kolikor znaša pot okoli sveta. Starčka pa še vedno ne more. jo pripraviti do tega, da bi šel v pokoj. Italijanski maršal B a d o gl i o, šef generalnega štaba v Rimu m bivši podkralj Abesinije, ki ga je Mussolini pozval iz Addis Abebe domov zaradi politične napetosti v Evropi Umori zaradi zavarovalnine Zastrupljeni zavarovanci — Tristo pogodb V Springfieldu v državi Massachusetta so odkrili tolpo »zavarovalninskih morilčeve, o kateri domnevajo, da je v zadnjih 15 letih izvršila najmanj 5o umorov. Oblasti so prišle tolpi na sled, ko se je izkazalo, da je bila cela vrsta 06eb, o katerih so domnevali, da so umrle zavoljo kapi ali nezgod, zastrupljena. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da so bile skoraj vse te osebe zavarovane. Pojavil se je sum, da eksisti-ra tolpa, ki je zavarovala druge osebe na svoj račun in jih potem umorila, da je prišla do zavarovalnin. Po dosedanjih ugotovitvah so zločinci v enem samem kraju sklenili okrog 300 zavarovalnih pogodb. V primeru nekega delavca iz Ludlowa so ugotovili, da ni postal žrtev avtomobilske nesreče, kakor je kazalo, temveč da je bil zastrupljen z arzenom. Kmalu potem so ugotovili, da je bil ta delavec z neznane strani zavarovan na več krajih za 8000 do 10.000 dolarjev. Podobno je bilo še v nekaterih drugih primerih smrti in tako eo oblasti prišle morilski tolpi na sled. O uspehu svojega zasledovanja ne poročajo še ničesar. d vozi na progi London — ubil, pet pa jih je hudo Tragedija Svojega lastnega sina Najsloviftejši detektiv v državi Ken-tucky je policijski višji inšpektor Fred Barton iz Ohia. Pred kratkim se je pravkar pripravljal, da nastopi svoj dopust, ko so ga poklicali k telefonu. Policijski ravnatelj iz Ohia mu je sporočaj, da se je bil pravkar izvršil roparski napad na Mo-reilandsko banko. Dva mlada ba rodita sta se bila pripeljala z avtomobilom, vdrla v bančno poslopje, updenila 5000 dolarjev v gotovini in izginila. Polkdjslki ravnatelj je prosil Baritona, naj za malo preloži svoj dopust in ujame bandita. Barton je pristal. Uro pozneje je našel oba razbojnika, ki sta ei pravkar delila denar. Na njegov strogosti je spravil na vešala poziv, naj dvigneta roke, sta 6e obrnila. Bila sta dva mladeniča — eden med njima pa ni bil nihče dTug nego Bartonov sin, lahkomiseln mlad mož, ki je svojemu očetu priredil že obilo skrbi. Bančne rope kaznujejo v Kerotuckyju s smrtjo. Čeprav je Barton vedel, da izroča svojega sina sigurni 6mrtni kazni, ga je z njegovim pajdašem vred izročil jetnišnici v Ohiu. Porotniki so oba gangsterja res obsodili na smrt na vešalih in ta smrtna obsodba se je že izvršila- V ameriški javnosti je ta tragedija strogega izpolnjevanja dolžnosti napravila velik vtis. Hiše za kolonizatorje V Addis Abebo sta odpotovala dva italijanska gradbena inženirja, da pripravita načrte za zgradbo 600 hiš e 4000 prostori, ki bodo namenjeni italijanskim uradnikom v Abesiniji. Večina teh hiš 6e bo gradila v Addis Abebi, ostale pa v Gondarju, Hararju in Džimi- To delo nameravajo dokončati v štirih letih. Dotlej bodo italijanski državni uradniki v Abesiniji bivali večji del pod šotori in v barakah. Mussolini je obema inženirjema naročil, naj slog novih hiš prilagodita značaju dežele, v ostalem pa naj bi bile urejene na moderen način. Majhna sSSka - velik denar Potek letošnje borbe za Davisov pokal Nemci žele, da bi se finale z Jugoslavijo odigral namestu v Zagrebu — v Berlinu Jugoslavija v finala evropskega pasa! Uspeh, kakršnega naš šport dozdaj še ni dosegel. Vsa pozornost je bila te dni osredotočena na Dunaj, kjer se je med Avstrijo in Jugoslavijo reševalo vprašanje, kdo od obeh bo evropski finalist. Radijski poslušalci so z nervoznostjo pričakovali 17. uro, ko je začela zagrebška posta ja prenašati dunajsko • srečanje. Nervoz-nost se je polastila celo takih, ki doslej skoraj niso imeli pojma o tenisu. V nedeljo in v ponedeljek je oddajala z Dunaja preko Zagreba tudi ljubljanska postaja, ki je napravila veliko napako, da ni prenosa objavila v časopisih in zato večina sploh ni vedela, da bo oddajala tudi Ljubljana. Naše uredništvo kakor tudi radio studio bi si lahko prihranila na stotine odgovorov, ko je neprestano pel telefon, kako je na Dunaju. Palada je priboril Jugoslaviji odločilno tretjo točko. Do konca je bil miren, tu pa je prekipel dalmatinski temperament in Palada je vrgel visoko v zrak svoj lopar. Prav malo je manjkalo, da ni priletel Metaxi na glavo. Burno aklamiran od vseh strani je nato odhitel v garderobo, kjer se je napol mrtev zrušil na divan. Novinarjem, ki so ga obkolili, je rekel kratko: »Redte, da sem dal za naše barve vse, kar 6em mogel.« Po prvem razbujenju so mu prinesli čašo vvhiskija s sodo, ki jo je spil z vidnim zadovoljstvom. Palada je bil junak dneva. Veselja številne jugoslovenske kolonije ni mogoče popisati. Med prvimi, ki so prišli čestitat, sta bila Tino Patiera in Svetislav Petrovič. Tudi nemški teniški savez je pokazal gentlemansko gesto in je med prvimi telef onično čestital in pozdravil svojega nasprotnika. Za zadnje srečanje se je savezni kapetan dr. Malančec poslužil pravice, ki jo dovoljujejo pravila in je namesto Punčeca, ki se ni dobro počutil, določil sporazumno z Avstrijci Kukuljeviča, da igra proti Baworow-skemu. Kukuljevič je zaigral zlasti oba poslednja seta kakor že dolgo ne in je sigurno zmagal ter priboril Jugoslaviji še eno točko. Angleški vrhovni sodnik, ki za sporazum med obema kapetanoma ni vedel, jo po tekmi izjavil, da je rezultat 3:2 za Jugoslavijo in da je imelo srečanje Kukuljevič—Baworowski le ekshibicijski značaj. Šele, ko je zvedel za sporazum, je bila zadeva pojasnjena in proglašen končni rezultat 4:1 za Jugoslavijo. Ta trenutni nesporazum je pa povzročil, da so mnogi mislili, da je Jugoslavija prepustila zadnjo točko Avstriji in so se razširile vesti, ki smo jih pa v našem listu že včeraj demantirali. Teniški igralci so s tremi zmagami dosegli doslej največji uspeh v jugoslovenskem športa. V tenisu smo med najmlajšimi državamL Običajno smo izpadli že v prvem kolu, tokrat smo se pa prerinili do evropskega finala, četudi smo imeli najtežje nasprotnike v Evropi. V prvem kolu smo bili prosti, a že v drugem smo naleteli na Češkoslovaško, ki je običajno vedno med finalisti. Res, da je pri njih manjkal Menzel, toda Punčecu in Paladi je uspelo to, kar ni nihče pričakoval. Prišli smo v tretje kolo, kjer je bil naš nasprotnik Francija, ena najslavnejših borcev in zmagovalcev za Davisov pokal. V levjem žrelu so naši mušketirji iznenadili ves svet in izločili Francijo iz nadaljnjega tekmovanja. Še utrujeni od težkih borb, so morali naši zastopniki brez odmora na Dunaj. Toda tudi ta ovira je bila premagana Punčec in Palada sta pokazala, da spadata v svetovni razred. Palada je mogel zdržati le z naporom poslednjih sil in ni čuda, da je bil po končanem srečanju z Metaxo bolj mrtev kakor živ. Zdaj bo imel dovolj časa, da se odpočije. Plasirali smo se torej v evropski finale. Uvrstili smo ae med štiri v tenisu najboljše države na svetu. Če nas bo Nemčija premagala in to Re bo najbrž zgodilo, kajti Nemčija je za letošnje tekmovanje visok favorit, bomo za Anglijo, Nemčijo in Avstralijo četrti na svetu, v Evropi pa za Anglijo in Nemčijo tretji. Finale z Nemčijo bo v Zar grebu. Po razpisu se mora dovršiti najkasneje do 12. julija. Proti Nemčiji ne bomo uspeli. V njenem moštvu je von Cramm. ki je bil lani na svetovnem prvenstvu v Wim-bledonu drugi za Angležem Perryjem, katerega je pa letos gladko porazil in se sedaj splošno smatra, da je Cramm najboljši na svetu. Seveda poraz po Nemčiji našega uspeha ne more zmanjšati. Veliki uspehi rode veliko posnemalcev fn prepričani smo, da bo beli šport zaradi ogromnih uspehov zadnjih dni, dobil v Jugoslaviji obilo novih pristašev. ^r NemSka teniška zveze je včeraj na_ 6lovila na našo teniško zvezo pismo, v ka_ terem želi. da bi se finale igral v Berlinu. Svojo prošnjo utemeljuje s tem, da se nemška igralca von Cramm in Hehkel na_ meravata udeležiti svetovnega prvenstva v Wimbledonu. Zaradi Davisovega pokala bi se morala vrniti v Berlin in od tam potovati v Zagreb, odtod pa spet nazaj v Wim_ bledon. V primeru, da Jugoslavija ne bo pristala na ta predlog, bo Nemčija svojo prijavo za Wimbledon odpovedala. Pregledna tabela uspehov in neuspehov štiri in dvajsetih držav Evropski pas 3L kolo Monako tlolandska Kitajska Francija Španija Nemčija / 2. kold Norveška i Belgija f Avstrija Poljska Jugoslavija Ceškoslov. Holandska 3 : 2 • Francija 5 : 0 Nemčija i : 1 Madžarska Grčija Argentina Švedska [ Irska f Danska I Švica Kuba Avstralija Mehika Amerika I } S. kolo Belgija 3 : 2 Avstrija 3 : 2 Jugoslavija 3 : 2 Francija 4 S1 Nemčija 5:0 Argentina 4 :1 Irska 4 : l Švica 5 ; 0 Avstralija 5 : 0 Amerika 5 : 0 4. kolo Avstrija 4 : 1 Jugoslavija 3 : 2 5. kolo 6. kolo 7. kolo Anglija Jugoslavija 4 : 1 Nemčija 6 j 0 Irska 3 : 2 • Nemčija 5 ; 0 Ameriški pas Avstralija 3 : 2 zmagovalec IIS4 V Pragi je Jugoslavija častno podlegla CsL listi se izražajo zelo pohvalno o naših lahkoatletih — Poudarjajo njih veliki napredek in športni duh, ki da bo dvignil zelo visoko to našo panogo Poročali smo že o izidu lahkoatletskega dvoboja med Jugoslavijo in Češkoslova- J ško. Naš poročevalec nam je poslal še nekaj zanimivosti iz prvega tekmovalnega doe. Praga, 14. junija Naša lahkoatletska reprezentanca je te dnd gost bratske češke atletske unije v Pragi in je v častna borbi pomerila svoje moči v nastopu proti mnogo boljšemu, tehnično bolj temeljito pripravljenemu nasprotniku in podlegla v častnem razmerju 91 : 67. Naši fantje so se borili fair in z vso najtesnejšo voljo, da bi dokazali vidno močnejšemu protavniiku, da se tudi naša , jugoslovenska lahka atletska dviga. V bratski Češkoslovaški smo se mogli mučiti marsikaj, kar bomo skušali tudi doma wpe«no izkoristiti, da bomo ob novem srečanju res še boljši — kar nam prerokujejo vsi vodilni predstavniki češkega lahkoatletskega športa. V soboto, kakor emo že poročali, sita bila, izboljšana d(va jugoslovanska, rekorda. Simpatični Ivo Krevs je na 1500 m po dobrih 4 letih -potisnil čas od 4:11 na 4^07-9. — I)a je tekel na rekord in taktično malo bolje — moral bi se vodilnega češkega tekača Koška držati vse od začetka — bi mogel celo zmagati in seveda čas še znatne je popraviti Razume se, da smo bili vsi, skupino s številno kolonijo naših, večinoma slovenskih študentov, ki »o pridno navijali za I veta — njegovega uspeha še posebej veseli, ker žal ni mogel priti v Prago tudi odlični 'Goršek. Postavni Aleksa Kovačevič je letos v iz-borni formi in je že dvakrait zboljšal svoj rezultat v krogli — tokrat povsem regularno in ofioielno ipred mednarodnim forumom na zaokroženih 15 metrov. Doudfi .— češkemu prvaku in bivšemu svetovnemu rekorderju je — v jeziku kolegov iz Zagreba •— »upali!« en sarn met preko 15 m kar je zadostovalo za prvo mesto. V naslednjem še nekaj podrobnosti o posameznih borbah: 110 m zapreke so bile uvodna in razmeroma najslabša disciplina. Za nas sta nastopila Hanžekovič in Erlih. Če bi startal dir. Buratovič bi z lahkoto zmagal in niti mu ne bi bilo treba mnogo pod 16 eek. — Mladi češki tekmovalec Juranka je tik pred cil;°m potegnil za prša pred Hanžekoviča v času 16-1. Erlih pa je za dobra 2 m za-oostal na 3. mesitu. — Točke smo po dogovoru šteli 4, 3, 2, 1 za prvo, drugo, tretje in četrto mesto, štafeta 8 in 6. Po zaprekah stanje 5:5. Na 100 m nam je Bauer prinesel edino zmago tega dne, vendar tudi njegov rezultat 11.2 ni več na višini lanskoletne njegovo forme, ko sta se z našim Kovačičem dajala okoli 10.7 za rekord J. 11. Č- 9. Tek na 1500 m je bil poleg onega danes na 5 km brez dvoma najlepša točka tekmovanja. Krevs, ki se je odlično držal zmagovalca Koška, bi novi rekond od 4:11 na 4:07.9 lahlko še zboljšal. če bi tekel vse od početka ostreje. Tudi Bručan, čeravno četrti, je tekel pod 4:20 (4:19.1) in smo tako ponovno izenačili na 15:15. V metu krogle sita se »dajala« Douda in Aleksa, ki je četudi z novim rekordom 15 m ostal na drugem mestu za Doudo. ki IVE KREVS je v Pragi postavil na 1500 m (4.07.9) tn na 5000 m (15.41.4) dva nova jugoslovenska rekorda je vsega le dvakrait pravilno vrgel, ostalo pa prestopil. Skupno J- 19, Č. 21. Tek na 400 m je dal odilične uspehe. Lo-renz (ČSR) kot favorit je krepko »potegnil« a je končno le podlegel izvrstnemu Knčnickemu, ki je zmagal z 49.8. Naš Ga-beršek je bil sicer tretji, toda v svojem dosedaj najboljšem času 51-5, a Nikhazy 51.6. Hanzi je imel drugo, Plazi pa četrto progo Razlika je narasla na 22:28- Skok ob palici. Dosedanji češki rekorder dr. Korejs, je dobil v Klasku, novem rekorderju velikega konkurenta, ki mu je tudi za 1 cm povišal rekord na 402. Tretje mesto je za dr. Korejsom 370 osvojil Neli Zupančič z svojo dosedaj najlepšo znamko 3.50. Dr. Buratovič je ostal na 320 — za točke dobro, vendar za rezultat premalo. Razlika točk 25 : 35 za Čehe. V skoku v dalj. eo naši precej odpovedali. Novakovič je sicer skočil svojo običajno mero — baš 6 in pol, dr. Buratovič pa je imel veljaven le zadnji skok in ta 6.72, vse ostale je prestopil iin skakal celo preko 7 m. Kljub temu bi ostala oba na 3 in 4. mestu, ker sta bila oba češka tekmovalca odlična iin sta sigurno prešla preko 7 m. Stanje že 42.28 za Čehe. Zadnji so končali tega dne kopjašl, kjer je Klein (ČSR), ki ima specialen olimpijska trening, prešel sigurno znamko 60 m (6222). Kdaj bomo to dosegli v Jugoslaviji? Mar-kušič kot dragi je dosege} dosedaj najlepšo daljino 5737, Miloš pa je kljub svojim 5438, malo zatajil. Točke po tej discipilini 33:47 za ČSR. Za zaključek je štafeta 4X100 prinesla 5e eno zmago Čehom v postavi Polak, Ju-ranke, Hauč, Kn&nicky, ki so v času 42.9 zaostali za svojim rekordom le za desetin-iko, naši pa so kljub temu, da eo bili v štafeti celo neizraziti 100 m straši vendarle dosegli 44-4 eek. Prodaje rriso bile najboljše. Tekmovanja prvega dne so tako končala z 16 točkami razlike v razmerja 34:50 in emo bili z doseženim uspehom kar zadovoljni- Čehi so nas pohvalili — Krevs Ive pa je kljub svoji skromnosti vendarle bil deležen splošne pozornosti. Trener M čredi t h ga ije specaedno pohvalil kot talenta, da ima lep korak in dober stil, vendar je še potreben temeljite »remedure« pri učenju. Danes so skoro vsi večji praski listi prinesli obširna poročila o včerajšnjem tekmovanju in v pretežni večini pohvalno omenjajo viden napredeik naše lahke atletike, četudi smo pri sedanjem nastopu bili precej oslabljeni. Prinašajo tudi nekatere slike. Jutri v ponedeljek si bo večina tekmovalcev, ki ostane v Pragi, ogledala znamenitosti mesta, vodstvo bo sprejeto v avdi-jenci pri pri mator ju dr. Baxi, v torek 16. t m. pa gredo 3 grupe gostovat v večje Športne cenitre Češke in to v Kolin, Lovo-sice in Olomouc, na povratku domov v sredo ozir- v četrtek pa so naši raprezentanti povabljeni še v Gradec na specielni mednarodna miting. Tako bo večji del tekmovalcev prišel domov v petek, upam zdrav in zadovoljen kakor se vsi počuti jo vse dni kar so v Pragi in se ponovno spominjajo doma ter pošiljajo preko »Jutra« vsem znancem posebne pozdrave. SK Ljubljana. Zaradi prihodnjih gostovanj morajo priti brezpogojno danes od 17. naprej vsi igralci druge skupine na igrišče. TKD Atena. Hazenašice danes sestanek ob 17.30 na prostoru y Tivoliju. Pridite točno yee!. Veliko medklubsko cestno krožno dirko razpisuje za nedeljo, 21. t. m. kolesarska sekcija Hermesa za juniorsko ln glavno skupino na progi Zg. šiška—Koseze—Podutik—Glince—Dolnice—Dravlje—Zg. ši_ ška s startom in ciljem pred restavracijo čarnam. Progo, ki je dolga 8 km prevozijo juniorji 5krat (40 km), prvorazredni dirkači pa 12krat (96 km). Juniorji: 1., 2., 3 .in 4. praktične nagrade: 5. srpom, diploma, 6. in 7. »pom. kolajne. Glavna skupina: 1. dirkalno kolo »Diamant«, 2. dva tubolarja, 3. en tubolar, 4. prakt. da_ rilo, 5. spam. plaketa, 6. in 7. sponi, kolajne. Dirka se vrši ob vsakem vremenu in prične ob 14. Navodila, ki se jih morajo dirka« stro_ go držati, so običajna in jih pojasni prireditelj pred startom. Pravico startati ima vsak dirkač, ki poseduje pravilno iz_ dano legitimacijo Kotur. Saveza kraljevine Jugoslavije za 1936. Vpisnina k dirki je določena na 5 Din za garancijo na hrbtne številke Se poleg vpisnine pobere Se 10 Din, ki se pa po oddaji številke povrnejo. Dirkači se morajo javiti prireditveni komi_ siji najmanj eno uro pred dirko. Razpisane nagrade se bodo razdelile na družabni zabavi po dirkah v Carmanovi restavra_ ciji. Kolesarska podzreza LJubljana hnac jutri ob 20. »pri Amerik ancu« zelo važno, obvezno sejo za vse odbornike! Ljubljanski bazenski podsave*. (Iz seje n. o. 10. 6-). Ker se ponovno dogaja, da prijavljajo klubi tekme in prosijo za delegiranje sodnikov prekasno, se opozarjajo vsi klubi, da se ravnajo po predpisih, ker bo u- o. v bodoče vsako tako kršitev strogo obravnaval. Verificira se prv- tekma Gorenje : Jadran s 6:0 p. f za Jadran. Finalni tekmi za prvenstvo podsaveza CITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" Ptuj : Gorenje se določita za 21. t. m- na Jesenicah, 28. t m. pa v Ptuju. Gorenje in Ptuj naj nujno odgovorita, ali nameravata nastopiti. Jadran naj poravna prijavnino za tekmo z Gorenjcem. Čitajo se s pravico nastopa v vseh tekmah 18. t. m. za Gorenje: Robič Cveta, Prinčič Nada- K seji u. a se ponovno vabi k zaslišanju Oman Anica, Iliri ja. Seja u. o. bo 17- t. m. ob 20-v posebni sobi kavarne Evrope. Službeno iz LNP. Drevi bo po seji poslovnega odbora v podsavezni pisarni ob 20 seja upravnega odbora. SK Svoboda. Opozarjamo vse članstvo, da do petka poravna članarino, ker kdor 6e ne izkaže gospodarju z izkaznico o plačani članarini ne bo smel trenirati. Vsi igralci naj brez izjeme vrnejo vso klubsko opremo. V petek obvezen članski sestanek I. moštvo gostuje v Novem mestu. * Po sestan/ku seja odbora. Kulturni pregled Razstava bratov Vidmarjev v Ljubljani V umetnostnem paviljonu sta zaključila kolektivno razstavo svojih del trata Drago in Nande Vidmar. Oba sta prvič nastopila nekako pred 10 leti. v časih, ki so bili še vsi utesnjeni v posledicah svetovne vojne-Ni bilo le slikarstvo, ki je trpelo pod temi psihološkimi pojavi in zaradi njih. Prelom e tradicijo je bilo prav tako čutiti v glasbi in literaturi. Revolucija >za vsako ceno? ni imela v glasbi tako lahkega posla, kakor pri drugih umetnostih, očuvana je ostala pred naskokom najhujšega diletantizma; ta se je mogel izživljati v reproducirajoči glasbi in se je ustvarjajoče glasbe ognil; pretrda bi bila zanj tudi površna šola. ki ti ga čeprav le za silo usposobila, da bi mogel tiranizirati umetnost. Vse lažje mu je šlo n. pr. v literaturi in upodabljajočih umetnostih. O izrodkih prve nam je še v spominu, kako eo še desetletje po vojni držali v šahu celo razsodnejše duhove, ki v zmedi niso mogli, znali in se upali koj spočetka nastopiti zoper tako literarno kugo. Po nekoliko letih od nje ni ostalo več kot 6pomin, ki gre literarni zgodovinar z nasmeškom »reko njega. Prav vzporedno s to pohabljeno literaturo se je pri nas pojavilo slikarstvo, ki je imelo z njo toliko sorodnosti, da mu je bila že na zunaj spoznati za mater ista dušev-host Kakor je prvi zadostoval papir in pisalo za izdelavo literature, tako je te vrste slikarstvo upravičevalo »voj obstoj % edino uporabo slikarskih rekvizitov. Desetletja emo bili zatrpani z umetnostnimi itrodki, zoper katere je til vsak boj brez uspeha. Pojavljali so se oznanjevalci novih evangelijev (kaj lažje, ko govoriti o umetnosti s patetičnim glasom*), ki ga ie ogromna masa slika jočega proletariata končno formulirala: slika je umotvor le. kadar zanika vsako barvo, risbo, kompozicijo in sploh vse, kar bi imelo le dih po tradiciji, naravi in življenju. Prej ko pričakovano, je čas napravil svoje. Svet se je uprl zoper tako »umetnost«. Rusija je prva začela na veliko roko zdraviti narod od teh bolnih pojavov. Sledili sta Nemčija in Francija, naroda, ki sta vsikdar 6tala na čelu novih umetnostnih pojavov. Danes 6e upodabljajoča umetnost preraja. vzdi-guje, strah pred resnico izginja, laži se same razkrivajo, pogum prihaja v Človeka, ki se pričenja zavedati 6amega sebe. Drži, kar pravita Vidmarja v katalogu, da umetnost ne stoji izven človeka. Vendar je med njunim delom in to resnico najmanj že deset let razdobja. Koliko je še danee bolnikov, ki jih čas ni ozdravil; za pe6t jih je, ki se Se duše pod prividi tistih let groze in nesreč. Novi rodovi nastopajo in tisti, ki so zdravi ostali, od vse »umetnosti« pa bo ostalo le. kar bo preživelo materijo. V Nemčiji in drugod že čistijo muzeje, galerije in javne ztdrke- Ogromno je tega blaga, ki služi odslej za vzgled propalih časov in izrodkev bolne domišljavosti. Brata Vidmarja, ki sta s svojim delom prav tam kakor pred desetimi leti, bosta morala razmišljati, v koliko je njuno slikarstvo ta čas še upravičeno do obstoja. Pri zdravi razsodnosti bosta prišla do zdravih, zaključkov; pot naprej vodi le izven njunega dosedanjega dela in hotenja. V samoza-tajevanju, z delom in marljivim študijem narave in žloveka bosta morda kdaj ustvarila dela, vredna našega časa in našega človeka. Da ponovim Bkoori njuna usta; Življenje in aemlja sta resnična! Mar saj bo zato umetnost zlagana? C- V zvezi s to razstavo še par besed o kritiki. Dnevniki niso strokovni listi in je zato nujno, da je kritika, namenjena vsem bralcem, pisana tako poljudno in razločno, da jo morejo tudi vsi razumeti. Pri nas pa se poročevalci ali izgubljajo v neke vrste filozofskih razglabljanjih ali pa pišejo s tako odlično nevednostjo, da ji ni para. Tako ee je za prvi vzgled >Slovenčev« poročevalec na vso moč trudil, da bi po prisilni poti prišel vsaj do majhnega, kali zmožnega zrna. In je h koncu prišel do zaključka, da je slikarstvo Vidmarjevih grafika! Pod grafiko smo doslej pojmovali pred vsem reprodu-cirajoče tehnike, odslej pa poznamo po tem novem dognanju grafiko velikih formatov s čopiči in oljnatimi barvami na platnu. Odkritje zna prej aiti 6lej priti v svet, zato bi kazalo, da ei pravočasno zavarujemo prvenstveno" pravico do izuma. Klasična primera za drug vzgled pa je poročilo g. R-i v »Sloveniji«. Ne glede na uvodno neoku6nost, kjer denuncira večino slovenskih umetnikov zataje njihovega materinega jezika, kopiči od začetka do kraja med vrstami toliko dobrodušne nerazumno-sti. da je veselje, ter jo pokrona točno na pravih mestih pisec sam, kjer jih je natisnil z mastnimi črkami. Kritika zasluži podrobne dušesiovne analize. Jaz le pripominjam, da je vsak višji cilj. ne le v elikarstvu, vreden pohvale. Na primer imam sam za cilj, da bi se za nekaj ur sestal z g- R-i iu ga naučil spoznavati umetnost ln njene bistvene pogoje. Tako bi prišla njegova duhovnost bližje k cilju, ki mu sedaj bega nekod v vsemiru. To pa brez humorja: poslednji čas je, da do kraja razbiatrimo pojm v upodabljajoči umetnosti pa tudi ^slovensko duhovnost« v naši umetnosti sploh, ikar je nekaterim našim kritikom postulat nedognanoeti njihovih želja in zahtev. O tem pa drugič. Zapiski G, R. Chesterton. V starosti 62 let je umrl sloviti angleški pisatelj G. K. Chester-to. To je v nekoliko dneh že druga smrt v literarnih krogih, ki mora odjekniti po vsem svetu. Pred nekoliko dnevi je, kakor smo že poročali, na Dunaju, isto tako v starosti 62 let," umni znameniti publicist, satirik, izdajatelj revije »Fackel« Kari Kraus. Kakor Kraus, je slovel Chesterton po svoji dialektiki, ironiji. 06trib poantah, paradoksih in kritiki vseh družbenih pojavov- V tem oziru so ga često primerjali tudi z Bernardom Shawom, kateremu je bil tudi veliko bolj soroden. Shaw in Chesterton sta si bila v ostalem velika prijatelja in Chesterton je napisal o jedkem Ircu izredno živo, veliko 6tudijo. Drugače pa je bila njegova satira bolj miselno artistična, igrač-kasta, zabavna. Samo kjer je šlo za katoliško vero ni poznal šale- Pred 14 leti se je spreobrnil v to vero, za katero 6e je potem vneto zavzemal kot lirik, govornik in mislec. Zunaj Anglije ga poznajo bolj po njegovih romanih, ki so prav zabavna mešanica satire in kriminalnih zgodb. Priprave za razstavo češkoslovaško knjiga T Ljubljani. Akademski odsek ljubljanske Jugoslov. - češkoslovaške lige organizira za jesen razstavo češkoslovaške knjige, ki naj bo majhna protiusluga za lansko velikoj>o-tezno razstavo jugoslovenske knjige v Pragi obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu poglabljanju vzajemnosti kulturnih stikov. Ljubljanska razstava bo pozneje potovala tudi v druga kulturna sTedišča Jugoslavije. V ponedeljek. 8. t.m. se je vršil v Slovanskem institutu v Pragi sestanek odličnih praških znanstvenikov in knjižničarjev, na katerem so bili pod predsedstvom univ. prof. dr. Murka sprejeti sklepi glede sodelovanja pri tej razstavi. Referat je imel urednik B. Borko, ki je svoje bivanje v Pragi izrabil tudi za to, da pridobi praške kroge za nameravano razstavo. Pripravljalnemu odboru predseduje univ, prof, dr, M. Mur- ko, za podpredsednika pa je bil izvoren univ. prof. dr. Jifi Hor&k, ki je talkoj pokazal živo zanimanje za ta načrt in dal iniciativo za sklicanje sestanka. V odboru so dalje; ravnatelj vseuč- knjižnice dr. Ermler, ravnatelj Mestne knjižnice dr- Thon, univ. prof. dr. Saturnik. minist. svetnik Beiringer, docent dr. Heidenreich, urednika J. K. Stra-katy ln A, St. Mšgr, dr. O- Bericopec i a dragu »Ženski svet«, 6. štev„ je izšel z naslednjo vsebino: Ljuba Prennerjeva nadaljuje svoj roman »Mejniki«, Marija objavlja pesem »Sam«, Jože Krivec zgodbo »V Halozah«, Franc Zgeč psihološko-pedagoško študijo »Otroška groza«, Antonija Schif-frer poroča o L balkanskem kongresu Unije za zaščito dece v Atenah, uredništvo priobčuje nekoliko odgovorov citate!jic k anketi o vprašanju uzakonitve umetnega splava, Sledita rubrika književnost in umetnost« ter »Obzornik« « krajšimi prispevki. Številki je dodana obligatna krojna pola, Modna priloga a slikami in opisi vsakovrstnih oblačilnih novosti ter priloga »Naš dem« g bogatim gradivom o zdravstvu in kosmetiJd, ženi in družbi, z navodili za gospodinjsko prakso, recepti za kuhinjo in (posvetovalnico. Mesečnik »Ženski svet« velja z vsemi prilogami letno 64 Din, ki se plačajo lahko polletno ali četrtletno brez povigka in se naroča v Tavčarjevi ulici 12./H. v Ljubljani. Naroči 6e lahko tudi sam list s prilogo »Naš dom« ali same priloge. Stjepan Markuš: Zbog čega J© napad a n Goethe a naše doba? Zanimiv polemični spis krajšega obsega, v katerem se obrača avtor proti nedavno objavljenemu spisu Dušana (S. Nikolafeviča »Anitifaust«- Pisec obravnava vsebino »Fausta« in simbolični pomen Margarete, Fausta in Helene, zanimivi so njegovi citati Papinija, Tolstega, Scbopenhauerja ln Nietscheja o nemškem veleumu in njegovem največjem delu. Delce je izšlo pri tiskarni »Merkanti-le% (Jutrdša i Sedmek) y Zagreb^ JI U UlfS Qa patrulj d — JI o man v sli (c ah* Copyright »Pantheon« & »Jutro«. Vse mesto je ležalo v globokem snu. V predoru pod »Zavarovalno banko« pa so se pripravljali štirje možje, da oropajo bančno blagajno. □□□□□□□□□□□ t »Vhod predora pod sosedno banko. Izkopan je do zadnje stene. Ko bo prevrtano, tedaj bosta tudi vidva _ ^ zaposlena.«^ »Kako je le prekopal Nabody to mogočno zidov je ?« J »Trudila sva se skoraj tri mesece. »Stiskač« je ril, dolbel in vrtal skoraj noč in dan.« sem celo hišo. »Stiskač« je moj Zvedel sem za navade nočnega v banki. Nekaj po polnoči je na obhodu.« I »Ostalo bosta opravila vidva. Ce uspemo, bomo plen bratsko razdelili.« »Upam, da je lažje vlomiti v blagajno, kakor pa se preriti do nje.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— da vka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglasa Din 17.—v Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra< 9 « «. odgovor, priložite V ZHamKatt Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. EH5EEEEB iieseda 1 Din, davek „ uiii u Šifro ali dajanj« aaslova 5 Din. NajmanjU ineeek 17 Din. Pristno viško vino belo, črno, opolo, vugava, po 7.50 Din; razen tega najfinejši prašek Vinarske zadruge Veloselo na otoku Visa — toči na šmartinski cesti 31 bufet »Viadukt«. 14095-18 mmmm Beseda 1 Din. Iavek 8 Din ca Šifro ali tajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaei 17 Din Frizerko prvorazredno moč, z večletno prakso, išče frizerski salon A. llrakič, Maribor, Cankarjeva ulica 1. 1(4003-1 Sprejmemo takoj dekleta za vse posle, kuharice, natakarice, odgoji-teljice, za- privatne hiše, hotele, menze, gostilne ter začetnice za kapele. Udru-ežnje udovica. Zagreb. — llica 29/1. kat. — Telefon 73-71. Za odgovor poslati Din 5 v znamkah. MllOT-l Frizerko prvovrstno moč, sprejmem takoj. Plač« po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 7!>«. 14079-1 Frizerja (ko) za trajno ,vodno in železno ondulacijo, sprejmem. N.i stop po dogovoru. Prvorazredni, starejši imajo prednost. Jovo Naumovič, frizer, Banjaluka, Vrbaska. '141:1(1-1 Avto-mehanik samostojen, dobi takoj službo. Predpogoj perfek-ten v struženju in autoge-nir.nem varjenju. Pleča po dogovoru. Šribar Ivan, avto - delavnica, Domžale. 241,12-11 Čevljarskega pomočnika dobrega sprejmem takoj. Mil'kov ?.ivko, Emonska cesta 2. 14135-1 Kleparskega pomočnika samostojnega delavca ve ščega vseh kleparskih del, sprejmem v začasno delo. Pismene ponudbe z navedbo pomočniške dobe na Dol žan, Celje. 14133-1 Zidarskega preddelavca sposobnega in samostojne ga, mlajšo moč, potrebujem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14006-1 Plačilnega natakarja (natakarico), poštenega — treznega, kateri je sposoben za kavarno, iščem za 1. MI. 38. in drago natakarico. Ponudbe na kavarno »Stritar«, Ljubljano. 14087-1 Železninarja perfektnega, z daljšo prasko, »ranžerja, sprejmem na stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«. ■14102-1 Šiviljsko pomočnico iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14B.16-1 Beseda 1 Din. Iavek 8 Din za šifro ali dejanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Zastopnike za prodajo dežnih plaščev zasebnikom, oficirjem in žandarmom, v vsak*m več jem kraju in okolici iščemo. Zanesljivi gospodje z referencami naj pošljejo svoje ponudbe na oglasni zavod Publieitas d. d. Za greb, llica 9 pod šifro »Poverijiva osoba«. ' 14109-5 Pouk ti 1 lhu. lavuk 8 Dir. m Šifro »U dajanje iaslov» 5 Din. Najmanjši tneaefc 17 Di n Dr. Svoboda Tavčarjeva 1, začne s poletnim tečajem v nemščini 20. t. m. 14)108-4 Proddlm tleteda 1 Din. Iavek S Din ta Šifro al! dajanje naslov s 5 Din. Najmanjši ioew» 17 Dia Hontsch peči za centralno kurjavo: ena 8 delna 170 cm visoka, ena 6 delna 155 cm visoka — kompletne, v najboljšem sta-nju, naprodaj. Sučevi-č, Maribor, Slovenska ul. 8. 14092-6 Stroji za sladoled Izdelajo istočasno 3 vrsti sladoleda, obenem konzer-vator. Zahtevajte ponudbe zastopnika: Drago Ceferm, Ljubljana, Tavčarjeva 3. d4120-6 Foto aparat Voigt-lander 9 X 12 »Berg-heil«, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14103-6 £Wso«l» i Din. Iavek 8 Dri i* šifro al: iajanje naslov» 3 Din Najmanjši r.ne»>|. 17 Din Dvoje koles vl litega železa, za avto mobile, bo prodanih na javni dražbi, dne 23. t. m. ob 10. uri v Kamniku, — Sutna 87. 14060-10 VVanderer avto starejše tipe, ekonomičen dobro ohranjen prodam za Din 7.50t>. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14104-10 H»r»eda 1 Din. davek 3 Dn '.a Šifro aii dajanje naslov Din. Najmanjši nn««-; 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv z okroglim čol niekom, ki tudi štika, poceni naprodaj v Novi trgovini, Tyrševa 30. 141,18-29 Beseda l Din, davek 8 Din ta Šifro ali dajanje naslov;. 1 Din. Najmanjši tnesel 17 Din Smrekove cepanice in okroglice, — kupujemo ".alno večje količine. Poni i p?\edbo količin' in najnižje cene ter označ bo nakladalne postaje na ogl. odd. Jutra pod »Br. 1497«. 14097-15 Kapital BeaeOa 1 Din. Iavek o ■a Šifro al', iajanje aaslov« C.a. Najmanjši tnesel 17 Din Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje za takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLANINŠEK, ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 I. nad. Telefon 35-10. — Znamke z odgovor. 14080-16 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 59 Spodaj v kuhinji se je gospa Krofova sklanjala nad čebrom in vneto mencala perilo, med tem ko je stal zraven nje na ognjišču lonec z zeljem in rebrci, Iz katerega so se dvigale omenjene blage vonjave. Fantje, fantje, kako ie Mihu slina zalila usta! Da bi gospa Krofova vsaj za trenutek izginila iz kuhinje! Hranilno knjižico Mariborsko ali Celjsko posojilnico d. d. Narodni dom — takoj izplačam po najvišji ceni v gotovini. Ponudbe na: Poštni predal >'c50 Malčkova«. 11119-16 Vndjem t4esea» l Dm. davek 3 Din. ca Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Dobro vpeljana trgovina velika, stara, renomirana z mešanim blagom v manjšem mestu (desni breg Drave) se da v najem po ugodnih pogojih. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Plačilozmožen«. 13825-17 2 pisarniška prostora oddamo takoj. Vprašati: »Tesla«, Dalmatinova 10. 141105-17 Trgovino z mešanim blagom ali prazen lokal z inventarjem, v mestu ali no deželi, vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 25«. H4'1HI5-17 Lokali Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje na«lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Delikatesno trgovino dobroidočo. z mesnico, v Zagrebu, prodam takoj za 5-500 Din. Pismene ponudbe na: Franjo Pajman, Vočar8ka c. 30, Zagreb. 14099-19 Beseda 1 Din. javek B Dm ta Šifro ti: dajanje naslova 1 Din. Najmanjši tne»»k 17 Din Plise, entel, ažur gumbe. gumbnice, raono grame, izvrši ' ikoj Matek & Mikeš. Ljubljano poleg Hotela Štrukelj. — Žepni robci, olenice. ročna dela. 169-30 tanovanje iaseda 1 Din Iavek £ Din '» šifro al! lajanje naslova Din ?J »jmanjšl ene««). 17 Din Stanovanje solnčno, blizu tramvaja, 2 sobi. kahinet, event. kopalnica. oddam na Kode-ijevem 1. julija. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10866-01 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico, oddam 1. julija. Povšetova ul. 8. Kodeljevo. 34102-21 DJjIijriTlU 'eseda 1 Din. davek 3 Du> '.a Šifro aii dejanje naslova Din NajmaojSi rotvk 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Turk, Streliška ul. 2211. 143.10-28 Opremljeno sobo prijazno, z električno razsvetljavo, takoj poceni oddam. CLgoj, Gosposka ulica 10/T. 14)106-28 Sobo lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom, v centru mesta, takoj oddam. Istotam oddam majhen kabinet. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 111:113-23 Opremljeno sobo zračno, solnčno, oddam takoj eni ali dvema osebama poleg gl. kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14109-23 Sobo strogo separirano, oddam solidnemu gospodu blizu Tabora. Naslov v vseh [>o slovalnieah Jutra. 141-21-33 Sostanovalca sprejmem takoj poceni v lepo sobo. Mestni trg 3/IIi. nad. levo. Ml24-23 Razno Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša I i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV PETRA C. 14 Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak ko« najmanj 3 m, dalje »Paket Serije S/o« istotako 15 do 21 m za tenske pralne oble ke, deive (Dimdl), v naj li-pšib barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 30 m platna, >06teljnina. iensko, moško n namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in ta menjam. Dalje najcenejše blago ta vsa moška in žen ska oblačila. Vzorci brez plačno. »KOSMOS«. razpošlljalnlca ostankov. Maribor. Dvora-kova cesta II I. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Zanimalo Vas bo. da ima tvrdka Pri .ŠKOFU" na zalogi vse vrste kot crepe de cbine. crepe marocaine itd. v najno vejših vzor cib mode. Zelo ugodne cene' ■ C3MC3aC3aC3IC3aC3aCDIC3aC=)B IŠČE SE TOVORNI AVTO NA OGLJE nosilnost nad tri tone, za stalne vožnje lesa. Ponudbe na: Poštni predal 1, Celje. ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ ■■hirhiii BOROVINA Kupimo borova debla ln rezan les. Pripravljeni smo kupiti tudi borov les na panju ali gozdne objekte za lastno sečnjo. — Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb — Jelačičev trg 5 pod »Borovlna«. fUTC-ATLflS KRALJEVINE JUGOSLAVIJE izdala 1936 s priročnikom kilometersko tabelo itd DOtre ben vsakemu avtomoblllstu. motoclklLstu ln biclklistu ter vsakemu hotelu Luksuzno lz dajo v platneni vezavi Din 140.— razpečava »RUBENS«. Zagreb Vlaška ul. 53. Kdor poš lje denar v naprej dob) atlas franko. Vrtne Inčnik? IZDELUJE BELA FETTMANN, ZAGREB Masarj kova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke Iz življenja na deželi Iz Litije i— Učiteljsko zborovanje, napovedano za soboto v Litij', je odpovedano. i_ Kradljiv popotnik. Po Zagorski dolini se je klatil zadnje čase neki Candir. ki je doma s Štajerskega. Izdajal se je za brezposelnega. Kadar pa je prišel v hišo neopa-zovan, je »smuknil«, kar mu je prišlo pod roko. Zagorski orožniki so ga zaradi opeto-vanih tatvin v dolini aretirali, pa se je izkazalo. da so dobili v roke pravega ptička. Kradljivca so prignali v Litijo- i_ Vlom v kapelico. Kapelica na litijskem polju je dobila svoje goste. Odtrgali so puščico, kamor prav zdaj v poletju naši gospodarji radi spuščajo milodare in prosijo za dobro letino. Tat je kajpada iz vrst vandrovcev, ki zdaj cesto prenočujejo po kozolcih na litijskem polju. Ko je tat izpraznil puščico, jo je zavrgel in so jo našli ob poti v Litijo. Iz Zagorja z— Kovance je ponarejal. V Zagorju smo že dalje časa opazovali, na nekdo spretno razpečuje ponarejene 20-dinarske kovance. Ta in ona branjevka je že imela sitnosti, ko je šla s ponarejenim denarjem kupovat potrebščine v trgovino. Tudi slepi trafikant Miha Drnovšek v Zagorju je bil že nekajkrat žrtev prevare. S kovancem je prišel v trafiko po cigarete vedno kak otrok, zato g. Drnovšek ni bil tako previden, kakor sicer. Vendar je nekoč sam prišel na to, da je kovanec ponarejen, toda otrok mu je z drobižem že ušel. Orožniki v Zagorju in Trojanah so nato še z večje pozornostjo zasledovali razpečevalce in zdaj se jim je posrečilo prijeti Ivana Kobilška, ki so ga takoj odgnali k sodišču v Litijo. Mladi kovač denarja je doma iz Lok in je bil v službi pri rudniku. Pri njem so našli strojček in ves materija! za izdelavo denarja. Iz Ptaja j— Sprejemni izpiti za gimnazijo bodo 25. t. m z začetkom ob 8.15. Starši, ki želijo jeseni vpisati svoje otroke v prvi razred, naj pošljejo ali prinesejo osebno ravnatelju gimnazije do 20. t. m. s 5 Din kolkovane prošnje za pripust otrok k sprejemnemu izpitu. Prošnji je treba priložiti rojstni list, šolski izkaz, iz katerega je razvidno, da je otrok dovršil najmanj z dobrim uspehom (brez vsake slal« ocene) četrto šolsko leto-Letos so pripuščeni k sprejemnemu izpitu otroci, rojeni v letih 1923- do 1926. Sprejemne izpite v jeseni dovoljuje samo v izjemnih primerih ministrstvo za proeveto. ★ PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. Pevsko društvo »Slovan« iz Loč pri Poljčanah nam je na Telovo priredilo lepo uspel koncert. Pevci, sami kmetski fantje in dekleta pod veščim vodstvpm Silvestra Orla, ki je tudi kmetskega stanu, 60 nam ubrano zapeli celo vrsto harmoniziranih narodnih, pa tudi nekaj težjih umetnih pesmi. Lepo število izmed njih je uglasbila Breda Ščekova, edina slovenska umetnica — skladateljica, ki je bila navzočna in je pri prireditvi sodelovala. Čeravno je zbor zelo mlad, je vendar pokazal izborno disciplino in izvežba-nost, in kar je najvažnejše, pokazal je, da tudi kmetska mladina z vztrajnim delom in pod smotrnim, energičnim vodstvom doseže lahko uspeh, ki se dviga visoko nad di-letantski nivo. Pozitivna stran tega simpatičnega nastopa je tudi v upostavljanju od-nošajev in bližnjih zvez s sosednjimi društvi, v medsebojnem vzpodbujanju k skupnemu delu in pa v tem, da plod dolgotrajnega dela uživa čim širje področje, ne pa samo ozka okolica, kjer društvo deluje. Nikakor pa ne moremo razumeti, da so nekateri krajevni činitelji, ki na področju kulturnega udejstvovanja nikoli niso delovali, iskali načina, da bi prireditvi kolikor mo- goče škodovali, če je že niso mogli preprečiti. Niti snemanje plakatov iz izložb, niti osta!e neupravičene šikane niso odvrnile publike od obiska prireditve. Kmetsko ljudstvo. ki ga je lepa slovenska pesem navdušila in ganila, je s svojim odobravanjem priredilo gostom najlepši sprejem. Naše gledališče Drama Sreda 17.; Tuje dete. Izven. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. »Tuje dete« najuspelejše delo letošnjo dramske sezone se ponovi danes poslednjift izven abonmana po cenah od 10 Din navzdol, na kar opozarjamo naše občinstvo. Opera Sreda 17.; Vesela vdova. Red Sreda. Četrtek 18.: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. RADIO Izvleček iz programov Sreda, 17. juDija Ljnbljana 12; Zvoki z Balkana (ploeče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored. obvestila. _ 1315: Plošče po željah. — 14 Vreme, borza. — 19: Čas, vreme. poro£i'a, 6pored, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Najboljši pripovednik in romanopisec Bora Stan-kovič ob 60-letnici. _ 19-50; MravJjinček potepinčak ( zvočna slika z mravljišča). — 20.30: Produkcije gojencev konservatorija v proslavo 10-letnice zavoda. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 2215; Glasbene slike (radijski orkester). Četrtek, 18. junija Ljubljana 12: Instrumentalne solistične točke (plošče). — 12-45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Baletna glasba (Radtio orkester) — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije- — 19.50: Reproduciran koncert na vurLiških orglah. — 20.10: Naša srednja šola (prof. Miroslav Adlešič). — 20.30: Francoski operni spevi in fantazije. Poje gidč- Vida Rudolfova s sprernljevanjem RacHo orkesitra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zabavo in oddih (plošče) Beograd 17: Pesmi. — 18j05: Plošče. — 18.30: Narodne melodije — 20: Zborovski koncert. — 22-20: Orkes-ter. — Zagreb 17.45: Godalni kvartet. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19JO: Prenos Auberjeve opere »Fra Diavolo«. —• 22.15: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20.10: Havajske kitare. — 21: Pevski in klavirski koncert. — 22.15: Godba za ples. Dunaj 12: Orkester. — 16-05: Stari in novi šlagerji. — 17: Revija sodobnih skladaie-Ijev- 19.30: Glasovi narodov v pesmi. — 20.05: Pevski in klavirski koncert — 22.10: Avstrijski skladartelji- 23.45: Dunajska glasba. — Berlin 19: Lahek program na ploščah. — 20.45: Sanjarije v poletna noči- — 22.30: Nočni koncert in ples. — Miinchen 18: Glasba za delopust. — 20.15: Mešam program. — 22.20: Koncertna ura. — 23: Lahka in plesna muznka. — Stuttgart 20.45: Orkestralen in pevski konc. — 22.30: Nočne melodije. — 24: Orkestralen koncert na ploščah. — Rim 20.45: Prenos Moniuszkove opere »Halka«. — 23-20: Plesna muzika. NAJBOLJŠE TAMBURICE in mojstrske kitare in mandoline z jamstvom priporoma slovita rokodelska tvomica tamburic STJEPAN M. GILG, Sisak, br. 14, Jugoslavija. Oglejte si veliki ilustrirani cenik tamburic, ki ga na zahtevo pošljem vsakemu brezplačno. Odlikovan z 3 zlatimi kolajnami in diplomami. Dobavitelj tamburic za vsa sokolska društva v državi kakor tudi za vsa naša društva v Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. SENZACIONALNE NOVOSTI! Vrtni solnčnikl poten« od Din 200.— Patentirani fotelj ca re_ gullranje s tkanino. Patentne poljske poete, lje v največji popolnosti Edini izdelovalci „MASA" izdelkov, tovarna pohištva, Šotorov, vrtnega pohištva, itd ,,jugote;kstiil"-osi«iek Urejuje Davorin Ravljen« ža Narodno tiskarno d. d. fcot ttokarnarja Franc Jezeriefc. — Za insemtni del Je odgovoren Akgi Ncsakt — M f