Povzetek javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije
Kliub relativno kratkem času za javno razpravo o osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije, ki je bll v končni obliki objavljen šele 21. 4. 1989 in je tako potekala javna razprava formalno le mesec dni, ne moremo te razprave oceniti za površno in za prekratko. Dejanska razprava /e potekala več kot leto dni - od začetka razprav o spremembah zvezne ustave t.j. od konca leta 1987 dalje.
Že ob razpravi o amandmajih k zvezni ustavi,         Javna razprava je v na&i občini potekala
so bile podane sugestije in zahteve, kaj je po-      v krajevnih skupnostih v delovnih organizaci-
trebno spremeniti tudi v republiški ustavi. Zao-      jah pa tudi v vrsti strokovnih institucij m v sve-
strovanje odnosov znotraj Jugoslavije pa je      tih pri občinski konferenci SZDL. Udeležba na
dnevno opozarjalo, kaj je potrebno v republiški      teh razpravah ni bila zadovoljiva. Vendar pa
ustavi spremeniti in jasneje, nedvoumneje opre-      lahko ugotovimo, da so bile pripombe tebtne in
deliti, da ne bi prihajalo do različnih tolmačenj,      j«h lahko že sedaj oceiijujerao tudi kot prispe-
često tudi zlonamernih, o ustavnem polozaju      vek za pnpravo nove ustave SR Slovenije. republike znotraj federativne Jugoslavije.
Splošne pripombe
Osnutek amandmajev ne zadovoljuje hotenja po takih ustavnih spremembah, ki naj bi zagoto-vile doslednejšo opredelitev republike kot suve-rene, demokratiine države znotraj jugoslovan-ske federacije. Omejitve s področja družbenopo-Htičnega sistema, ki izhajajo iz zvezne ustave in iz temeljnih načel, ji dajejo še vedno pečat real-socialistične tvorbe preteklega obdobja. V raz-pravi je bila prisotna zahteva, da je treba te-meljna nafeela nadomestiti s kratko, jedrnato preambulo v katero se naj vključi ugotovitev, da se vsi Ijudje rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Svoboda člove-ka je osnova socialistične druzbe in na njej te-melji tudi ves sistem, ki ji je podrejen. Cilji družbe so v zavzemanju za socialistično, samou-pravno, demokratično in pluralistično družbo, za tvorno in enakopravno sožitje znotraj federa-tivne Jugoslavije, za sodelovanje in združevanje z vsemi narodi na svetu ter vključevanje v na-predne tokove Evrope in sveta.
Prav tako je bilo v razpravi poudarjeno, da je pravica do združevanja na politični oziroma na-zorski podlagi eno od osnovnih človekovih in driavljanskih pravic.
Trije zbori ali en sam
Strukturo občinskih in republiSke skupščine bi veljalo ponovno preučiti. Sedanja razdelitev na tri zbore ni pokazala nobenih prednosti pred enodomno sestavo. Nasprotno, sedanja delitev na tri zbore je pokazala vrsto tehničnih, pa tudi vsebinskih pomanjkljivosti. V primerib kolizij sprejetih odlotitev v posameznih zborih je vse-lej prihajalo do uskiajevanja v ožjih skupinah, v katerih je prevladalo vetinoma večinsko mne-nje in je bila s tem postavljena pod vpraiaj enakopravnosti posameznib zborov.
Glede na omejitve v zvezni ustavi je razumlji-vo, da sedanjega ustroja skupščin ne moremo spreminjati. To bo prišlo v poštev pri sprejema-nju nove ustave. Pač pa bi bilo potrebno prila-goditi vlogo posameznih zborov že nastalim družbenim potrebam. Vlogo družbenopolitične-
ga zbora ni bilo potrebno reducirati le na ozko odločanje o vprašanjih, ki zadevajo le vpraša-nja druibenega sistema. Zbor občin oziroma zbori krajevnib skupnosti pa bi morali pridobi-ti vlogo splošnih zborov in s tem vlogo demo-kratičnih predstavniških teles vseh drzavlja-nov, ki so izvoljeni na neposrednih volitvah. Zbor združenega dela pa naj obdrži funkcijo odlotanja o vprašanjih, ki izvirajo iz dela. V jav-ni razpravi pa je vse več zahtev, da se družbeno-politični zbor ukine.
Vloga SZDL
S tem v zvezi pa bi veljalo ponovno razmisliti o ustavni vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva v volilnem in skupščinskem sistemu. V volilnem sistemu je potrebno zagotoviti nepo-sredni vpliv voliicev tako na postavljanje kan-didatov, kakor tudi na njihovo izvolitev. Velja-lo bi razmisliti o ponovni uvedbi zborov volil-cev, ki naj odločajo o kandidiranju, vloga poli-tičnih organizacij pa je v predlaganju kandida-tov in * organiziranju kampanje za njihovo iz-
volitev. Skrb za regularnost predvolilnih in vo-lilnih postopkov pa je potrebno naložiti drzav-nim volilnim komisijam, ki odgovarjajo za za-konitost postopkov.
Ustavne določbe o pravicah in svoboSiinah človeka naj se ponovno proutijo in v celoti us-kladijo z mednarodnimi deklaracijami, ki ure-jajo varstvo človekovih pravic. To bi moralo biti v posebnem delu ustave. Glede na speciflč-nost naše družbene ureditve, bi veljalo v ta del uvrstiti tudi pravice do samoupravljanja, ki pa bi jih morali preoblikovati tako, da obsega pra-vice do samoupravljanja le tiste pravice, ki izvi-rajo od dela in bivanja v določenem okolju, ne morejo pa biti generalizirane, saj se s tem megli bistvi neposrednega samoupravljanja. Pri tem je potrebno imeti v vidu tudi različne obtike lastnine, ki morajo biti ustavno in pravno zašči-tene in sankcionirane. Dilema, ki pri tem nasta-ja je ali lahko samoupravno odločanje posega v lastninske pravice. Ker sta obe pravici ustav-no zagotovljeni je v takem primeru pritnemeje govoriti o soodločanju (participaciji) glede na vloteno delo in kapital.
Slovenija in federacija
Posebno pozornost bi veljalo v ustavi posveti-ti vlogi SR Slovenije v federaciji. Zagotoviti je potrebno soglasje o vseh vprašanjih, ki zadeva-jo interese posameznih republik. Ce torej sprej-me zvezni zbor skupščine SFRJ odločitev, ki je v nasprotju z interesi SR Slovenijc bi morala obstajati ustavna podlaga, ki omogoii skupSči-ni SR Slovenije, da onemogoči veljavnost take odločitve s tem, da zahteva obravnavo sporne odločitve v zboru republik in pokrajin, kjer se odloča s konsenzora.
Glede na dosedanje izkuSnje bi veljalo v usta-vi SR Slovenije določneje opredeliti obveznost vseh državnih organov na območju SR Sloveni-je, da poslujejo v slovenskem jeziku. Široko tol-mačenje zvezne ustave, da so v Jugoslaviji jezi-ki narodov in narodnosti enakopravni in da dr-žavni organi poslujejo y enem izmed njih se je izrodilo v prakso, da je ta »eden« praviloma srbohrvaški pri čemer izbira jezika v postopku pred drfavnim organom ni odvisna od območja, na katerem se uradno dejanje dogaja, ampak od
tega, kateri jezik uradna oseba obvlada. Zaradi tega bi morala ustava vsebovati tudi določilo, da pomeni krtitev te obveznosti ničnost akta izdanega v takem postopku.
Na sedanji stopnji družbene in gospodarske krize so pred spreminjaevalci slovenske ustave trije najpomembnejSi cilji:
- zagotovitev pravne varnosti podjetnika;
- zagotovitev pogojev za učinkovito delova-nje driave in javnih služb in
-  odstranitev anahronizmov iz dosedanjega teksta našega temeljnega zakona.
Osnutki amandmajev zagotavljajo kolikor to-liko uspešno le prvi cilj. V splošnih pripombah nismo dajali pripomb na dolgoveznost uporab-ljenega sloga besedila, ki ga bo v novi ustavi prav tako potrebno znatno skrajšati. Pri tem bo potrebno tudi opustiti delitev drtavljanov na »delovne ljudi in občane« saj takšno opredelje-vanje v svoji posledici nujno ustvarja pojmova-nje več vrst državljanov in s tem tudi njihovo medsebojno neenakost.
(nadaljevanje na 4. strani)
(nadaljevanje s 3. strani)
Konkretne pripombe                         !
AMANDMA IX: Pojavilo se }e vpraianje dr-tavljanstva SR Slovenije. Podrobneje je potreb-no določiti pod kakšnimi pogoji se lahko prido-bi to driavljanstvo.
AMANDMA XI: Doloiilo, da je himna SR Slo-venije »Zdravljica« presega ustavno regulativo. Dosedanji 10. člen ustave zadošča. Dva razloga govorita v prid temu:
1. Doloiilo o himni mora vsebovati tudi urad-no besedilo himne. Tega v ustavi vsekakor ni mogoče opredeliti.
2.  Sprememba himne bi terjala zamudno in zahtevno proceduro spreminjanja ustave.
V razpravi je bila sicer podprta pobuda, da naj bo himna »Zdravljica«, vendar naj se to opredeli v posebnem zakonu, kot je to predvide-no v 12. točkt LII. amandmaja. V kolikor pa bi bil sprejet ta amandma, pa bi predlaganemu besedilu bilo potrebno dodati: »v besedilu in aapevu, kot ga določa zakon«.
AMANDMA XWII: Iz razprave izhaja, da je potrebno samoupravno interesno organiziranje na področju druibenih sluib čimbolj racionali-zirati in poenostaviti. To velja predvsem za druibene dejavnosti, katerih obseg dela je dolo-6en z driavnimi predpisi. Glede drugih oblik samoupravnega organiziranja pa mora obvelja-ti osnovno načelo prostovoljnosti in enakoprav-nosti. Zato je obvezno zdrutevanje in samou-pravno organiziranje v nasprotju s tem na-telom.
V razpravi pa je bilo izraieno tudi stalitte, da bi veljalo enako kot TOZD ukiniti tudi samou-pravne interesne skupnosti. Predpis o obvez-nem zdravstvenem in pokojninskem zavarova-nju, brezplačnem iolstvu ter nalogah republike pri socialnem in otroškem varstvu, razvoju zna-nosti, kulturni in telesnokulturni dejavnosti pa bi kazalo vnesti med zakonodajne pristojnosti republike. Vpliv in nadzor driavljanov nad te-mi izdatki pa bi bila 6e vedno zagotovljena pre-ko skupščine SR Slovenije, reiijski stroški pa znatno manj&i.
AMANDMA XXII: Povsem nerazumljivo je
namret kaj predlagalec pojmuje pod delom »za druge potrebe«. Razumljivo je, da se dobitek, ki ga doseže zadruga s svojim poslovanjem razdeli na del, ki gre članom zadruge glede na prispe-vek, ki so ga dali k ustvarjanju tega dobiika is svojim delom in sredstvi in na del, ki se vnese v sklade zadruge. Kaj naj bi predstavljal del za »druge potrebe« ni obrazloženo, dikcija sama pa bi omogočila v praksi neslutene manipulacije. Zato je potrebno ta del besedila črtati.
AMANDMA XXIX: Narodni banki Slovenije je potrebno zagotoviti neodvisnost od posamez-nlh odločitev tudi Skupščine SR Slovenije in tako omogoiiti deregulacijo oziroma že pri te-melju preprečiti morebitni voluntarizem (zato je treba fcrtati zadnja dva odstavka 1. točke). Po drugi strani pa je treba NB Slovemje predpisati odgovornost za vzdrževanje notranjega in zuna-njega gospodarskega ravnotežja (skupaj z drugi-mi Narodnimi bankami republik in Narodno banko Jugoslavije), pa tudi garancijo varteval-cem v prlmeru propada posamezne poslovne banke - ne pa garancije za vse prevzete obvez-nosti takSne banke.
AMANDMA XXXIII: Volitve delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v občini naj bodo enovito urejena. Zaradi tega ni sprejemljiv variantni dodatek v 1. odstavku 4. točke amandmaja.
Izrazili smo mnenje, da bi zadoščala za občine paritetno sestavljena skupščina z enim zborom, kjer bi delegati v neposrednem kontaktu kon-frontirali svoja staliSta in sprejemali odlofitve. To bi pomenilo ne le zmanjSanje stroškov sklica skupStine. ampak tudi vsebinsko polnejio obli-ko odločanja v obiini. Zaradi navedenega bi tako skupSčinsko organiziranost morali v os-nutku amandmajev k republiški ustavi dali v.razpravo vsaj kot varianto.
Ze v sploSnih pripombah je navedena pripom-ba na ustavno vlogo SZDL v volilnem postopku, zato je ne obravnavamo posebej in velajo za ta admandma stališta iz uvodnega dela.
AMANDMA XXXVIII: Že v dosedanjih razpra-vah tako v Mariboru kot tudi v Ljubljani Je bila kritiino ocenjevana razdrobljenost mesta na
obiine, ki pa so se raztezale dalet v ruralno okolico. Z eno občino bi dosegli znatne poceni-tve v funkcioniranju občine, predvsem pa bi se celoten sistem enovito ukvarjal s problemi ur-bane celote, ki so tipični za večja mesta.
Po tem amandmaju in v povezavi s XXXVI. amandmajem je funkcija obein na obmotju me-sta, upoštevajoi pri tem tudi področja, ki so bila ie z dosedanjimi statuti mesta prene^ena v nji-hovo pristojnost, mo^no zreducirana. Sedanje občine bi morali zdruziti v mestno obtino Lgub-Ijana oziroma Maribor. Tega procesa pa ne sme-mo omejevati z ustavnimi amandmaji.
AMANDMA XLIV: Samoupravni sporazumi in druzbeni dogovori se morajo sankcionirati kot pogodbe. V teh sporazumih in dogovorih bi morala biti predvidena tudi dogovoma sankci-ja v primeru kršitve. V sporih, ki lahko nastopi-jo zaradi nespoStov anja teb sporazumov ali do-govorov lahko odločajo dogovorjena arbitraina ali redna sodiSta.
AMANDMA LVIII: Veljalo bi proučiti pobudo za uvajanje t. i. »državljanske pobude«. To po-meni, da labko dolofceno Stevilo driavljanov
predlaga zakon ali razpis rererenduma, tak predlog pa skup$6ina mora obravnavati in o njem sklepati.
AMANDMA LXII: Razprava je podprla zmanj-Sanje Stevila ilanov predsedstva. Glede na po-mislek, izrazen v obrazložitvi. da bi z neposred-no izvolitvijo slabilo načelo enotnosti oblasti in sknpščinske vladavine, bi morda veljalo v ta amandma vnesti določilo, da odgovarja pred-sedstvo za svoje delo skup&ini. Ne bi pa veljalo krtiti pristojnosti predsedstv«, ki so po svojem obsegu ze tako skromne.
Sklepne ugotovitve:
Javna razprava je ponovno opozorila na nuj-nost, da se takoj lotimo tvorbe nove republiške ustave. Opozorjeno je bilo, da je potrebno repu-bliSko ustavo sprejeti pred zvezno ustavo, saj mora slednja izhajati iz republliških in ne more biti omejitveni dejavnik republiškim ustavam. Republiške ustave so element suverenosti repu-blik in ne morejo biti vnaprej omejevane kot je to primer pri sprejemanju sedanjih amand-majev.
Ponovno je bilo opozorjeno, da moramo vjozi-ti vet naporov za skraJSanje in pravnotehnično izdelavo besedila ustave. Ta mora biti kratka, jedrnata, brez pleonazmov in nerazumljivega besednjaka. Za »modernizacijo« ustave bi kaza-lo trtati izraze kot sta iivo in minulo delo, opu-stiti zemljiški maksimum, opustiti predpisova-nje gospodarskim subjektom in drzavi kdaj, ka-ko in kaj naj planirajo. Veljalo pa bi vzpostaviti pravno podlago za utinkovito zaAfcito narave.
Ustava SRS bi lahko omogotala tudi posebno »publiciansko tozbo-, s katero lahko vsak dr-zavljan od katerega koli gospodarskega subjek-ta zahteva prekinitev onesnalevanja narave na obmoiju SR Slovenije. Postopek naj bi podrob-neje do!oLal zakon. Upoitevati je namreč treba, da bo imel razmah podjetništva tudi svojo tem-nejSo plat predvsem pri Se vefcjem onesnaževa-nju okolja, kot je to bilo doslej. Iz ustave bo potrebno izločiti vse oblike neposrednega nor-miranja in kratkoročne usmeritve tekoče politi-ke. Le na ta nafcin bomo dobili trajno ali vsaj dolgoročnejšo listino, ki bi omogočala rast kre-
ativnosti in sproSianje pobud vsakega posamez-nika in njegovo poistovetenje z družbeno skup-nostjo, ki ji pripada.
Na koncu bi želeli opozoriti na izreden pomen statutov obtin in mesta. Prva konkrctizacija ustavnih amandmajev bodo namreč ti statuti, ki jih bo treba timprej sprejeti tudi zaradi izvo-litve skupščinskih funkcionarjev. Statuti bodo morali konkretizirati osnovno usmeritev ustav-nih amandmajev, ki bistveno zmanjšujejo vlogo druzbenopolitičnih skupnosti v odnosu do go-spodarstva in zagotavljajo največjo samostoj-nost gospodarskih subjektov ter uveljavljanje ekonomskih zakonitosti. Ti statuti pa bodo mo-rali afirmirati parlamentarni sistem, ki v dose-danjih ustavnih amandmajih še ni priSel dovolj do izraza. Statuti bodo tudi podlaga za skupS-člnske poslovnike, ki jih bo treba bistveno do-polniti. Predlagamo, da bi v republiki izdelali teze za izdelavo občinskih statutov. Tako smo ravnali že v preteklosti, saj je republiška skupS-čina občinskim skup^činam posredovala t. im. tipske statute za razvito, srednje razvito- in manj razvito občino.