25
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer______
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255	______________
Telefaks: 311-956________
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana
časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 9. junija 1994, št. 25, letnik 53, cena 175 SIT
Pred več kot letom dni so Zorici Bartol v predilnici Medvode pokazali vrata. Sodišče združenega dela v Ljubljani je dvoboj med sindikatom (Zorico) in upravnim odborom (njegove barve je branila Nada Robežnik) zaključilo v prid sindikatu.
»Ker me kot sindikalne zaupnice niso mogli utišati, so se me hoteli znebiti,« pravi Zorica.
Kako je njena pravica s pomočjo republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne m usnjarskopredelovalne industrije, ljubljanskega območnega odbora te dejavnosti m pravne pomoči ZSSS vendarle zmagala, preberite v Sindikalnem zaupniku na 8. strani DE.
V/
Stabilizacija političnega prostora
stran
Stabilizacija sindikalnega prostora
stran 4
sreda
Ekonomsko-socialni svet je na današnji drugi seji določil pravilnik o izvajanju zakona, ki sankcionira izvajanje dogovora o plačni politiki. Kot nam je povedal Brane Mišič, bodo uporabniki dolžni k plačilnim listam prilagati izpolnjeni obrazec s šestimi podatki. Pravilnik je seveda obsežnejši: v njem je tudi navodilo za vpisovanje podatkov v ta obrazec in določa način izvajanja nadzora SDK v organizacijah. Tega obrazca ne bodo izpolnjevale fizične osebe in obrtniki, ki imajo manj kot tri zaposlene.
Skupaj s pravilnikom bodo objavljeni tudi kriteriji za menedžerske plače.
Prihodnji teden bo ekonomsko-socialni svet obravnaval uredbo o usklajevanju materialnih prejemkov (dnevnic, kilometrin ipd.) med gospodarstvom in negospodarstvom. Predvidoma bo sprejel tudi poslovnik o svojem delu.
Prejšnji teden smo v tej rubriki napovedali dve temi. O tem, kako poskusi KNSS, da bi v Litostorju razbil SKEI, niso uspeli, pišemo na 6. strani.
TOVARNO ZMAJ SO ZAPRAVILI RIVŠI DIREKTORJI
Jasno, povsem zakonito Stran S

UKINJANJE
OBRATNIH
AMBULANT
stran
Ob sindikalnem dremežu je zakonodaja sesula sistem obratnih ambulant - da je naredila prostor zasebnim praksam
B
9. junija 1994
DRUGA PLAT
Kdo se boji divjega moža
Bil je velik politik,
toda, žal, zelo majhen človek.
Dober človek - slab politik.
Slab človek - dober politik.
Rudi Ringbauer
Ah, nostalgija! To sladkoboleče hrepenenje po nečem, kar je bilo. In ker v sili hudič muhe žre in s kančkom daljnogledo-sti - celo po nečem, kar je.
Jugonostalgija?! Balkanonostalgija?! Fej ga bodi, kdor bi mi podtikal, da gre pri tem vendarle za eno in isto. Kljub strastni želji se nismo otresli ne ene ne druge. Nismo se odklopili. Glava ni električno stikalo. Duša še manj.
Se spomnite, ko je policaj prihajal za šefa sindikatov? Ko so funkcionarji sedlali s fotelja v fotelj, direktorji iz sesute firme v firmo, ki ji je bilo sesutje usojeno, ko smo imeli ljudi, ki so se spoznali na vse, ker so bili pač »naši«... Kako smo tedaj bentili nad jugofaktorji, nad družbo, obsojeno na neuspeh prav zaradi takšnega kadrovskega kotla.
Zdaj je vanj padel naš prvi minister Janez Drnovšek. V koaliciji razdeljeni fevdi, ujetost v strankarska ravnovesja, nemoč oziroma pomanjkanje volje in odločnosti presekati strankarske zanke, kadar gre za nacionalni interes...
Je to res kaj drugače, kot je bilo? Komajda! Pobožaj ti mene, pa bom jaz tebe, popraskaj mi hrbet in povrnil ti bom.
Drnovšek pravi temu »stabilizacija političnega prostora«. Takšna stabilizacija je figo vredna! Podobna je mlakuži, ki je gotovo stabilna. Majhna, v goščo zaraščena, da je niti veter ne vzvalovi. Mrtva, zaprta, da je ne zbistri noben studenec. Takšno stabilnost političnega prostora naj si Drnovšek zatakne za klobuk. Morda mu je kakšen ostal še z obiska olimpijskih iger. Prav pristajal mu je.
Stabilnost te vrste smo namreč že imeli. Nihče ne more trditi, da prejšnja ureditev pod vodstvom zveze komunistov ni bila politično stabilna. In ta, za katero Drnovšek izgublja vso energijo, politično modrost in moško odločnost, ni dosti boljša. Ne bom več dokazoval, kakšno blato se skriva in ga skrivajo pod njo. Vsak dan so ga polne dnevniške notranjepolitične strani in črne kronike. Včasih pljuskne tudi na gospodarske in zunanjepolitične. Pa na turistične in kulturne ... Kam že ne?
Ljudske pravljice in legende so polne velikanov, gozdnih, povodnih in druge sorte divjih mož. Grozovite prikazni, velikanske postave, jeklenih mišic, divjih brkov, nizkih čel in krvavih oči. Toda potem pride mali krojaček, in ko z enim udarcem zmaže sedem muh, podre še velikana. Tisti redki, ki ostanejo na nogah, pa imajo skupno lastnost - kar postorijo z močjo svojih lopatastih dlani, takojci podrejo z ritjo.
Toliko o stabilizaciji političnega prostora nasploh. Na četrti strani pa lahko preberete »premislek«, v katerem Marjan Horvat kljub pričakovanju očitkov o nesramnosti piše o »zmedenih podobah sindikalnih glav«:
Gromovniki brez vsebine, neutrudni prežvekovalci gradiv, kadrovskih vrtnarji, iskalci lojalnosti, borci za fevde, čakajoči na upokojitev...
Zlomka, saj se bere, kot bi kolega pisal o poslancih in strankarskih veljakih, pa še o politiki vlade morda.
Zato Dušanu Semoliču toplo priporočam, naj se ne loteva »stabilizacije sindikalnega prostora« tako, kot se Janez Drnovšek loteva »stabilizacije političnega prostora«. So namreč tudi druge metode. Res so bolj tvegane, več živcev požrejo, prijateljsko vzdušje zmotijo - a do cilja gotovo pripeljejo.
Cilj pa gotovo ni, le za primer, organizacija, ki statutu odmeri nekajkrat po nekaj ur časa, program pa preleti v nekaj minutah. Člane namreč program gotovo bolj zanima.
EE
T časopis slovenskih j delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
časopis slovenskih i delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
r W '
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
Direktorji razbijejo edinega zaveznika Litostrojskih delavcev
V Delavski zvezi ZLSD se zavzemamo za delavce in njegove pravice, ki izhajajo iz dela. Zato je za nas najpomembnejše ustvariti socialno pravično državo, ki bo uveljavila politiko visoke zaposlenosti, poštenega zaslužka, delavskega soupravljanja in delničarstva in ki bo našla pravo razmerje med delom in kapitalom, zasnovano na kolektivnih pogodbah.
Delavska zveza je za demokratično, socialno pravično in bogato družbo, ki bo odprta na ekonomske svoboščine ljudi, na industrijsko in gospodarsko demokracijo ter na organizacijsko in akcijsko svobodo sindikatov kot enakopravnih pogajalcev z zastopniki kapitala oz. državo.
Na pobudo Delavske zveze je konferenca ZLSD 14. 5. 1994 v Velenju sprejela tudi naslednje:
ZLSD mora pri uveljavljanju pravic in interesov delavcev v večji meri vzpostaviti sodelovanje s sindikati, zato bomo predla-
gali organiziranje skupnega razgovora z reprezentativnimi sindikati, na katerem bi se dogovorili o možnih oblikah nadaljnjega sodelovanja. Predlogi naših aktivnosti bodo:
• vztrajali bomo, da ne bo predložen noben projekt, zakonski akt ali drug ukrep s strani ministrov ZLSD, ki zadeva ekonomski in socialni položaj delavcev, brez predhodnega posvetovanja s sindikati;
9 vsakokrat, ko bomo v položaju, da lahko izbiramo ministra oz. ministrico za delo, bomo pri tem dosledno sodelovali s predstavniki sindikatov;
9 pred obravnavo delovnopravne zakonodaje in druge za sindikate zanimive zakonodaje bomo omogočili srečanje sindikatov in poslanske skupine ZLSD;
9 organizirali bomo sestanek z reprezentativnimi sindikati, na katerem se moramo dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da smo za sindikalni pluralizem, ne moremo se pa strinjati z načinom ustanavljanja sindikatov, kot to počne direktorica Litostrojevega podjetja za rehabilitacijo invalidov (ZRI) Darinka Perko v sodelovanju s sindikatom Neodvisnost.
Zakaj?
Očitno je, da je direktorica ZRI sindikat Neodvisnost naredila ve-
liko uslugo, ko jim je omogočila razpošiljanje propagandnega gradiva in pristopnih izjav za ta sindikat v plačilnih kuvertah. Manj očitno je, da bo ta ista direktorica čez nekaj časa za to svojo uslugo zahtevala od Neodvisnosti protiu-slugo. In kakšnakoli ta protiu-sluga bo, najbrž ne bo v korist delavcev.
Nikakor pa mi ni jasno, kako si je gospa direktorica upala v plačilne kuverte stlačiti še izstopno izjavo SKEI. Po mojem globokem prepričanju je to moralno in pravno zelo vprašljivo dejanje in generalni direktor dr. Duhovnik bi moral resno razmisliti, če je gospa direktorica Darinka Perko še vedno primerna za to delo.
Jože Vuk, tajnik DZ ZLSD
Boilo učitelji lahko lastniki svoje tiskarne?
DE št. 24, 2. 6. 1994
Lastništvo nekdanje Učiteljske tiskarne v Ljubljani je bilo že pred spremembo zakona o denacionalizaciji, ki je med možne upravičence za vrnitev nekdanje lastnine uvrstila tudi pravne osebe, deležno pozornosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ). SVIZ Slovenije je zbral vrsto dokumentov o lastništvu in nepravičnem prenosu lastništva učiteljske tiskarne na
KPJ ter vložil zahtevek za vrnitev. Ne glede na vsa pravočasna prizadevanja SVIZ Slovenije pa je že stekel postopek lastninjenja Tiskarne Jože Moškrič, ki je dejanska naslednica lastnine Učiteljske tiskarne. SVIZ Slovenije in tudi drugi reprezentativni sindikat, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, ki je v ZSSS, pa morata na sodišču dokazati, da sta dejanska pravna naslednika nekdanjih učiteljskih organizacij (Udruženja jugoslovanskega	učiteljstva
- Sekcije za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani), ki so imele večinski delež v tiskarni in so bile po svoji naravi učiteljski sindikat. Država - se je tudi preko Sklada Republike Slovenije za razvoj - ki na sodišču nastopata proti zahtevi sindikata, odločila, da bo storila vse proti vrnitvi lastnine edinim zakonitim naslednikom - sindikatom.
Vsekakor je pohvalno, da je g. Vojko Čeligoj, učitelj na OS D. Ketteja v Ilirski Bistrici, opozoril na problem lastništva. V upanju, da bomo premagali birokratske ovire, ki jih ob naših zahtevah nastavlja država, in vsaj del nekdanje lastnine vrnili v last učiteljstva, ki je pretežno organizirano v našem sindikatu, ga prisrčno pozdravljamo.
RO SVIZ Slovenije VLADIMIR TKALEC glavni tajnik
Kompleksi večvrednosti škodujejo sožitju
V slovenskem programu TV Koper, dne 31. maja, ki ga je prenašal tudi prvi program TV Slovenije, sta v pogovoru sodelovala gospa in gospod (imena bom opustil), pripadnika italijanske skupnosti. Na vprašanje voditelja oddaje, kako gledata na sedanjo zaviralno politiko Italije do vstopa Slovenije v Evropo in kako ocenjujeta izjavo Pinija (vodja italijanskih neofašistov v vladi), da bo morala Slovenija spoštovati pravice italijanske manjšine, če hoče priti v Evropo, se je še posebej negativno razgovorila gospa. Začela je naštevati krivice, ki se godijo italijanski skupnosti pri nas. S tem je dejansko podprla politiko italijanske vlade in neofašistov v škodo Slovenije. Šla je tako daleč, 'da je sedanje pravice italijanske manjšine, ki presegajo evropska merila in so neprimerljiva z restriktivnimi pravicami Slovencev v Italiji, okarakterizi-rala kot nekako dekoracijo ali Potemkinovo vas, s katero zavajamo svet in prikrivamo krivice, ki naj bi se dogajale Italijanom pri nas. V podkrepitev svojih navedb je navajala tudi take »argumente«, da je v italijanskih šolah pri nas obvezen predmet tudi slovenščina. V slovenskih pa italijanščina naj ne bi bila obvezna, čeprav vsi na Obali in še kje vemo, da je to laž, saj je na dvojezičnem območju italijanščina zamenjala angleščino v slovenskih šolah, kljub protestom večine staršev. Če si gospa upa tako laž izreči na TV, si lahko mislimo, kaj šele govori v drugačnem okolju. Pritoževala se je tudi, da so na TV Koper - Capodistria skrajšali italijanski program v korist slovenskega. Ni pa povedala tega, da ima kljub temu italijanski program na razpolago dnevno toliko ur, kot jih ima slovenski cel teden. Nekaj ur tedenskega programa (mislim da 5 ur) je dobila naša manjšina v Italiji, ker bogata Italija deli Slovencem v Italiji, samo obljube o nekajurnem slovenskem programu na teden. Te obljube so toliko stare kot televizija, so pa še vedno le obljube, ki ni možnosti, da bi se kdaj uresničile. To gospe seveda ne moti, moti pa jo, da so Slovenci iz Italije dobili na TV Koper na razpolago nekaj pičlih ur.
S takimi in podobnimi izjavami je gospa dejansko podprla Pinija in kompanijo, ki imajo za cilj popolno italializacijo in premikanje meje na Ravbarkomando.
Ne rečem, da ni prišlo po vojni tudi do delnega maščevanja za vse gorje, ki nam ga je povzročil farši-zem, še posebej nam primorskim Slovencem in Istranom. Gospa je intelektualka in to dobro ve. Gotovo ve tudi to, da je fašizem vztrajno gojil kult večvrednosti Italijanov v odnosu do Slovencev in Slovanov na sploh. Za njih smo bili Slovenci ščavi (popačenka od
besede schiavo = suženj). Tega kompleksa večvrednosti se nekateri Italijani še do danes niso znebili. Ta kompleks je bil tudi eden od glavnih vzrokov za povojni eksodus Italijanov in poitalijančenih Istranov, ki se nikakor niso mogli sprijazniti s dejstvom, da so ti ščavi postali enakopravni njim - izvoljenemu narodu.
Slovenci smo že po tradiciji nagnjeni k sožitju z drugimi narodi in verstvi. To dokazuje tudi visoka zakonska zaščita manjšin, ki se tudi v praksi izvaja. Seveda se kljub dobri volji dogajajo tudi napake in marsikaj bi se dalo tudi izboljšati v korist manjšine. V sklop izboljšav pa ne sodijo kompleksi, še posebej ne kompleks večvrednosti, ki je še vedno, če že ne v zavesti, vsaj v podzavesti mnogih Italijanov, ki še vedno goji ta kult večvrednosti, ki nemalokrat že presega meje dobrega okusa in celo provokativno žaljivo posega v pravico večinskega naroda. To vsekakor ne koristi sožitju in dolgoročno škoduje predvsem manjšini sami. Vzporedno s pluralizacijo mnenj v Sloveniji so se pojavile tudi nedemokratične populistične skupine, ki jim nacionalizem ni tuj. Skratka, tudi med nami Slovenci so se pojavili in se še pojavljajo razni Piniji, Stafijeriji, Ginafranchi itd., ki bi radi posegli po pravicah manjšin, kot to počno navedeni vzorniki v Italiji. Če bi te sile pri nas dosegle tako moč, kot so jo dosegli njihovi vzorniki in nasprotniki v Italiji, bi tudi italijanska manjšina spoznala, kaj jim pomeni pomoč demokratičnih sil v Sloveniji, ki nismo obremenjeni z nacionalizmom oziroma šovinizmom in katerih naklonjenost si s takimi in podobnimi stališči, kot jih je navajala gospa na TV oddaji, vztrajno zapravljate. Vedite, da je demokratična javnost v Sloveniji pripravljena braniti pravice manjšin pri nas. Nihče pa ne bo branil bolnih kompleksov večvrednosti v odnosu do večinskega naroda. S temi kompleksi je še vedno ne le obrmenjen dobršen del Italijanov v Italiji in med manjšino, temveč te nevarne komplekse prenaša še na mlajše rodove svojega naroda.
Oddaje nisem gledal do konca, zato niti ne vem, kako je in če sploh je reagiral na to vprašanje tudi gospod, ki je bil v studiu skupaj z gospo. Vse to sem napisal iskreno in z dobrimi nameni za sožitje med tu živečimi ljudmi.
Žarko Žbogar, Piran, Grajska 18
Ali je zgodba res že končana?
V podjetju so nam pravili, da stojimo dobro, ni se nam treba bati, naš elan je na evropski ravni, bile so že večje težave, pa smo z dobrim in kvalitetnim delom prebrodili valove in viharje. Toda zgodilo se je drugače, namesto v tovarno smo odkorakali (v stečaj) na zavod za socialno podporo. Ni bilo ne odpravnin ne izplačil.
Na cesti smo vsi dobri in malo manj dobri, pa tisti z nizko in visoko izobrazbo. Hale sedaj propadajo, nihče se ne zmeni zanje, skratka delo tisočih in tisočih, ki
so šli skozi tovarno, je izničeno, potlačeno, poteptano.
Toda glej ga zlomka, ko z ženo sediva doma in premišljujeva, žena je bila zaposlena v istem podjetju, zakaj tako, zakaj ravno midva, me skuša potolažiti, bolje doma kot kje na fronti. Toda jaz ji odgovarjam, na fronti vsaj veš kako in kaj. Ob razmišljanju, kako naprej, kajti premlada sva za upokojitev, prestara za novo zaposlitev, so nama misli hote in nehote ušle k najinim sosedom. Le kako živijo oni, kaj delajo, kako se preživljajo.
Najbližji nama je Ivan, po poklicu je elektrikar, pri delu v Elektru se ne pretegne preveč. Predno sploh gre na delo, gre po najnovejše novice v bližnji tabernakelj, kamor se okoli devetih zopet vrne s svojimi sodelavci, kjer jim ura ali dve nič ne pomenita. Da pa ne bi bil tabernakelj preveč cehovsko obarvan, se jim pridruži še mestni vodovod.
Soseda Marta, povem vam, tiha ženska, nobenih problemov z njo in njenim štirinožnim prijateljem. Vedno sem se spraševal, le kdaj ga pelje na sprehod, na.potrebo, saj je prej, ko sem bil še zaposlen, nisem nikoli opazil. Toda ali ni to čas, ko bi morala biti v službi, dela namreč v pisarni na občini. Ne, saj to ni res, se tolažim. Tuhtam, tuhtam, saj ima mogoče dopust, proste ure ali kaj podobnega. Zavrtim telefon, prijazni glasek pa mi odgovori: »Ne, gospa Marta je trenutno nedosegljiva, je na zelo pomembni seji izvršnega sveta.« Glasek je bil kratek in jedrnat, tako da ni bilo možno postaviti dodatnega vprašanja. Slišal sem že o frizerjih, trgovinskih nakupih, ampak česa podobnega pa še
Tone, ja Tone, kaj pa on, saj res, kje je on, da, da, še hodi v sosednjo tovarno, za katero sem mislil,
da so jo že zdavnaj zaprli, saj sem pred leti še jaz podpisal ekološko peticijo. Kadar koli greš mimo nje neznansko smrdi, vse je razlito, nič pospravljeno. Toda Tone je ekolog, toda žena mi odgovori, pa kaj, saj je pri njih doma tudi kakor v kumiku.
Najino opazovanje sva strnila takole: res ni lepo pometati pred tujim pragom, posebno če si brezposeln, saj drugi verjetno mislijo, zdaj ko so lenuhi in pijanci na cesti, se nam ni treba bati. Da, da, Slovenci smo iz borbene drže prešli v ritolizniško. In tam kjer ni bilo reorganizacije ali stečaja, se še vedno razmišlja in dela po balkansko; in tega ne bodo spremenili niti certifikati.
Lep pozdrav! S. A., Kranj
Protestna izjava
Slovenska nacionalna stranka najostreje protestira proti ravnokar sprejetemu zakonu o določitvi višine invalidskih prejemkov. Z njim so borcem NOB, civilnim vojnim invalidom in invalidom, iz vojne za Slovenijo 1991, ki so izgubili zdravje pri obrambi domovine, odvzeli že pridobljene pravice. Višek sprenevedanja je, da je bil zakon sprejet ravno v času, ko angloameriški zavezniki slavijo 50. obletnico izkrcanja v Normandiji. Po mnenju Slovenske nacionalne stranke gre še za en poizkus razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja kot protifašističnega odpora z namenom, da se povzdignejo agresorji, okupatorji in kolaboracionisti.
Država, ki ne ceni ljudi, ki so za domovino žrtvovali vse, tudi zdravje ali celo življenje, si jih ne zasluži. Tisti del državnega zbora, ki je odločitev izglasoval, pa se je opredelil za družbo hlapcev in izdajalcev, kjer se tudi edino dobro počuti.	Zmago Jelinčič
ROKOVNIK - PRIROČNIK ’9S
-	lepši, zajetnejši in vsak hip koristen
pri vašem delu
Cena 3.045 SIT.
Možnost napisa na ovitku.
V	primeru predplačila vam priznamo ceno 2.230 SIT.
V	ceni je vključen 5-odstotni prometni davek.
Vsebina:
-	koledarski del s planerjem
-	zajetnejši blok za zapiske
-	priročniški in informativni del s temeljnimi pravicami delavcev in sindikatov v:
-	zakonu o delovnem razmerju
-	splošnih kolektivnih pogodbah
-	zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
-	zakonu o zdravstvenem zavarovanju
-	zakonu o soupravljanju
Povzetke zakonskih pravic so pripravili priznani strokovnjaki
-	sodelavci naše založbe.
Rokovnik bo izšel v oktobru. Cena v predplačilu velja do 31. avgusta.
T časopis slovenskih 'J delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 »DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran)! Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu). Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,341-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 175 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
9. junija 1994
TRIBUNA
V korist svoje Škote
______Wmm
Piše: Martin Ivanič
Ta slikoviti naslov ni moj izum. V značilni retorični nerodnosti ga je izrekel predsednik Gospodarske zbornice Slovenije D. Šuster v televizijskem Žarišču ob obisku predsednika M. Kučana na Hrvaškem. Čeprav je izjava rezultat pregovorno slabih govorniških sposobnosti, razodeva prav absurdnost položaja, v katerem so že nekaj časa takorekoč vsi odnosi med državama.
Ker so seveda najbolj boleči ravno medsebojni gospodarski odnosi, kar neposredno vpliva tudi na delovna mesta, zaslužke in splošno gmotno stanje na obeh straneh meje, kaže navesti še nekaj podatkov, s katerimi je svojo trditev ponazoril D. Šuster. Med drugim je povedal, da je menjava med državama v času, ko to še nista bili, dosegala okrog 5 milijard dolarjev in se doslej znižala na 15% te vrednosti, po njegovem pa se približuje ničli. Omenil je tudi okrog 700 slovenskih »enot« v sosednji državi (kaj so enote, lahko ugibam, verjetno pa gre za gospodarske) v vrednosti okoli 3 milijarde dolarjev.
Morda so vse te številke precej površne, vsekakor pa za njimi stoji predsednik gospodarske zbornice, ki bi naj poznal vsaj to plat problema. Ko je govoril o objektivnih in subjektivnih razlogih takšnih gibanj, je izrazil prepričanje, da je bilo zagotovo moč narediti več. Na tej točki sem od novinarja zaman pričakoval, da ga bo pobaral, kaj je tisto, kar bi bila lahko naredila naša zbornica, pa ni oziroma vsaj, kaj je kljub vsemu naredila, da ni še slabše (!?!). Seveda poznamo sposobnost izmikanja odgovornih javnih delavce,’ vendar jih je treba vsaj vztrajno dražiti in siliti, da se ne skrivajo za lagodno leporečje, češ mi bi že, pa na drugi strani ni bilo prave volje ali možnosti, ker da vemo, kakšne so razmere pri sosedih ipd. Nikakor namreč ni moč mimo vprašanja, kaj neki zbornica in podobne druščine naredijo povsem konkretnega za lažje dihanje slovenskega gospodarstva, še zlasti, ker vemo, da za njihovimi vrati kar gomazi raznih ne najslabše plačanih kadrov.
Drugo pa je spet splošna raven odnosov med državama, ki se zbornice direktno ne tiče. Vsekakor ni moč mimo neprijetnega dejstva, da sedanja hrvaška oblast tudi zavoljo Tudjmanovega »mandarin-stva« in skrajno občutljive (bolje: zamerljive) samovšečnosti ni hvaležen sogovornik, pri katerem lahko računaš, da bo dogovorjeno res držalo in da bo v ospredju odnosov samo realna problematika, skratka stvari, ki so pomembne in koristne za obe strani. A tudi mimo hrvaškega predsednika imamo opraviti z zelo nahvaležno hrvaško zgodovinsko travmo o domnevni veličini, ki gotovo na Slovence gleda z blagohotno vzvišenim pokroviteljstvom ali celo nevoščljivostjo.
Ker pa vemo, da v politiki ne odločajo simpatije (prej antipatije!), marveč samo interesi (ki pa znajo biti muhasti in iracionalni), bi slovenska stran toliko bolj morala ohraniti občutek za »realpolitik«. Bebave poteze slovenske strani v rosnem otroštvu države, kot so bili znameniti bunkerji na slovensko - hrvaški meji, so bile prav z vidika realpolitike izraz slovenske državniške nezrelosti. Seveda sem daleč od stališča, da se je treba zgolj zaradi sosedove muhavosti bati že njegove sence. Nasprotno, so zadeve, pri katerih je treba pokazati možatost in pri njej vztrajati celo tedaj, ko morda sam spoznaš, da nimaš prav.
A dražiti za prazen nič, s tistim, s čimer ničesar ne prido-
biš, je dokaz popolnega pomanjkanja diplomatske in taktične zvijačnosti.
Pred Kučanovim obiskom (gotovo pa bo tega precej tudi po njem) je bilo moč slišati, da lahko pomeni zgolj podporo malce omajanemu Tudjmanu oziroma dokaz, da na vsak migljaj Hrvaške krotko pomahamo z repkom. Če že besedičim o realpolitiki, tedaj je treba spomniti, da je Hrvaška soseda z izrednimi resursi (morje takorekoč brez konkurence - in enako vse, kar je z njim povezano, bogate slavonske žitnice, za naše pojme bogati energetski viri, nezanemarljiva tranzitna lega ipd.). Drugo dejstvo je, da je enkrat vsake vojne in celo vsake muhaste oblasti konec. Tretje, da je slovensko gospodarstvo že za voljo tradicije s hrvaškim precej komplementarno, četrto, da Hrvaška Slovenije kot najbližje poti v (srednjo) Evropo ne more dolgo ignorirati in kočno: dogovarjanje in sporazumevanje ter spoštovanje dogovorjenega je civilizacijski imperativ - privoščil si bom frazo: je ločnica od Balkana kot sloga državnopoli-tičnega življenja in sožitja.
Menim, da so to zadostni razlogi, da izrabimo vsako možnost stikov in vzdrževanja kar se da normalnih odnosov na prav vseh ravneh in ne glede na simbolne ali operativne kompetence sodelujočih. V tem smislu je Kučanov obisk pri sosedih obisk predsednika države ne več in ne manj. Lahko sicer kdo reče, da gre navsezadnje tudi za vprašanje prestiža in da bi moral Franček s svojo protokolarno kramo kdaj v našo prestolnico. A ob tem se spomnimo egiptovskega predsednika Sadata, ki je bil dovolj velik državnik, da se je »ponižal« in se šel o miru pogajat v Tel Aviv. Vendar se je zapisal v zgodovino!
Zgodovine (niti zgodovine dveh žepnih držav) pa ne pišejo nergači, ki ne vidijo pedenj pred lastnim nosom. Ali s Šusterjem: sosednji državi imata vse možnosti, da delujeta v korist svojih koristi.
Gospoda poslanca Benjamina Henigmana in njegovo krščansko demokracijo bi zagotovo te dni v Normandiji	____________
gledali, kot da sta prišla izza
Lune ali pa padla z Marsa. Gospod Henigman si je namreč v parlamentu prizadeval, da bi po novem med vojne invalide uvrstili tudi kolaboracioniste iz druge svetovne vojne, torej domobrance; na pomoč pa mu je - naj povemo mimogrede - edini prihitel socialdemokrat dr. Jože Pučnik.
Oba sta trdila, da gre za božjo voljo samo za nekaj deset ljudi, kar je prava malenkost. Pomeni, da naj zaradi peščice pač vesoljna javnost zamiži na obe očesi pred zgodovinskimi dejstvi o nacizmu in njegovih podpornikih med drugo svetovno vojno. To naj bi bilo veliko humano dejanje, še posebej, ker ne bi terjalo veliko denarja.
Takega kupčkanja z zgodovino pa še ne. K sreči parlament ni nasedel in nam tako ne bo treba zardevati pred celotnim demokratičnim svetom, seveda tistim ki je opravil z na-Comom m
Jajca
. 'f
še danes nekateri radi rečejo izdajalci, ker so se pač odločili za napačno stran. Med njimi je tudi nekaj invalidov, ki so morda potrebni pomoči mimo tiste, ki jo zmorejo domači. Dovolj načinov je, da do pomoči pridejo mimo uradne države, in če gre v njihovem primeru res zgolj za humanizem, bo gospod Henigman s svojo stranko in s pomočjo Pučnikovih socialdemokratov prav gotovo znal poskrbeti za dobro rešitev.
Zahtevati od države, naj jih uradno izenači s tistimi, ki so se pravilno odločili za boj proti fašizmu in nacizmu, pa je milo rečeno neumnost brez primere v svetovni zakonodaji. In seveda dokaz, da ne gre zgolj za »humanizem«, marveč za zlorabo problemov vojnih invalidov v korist politike, ki bi na vsak način rada rehabilitacijo tistih, ki so jim v vseh pravih demokracijah zaprta vrata. Res je, da prejšnji režim statusa vojnih invalidov ni priznal mnogim, ki bi jim ga lahko, denimo tistim zares prisilno mobiliziranim v nemško, italijansko in madžarsko vojsko med drugo svetovno vojno, in da je to nesmiselno krivico potrebno popraviti. Vendar brez takih kukavičjih jajc, kot jih ima na zalogi gospod Henigman, in ne samo on. Zal.
nesmisli
Piše: Jože Smole
Razglašati vsak uradni obisk zunanjega ministra za velik uspeh, je, blago rečeno, nesmisel. Gospod Lojze Peterle, ki zelo veliko potuje, se nikakor ne more odvaditi poveličevanja »svojega poslanstva«. Povsem neodgovorno pa je, kadar z besednimi akrobacijami skuša zmanjšati
težo nekaterih do Slovenije nenaklonjenih stališč evropskih teles.
Slovenija ni bila povabljena na zasedanje sveta ministrov Zahodnoevropske unije 9. maja v Lu-xembourgu. Devet vzhodnoevropskih držav (med njimi tudi tri
baltske) je dobilo status pridruženih partnerk. Naša javnost še vedno ne pozna pravih razlogov, zaradi katerih nismo bili deležni enakega tretmaja. Zunanji mini-
Piše: Geza Pilo
Začeti
vedno
znova!
V življenju se srečujemo z raznimi nepričakovanimi dogodki in stiskami, ki se jim ne moremo izogniti. Moramo jih sprejeti, če hočemo ali ne, in z njimi živeti. Take stiske človeka ponavadi prizadenejo, ravno tako njegovo družino in okolje, ki se na to lahko različno odziva. V stiskah mislimo na ljudi, ki so telesno ali duševno prizadeti. Ljudje, ki se tega zavedajo, se s tem težko sprijaznijo. Nekateri take krize lažje prenašajo, drugi težje. V bolnišnici so na zdravljenju ljudje. Nekateri bolezen (svojo krizo) sprejemajo kot samoumevno spremljevalko življenja in upajo na ozdravitev, drugi se sprašujejo, zakaj ravno jaz.
»V življenju nisem nikomur storil nič slabega, pa me je vseeno doletela bolezen, iz katere ne vidim izhoda. Od mene je dosti slabših ljudi, pa nimajo takih težav,« je govoril eden izmed bolnikov. Včasih vidimo le samega sebe, svoje, ne pa bolj ali manj vidne krize drugega človeka.
Zakaj ravno jaz? Ko so Jezusa ob bolniku
vprašali, kdo je kriv za bolezen, kdo je grešil, ta ali starši, jim je odgovoril, da nihče.
Kljub velikemu napredku medicinske tehnike, raznih pripomočkov in prizadevanju medicinskega osebja spremljajo človeka še naprej krize, bolezen, trpljenje, prizadetost. Vsega tega se s sveta ne da odpraviti, vse to lahko le lajšamo, sprejemamo kot novo razumevanje življenja. Sloviti skladatelj Beethoven je, ko se mu je sluh vedno bolj slabšal, povedal: »Križi v življenju so kot križi v muziki, ti nas dvigajo.«
Življenjski križi nas lahko dvigajo k sočutju, človečnosti, povezanosti med ljudmi, lahko pa nas pahnejo v globino nerazumevanja, odtujevanja, odpovedi pomoči drugim in osamljenost. Koliko staršev se je ob rojstvu otroka moralo naenkrat srečati z bridko ugotovitvijo, da z njim nekaj ni v redu.
Človek lahko doživlja svojo krizo v najrazličnejših obdobjih svojega življenja, bodisi po nepričakovani nesreči ali hudi bolezni. Toda vse to je treba premagovati in nadaljevati življenje, takšno kot nam je dano. Človeku v krizi je potrebna pomoč z razumevanjem, spoštovanje, potrebna mu je človeška toplina. S tem bo njegov križ lažji in njegovo življenje - kljub težki usodi bolj veselo.
Kristjani verujemo, da božja bližina povzroča, da so si ljudje drug drugemu blizu: božja ljubezen pa povzroča, da drug drugega ljubijo. Zaradi tega moramo svojo vero, zvestobo dokazati na naši življenjski poti, skupaj z mnogimi, in tako zmeraj najti novi začetek.
Parlament je te dni kar dosti razpravljal o invalidih, pa o žrtvah vojne in veteranih. Bilo je jasno, da kar lepemu delu poslancev gredo na živce pravice, ki jih imajo sedanji vojni invalidi, drugemu delu pa zahteve, naj bi sedanjim invalidom vzeli del pravic in jih dali tistim, ki jih doslej niso imeli. Prvim gre sploh na živce vse, kar diši po prejšnjem režimu, ki bi mu najraje slekli še zadnje gate in s tem rešili vesoljni svet. Druga stran se mora pri tem kar pošteno truditi, da bi preprečila kakšno novo revolucijo ali kontrarevolucijo.
Kadar gre za socialne zadeve,
Fižolčki
se je demokratka Danica Simšičeva gotovo že dobro zapisala v spominske bukve, kar desnico neznansko jezi. Pri odvzemanju socialnih pravic bi se desnica namreč neznansko rada prepirala samo z levico, torej z Združeno listo, ki jo nenehno lahko obtožuje ekskomunizma. Pa kaj, ko se ji vedno pojavi z ekskomunizmom in podobno navlako popolnoma neobremenjena Simšičeva in še demokratka povrh vsega, hkrati pa dovolj pametna, da se na gromovništvo desnice odziva s tako peklensko mirnostjo in taktom, da jo mora spravljati ob pamet. Še posebej, ker je gospa Simšičeva ena tistih primerkov iz poslanskih vrst, ki se za govornico odpravlja dobro podkovana, ki si torej zares vzame čas za priprave in ne govori na pamet ter se ne pusti ujeti za prvim vogalom.
Tudi gospodoma Henigmanu in Pučniku je mimogrede naštela, kako imajo invalidsko zakonodajo urejeno v tej in oni državi, predvsem pa, da niti ena država nima v taki zakonodaji kolaboracionistov in tistih, ki so se prostovoljno odločili za sodelovanje z okupatorjem. Niti ena država na svetu ne plača narodovega izdajstva in se ne opredeljuje za to, da se narodno izdajstvo splača, je povedala gospa Simšičeva. In vsi so morali biti lepo tiho, ker je pač to, kar je povedala, res.
Tudi vojni invalidi, če bodo obdržali svoje pravice, bodo za to lahko hvaležni nekdanji televizijki Simšičevi. Ne sicer samo njej, saj se tudi celotna Združena lista tolče za podobne stvari, pa vendar v veliki meri tudi njej. Vsekakor pa bo država morala biti hvaležna tudi njej, ker se ne bo znašla v sramoti, v katero sta jo poskusila poriniti gospoda Henigman in Pučnik s svojima predlogoma o rehabilitaciji domobrancev skozi stranska, invalidska vrata. Simšičeva si pač bobu upa reči bob in hkrati med njim odkriti kakšne navadne fižolčke, ki jih morata desnica in levica z muko požreti.
Boža Gloda
ster pa bi moral predvsem povedati, kaj nameravamo storiti, da se to stanje popravi.
Naša vključitev v Evropsko skupnost je nesporno v našem nacionalnem interesu. Toda na tej poti, ki očitno ni enosmerna, si ne bomo veliko pomagali niti s poniglavim prosjačenjem za vstop niti s prikrivanjem za nas neugodnih okoliščin. Prikazovati evropsko stvarnost po svojih željah, je najslabši način diplomatskega ravnanja sleherne države, še zlasti majhne, ki ima poleg tega resne težave z nekaterimi sosedami.
Zahodni komentatorji niso podcenili grobega pritiska predstavnikov Italije na konferenci o evropski stabilnosti, ki je pripeljal do tega, da Slovenije niso vključili v prednostno listo držav za sprejem v Evropsko unijo. Peterletova izjava, da to ni vnaprej slabo, je zares čudna. Ali je to izjavil zato, ker je sodeloval na omenjeni konferenci in so že s tem vsa sprejeta stališča dobila pozitiven predznak? Ali pa njegova izjava pomeni, da podcenjuje vse bolj grobo obnašanje naše zahodne sosede?
Ob začetnih nejasnostih, kakšna bo po zmagi desnice politika Italije do Slovenije, so se sedaj stvari precej zbistrile. Uradno stališče je, da Italija ne bo dala soglasja za članstvo Slovenije v Evropski uniji, vse dokler ne bodo urejena »vsa odprta vprašanja« v sosedskih odnosih. Gre za poskus uvajanja nedovoljene prakse v mednarodnem občevanju. Eno so odprta vprašanja v italijansko-slovenskih odnosih, nekaj povsem drugega pa je članstvo v evropskih telesih. Tega se ne sme in ni mogoče obravnavati »v paketu«. Zanimivo je, da rimski vladi še na misel ne pride, da bi takšno formulo uporabila v odnosih z Avstrijo, s katero ima številna odprta vprašanja, in nasprotovala njenemu članstvu v Evropski uniji, vse dokler ta ne bodo rešena. To si dovoli samo do Slovenije, ker je pač po številu prebivalcev majhna država.
Vsa pomembna odprta vprašanja v odnosih z Italijo so bila rešena že z Osimskimi sporazumi. Sedaj si rimska vlada, delno tudi pod vplivom novofašističnih sil, ki v njej sodelujejo, izmišlja nova
»nerešena vprašanja«. Predpostavlja, da se s pritiski na majhno državo lahko veliko doseže. Danes naj bi bilo to vračanje lastnine tistih, ki so se svojevoljno izselili iz Slovenije, jutri bi to lahko bila zahteva po uvedbi italijanskega protektorata nad delom Slovenije, pojutrišnjem pa zahteva po spremembi meje.
V teh spremenjenih okoliščinah postaja obramba Osimskih sporazumov še bolj pomembna. To mora biti stalnica v naši politiki do Italije. Sleherno popuščanje na tem občutljivem področju bi se nam zelo maščevalo. S predstavniki Italije se lahko pogovarjamo samo o doslednem izvajanju Osimskih sporazumov. Na njihovi osnovi se lahko sklepajo tudi novi dopolnilni sporazumi.
Vse obstoječe mednarodne sporazume je treba dosledno spoštovati. To velja tudi za avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. Za nas je to še posebej pomembno, ker se v sedmem členu te pogodbe Avstrija zavezuje za zaščito in vsestranski razvoj slovenske manjšine. Bilo bi zares povsem nesmiselno, in tudi neodgovorno, če bi se predstavniki Slovenije temu enostransko odpovedali.
Normalno bi bilo pričakovati, da se bo politika urejanja odnosov z našimi sosedami izvajala na osnovi nacionalnega soglasja. Zapleti okrog Kučanovega obiska v Zagrebu odkrivajo, da ni tako. Predstavniki nekaterih strank nasprotujejo kakršnikoli vlogi predsednika republike v mednarodnih odnosih. Drugi bi ga spet radi politično kompromitirali s trditvijo, da do obiska na Hrvaškem prihaja v nepravem trenutku. Vodijo se provincionalne politične igrice. Namesto skupne odgovornosti v tako pomembni zadevi, kot so naši odnosi s Hrvaško, gre za sebične računice, kdo naj si pripiše zasluge za napredek in kdo krivdo za nerešena vprašanja. Dopisovanje med Kučanom in Drnovškom ter omahovanja, ali naj se obisk Zagrebu preloži ali opravi, gotovo niso okrepila naših pogajalskih pozicij. Tudi to početje je bilo nesmiselno.
Čas je že, da se v zunanji politiki začnemo obnašati zrelo in odgovorno.
Zmedene podobe sindikalnih glav
Čeprav tvegamo očitke o nesramnosti, je treba ob ponedeljkovem zasedanju sindikalnega vrha, ki je bilo namenjeno osnutkom kongresnih dokumentov, nujno ugotoviti, da je bil sestanek za nekatere navzoče naporen in obremenjujoč, za tiste grmovnike, ki se javljajo k besedi, samo da se jih sliši, pa je tako in tako vseeno. Glavno je, da so bili na seji; da bi dojeli logiko dokumentov in potreb časa po sindikatu v novih razmerah,pa zanje tako in tako ni pomembno. Se en zgubljen dan in denar.
Svobodni sindikati se pripravljajo na svoj drugi kongres. Čas in razmere, v katerih živimo, dramatično zaostrujejo nekatera vprašanja, povezana s pravicami delavcev in njihovim položajem v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. Naravnost izzivalno se širijo po Sloveniji »projekti« in presoje, ki rinejo delavca v položaj preživetja, ne pa normalnega življenja. TO PA ZAHTEVA OD SINDIKATOV ODZIVANJE Z ZNANIMI SREDSTVI SINDIKALNEGA BOJA. Temu pravzaprav ni kaj dodati, če... Če se ne bi spet srečevali na različnih sindikalnih seansah s prežvekovanjem gradiv na način, ki pogosto nima prav nobene koristi za urejanje razmer v organizaciji. Ko poslušaš nekatere »prežvekovalce«, kako »modro« se sklicujejo na to, kar so denimo rekli že pred mesecem dni na nekem posvetu, kako citirajo sami sebe, se ti mora »utrgati«. In ko končno hočeš iz takih razprav izluščiti bistvo, ugotoviš, da je samo perje, ki frči po konferenčni sobi, predsedujoči pa ga seveda ne zmore zajeti v skupni koš in pokriti s sintezo in sklenjenim dogovorom.
In končno je treba ugotoviti, da si avtorji osnutkov kongresnih dokumentov z »razmišljanji« govorcev na seji nimajo pri milem bogu kaj pomagati in lahko le skličejo nov sestanek na isto temo. Dobro pa bi bilo, da bi bil na tej seji magnetogramski zapis vseh govorcev, kajti lahko se zgodi, da se bo marsikdo spet sprenevedal.
Toda bistvo je drugje. V resnici nekateri sindikalni funkcionarji niso kos zahtevam časa in novim izzivom, ki so pred sindikati. Kadrovsko vrtnarjenje v sindikatih dejavnosti je prefinjeno, zbiranje podpore v sindikatih podjetij (tupatam omejeno le na ozek krog vodstva sindikata) je verižno zagotavljanje lojalnosti, in zato kadrovskih menjav tudi na kongresih sindikatov ni moč pričakovati. Naj zveni še tako trdo, vendar drži: nekateri hočejo obdržati svoje fevde, ker so ta čas edino sredstvo, denimo za čakanje na upokojitev, nekateri se nimajo vec kam dati - vsi pa čakajo na gradiva, ki jih pripravijo strokovne službe ali predsedstvo, in potlej z nožem nadnje. Prav zanimivo bo videti avtentična gradiva za kongrese in skupščine sindikatov dejavnosti! Že zdaj lahko trdimo, da jih bo marsikateri sekretar prepisal iz osnutkov kongresnih dokumentov, specifiko v svoji dejavnosti, probleme, kijih imajo delavci konkretno v posameznih podjetjih in ustanovah, pa zaobšel.
V	bazi se marsikaj dogaja, pa gre mimo gromovnikov in prežvekovalcev gradiv. Sindikat v nekem podjetju noče sodelovati s sekretarjem sindikata dejavnosti in hoče biti direktno vključen v Zvezo. Ne gre. Statut tega ne omogoča. Na drugem koncu Slovenije tajnica podjetja spelje članstvo k drugemu sindikatu, kajti nekomu se ne da dvigniti riti iz pisarne. V prometu in zvezah imamo na Slovenskem toliko sindikatov, kolikor jih svet ne pozna, povrh tega pa vsaj dva, če ne več, sekretarja osebno poznata vsakega člana, kar kaže na neracionalno organiziranje na ravni države. Še nekaj takšnih cvetk imamo v predalu, odzive iz podjetij in posameznikov, ki so izredno kritični do razmer in delovne »vneme« nekaterih sindikalnih profesionalnih ali polprofesionalnih funkcionarjev. Silijo k izpraševanju in samoizpraše-vanju. Kričijo po jasnih besedah in odločivah na sindikalnih panožnih kongresih!
Pa stroka!? V celotni organizaciji je je premalo. Zato pa imamo funkcionarčiče, ki se gredo aktivizem. In ker je tako, so prepiranja malih duhov o pristojnostih (to pa je povezano tudi s sredstvi) »očarljiv« vsakdanjik soočanj, čeprav je na dlani, da brez sposobnih in predvsem prodornih ljudi na območjih in v sedanjih občinskih pisarnah funkcioniranje organizacije ni možno, za članstvo pa bi bila drugačna organizacija nepotrebna. Ve se, da so sindikati dejavnosti samostojni subjekti v federaciji, ki se ji pravi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Ali je sedanje število sindikatov dejavnosti smotrno, je drugo vprašanje. Problemi so in jih nima smisla pometati pod preprogo, kajti prej kot slej bo zasmrdelo ali pa se bo organizacija z njimi ukvarjala spet do tretjega kongresa.
V	svetu se pri organiziranju soočajo z različnimi problemi. Pri nas je danes bistvena razlika in predvsem so drugačni pogoji za delo in življenje ljudi, ki so zaposleni v gospodarstvu, in spet drugačni v nekdanjih družbenih dejavnostih in v državni upravi. Pridobivanje dohodka je različno. Ta neenak položaj delavcev in članstva sindikatov zahteva različne pristope pri sindikalnem delu, različno organiziranost in tudi strokovni aparat organizacije mora biti prilagojen tem različnim izhodiščem. Prav zato je potrebna takšna organizacijska prožnost, da članom omogoča odgovor na vprašanja, ki jih tiščijo. Hkrati mora biti organizacija kot celota in njeni posamezni samostojni deli pripravljeni na nove izzive, kijih na slovenska tla prinaša kapitalizem. Toda vseh odgovorov za slovensko rabo ne bomo našli v delovanju denimo nemških, avstrijskih, italijanskih in francoskih sindikatov. Vsega se enostavno ne da cepiti na slovenski, včasih kar divji sindikalni poganjek, pa čeprav različni predavatelji iz tujine in seminaristi, ki se odhajajo izobraževat v tujino, hočejo prav to. Psihosocialna struktura naših ljudi ni po kopitu iz tujine, družbena podstat je različna od tuje. Slovenija je velika vas in zato potrebuje dokaj avtentičen, samosvoj, vendar v času družbenih sprememb, ki smo jim priče, sposoben sindikat. Pa ni bistveno, ali ga vodijo Franceti, Hilde, Bertli, Kristjani... Namesto prežvekovalcev gradiv, separatnega sestankovanja in študiranja scenarijev, gromovnikov brez vsebine so potrebni pokončni ljudje z znanjem in hotenjem.
Piše: Marjan Horvat
SKLEP
o sklicu ter sestavi in izvolitvi delegatov 2. kongresa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
1.	Svet ZSSS sklicuje 2. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki bo v soboto, 3. decembra 1994 v Ljubljani v dvorani Smelta.
2.	kongres ZSSS bo trajal en dan.
2.	2. kongres zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo obravnaval poročilo o delu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in njenih organov v preteklem obdobju, sprejel statut ZSSS, program in druge kongresne sklepe, izvolil predsednika ZSSS in nadzorni odbor ZSSS.
3.	2. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo sestavljalo 200 delegatov.
Struktura delegatov 2. kongresa ZSSS:
-70 članov dosedanjega Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
- 130 delegatov, ki jih izvolijo sindikati dejavnosti in interesni obliki sindikalnega organiziranja glede na število članov, in sicer:
1.	Sindikat dejavnosti družbenih in državnih organov - 3 delegate
2.	Sindikat dejavnosti energetike Slovenije - 5 delegatov
3.	Sindikat dejavnosti finančnih organizacij Slovenije - 2 delegata
4.	Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije - 3 delegate
5.	Sindikat gozdarstva Slovenije - 1 delegata
6.	Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije - 12 delegatov
7.	KNG - 8 delegatov
8.	Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije - 9 delegatov
9.	Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije - 2 delegata
10.	SKEI - 34 delegatov
11.	Sindikat delavcev v kulturi Slovenije - 1 delegata
12.	Sindikat lesarstva Slovenije - 7 delegatov
13.	Sindikat obrtnih delavcev Slovenije - 3 delegate
14.	Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije - 4 delegate
15.	Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije - 18 delegatov
16. Sindikat delavcev trgovine Slovenije - 12 delegatov
17.	Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije - 2 delegata
18.	Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - 2 delegata
19.	Sindikat upokojencev Slovenije - 1 delegata
20.	Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije - 1 delegata
4. Do 31. oktobra 1994 sindikati dejavnosti na posebnih obrazcih sporočijo odboru za pripravo 2. kongresa ZSSS osnovne podatke o izvoljenih delegatih (priimek, ime, naslov, poklic ...).
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
SKLEP
o postopku evidentiranja in kandidiranja predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije In članov nadzornega odbora ZSSS ter evidentiranju sekretarja sveta ZSSS (generalnega sekretarja
ZSSS)
1.	VOLITVE PREDSEDNIKA ZSSS IN EVIDENTIRANJE SEKRETARJA SVETA ZSSS (GENERALNEGA SEKRETARJA ZSSS)
Pri evidentiranju in kandidiranju predsednika ZSSS in evidentiranju sekretarja Sveta ZSSS (generalnega sekretarja ZSSS) je treba upoštevati naslednje kriterije:
-	članstvo v sindikatu dejavnosti,
-	ugled in zaupanje med sindikalnim članstvom,
-	strokovnost in usposobljenost kandidata za prevzem predlagane funkcije,
-	dosedanje vključevanje v aktivnosti in uveljavljanje interesov sindikalnega članstva,
-	sprejemanje programa ZSSS in izoblikovan osebni pogled o načinih njegovega uveljavljanja in dograjevanja,
-	sposobnost zaznavanja in definiranja realnih problemov, organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenost za sprejemanje argumentiranih predlogov in stališč drugih.
2.	POSTOPEK EVIDENTIRANJA IN KANDIDIRANJA
2.1.	EVIDENTIRANJE PREDSEDNIKA ZSSS IN SEKRETARJA sveta ZSSS (GENERALNEGA SEKRETARJA ZSSS)
2.1.1.	V evidentiranje se lahko vključijo vse organizacije in organi v ZSSS.
2.1.2.	Organ oz. organizacija, ki evidentira, mora pridobiti soglasje evidentiranih za sodelovanje v kandidacijskem postopku in predlog utemeljiti.
2.1.3.	Predlogi evidentiranih kandidatov z njihovimi soglasji in utemeljitvami se pošljejo komisiji za izvedbo kadrovskih postopkov.
2.2. KANDIDACIJSKI POSTOPEK ZA PREDSEDNIKA ZSSS
2.2.1.	Kandidacijski postopek za predsednika ZSSS se opravi v organih sindikatov dejavnosti Slovenije.
2.2.2.	Komisija predloži v kandidacijski postopek tiste evidentirane kandidate, ki so dali soglasje k svoji kandidaturi in za katere so predložene pisne utemeljitve.
2.2.3.	V kandidacijskem postopku sindikati dejavnosti Slovenije in interesni obliki sindikalne organiziranosti odločijo, katerim od predlaganih kandidatov dajo soglasje za sodelovanje v nadaljnjih volilnih postopkih.
2.2.4.	Organi sindikatov dejavnosti Slovenije in interesnih oblik sindikalne organiziranosti se morajo seznaniti z vsemi evidentiranimi kandidati ter jim zagotoviti enake možnosti za njihovo osebno predstavitev.
2.2.5.	Po izvedenem kandida-
cijskem postopku Svet ZSSS določil kandidatno listo, na katero se uvrstijo kandidati, ki so dobili soglasje najmanj tretjine sindikatov dejavnosti Slovenije in interesnih oblik sindikalne organiziranosti ali ki so dobili soglasje sindikatov dejavnosti in interesnih oblik sindikalne organiziranosti, ki združujejo najmanj tretjino članov ZSSS.
3. ROKOVNIK ZA IZVEDBO POSAMEZNIH AKTIVNOSTI 3.1. ROKOVNIK ZA EVIDENTIRANJE PREDSEDNIKA ZSSS, ČLANOV NADZORNEGA ODBORA ZSSS IN SEKRETARJA SVETA ZSSS (GENERALNEGA SEKRETARJA ZSSS) Postopek evidentiranja se izvede do 20. 8. 1994. Do tega roka morajo vsi nosilci evidentiranja komisiji za izvedbo kadrovskih postopkov poslati podatke o evi-
dentiranih kandidatih z njihovimi pisnimi soglasji in utemeljitvami.
3.2. ROKOVNIK ZA KANDIDIRANJE PREDSEDNIKA ZSSS
Sindikati dejavnosti Slovenije in interesni obliki sindikalne organiziranosti morajo opraviti postopek kandidiranja v času od 1. 9. do 30. 9. 1994.
4. VOLITVE ČLANOV NADZORNEGA ODBORA ZSSS
1.	Kandidate za člane nadzornega odbora ZSSS lahko predlagajo sindikati dejavnosti Slovenije in interesni obliki sindikalne organiziranosti ter organi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
2.	Pri predlaganju kandidatov je treba upoštevati strokovno usposobljenost in pripravljenost kandidatov za opravljanje funkcije.
3.	Predloge kandidatov s pisnimi soglasji je treba poslati komisiji za izvedbo kadrovskih postopkov do 30. 9. 1994.
4.	Kandidatno listo sprejme Svet ZSSS do 30. 10. 1994.
5.	Volitve članov nadzornega odbora ZSSS se opravijo na 2. kongresu ZSSS.
Delavci Eureke nočejo delati za zajamčeni OD
Čeprav direktor Eureke iz Lovrenca na Pohorju Anton Pelc ponuja 11 delavcem, ki že teden dni stavkajo, zajamčene plače, delavci za takšno plačo nočejo več delati. Na delo so se pripravljeni vrniti šele, ko jim bo direktor izplačal normalno plačo.
Eureka, ki jo je lani ustanovil Anton Pelc, je vzela v najem prostore in stroje Tovarne srpov in kos. Najela je propadlo orodjarno in zaposlila 11 delavcev bivše orodjarne, ki so v podjetje prinesli tudi za 3,5 milijona tolarjev odpravnin. Dokler je bil denar od odpravnin, so delavci redno dobivali plače, potem pa se je zataknilo. Eureka ima nenehno težave s poslovanjem. Delavci menijo, da je doslej ni doletel stečaj samo zaradi njihovega pridnega in slabo plačanega dela. Sedaj ne vidijo več smisla ohranjati podjetje, ki jim za trdo in težko delo nudi samo zajamčene plače.	Tomaž Kiela
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
ROKOVNIK
mMmkHi, organizacijskih in kadrovskih priprav m 2. kongres Zvozo svobodnih sindikatov siovontjo
Zap. št.	NOSILEC	Rok	NALOGE
1.	Komisije za izvedbo posameznih nalog	do 23. 5.1994	- oblikovanje delovnih osnutkov posameznih kongresnih dokumentov
2.	Svet ZSSS	do 6. 6.1994	-	sprejem sklepa o sklicu 2. kongresa ZSSS -	sprejem rokovnika vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih priprav na 2. kongres ZSSS -	sprejem sklepa o postopku evidentiranja in kandidiranja predsednika ZSSS in članov nadzornega odbora ZSSS ter evidentiranju sekretarja Sveta ZSSS (generalnega sekretarja ZSSS) -	sprejem osnutkov: * statuta ZSSS * programskega dokumenta ZSSS
3.	Komisija za izvedbo kadrovskih postopkov	do 20. 8.1994	- obravnava predlogov evidentiranih kandidatov za predsednika ZSSS
4.	Sindikati dejavnosti Slovenije	do 20. 9.1994	-	obravnava osnutkov dokumentov iz 3. točke -	izvolitev delegatov za 2. kongres ZSSS -	opredelitev do predlaganih kandidatov za predsednika ZSSS -	predlaganje kandidatov za člane nadzornega odbora ZSSS
5.	Komisije za izvedbo posameznih kongresnih nalog	do 30. 9.1994	- obravnava pripomb in predlogov k osnutkom dokumentov in oblikovanje delovnih predlogov kongresnih dokumentov
6.	Odbor za pripravo 2. kongresa ZSSS	do 15.10. 1994	- obravnava delovnih besedil predlogov dokumentov: *	statuta ZSSS *	programskega dokumenta *	poročila o delu ZSSS med 1. in 2. kongresom ZSSS
7.	Nadzorni odbor	do 30.10. 1994	- oblikovanje predloga poročila nadzornega odbora
8.	Svet ZSSS	do 30.10. 1994	-	določitev predlogov: *	statuta ZSSS *	programskega dokumenta *	poročila o delu ZSSS med 1. in 2. kongresom ZSSS -	oblikovanje kandidatnih list za volitve: *	predsednika ZSSS *	nadzornega odbora ZSSS
9.	Kongres ZSSS	sobota, 3.12.1994	2. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
TOVARNO ZMAJ SO ZAPRAVILI BIVŠI DIREKTORJI
Program prestrukturiranja Iskre Baterij d. o. o. je Revitalova sanacijska ekipa izdelala pred dobrima dvema mesecema. Predlogi ukrepov izhajajo iz izgube, ki znaša 6,5 milijona mark, in ocene prometne vrednosti v višini 5 milijonov DEM. Tovarni torej manjka milijon in pol mark trajnih virov sredstev, nam je za začetek povedal Igor Triller, vršilec dolžnosti direktorja Revitala. Kljub temu, da je bila tovarna že zdavnaj zrela za stečaj, je sanacijska ekipa zaradi interesov Iskre IEZE holdinga (ki je 30-odstotni lastnik) pripravila program prisilne poravnave. Njegovo bistvo je takojšnja selitev sedeža in večine delov podjetja na lokacijo Šentvid pri Stični. Donosna programska jedra pa bodo dajala delo le 130 zaposlenim, odveč bo torej vsaj 70 delavcev.
se je odločila, da mora delniška družba, ki je bila ustanovljena kot by-pass podjetje čimprej odmreti.
Novi vršilec dolžnosti direktorja Jože Hren, ki po Tril-lerjevem mnenju dobro obvlada svoje naloge, pa zdaj zasluži le 120 tisočakov na mesec. Člani sanacijske ekipe pa ne dobivajo ničesar, ker denarja ni.
Sanacijska ekipa je ugotovila velike razlike v produktivnosti in uspešnosti delavcev. Triller pravi, da polprole-tarci v Šentvidu pri Stični ga-
Odvetniki kot stečajni upravitelji
Kot nam je povedal Igor Triller, so se sanatorji izognili predlogu za stečaj zaradi slabih izkušenj s sodišči in stečajnimi upravitelji. Stečaj Iskre Delta teče že šesto leto. Stečajni upravitelj je odvetnik Srečo Jadek, katerega soproga je sodnica ljubljanskega sodišča. Skoraj enako dolgo poteka stečaj Iskre AVN. Stečajni upravitelj postopoma prodaja poslovne prostore. Firma v stečaju pa ne dela ničesar in ne ustvarja nobene nove vrednosti. Zdi se, da odvetniki stečajniki, ki vodijo tudi po več stečajnih postopkov, lahko res dobro zaslužijo. Prav bi bilo, da bi odvetniška zbornica analizirala razmere, ki kažejo, da njeni posamezni člani škodujejo ugledu tega poklica.
Revitalova ekipa je porabila za analizo dejanskega stanja kar štiri mesece. Delo se je zavleklo, ker računovodstvo podjetja ni imelo skoraj nobenih podatkov. Številke iz prejšnjih bilanc niso veljale skoraj nič. Igor Triller misli, da so tovarno baterij zapravili prejšnji šefi na čelu z Vladom Podlogarjem.
Razlog za izgubo niso dragi krediti, ampak proizvodnja z izgubo. Za popularno »mi-njonko« so iztržili le polovico proizvodne cene. Izgube pa niso prinašali le izdelki za
Usoda Beltinke vse bolj negotova
Čeprav je upravni odbor Beltinke iz Beltinec razrešil staro vodstvo in je vse kazalo, da bo za krmilo podjetja ponovno sedel menedžer Peter Bajželj iz Rašice iz Gameljn, se razmere v njej še naprej zaostrujejo. Delavke in delavci, ki že tri tedne zaman čakajo na aprilsko plačo, so začeli v ponedeljek stavkati. Vodilnim v podjetju je menda uspelo zbrati sredstva za plače, pa so ga menda porabili upniki, ki so posojali denar bivšemu vodstvu. V takšnih razmerah je Peter Bajželj upravnemu odboru Beltinke sporočil, da se odpoveduje direktorski dolžnosti in za podjetje predlagal uvedbo stečajnega postopka. V tem primeru bi proizvodnjo Beltinke prenesli na novo podjetje.
Kako rešiti Beltinko, ki ima ob vseh težavah na srečo še vedno veliko dela, se bodo pogovorili Vodstvo tovarne, predstavniki sindikatov, predstavniki bivše matične firme Rašica iz Gameljn in predstavniki lokalne občinske vlade v Murski Soboti. Morda bo po tem sestanku njena usoda bolj jasna.
Tomaž Kšela
profesionalne namene, proizvedeni v šentviškem obratu. Proizvodni stroški so bili bistveno previsoki zlasti zaradi prevelikega števila zaposlenih »belih ovratnikov«. Igor Triller meni, da je bilo le-teh kar štirikrat preveč. Preveč pa je bilo tudi delavcev v proizvodnji. Španska tovarna z enakim številom zaposlenih je proizvedla kar petkrat več izdelkov kot Iskra Baterije.
Po Trillerjevem mnenju je bila napaka tudi ustanovitev
Zmaja d. d., na katero so Baterije d. o. o. prenesle le trženje.
Ob tem ko je delniška družba tržila celo s profitom, se je izguba v d. o. o. nenehno povečevala. Vlado Podlogar je bil direktor obeh firm in je zato najbolj odgovoren za izjemno slabe rezultate. Direktor je v vsaki od omenjenih tovarn zaslužil po 3.000 DEM in tudi njegovih 12 sodelavcev, ki so bili plačani po individualnih pogodbah, je prejelo zelo veliko denarja. Sanacijska ekipa
Igor Triller, v.d. direktorja Revitala
V TAMU NESTRPNO
ČAKAJO NA KREDITE
Na pobudo Demokratske stranke in Obrtno podjetniške stranke je vodstvo mariborskega Tama v ponedeljek v navzočnosti novinarjev predstavilo gospodarsko problematiko te delniške družbe. Obe politični stranki želita po parlamentarni poti pomagati Tamu, zato sta želeli zbrati čimveč informacij o sedanjih težavah delniške družbe.
Že v začetku maja je bil pri ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju sklenjen dogovor med vodstvom Tama in predstavniki Agencije za sanacijo bank, da bo Tam dobil 10 milijonov mark kredita, vendar do realizacije dogovora še ni prišlo. Banke namreč terjajo trdna jamstva, da bo denar vrnjen. Zahtevajo hipoteke na nepremičnine, garancijo Republike Slovenije, cesijo deviznih prilivov in podobno.
Po besedah direktorja Maksimilijana Senice Tam tako še vedno nima zagonskih sred-
stev za začetek proizvodnje za znane kupce. Za letošnje leto ima za več kot 300 milijonov mark naročil. V prvi polovici leta bi moral doseči realizacijo 150 milijonov mark, vendar je bo samo nekaj deset milijonov mark, ker nima obratnega kapitala oziroma zagonskih sredstev za razširjeno proizvodnjo. Maksimilijan Senica je tudi opozoril, da ima Tam več kot mark terjatev v bivše Jugoslavije, vendar Slovenija doslej ni storila skoraj nič da bi bile poplačane. V tej zvezi je Senica omenil tudi absurdno situacijo, ko v prostorih Jugobanke, ki jih le-ta Tamu v celoti ni plačala, domuje mariborska enota republiškega razvojnega sklada in Jugobanki plačuje najemnino. Tam pa brez uspeha toži Jugobanko za plačilo kupnine ali vrnitev prostorov.
Skratka, v Tamu še vedno čakajo na uresničitev majskega dogovora pri ministru
dr. Maksu Tajnikarju, demokratska stranka pa namerava na Tamove probleme opozoriti tudi poslance državnega zbora. Medtem Tamova nelikvidnost povzroča že velike probleme tudi drugim mariborskim podjetjem. Tako so v torek začeli stavkati delavci v družbi Gospodarska vozila v koncernu TVT, kjer vodstvo delavcem ne more izplačati 40 milijonov - plač, ker od Tama še ni dobilo republikah plačila za polizdelke.
Tomaž Kšela
rajo kot črna živina za enake plače kot delavci v Stegnah, ki pogosto stavkajo oziroma protestirajo z nedelom. Več deset delavcev, ki so bili začasno premeščeni iz Stegen v Šentvid, ni moglo slediti tempu dela v podeželskem obratu. Triller pravi, da bi danes lahko tja stalno vozili po 30 delavcev, vendar nihče od delavcev na to možnost ne pristaja.
Program prestrukturiranja tovarne baterij pomeni tudi novo organizacijo podjetja. Po njej bodo v Stegnah ostali le očiščeni in donosni programi okroglih baterij, vse drugo pa bo premeščeno v Šentvid. Večji del tovarniških in upravnih prostorov bo zato namenjen prodaji.
S hipotekami zavarovane terjatve največjih upnikov (Zavarovalnica Triglav, Republika Slovenija in Ljubljanska banka) bodo po prodaji objektov poplačane 100-odstotno. Drugi upniki bodo v dveh letih dobili 60 odstotkov svojih terjatev. Program ne upošteva listin za manj izplačane OD. Triller meni, da so prenizke plače marginalen problem, listine pa le »blef« za delavce. Sanatorji so izračunali, da bo prisilna poravnava omogočila ponovno normalno življenje tovarne baterij v dveh oziroma treh letih, odvisno od višine izkupička za prodane objekte.
Program ne vsebuje odpravnin za nekaj več kot 70 presežnih delavcev. Po programu bo odpuščanje potekalo na podlagi 51. člena zakona o stečajih, ki dopušča odpuščanje delavcev z enomesečnim odpovednim rokom in brez odpravnine. Izplačane odpravnine bi
po Trillerjevem mnenju pomenile stečaj te tovarne baterij. Prav stečaju pa so se sanatorji skušali izogniti, ker lastniki in upniki v Ljubljani ne morejo vplivati na izbiro stečajnih upraviteljev in potek stečajnih postopkov.
Velik problem dosedanjega poteka sanacije je odhajanje najboljših strokovnjakov in zdaj še ključavničarjev in orodjarjev. Vsi ti odhajajo zaradi izjemno nestimulativnih plač. Plače nekvalificiranih delavcev znašajo 30.000 in z dodatki lahko dobijo celo več kot kvalificirani delavci. Za takšno politiko so se sanatorji odločili zaradi mnenja, da z manj kot 30.000 ni mogoče preživeti.
To, kar je povedal Igor Triller, se v glavnem sklada s tem, kar sta za članek v prejšnji številki DE povedala Aleksander Jakomin in Božidar Velikonja. Tovarna v Stegnah oziroma njen večji del je dejansko predmet prodaje. Odpuščanje in odhajanje delavcev pa ni posledica sanator-skih muh in želja, ampak grehov iz preteklosti. Največja odgovornost nedvomno pada na Vlada Podlogarja, ki je bil še v začetku letošnjega leta član upravnega odbora delniške družbe.
Vse, kar se danes dogaja v Baterijah d.o.o., je torej zakonito. Kar zadeva presežne delavce, pa sanatorji računajo na pomoč ministrstva za delo, ki bi lahko primaknilo denar za odpravnine.
Vse to pišemo ob predpostavki, da je Revitalova ekipa ugotovila dejansko stanje. Upamo, da glede tega nismo v zmoti.
Franček Kavčič
V 'Sf
.V>35.
SKLAD ISCE NOVE KUPCE DOLGOVAŠKE OPEKARNE
r,q
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
NAROČILNICA.
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo_izvod(ov) brošure SPLOŠNA KOLEKTIVNA
POGODBA ZA GOSPODARSTVO S KOMENTARJEM IN DOGOVOR O POLITIKI PLAČ V GOSPODARSTVU ZA LETO 1994 (separat socialnega sporazuma).
Naročeno pošljite na naslov:.
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:-------------------------------------------------
1. Račun bomo plačali v zakonitem roku; 2. Ind. naročniku pošljite po povzetju
Podpis naročnika
Ko je sedaj že bivši lastnik Franc Gajšek iz Ljubljane ra-zrdl kupoprodajno pogodbo o nakupu dolgovaške Opekarne ter odstopil kot njen direktor in ko so delavci stavko, napovedano za 1. junij, preložili na 1. julij, so se razmere v tej Opekarni v občini Lendava začele postopoma razpletati.
Delavci, ki so že od januarja dobivali zajamčeno plačo 15.500 tolarjev neto, so po besedah sekretarke krajevnega odbora območne organizacije ZSSS za Pomurje v Lendavi Zdenke Bobovec že v začetku aprila napovedali stavko. Lastnik Opekarne Franc Gajšek je po tej grožnji delavcem izplačal za marec 80-odstotne plače po kolektivni pogodbi.
V začetku maja je Opekarno prizadejal požar in uničil dobršen del zastarele tehnologije. Neuradno je bila škoda ocenjena na 4,5 milijona tolarjev. Franc Gajšek je delavce na zboru obvestil, da morajo zato na čakanje do 1. julija. »Že naslednji dan so vsi delavci dobili odločbe o čakanju, v tovarni sta ostala samo vratarja,« pojasnjuje Zdenka Bobovec.
Namesto plač so delavci dobili obvestilo, da je Franc Gajšek razdrl pogodbo z republi-
škim razvojnim skladom, češ da mu je ta zamolčal obremenitve opekarne, ki jo je kupil. Tako je njenih 62 delavcev ostalo v negotovosti ne samo glede svojih plač, ampak tudi o nadaljnji usodi tovarne, ki jim je in jim še daje kruh.
Delavci so pod vodstvom stavkovnega odbora s predsednikom Zdravkom Fajfarjem na čelu začasno zasedli tovarno, saj so se bali, da bi jim kdo prodal opeko, ki so jo sami proizvedli. S prodajo opeke, ki je uskladiščena na dvorišču opekarne, bi podjetje toliko iztržilo da bi lahko delavci dobili aprilske plače in vse druge dohodke, ki jim pripadajo po zakonu.
Ker je Sklad Republike Slovenije za razvoj ponovno postal lastnik Opekarne, so se delavci začeli pogajati z njim. Pristal je, da delavcem do konca tega tedna izplača 90-odstotne plače po kolektivni pogodbi za april in maj. Poleg tega naj bi delavci prejeli regres po kolektivni pogodbi, v mesecu juniju pa bodo lahko po dogovoru šli tudi na letni dopust. Do konca junija bo republiški razvojni sklad pripravil v pisni obliki program sanacije Opekarne.
Po besedah Zdenke Bobovec naj bi predstavniki občin-
ske vlade, direktorji partnerskih podjetij in nekatera druga podjetja in ustanove v Lendavi in Pomurju pokazali interes za obstoj Opekarne. Kakor kaže, bi tudi republiški razvojni sklad rad našel kupca ali kupce za Opekarno v Pomurju, saj je ni lahko voditi iz razdalje 250 kilometrov.
Kljub vsemu je Zdenka Bobovec realen optimist. S skladom smo se tokrat pogajali tako kakor še nikoli doslej. »Če se bomo vsi partnerji še naprej pošteno pogajali, je realno pričakovati, da bomo Opekarno rešili. Samo nihče ne sme držati fig v žepu...«
Predstavnik Sklada Republike Slovenije za razvoj Franc Humar se je med pogajanji o usodi dolgovaške Opekarne nenapovedano oglasil tudi na sedežu krajevnega odbora ZSSS pri sekretarki Zdenki Bobovec, ki je s sindikalne strani vodila pogajanja delavcev z delodajalci. To je bilo prvič na Štajerskem in v Pomurju, da je predstavnik sklada »prestopil sindikalni prag« - in to seveda, da bi čim hitreje našli rešitev, ki bo sprejemljiva za delavce in za delodajalce.
Tomaž Kšele
ZADRUGE PREVZELE MLEKARNO CELEIA
Predstavniki sklada za razvoj, lastniki mlekarne Celeia, in poslovodstvo mlekarne so 8. junija na tiskovni konferenci oznanili, da je uspešno končan postopek lastninjenja še v enem od skladovih podjetij. Lastniki so postali kmetje, združeni v dvaindvajset zadrug, vsi drugi pa so se za svoje deleže obrisali pod nosom. Za to lastništvo so morali proizvajalci mleka skladu po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih odšteti 3,8 milijona mark. Novim Istnikom niso bili priznani vložki iz preteklosti niti niso bile upoštevane zakonsko priznane terjatve delavcev.
Sklad za razvoj je pri sanaciji mlekarne imel srečno roko pri izbiri kadrov. Po zaslugi tega in državnega denarja je mlekarna prej kot v letu dni izplavala iz težkih razmer in pričela že v prvem polletju leta 1993 kazati znake oživljanja. S spremembo strukture proizvodnje, povečevanjem deleža predelave in drugimi ukrepi je mlekarna konec
leta že pozitivno poslovala, in Sklad se je odločil za prodajo svojega deleža. Pri razpisu prodaje je v celoti zanemaril dejstvo, da proizvajalci, ki so to mlekarno zgradili, le-to tudi potrebujejo, in je iskal zgolj najugodnejšega ponudnika. Obstajala je resna nevarnost, da bo mlekarna prešla v roke gospodarja, ki bo v celoti ukinil njeno proizvodno funkcijo in jo izkoristil zgolj kot center za distribucijo tujih mlečnih proizvodov. Ta nevarnost je ponovno združila proizvajalce mleka na območju celjske in koroške regije. V zadrugah so pravilno ocenili ogroženost 4200 kmetij, ki bi ob takšni mlečni politiki izgubile večinski del sredstev za obstoj, in nastala je pogajalska skupina, ki je uspela ohraniti mlekarno v lasti tistih, ki jo potrebujejo.
Koržetov sklad je v tem procesu nehote odigral za slovensko kmetijstvo in zadružništvo zelo pomembno vlogo. S svojim
poskusom prodati mlekarno tujcem je sprožil proces združevanja z jasno izraženim interesom, in rezultat bo prav gotovo viden tudi v nadaljnjem povezovanju na drugih področjih. Sklad je ohranil 132 delovnih mest od dvestotih in povzročil okrevanje klinično že mrtve mlekarne. Prav in pošteno je, da priznamo pozitivno vlogo institucije, ki med Slovenci nima ravno velikega ugleda.
Čeprav so sklicatelji tiskovne konference slovenski javnosti oznanili, da je proces lastninjenj, končan in da je lastnik mlekarne Celeia znan, to ne drži popolnoma. Odprto je vprašanje lastništva delavcev. Delavcem je država že ukradla 9-odstotni delež z zakonom o zadrugah, preostalih 11 odstotkov iz naslova neizplačanih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi od leta 1990 pa je treba še izterjati. Za vse zaostale terjatve je prevzel obveznosti sklad za razvoj. Za boljše razumevanje je
treba pojasniti, da gre za
750.000	DEM. To je znesek, ki še zdaleč ne bo pokril vseh omenjenih terjatev, saj so delavci v mlekarni pustili znatno več, kot jim sklad priznava. Upamo, da za uveljavitev teh zahtev ne bo potrebna še ena tožba in bomo tako v interesu novega večinskega lastnika kot delavcev, ki jih zastopa Zveza svobodnih sindikatov, ROS za kmetijstvo, pravice uveljavili z dogovorom.
Predstavnik novega lastnika dipl. inž. Peter Vrisk in direktor olastninjene mlekarne dipl. inž. Zdravko Počivalšek sta nam zagotovila, da s prevzemom mlekarne prevzemajo tudi vse tekoče obveznosti do zaposlenih, kar pomeni dosledno spoštovanje panožne kolektivne pogodbe in izvajanje z zakonom določenih pravic soupravljanja.
Delavci izražajo podporo in zaupanje novemu vodstvu in naklonjenost novemu lastniku. Podpora nedvomno izvira iz doseženih rezultatov v preteklosti, naklonjenost pa iz spoznanja o nujnosti sodelovanja in soodvisnosti.
Vodstvu mlekarne želimo uspešno delo, novemu lastniku pa še nadaljnje uspešno sodelovanje in združevanje, ki bo prav gotovo obrnilo nov list v zgodovini zadružništva.
Srečko Čater
AGONIJA DELAVK CAPRICEA JE KONČANA
BEGRAD V LASTI DELAVCEV
Agonija 360 delavk in delavcev tovarne konfekcije Caprice iz Lenarta, ki niso dobili plač za januar, februar, marec, april, maj in prve dni junija, je končana. Na predlog zbora delavcev in delavskega sveta je Temeljno sodišče v Mariboru 3. junija za to tovarno uvedlo stečajni postopek. Za stečajno upraviteljico je imenovana Irena Lesjak. Že naslednji teden bodo delavkam in delavcem
Capriea začeli deliti odločbe o prekinitvi delovnega razmerja. To jim bo omogočilo prijavo na zavodu za zaposlovanje, in morda bodo »že« 10. julija dobili denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Tako bodo po več kot šestih mesecih, kot so bili prisiljeni živeti brez vsakršnih prejemkov, vendarle dobili sredstva za vsaj minimalno socialno varnost.
Tomaž Kšela
Prav 3. junija 1994, ko so gradbinci praznovali svoj dan, se je v sodni register vpisala Begrad d. d. kot naslednica bivšega družbenega podjetja. Gre za prvo gradbeno podjetje, ki se je uspešno lastninsko preoblikovalo z notranjim odkupom.
Premoženje Begrada je po novem porazdeljeno med 350 zaposlenih in upokojencev. Najvišji delež posameznika je 0,4 odstotka. Delavci in upokojenci so pri lastninjenju
uporabili svoje certifikate, delavci pa so dodali tudi listine za premalo izplačane plače.
Izvedba lastninskega programa je nedvomno rezultat korektnega sodelovanja med poslovodstvom podjetja na čelu z direktorjem Francem Panjanom in Svobodnim sindikatom, ki mu predseduje Peter Raztresen.
Vsem novim lastnikom čestitamo in jim želimo novih poslovnih uspehov.	p. K.
PLAČE IN NAPREDOVANJE V JAVNEM SEKTORJU
V LITOSTROJU NISO USPELI RAZBITI SKEI
Izvršni odbor SKEI koncerna Litostroj je prejšnji teden obravnaval prizadevanje direktorice ZRI Darinke Perko za prestop delavcev v KNSS. Dušan Semolič, ki je na seji sodeloval, je menil, da gre za poizkus ustanavljanja »rumenega sindikata« po meri poslovodstva. Predsednik SKEI Albert Vodovnik pa je dogodek v ZRI ocenil kot del širšega scenarija za slabitev in razbijanje SKEI. Za takšen scenarij so po njegovem mnenju zainteresirane tudi nekatere stranke, ki vodijo igro iz ozadja. Tako Semolič kot Vodovnik sta menila, da je za incident odgovorno poslovodstvo Litostroja na čelu z generalnim direktorjem dr. Jožetom Duhovnikom.
Člani izvršnega odbora so povedali, da je več delavcev
ZRI pri njih iskalo odgovore na nepodpisano propagandno gradivo KNSS, o katerem smo pisali v prejšnji številki. Ugotovili so, da SKEI ni dobil nobene izstopne izjave. Nekateri podatki pa kažejo, da provokativna akcija KNSS še ni končana. Kot nam je povedal Marjan Pirc, se po Litostroju mota neki Kržišnik iz centrale konkurenčnega sindikata. Na svojo stran so pridobili tudi receptorje-vamostnike, ki delijo propagandni material KNSS.
Izvršni odbor SKEI pa je na seji kljub temu ugotovil, da poizkus prebega članstva ni uspel in da je zato ostal le neuspela provokacija. Proti vsem takim poizkusom se bo SKEI boril še naprej, zlasti s krepitvijo svoje zaupniške mreže.	F. K.
V CESTNEM PROGRAMU TVT DELAVCI S STAVKO IZSIULI APRILSKO PLAČO
V družbi Cestni program v sestavi koncerna TVT so v torek delavci začeli stavkati. Zahtevali so izplačilo aprilske plače. Okoli 150 delavcev te družbe že dalj časa dokaj neredno prejema plače. Na oglasni deski so prebrali, da bodo aprilske plače dobili 28. maja. Ko plač tudi 30. maja še ni bilo, so prekinili delo in organizirali izredni zbor delavcev. Na njem jim je vodstvo družbe obljubilo izplačilo plač 6. junija. Hkrati so delavcem izplačali 12 tisoč tolarjev regresa v bonih in 15 tisoč tolarjev akontacije plače preko sindikalnega računa.
Ker tudi 6. junija delavci Cestnega programa niso do-
bili plač, so 7. junija začeli stavkati. Še istega dne so proti koncu delovnega časa vendarle dobili še preostali del aprilske plače. Po besedah Ivana Selinška, predsednika SKEI v koncernu TVT, je bila , stavka, ki jo je vodil stavkovni odbor, dobro organizirana in uspešna, saj je bila zahteva delavcev še istega dne uresničena.
V Cestnem programu TVT imajo veliko dela. Kljub temu imajo velike likvidnostne težave, saj je velik del njihove proizvodnje za potrebe mariborskega Tama, ki jim zaradi svojih likvidnostnih težav ne more redno plačevati.
Tomaž Kšela
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Uskladitev in razširitev napredovanja v plačilne razrede
Zakon o razmerjih plač uveljavlja napredovanje v višji plačilni razred na istem delovnem mestu. To napredovanje lahko znaša največ pet razredov, za zdravnike pa sedem plačilnih razredov. Kriteriji in postopki napredovanja se določijo s pravilnikom, ki ga za posamezno področje predpiše pristojni minister.
Sistem plač, vzpostavljen z zakonom o razmerjih plač in dokončno oblikovan s pravilniki o napredovanju, uvaja med dejavnostmi javnega sektorja diskriminacijo, kakršne doslej še ni bilo. Med dejavnostmi so namreč na podlagi zakona uveljavljene zelo različne možnosti napredovanja na zahtevnejše delo, na to pa za vse enako napredovanje na istem delovnem mestu. Poleg tega doslej poznani predlogi pravilnikov predvidevajo, naj bi delavci na delovnih mestih nižjih tarifnih razredov napredovali le simbolično. A prav teh delavcev je npr. v zdravstvu in v socialnem varstvu upoštevanja vreden odstotek, v državni upravi pa jih praktično ni.
V državni upravi uradnik z visoko izobrazbo napreduje od strokovnega sodelavca (24. plačilni razred, 3,10) do svetovalca vlade (36. plačilni razred, 6,00), na to pa še pet plačilnih razredov na istem delovnem mestu, do 41. plačilnega razreda (8,00). Začetna plača državnega uradnika z visoko izobrazbo je torej 85.436,00 sit, končna plača tega uradnika pa je 165.360,00 sit, kar je 194 odstotkov začetne plače. Z 20 odstotki povečanja na delovno dobo doseže 198.432,00 sit ali 232 odstotkov začetne plače. V socialnem varstvu je diplomirani sociolog, diplomirani psiholog, diplomirani socialni delavec ali diplomirani ekonomist razporejen v 25. plačilni razred (3,25) in ne more napredovati na zahtevnejše delovno mesto. Na istem delovnem mestu napreduje za pet plačilnih razredov do 30. plačilnega razreda (4,20). Začetna plača takega strokovnega delavca znaša 89.570,00 sit, njegova končna plača pa 115.752,00 sit, kar po-
meni povečanje za 129 odstotkov. Z 20 odstotki povečanja za delovno dobo znaša njegova plača na koncu delovne kariere
138.902,00	sit ali 155 odstotkov začetne plače. Možnosti državnega uradnika z enako stopnjo izobrazbe so torej neprimerno večje, in to tudi v primeru, če na zahtevnejše delo napreduje »samo« do svetovalca predstojnika (32. plačilni razred, 4,70) in nato še pet plačilnih razredov na istem delovnem mestu, do 37. plačilnega razreda (6,40).
Možnosti zaposlenih v drugih dejavnostih javnega sektorja so nekako med obema opisanima skrajnostima. Nekatere dejavnosti so v nekoliko boljšem, druge v nekoliko slabšem položaju, vendar to velja le za zaposlene z visoko izobrazbo. Vsi zaposleni v nižjih tarifnih razredih so enako diskriminirani, kar velja tudi za višjo izobrazbo. Tarifiranje tipičnih delovnih mest je izvedeno tako, da med tarifnimi razredi ni prekrivanja, česar ne moremo najti nikjer v civiliziranem svetu. Tudi z napredovanjem na istem delovnem mestu s predvidenim manjšim številom plačilnih razredov prekrivanja praktično ne bo, to pa pomeni, da zaposleni v času svoje celotne delovne kariere ne bo nadoknadil razlike, ki je na začetku nastala z eno ali dve leti daljšim izobraževanjem. Takšnega razslojevanja zaposlenih doslej pri nas še ni bilo niti v stari Avstriji niti v stari ali novi Jugoslaviji in doslej tudi še ne v samostojni Sloveniji. Kaj takšnega ali tudi še kaj slabšega lahko zasledimo v sistemih plačevanja v bananskih državah ali v državah centralne Afrike. Na zdravje!
Razmere je mogoče urediti samo tako, da se napredovanje na istem delovnem mestu uvede samo v tistih dejavnostih in na tistih delovnih mestih, kjer ni napredovanja na zahtevnejše delovno mesto, ali da se oboje, napredovanje na zahtevnejše delovno mesto in napredovanje na istem delovnem mestu enakomerno in enakopravno uvede v vseh dejavnostih javnega sektorja. Napredovanje na istem delovnem mestu bi bilo kasneje lahko podlaga za
osnovno plačo, napredovanje na zahtevnejše delo podlaga za položajno plačo. Oboje šele takrat, ko bodo pripravljali zakon o javnih uslužbencih.
Sklep
Če je že potrebno prehodno obdobje, kot je bilo zapisano v obrazložitvi k zakonu o razmerjih plač, in če sistemskega, dolgoročno naravnanega zakona o javnih uslužbencih ni bilo mogoče pripraviti že v tem trenutku, bi moral biti ta prehodni zakon o razmerjih plač oblikovan tako, da bi pomenil korak k predvidenemu sistemskemu zakonu. Zdaj sprejeti zakon o razmerjih plač teh pričakovanj ne uresničuje, še posebej ne glede enakega in primerljivega položaja vseh dejavnosti v javnem sektorju in tudi ne glede socialnega položaja vseh struktur zaposlenih v javnem sektorju. Sedanja neustrezna razmerja plač v javnem sektorju dodatno zaostruje z novimi nesorazmerji, med katerimi sta najpomembnejši:
-	neusklajenost in neprimerljivost plač v javnem sektorju s plačami v gospodarskih dejavnostih,
-	privilegiran položaj nekaterih dejavnosti javnega sektorja in nekaterih struktur zaposlenih v javnem sektorju, kar še posebej velja za državne uradnike višjih ravni.
Nekatere izmed potrebnih izboljšav je mogoče uveljaviti z že napovedanimi izvedbenimi pravilniki, ki bi morali biti bistveno drugačni od tistih, ki jih ministri zdaj pripravljajo. Tudi brez sprememb v tarifni prilogi zakona ne bo šlo, spremeniti pa bi morali tudi nekatere izmed določb zakona o razmerjih plač. Predvsem pa bi morali vnaprej oblikovati vizijo bodočega zakona o javnih uslužbencih in tej viziji podrediti spreminjanje in dopolnjevanje pravkar sprejetega zakona o razmerjih plač, in sicer z namenom, da bo obdobje veljavnosti zakona v resnici le prehodno obdobje k zakonu o javnih uslužbencih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA BO RAZPRAVLJALA 0 SKRAJŠEVANJU DELOVNEGA ČASA
Ta teden se je v Ženevi začelo 81. zasedanje Mednarodne organizacije dela, ki se ujema s praznovanjem 75. obletnice ustanovitve Mednarodnega urada za delo. Zasedanje bo trajalo tri tedne in bo posvečeno zlasti obravnavi in sprejemu konvencije in priporočila MOD o delu s skrajšanim delovnim časom. Udeleženci zasedanja bodo govorili tudi o konvenciji o varnosti in zdravju v rudnikih ter o vlogi zasebnih agencij za zaposlovanje na trgu delovne sile.
Kot nam je povedal Gregor Miklič, bo za sindikate najpomembnejša obravnava konvencije o delu s krajšim delovnim časom. Ta problematika je pomembna, ker se tudi v Sloveniji pojavljajo predlogi za skrajševanje delovnega časa, ki naj bi omililo probleme brezposelnosti. Če bo konvencija o skrajševanju delovnega časa sprejeta, bo vpli-
vala na našo delovnopravno zakonodajo. Gregor Miklič, ki bo v Ženevi predstavljal slovenske delojemalce, bo aktivno sodeloval zlasti pri obravnavi konvencije o skrajševanju delovnega časa in pri vlogi zasebnih agencij za zaposlovanje. Delojemalce bosta v Ženevi zastopala tudi njegova namestnika Štefan Skledar - KNSS in Dušan Rebolj - Pergam.
Slovensko delegacijo vodi ministrica za delo Jožica Puhar, njen namestnik pa je veleposlanik pri uradu ZN v Ženevi dr. Anton Bebler. Delodajalske organizacije zastopajo Darko Zupanič, Majda Kocmur in Metka Penko-Nat-lačen. Pred odhodom v Ženevo je Jožica Puhar povedala, da si bo naša delegacija prizadevala za sprejem konvencije o delu s skrajšanim delovnim časom.
F. K.
KAŽIPOT
Današnji osebni avtomobili se od vozil izpred dveh, treh desetletij razlikujejo mnogo bolj, kot je mogoče razbrati iz njihovih zunanjih podob. Razlika je predvsem v kakovosti uporabljenih materialov in tehničnih rešitvah, ki povečujejo varnost potnikov. Danes je sploh težko verjeti, da so nekdanji avtomobili dobili dovoljenje za uporabo, toliko manj varni so bili. Toda - ali so današnji avtomobili povsem varni? Še zdaleč ne in na tem področju je v prihodnje mogoče pričakovati še velike spremembe in izboljšave. Zlasti bo pomembno naslednje: dodatki in tehnične rešitve, ki povečujejo varnost, se iz dragih avtomobilov zgornjih razredov v srednje in male avtomobile širijo.
Vendar je za sedaj najpomembnejša varnostna oprema v avtomobilih spodnjega in srednjega razreda na voljo pretežno za doplačilo. Pod reklamnim geslom: »bogata dodatna oprema vključena v ceno« je skrita predvsem oprema, ki upravljanje avtomobila in vožnjo dela lažjo in prijetnejšo, ne pa tudi bistveno varnejšo. Varnost je, kot smo dejali, skrita pretežno na drugi strani cenikov pod rubriko: za doplačilo.
Pravzaprav je škoda, da se proizvajalci avtomobilov toliko trudijo, da v vozilo vgradijo in kajpak zaračunajo denimo električno odpiranje stekel na vratih, ročke, ki iz kabine odpirajo prtljažnik ali pokrov posode za gorivo, ogrevanje naslonjala voznikovega sedeža, števce vrtljajev motorja, računalnik, ki računa, ali je vožnja ekonomična, termometre, ki merijo zunanjo temperaturo, itd. Ne trdimo, da so to nekoristni dodatki, nasprotno! Toda bolje bi bilo, če bi namesto takih in podobnih dodatkov proizvajalci v avto Vgrajevali zaščitne napihljive blazine, če že ne obeh prednjih, pa vsaj tisto za voznika. Ali protiblokirni sistem. Ali iner-cijski prekinjevalec dovoda električnega toka bencinski črpalki, ki menda edini od vseh sistemov, ki izklapljajo dovod bencina k motorju v primeru trčenja, zaustavi dotok bencina v trenutku trčenja in ne šele
VARNOST V AVTU:
DRAG, TODA PAMETEN UKREP
čez deset ali dvajset ali več sekund. Ali prednje sedeže, skonstruirane
Zračne blazine v avtu: najbolj učinkovit dodatek v avtu za povečanje varnosti. Bolj potreben nakup kot denimo ABS.
tako, da v primeru trčenja ne zdrsnejo naprej in s tem izničijo vpliv varnostnih pasov. Resda bi bili avtomobili zato dražji, toda taki dodatki so vendarle bolj pomembni od najboljše kakovosti sedežnih prevlek ali prej naštetih sicer koristnih, vendar ne nujnih dodatkov.
Žal redkokdo med nami ob nakupu avtomobila pomisli na kaj več kot na obliko, barvo, število vrat in ceno novega avta ter možnost čim ugodnejše prodaje rabljenega. Sicer pa so redke tovarne, ki v osnovno ceno kakega avtomobila, zlasti če je ta iz spodnjega, pa tudi iz srednjega razreda, vključijo kaj dosti opreme. Res pa je, da je zdaj v najnovejše avtomobile mogoče vgrajevati opremo, ki je bila še pred nekaj leti rezervirana samo za večja vozila.
Čeprav jo je treba doplačati, je to velik napredek. Resnica, čeprav žalostna, pa je ta, da tovrstna dodatna oprema, govorimo o najkoristnejši, tisti, ki poveča varnost potnikov, ceno malega avtomobila močno poveča. Nekaj te opreme pa je tudi že v novih malih avtomobilih serijske izdelave, denimo jeklene palice v vratih za zaščito pred bočnimi trčenji, zategovalniki varnostnih pasov.
Splača pa se doplačati za zračno blazino ali pa za ABS sistem in se odreči metalni barvi, dragemu radiu, električno vodenim steklom v vratih, merilcu vrtljajev in še čemu morda. Varnost je draga. Izgubljeno zdravje ali celo življenje pa še bolj. In ker imamo katastrofalno slabe ceste, je dobro, da za lastno varnost še toliko bolj poskrbimo sami.	g. g.
Poslovna potovanja
NAJVEČ POTROŠIJO ANGLEŽI
Velika Britanija je z izjemo Madžarske prva med evropskimi državami po višini izdatkov njenih poslovnežev na poslovnih potovanjih, se glasi rezultat ankete podjetja American Express. Anketa med 3.500 podjetji v desetih evropskih državah je pokazala, da so lani na poslovnih potovanjih največ zapravili Britanci, in sicer le malo manj kot 20 milijard dolarjev, kar je pomenilo 9 odstotkov več kot leto poprej.
Rezultati ankete napovedujejo največjo rast izdatkov za poslovna
potovanja na Madžarskem, in sicer za 14,3 odstotka, v Španiji pa za 4,4 odstotka. Padec pa bodo zabeležili v Nemčiji, Franciji, Švici in na Švedskem.
Le 11 odstotkov starejših britanskih menežerjev uporablja na daljših potovanih prvi razred, skoraj pol jih leti v poslovnem razredu, četrtina pa v ekonomskem. Razmerje britanskih potnikov v prvem razredu je na podobni ravni kot evropsko povprečje, vendar pod španskim, kjer imajo v prvem razredu 21 odstotkov potnikov-	I. D.
NIČ VEČ ČRNEGA KAMPIRANJA V ISTRI
Nudi od 1. 6.1994 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam
Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo
Revalorizacijska stopnja za JUNIJ 1994 znaša 1,0% mesečno, preračunano na letni nivo 12,87%.
PASIVNE OBRESTNE MERE ZA BANČNE VLOGE:
MESEČNE	LETNE
PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE:
Za vezane vloge
MESEČNA	LETNA
OBRESTNA	OBRESTNA
MERA	MERA
KREDITNA PONUDBA - Kratkoročni krediti privatnim osebam:
S«

Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici.
POSTANITE SOUSTANOVITELJ DELAVSKE HRANILNICE. POHITITE TER VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI IN REŠITE POTREBO PO KREDITIH ZA SVOJE ČLANE SINDIKATA.
NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO UUDJE!
NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316.
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881.
Hrvaški turistični inšpektorji bodo morali problem divjega kampiranja in delovanja slovenskih počitniških domov v Istri reševati zelo prožno, je bilo poudarjeno na skupnem sestanku Urada za turizem istrske županije in direktorjev ter predsedni-
kov turističnih skupnosti Istre. Zakon je treba spoštovati, toda tudi realno gledati na položaj slovenskih turistov, saj vlada kljub' vztrajanju istrskih turističnih delavcev ne ukrepa in ne išče skupnega jezika s Slovenijo.
Veliko parcel v Istri je last sloven-
skih državljanov, ki se morajo prijaviti, če pridejo kampirat. V primeru nespoštovanja predpisov bodo tamkajšnji inšpektorji ukrepali. To velja seveda tudi za slovenske počitniške domove, ki morajo imeti dovoljenje za delo ali biti registrirani kot me-
šana podjetja pri reškem trgovskem sodišču. Obstaja pa tudi možnost, da dajo slovenska podjetja svoje počitniške zmogljivosti v zakup pravnim ali fizičnim osebam na Hrvaškem.
D. S.
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 23 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris.
Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Rogla apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 52 DEM v tolarski protivrednosti in 5% davek. Termini v juniju.
2.	Pokljuka apartmaji - za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini po 10. juniju.
3.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 42 DEM v tolarski protivrednosti. Možne rezervacije za čas dopustov.
4.	POČITNIŠKA STANOVANJA V KRANJSKI GORI za štiri osebe v naselju Cičare. Cena 48 DEM v tolarski protivrednosti. Termini do 25. junija.
POLPENZIONSKE USLUGE Hotel Kristal	2. 7. do 15. 7.
16. 7. do 18. 8. Hotel Diamant 2. 7. do 15. 7.
16. 7. do 18. 8. Hotel Neptun	2. 7. do 15. 7.
18. 7. do 18. 8.
Ta hotel priporočamo aktivnejšim gostom.
48	DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah
49	DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah 41 DEM v 1/2 sobah 43 DEM v 1/2 sobah
Hotelsko naselje	2. 7. do 15. 7.	31 DEM
SPLENDID	16. 7. do 18. 8.	36 DEM
6.	GARSONJERE V ČERVARJU - za štiri osebe, opremljena kuhinja. CENA 48 DEM. Termini od 1. 7. do 19. 8.
7.	HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto še v avgustu.
8.	Počitniške sobe v SAVUDRIJI - po štiri sobe v objektu s skupnimi sanitarijami. Desetdnevni termini 1., 11., 21., 31. julij in 10., 20., 30. avgust. CENE: penzion za odrasle 37 DEM, do treh let starosti 5 DEM, do 7 let 27
9.	OTOK PAG - enosobno stanovanje v času od 20. 6. do 10. 7. in od 30. 7., dalje. Cena 45 DEM.
10.	Postavitev prikolic na VRANSKEM - brezplačna uporaba bazena. CENA: celoletna najemnina prostora 500 DEM.
11.	Prikolica za 5 oseb, nameščena v ANKARANU - dnevni najem 72
DEM.	J
12.	Prikolica v Martuljku - za štiri osebe, prosti termini v juliju, cena 32 DEM na dan.
13.	Prikolica za pet oseb v ČATEŽU - od 1. 7. do 22. 7., TERMINI PO SEDEM DNI. Cena 65 DEM.
14.	Konfortni dvosobno stanovanji v VALDOLTRI-od 15. 6. do 28. 8.
in od 1. 7. do 28: 8. Vsako stanovanje ima dnevni prostor, spalnico, kuhinjo, kopalnico, balkon. Možna uporaba terase. Do morja 5 minut. Cena 46 oz. 50 DEM.
PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST
Borza sprejema prijave za letni dopust. Ob potrjeni rezervaciji se vplača 40% odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust, v republiki Hrvaški 15 dni pred odhodom. Možnost plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom.
1.	PENZION V FIESI sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom in teraso, penzion ali polpenzion od 26. junija do 26. avgusta. Cena penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 12 let 37 DEM v tolarski protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini po sedem dni: zamenjave vsako soboto.
2.	POČITNIŠKE SOBE V FIESI - triposteljne sobe, etažni tuš, wc, penzion za odrasle 40 DEM, za otroke do 10. leta 35 DEM. Termini SEDEMDNEVNI.
3.	POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH od 2. julija do 1. oktobra. Cene veliki apartma 56 DEM, mali pa 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJU šest apartmajev za štiri in dva apartmaja za osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini od 1 do 15. julija.
5.	APARTMAJI V LANTERNI, NASELJU PICAL, APARTMAJI LUNA
OD 9. 7. DO 19. 8. App. za 3 osebe za 4 osebe za 6 oseb
LANTERNA CENE	70	DEM	82	DEM	111	DEM
PICAL CENE	80	DEM	87	DEM	108	DEM
LUNA CENE	80	DEM	90	DEM
POČITNICE V ITALIJI - KALABRIJA
1.	STELLA MARINA - družinski hotel, bivanje v dvoposteljnih sobah. Sedemdnevni paket, polpenzion od 315.000 lir do 595.000 lir, odvisno od termina. Polni penzion pa od 364.000 do 665.000 lir.
2.	LIMONETO - družinski hotel, bivanje v dvoposteljnih sobah. Sedemdnevni penzion od 469.000 do 651.000 lir, polpenzion 35.000 lir manj.
3.	ROCCA Dl VADARO - apartmaji z eno, dvema ali tremi sobami za dve, tri do osem ležišč. CENE NAJEMA ZA SEDEM DNI OD 385.000 DO
1.036.000	lir v mesecu juliju. Uporaba lastne posteljnine.
Ponudba je širša, kot je predstavljena. Več informacij dobite na ATRISU. Za skupine nad 30 oseb odhod avtobusa vsak petek.
POSAMEZNI TERMINI ZA ODDIH
DAJLA 15. 6. DO 25. 6. BUNGALOV ZA 4 OSEBE
25.6.	DO 2.7.
16.7.	DO 23. 7.	^
AC MAREDA KONTEJNER ATOMSKE TOPLICE ČATEŽ ŠEST OSEB
ČERVAR GARSONJERA
STANOVANJE NOVIGRAD BARBARIČA
OD 2.7. DO 30. 8. OD 20. DO 30.8. OD 28. 7. DO 4.8. OD 18. 7. DO 30.7. OD 1.7. DO 20.7. OD 9. 8. DO 28. 8. OD 2.9. DO 15. 9. OD 25. 6. DO 4.7. OD 30. 6. DO 10. 7. OD 30. 7. DO 9.8. OD 19. 8. DO 29.8.
CENA 40 DEM CENA 48 DEM CENA 48 DEM CENA 45 DEM CENA 89 DEM CENA 110 DEM CENA 110 DEM CENA 46 DEM CENA 46 DEM CENA 40 DEM CENA 40 DEM CENA 48 DEM CENA 48 DEM CENA 48 DEM
B. SEJEMSKA PONUDBA
1. MEDNARODNA. RAZSTAVA KARTONAŽNE INDUSTRIJE V PARIZU
od 20. do 25. junija. Štiridnevno potovanje z avionom 670 dolarjev.
KONCERTI
1. Rock koncert PINK FLOVDI, Dunaj, 19. 8. cena 130 DEM.
ZAMENJAMO POČITNIŠKO ENOTO
1. Dvosobno stanovanje v počitniškem naselju MAREDA pri Novi-gradu, opremljeno za pet oseb, zamenjamo za enoto v Čateških Toplicah, Atomskih toplicah ali v Moravcih za enoto za štiri osebe po sistemu štiri mesece morja za dva meseca toplic, lahko tudi v pred in posezoni.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH.
2.	Počitniške zmogljivosti v Slovenskem primorju in v Istri. POSEBNO SE ZANIMAMO ZA STANOVANJA V MAREDI IN BARBARIGI, na otoku LOŠINJU. Ponudba je lahko penzionska ali pa kot najem opremljenih apartmajev.
K ponudbi vabimo tudi lastnike vikendov ali počitniških stanovanj v Izoli, Luciji, Piranu in v ISTRI OD KANEGRE do ROVINJA.
PRODAMO NEPREMIČNINO
1.	Trisobno stanovanje z garažo v Ljubljani, 72 m2, prodamo za
105.000	DEM.
2.	Več dvosobnih počitniških stanovanj, popolnoma novih, v Turističnem naselju BARBARIČA pri Puli prodamo. Velikost enote 34,05 m2 oz. 33,62. Večje enote imajo tudi 28 m2 atrija. Vse enote so v pritličju in niso opremljene. CENA 900 DEM za m2.
3.	Počitniške hiše v NEREZINAH na otoku Mali Lošinj v Hrvaški. Enota z dvema spalnicama, dnevno sobo s kuhinjskim in jedilnim kotom, kopalnico, malo teraso in parkirnim prostorom prodamo za 58.000 DEM. Davek plača kupec.
Manjšo enoto, garsonjero v manjšem bloku prodamo v naselju NERE-ZINE: dnevni prostor, kuhinjski kotiček, kopalnica, predprostor, terasa. Cena
36.000	DEM.
4.	VEČ KONTEJNERJEV v Lanterni, prodamo po 3.000,00 DEM. Kontejnerji so opremljeni za štiri osebe in v celoti komunalno opremljeni: voda, elektrika, kanalizacija.
5.	GARSONJERO V NASELJU MIHOLAŠČICA NA OTOKU CRESU
prodamo. Cena za 21,30 m2 z malo teraso je 22.500 DEM. Davek na prodajo nepremičnine plača kupec. Prodajalec opozarja, da si mora novi lastnik sam urediti soglasje za vpis v zemljiško knjigo.
V INFORMACIJO UPRAVNIKOM POČITNIŠKIH DOMOV Poceni odeje, vzglavnike, prevleke, posteljne garniture. Pokličite tel. (069) 70-242.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ARTIS je povsod, kjerkoli ste.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste Metod Zalar, direktor borze
Sindikalna lista
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem)
2.	Kilometrina (od 1.4. 94 dedje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži
računa, ima pravico do povračila v višini
5.	Begres za prehrano
junij 1994
SIT
2.900
1.400
1.000
21,60
28.550
1.000
6.000
Kaj prinaša novi zakon o delovnih in socialnih sodiščih? (VII)
KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI (2)
i
KAJ DELAJO

u MMiuhlišIfih nrihnvih ^

mi
I v is
I	I
II
iii

1 mmM
■

Drugi del
V	prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov.
V	drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje januar ’94 do marec ’94 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od januarja ’94 do marca ’94 znaša 52.461,00 tolarjev.
Kocka je padla! Sodišče združenega dela v Ljubljani je odločbo disciplinske komisije Predilnice Medvode o takojšnjem prenehanju delovnega razmerja medfazne kontrolorke Zorice Bartol spremenilo v »izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev se pogojno odloži za dobo enega leta«, hkrati pa ugotovilo, da Bartolova ni bila ob službo 7. maja 1993, ko je odločba tovarniške disciplinske komisije postala dokončna, temveč šele tri tedne kasneje, ko je bil zoper Predilnico uveden stečajni postopek. Tako se je po dobrem letu dni naposled le končala farsa, ki bi ji v športnem žargonu lahko rekli tudi dvoboj med sindikatom (Zorica Bartol) in upravnim odborom (Nada Robežnik).
Zorica Bartol je bila tiste vrste sindikalna zaupnica, ki ni poznala dlake na jeziku, zato je vodilnim v firmi rada postavljala »neprijetna« vprašanja. Denimo: kako to, da imamo samo 60-odstotne plače; zakaj regresa za letni dopust že lep čas nismo dobili; kako to, da ne do-... bimo plačanih nadur? »Raje se
mmmmsmimmmmMmmmmmmmmmmmm za sv°ie delo!<< se
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let
-	za 20 let
-	za 30 let
2.	Nagrada ob upokojitvi
3.	Solidarnostne pomoči
26.231.00
39.346.00
52.461.00 157.383,00
52.461,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
Bartolova zdaj spominja odgo-
KAJ DELAJO
■ ..

Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti
Slovesno, a z grenkim priokusom
V počastitev dneva gradbincev ’94 je bila prejšnji petek v Domu sindikatov razširjena seja republiškega odbora SDGD, na kateri so najprej obravnavali priprave za skupščino SDGD in poročilo o pogajanjih za sprejem in dopolnitev panožne kolektivne pogodbe. V drugem, slavnostnem delu pa so svoj praznik obeležili s podelitvijo plaket in priznanj osmim članom, ki so se v svojih okoljih ali na drugih ravneh organiziranosti izkazali z dologoletnim marljivim delom.
vorov svoje direktorice, kasneje pa predsednice upravnega odbora Robežnikove, »saj je vsaka partija škartirana.» Ker pa je vedela, da vse le ni čisto tako in da denar priteka v firmo, je postajala še glasnejša. »In ker me niso mogli utišati, so se me hoteli znebiti. Toliko časa so iskali kakšno mojo napako, da so jo naposled le našli,« pripoveduje « Zorica
Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje — Zorica Bartol.
Kot delavka medfazne kontrole naj bi 22. februarja lani proizvodnji naročila za nianso drugačno debelino predenja, kot je bilo določeno s predpisom, kar naj bi povzročilo kupčevo reklamacijo, podjetju pa škodo.
»Po pravilu bi morala služba kakovosti od vodje komerciale dobiti pogodbo o naročeni preji z vsemi kakovostnimi zahtevami. Ker jo ni, v razgovorih pa je bila omenjena taka in taka številka, je prišlo do napake. Vendar so jo odkrili šele potem, ko je bilo izdelane že za kakšne
štiri tone preje,« pojasnjuje zaplet. »To smo takoj sporočili naročniku, on pa je izrecno pristal, naj še naslednjih sedem ton izdelamo v isti kakovosti. Resda si je pridržal pravico reklamacije, vendar šele mesec dni po doseženem razgovoru.«
Toda napaka je bila storjena in Zorico Bartol so poklicali pred disciplinsko komisijo, v katero so (posebej za to priložnost?) imenovali tri nove člane, med njimi tudi sina (!) predsednice upravnega odbora. Kot je
pozneje na sodišču pričal njen predsednik Branko Fojkar, sta mu direktor Jarc in predsednica Robežnikova sugerirala, da morajo Bartolovo »spraviti iz tovarne«. Rečeno - storjeno: disciplinska komisija je na svoji seji 9. aprila 1993 zavrnila drugačno mnenje sindikata in dala Bartolovo na čevelj »zaradi nevestno opravljenega dela«. »Kar sapo mi je vzelo! Ne morete si predstavljati, kako boli, če te po dvajsetih letih trdega in vestnega dela vržejo na cesto zaradi
malomarnega odnosa do dela!« trpko pripomne Bartolova. Kot da so njeni sodelavci to čutili: izbruhnila je stavka, ki naj bi trajala toliko časa, dokler se ji ne bodo opravičili. »Te zahteve sem se kar ustrašila. Saj veste, črv dvoma gloda, četudi veš, da nisi kriv,« se spet nasmehne.
Ko si je opomogla od prvega šoka, se je v njeni duši začela porojevati kljubovalnost. »Ta madež moram sprati s sebe!« se je zaklela in šla v pravdo, ki se je - kot že rečeno - končala v začetku letošnjega maja. Sodišče je menilo, da ukrep prenehanja delovnega razmerja samo 19 dni pred neizbežno uvedbo stečajnega postopka »nikakor ne predstavlja ukrep utrjevanja delovne discipline v podjetju, temveč ukrep, s katerim se predlagateljici onemogoča, da bi uveljavljala svoje pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti«. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je sodilo, da postopek zoper njo ni bil »šikanozne narave, da bi predstavljal maščevanje vodilnih zaradi njene sindikalne aktivnosti«...
»No, jaz imam o tem drugačno mnenje. A kaj bi, glavno je, da sem si oprala ta madež. Zdaj si bom vsaj lahko našla kakšno službo,« je zaokrožila naš pogovor. »Pa še tole bi povedala: če ne bi bilo sekretarke republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskoprede-lovalne industrije Branke Novak, predsednika območnega odbora tekstilne dejavnosti Mira Podbevška in seveda odvetnika Alojza Poljanška, bi najbrž ,scagala'. Zdaj pa se jim lepo zahvaljujem za bodrenje in za ves trud. Lep je občutek, če veš, da ti v nesreči nekdo stoji ob stram.	Damjan Križnik
M
i
i
8
&
■Si;:
ssi
M
i
si
'S?
i
i
I
I
i
SS:
I
I
1
1
Šii
:SS
|i
Zelo pomemben del zakonske ureditve individualnih in kolektivnih delovnih sporov so določbe zakona, kdaj in v katerih primerih je dovoljen preizkus zakonitosti arbitražne odločbe.
Največkrat bodo, vsaj v bližnji prihodnosti, sproženi kolektivni delovni spori, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, zato nekaj več opozoril o teh sporih.
Opozoril sem že, da velika večina sklenjenih kolektivnih pogodb določa, da se spori med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujejo z arbitražo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo določa, da se za reševanje kolektivnih sporov iz te pogodbe ustanovi komisija za pomirjanje in arbitražni svet. Ta določba v praksi pomeni, da je najprej treba sprožiti postopek pomirjevanja, in če pomirjeva-nje ni uspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Po splošni kolektivni pogodbi gre za kolektivni spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
Enaka ali podobna je ureditev reševanja spora iz kolektivnih pogodb tudi v panožnih in podjetniških kolektivnih pogodbah.
*	Konec marca je državni zbor sprejel
	težko pričakovani zakon o delovnih in
	socialnih sodiščih, ki je začel veljati
	13. maja 1994. Že pri pripravi osnutka,
J ^ jr	nato pa v vseh fazah sprejemanja je
	pri njegovem oblikovanju sodeloval
	Gregor Miklič (na sliki), ki bo v nekaj
	zaporednih sestavkih novi zakon raz-
iiilmil j|jr jjggg	tolmačil tudi našim bralcem.
Preizkus zakonitosti arbitražne odločbe se lahko zahteva:
1.	če je bila glede sestave arbitraže ali glede postopka prekršena kakšna določba zakona ali kolektivne pogodbe,
2.	če se je postopka pred arbitražo udeleževal kdo, ki ne more biti stranka v tem postopku,
3.	če je arbitraža prekoračila meje svoje naloge,
4.	če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred arbitražo,
5.	če je izrek odločbe nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju.
6.	če izvirnika arbitražne odločbe ni podpisala večina članov arbitraže ali če ga ni podpisal predsednik arbitraže, če zakon tako določa,
7.	če je arbitražna odločba v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
Arbitražna odločba, ki se nanaša na reševanje kolektivnega
spora iz kolektivne pogodbe, se izpodbija pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, druge pa pred delovnim sodiščem, ki je sicer krajevno pristojno za reševanje spora.
Opozoriti velja še na nekatere druge določbe zakona, ki se nanašajo na kolektivne delovne spore.
Kadar se arbitraža ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega (svojih) arbitra(-ov), oziroma če se arbitri niso mogli sporazumeti o imenovanju predsednika, imenuje arbitra oziroma predsednika na podlagi strank predsednik delovnega sodišča prve stopnje, ki je sicer krajevno pristojno.
V kolektivnem sporu lahko sodišče:
1. ugotovi kršitev pravic ali obveznosti, neskladnost kolektivne pogodbe z zakonom ali neskladnost med kolektivnimi pogodbami,
2. delno ali v celoti razveljavi oziroma odpravi splošni ali posamični pravni akt in glede na okoliščine primera naloži udeležencem sprejem ali sklenitev novega pravnega akta.
Ce sodišče presodi, da je nujno za varstvo pravic udeležencev, lahko razveljavi splošni ali posamični pravni akt in s sklepom delno ali v celoti nadomesti sporni akt.
Delovno sodišče odloči brez obravnave v 3 dneh, ko je zahteva vložena:
1.	o zahtevi sveta delavcev za imenovanje delavskega direktorja, če ta ni imenovan v skladu z določbami zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
2.	o pritožbi zoper sklep volilne komisije o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev,
3.	o predlogu za razveljavitev volitev članov sveta delavcev,
4.	o predlogu za imenovanje arbitra ali predsednika arbitraže.
Revizija v kolektivnih delovnih sporih je dovoljena, razen v primerih iz gornjega odstavka, medtem ko obnova postopka v kolektivnih delovnih sporih ni dovoljena.
Sedaj je v obravnavi v državnem zboru predlog zakona o kolektivnih pogodbah, ki spore iz kolektivnih pogodb ureja nekoliko drugače. Vendar bo treba počakati na sprejem tega zakona, verjetno konec tega ali v začetku prihodnjega leta.
1 Sindikat komunalnega in | stanovanjskega gospodaistva
Že ta mesec KP za stanovanjsko gospodarstvo?
Napovedi o več kolektivnih pogodbah v komunalno-stanovanj ski >:g dejavnosti se uresničujejo. Predvsem zaradi različnih podpisnikov ko-lektivne pogodbe in zaradi različnega statusnega in lastninskega polo-$•: žaja so se stanovanjska podjetja odločila za svojo kolektivno pogodbo, igl Zato smo se že sestali s sekretarjem stanovanjskega združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije in izdelali osnovni rokovnik postopkov tako, da bi do podpisa prišlo še v tem mesecu.
•i;:! V normativnopravnem delu bo osnova splošna kolektivna pogodba in sedanja KP za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, v tarifni prilogi pa bo upoštevana specifika in katalog del v stanovanjskih •g: podjetjih pa tudi drugih podjetjih nepremičninskega poslovanja, kot se gj: bo predvidoma imenoval ta segment zbornične organiziranosti. Imeno-:g: vana je že posebna skupina strokovnih delavcev iz teh podjetij, ki bo >gi pripravila osnovno besedilo KP dejavnosti za obravnavo tako v zbomič-nih kot sindikalnih organih.
•g:	Ker je to nov element v našem dosedanjem delu, bomo tudi mi morali
•g; povezati vse sindikalne zaupinike iz stanovanjskih podjetij (14 organiza->:g cij) v poseben pododbor, saj bo le-ta najbolj pristojen za kvalificirano •g; oblikovanje zahtev in stališč do te kolektivne pogodbe. Ta bo določil tudi pogajalsko skupino. Odločitev o podpisu pa bo moral dokončno g-: sprejeti republiški odbor sindikata.
V teh dneh bi moralo biti delovno-športno tekmovanje komunalno-ig; stanovanjskega gospodarstva Slovenije v organizaciji Komunale Koper. Le-ta pa je izvedbo prestavila v jesenski čas zaradi notranjih organizacijskih problemov. Upamo, da bodo obljubo držali in igre izpeljali
Miloš Mikolič, sekretar
v septembru.
Podravie
Dogodivščine podravske čistilne ekipe
V lepem sončnem jutru smo se jaz in štirje moji »frendi« odpravili na čistilno akcijo našega doma in prikolic v Sečo pri Portorožu.
Otrdele roke in noge so oživele, ko smo se »izkrcali« v našem najlep-
S
1
t
i
I
I
I
gi
I
I
$•:
8
M
POZOR,
Potrebujete kakšen nasvet, ki __________________ni le delovnopravne narave, am-
ODPRTI TELEFONi Pak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega
313-942

prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 17.30 ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži. Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko (061) 313-942 vsak četrtek med 16. in 17.30 uro!
rok za glavno obravnavo. Razlog za razvezo zakonske zveze je nevzdržnost. Sodišče ne ugotavlja krivde za razvezo, ampak le navzdržnost, kar bi zaradi »varanja« v vašem primeru posledično lahko bilo.
I
Po čem smo (prejživeli?
Življenjski stroški tri-in štiričlanske družine za maj 1994
Vprašanje:
V januarju leta 1989 me je, ko sem se peljal s kolesom, zbil voznik. Po podatkih, ki jih imam, je bil pijan. Pri nesreči sem utrpel
Vseeno pa bi vam svetoval, da se z vso razpoložljivo dokumentacijo in vsemi podatki obrnete na pravnega strokovnjaka. Z njim se pogovorite bolj podrobno, ali
zlom roke in nekaj odrgnin, str- imate še kakšne možnosti zahte-gale so se mi tudi hlače in srajca, vati povrnitev škode.
MAJ 1994
Ob dnevu gradbincev ’94 so pred veliko dvorano Doma sindikatov postavili tudi razstavo slik z letošnje likovne kolonije gradbincev v Topolšici, ki je vzbudila veliko zanimanje.
V	»resnejšem« delu seje so se dogovorili za nov, zgodnejši datum skupščine (30. septembra) in potrdili stališče, da naj bodo v prihodnje povezave med sindikalnimi zaupniki, območnimi organizacijami in republiškim odborom čim tesnejše. Niso pa se še dokončno odločili, ali bo po skupščini predsednik RO volunter ali še naprej profesionalec. Po izčrpnih poročilih vodje pogajalske skupine Marjana Frasa, predsednika komisije za panožno kolektivno pogodbo Egona Koštomaja in sodelavke za normativni del Nade Uršič o zadnjih pogajanjih za sprejem in dopolnitev panožne kolektivne pogodbe pa so sklenili, naj njihova pogajalska skupina ne popušča, saj je več kot očitno, da nasprotna stran nima ustreznih utemeljitev za oporekanje njihovim zahtevam.
V	slavnostnem delu seje je sekretar SDGD Jernej Jeršan na kratko
orisal položaj gradbenih delavcev od leta 1920 naprej in se ob koncu retorično vprašal: ali se zgodovina res ponavlja? Zborovalce je nato ohrabril predsednik ZSSS Dušan Semolič, češ da kljub zapletenim družbenim razmerjem znamo v sindikatih vendarle kaj ukreniti. Na koncu so podelili še tri plakete in pet priznanj SDGD dolgoletnim aktivistom, ki so se izkazali pri uveljavljanju programskih usmeritev. Plakete so prejeli: Janez Ramovš (SZG in IGM), Janko Dornik (Rudis Trbovlje) in Franc Berginc (RO SDGD); priznanja pa: Miha Gumzej (OO ZSSS Grosuplje), Ivan Krajnc (Stavbenik Prevalje), Slavko Remih (Konstruktor Maribor), Stanislav Simeonov (Gradis Jesenice) in Stane Veldin (GP Ptuj).	(D. K.)
Skupina dobrin iz	Tričlanska delavska družina			Štiričlanska delavska družina			Indeks cen	Indeks cen
košarice							življenjskih	življenjskih
	Poprečni	Minimalni	Minim. mes.	Poprečni	Minimalni	Minim. mes.	potrebščin	potrebščin
	stroški	stroški	stroški	stroški	stroški	stroški	V.94/IV.94	V.94/XII.93
1. Hrana	40143,48	31480,13	31480,13	50239,47	38430,01	38430,01	101,50	110,10
2. Pijača	5537,54	2067,80	2067,80	5566,41	2080,17	2080,17	102,40	114,70
3. Kajenje	3700,00	2000,00	2000,00	3700,00	2000,00	2000,00	100,00	144,30
4. Oblačila	20286,83	12523,07	551,87	24971,16	15459,43	608,68	101,10	104,90
5. Obutev	4505,21	3451,68	0,00	5295,41	3837,03	0,00	100,40	106,80
6. Stanovanje	11273,50	8096,13	5276,40	13813,82	9778,76	6365,40	99,80	106,30
7. Ogrevanje, razsvetljava	14744,00	10351,09	8776,05	18197,00	12313,09	10420,85	100,00	98,30
8. Gospodinjska oprema	10245,26	5415,26	0,00	12176,99	6265,95	0,00	100,30	103,00
9. Higiena, zdravstvena nega	8904,13	7281,06	6247,56	10328,91	8389,46	7329,12	104,50	110,10
10. Izobr., kultura, razvedrilo	18348,34	7558,54	4229,80	20993,30	6600,27	4370,58	100,50	108,10
11. Prometna sr. in storitve	24122,83	7970,48	3264,14	29856,70	10652,28	3692,04	100,70	106,60
12. Razni predmeti in storitve	2742,04	1656,95	0,00	3422,76	1848,82	0,00	101,10	108,40
13. Drugi izdatki	29444,30	6630,80	5578,42	32150,42	6931,48	5578,42	101,10	108,40
SKUPAJ (v SIT)	193997,47	106482,98	69472,16	230712.35	126586,73	80875,27	KOMENTAR: Vsako leto v aprilu	
Stopnja rasti V. 94/IV. 94	1,02	1,10	1,29	1,02	1,10	1,30	in novembru Zavod RS za statistiko izračuna dejanske košarice	
Sedaj sem slišal, da lahko od povzročitelja zahtevam povrnitev škode.
Odgovor:
Tisti, ki povzroči škodo, bodisi materialno ali nematerialno
Vprašanje:
Pred kratkim nama je z bratom umrl oče, ki je zapustil hišo, avto in nekaj malega zemlje.
■ napravil oporoke,
Oče sicer ni
in je za njeno povzročitev odgo- nama pa je večkrat govoril, da jo voren, jo je dolžan povrniti, bo in da bi dobila vsak polovico Glede na podatke, ki ste mi jih zapuščine. Ko sem bratu to ome-posredovali, bi sicer imeli mož- nil, je ogorčen zavrnil moj prednost zahtevati povrnitev škode, log, da bi spoštovala očetovo ki vam je bila povzročena, ven- zadnjo voljo, saj pravi, da bi bil dar zakon o obligacijskih raz- tako prikrajšan, ker so v »hiši« merjih določa, da odškodninske tudi njegova vlaganja in skrb za
Vprašanje:
S prvo ženo sva že dalj časa razvezana. Pred tremi leti mi je bilo s sodbo sodišča določeno plačevanje preživnine v znesku 5.000 tolarjev, sedaj pa ta znaša okrog 17.000 tolarjev. Razmere v podjetju, kjer sem zaposlen, so se zelo poslabšale. Tako sem bil šest mesecev na čakanju, sedaj pa sem kot tehnološki presežek na zavodu za zaposlovanje, kjer prejemam nadomestilo za čas brezposelnosti v znesku 27.000 tolarjev. Pred tremi meseci se mi je v zakonu rodil še en otrok, za katerega skrbim skupaj z ženo, ki je zaposlena in prejema osebni dohodek v znesku 49.000 tolarjev. Kot je že na prvi pogled razvidno, zneska 17.000 tolarjev ne morem plačevati, čeprav se zavedam dolžnosti preživljanja svojih otrok, z bivšo ženo pa se ne morem ničesar dogovoriti. Kakšne so moje možnosti, da dosežem zmanjšanje preživnine, in kako?
Odgovor:
Preživnina se določa po potrebi upravičenca in po zniožno-
terjatve za povzročeno škodo zastarajo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil (subjektivni zastaralni rok). V vsakem primeru pa zastara odškodninska terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni
očeta, ker sta zanj z ženo tudi ves čas skrbela.
Odgovor:
Ker oče kljub obljubam oporoke ni napravil, nastopi dedovanje na podlagi zakona, po katerem sta kot sinova zapustnika izenačena pri dednih deležih. Če
Struktura življenjskih stroškov Mesec: MAJ 1994
Še posnetek za spomin: nagrajenci s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem. (Sliki: Sašo Bernardi)
1. Hrana	20,7	29,6	45,3	21,8	30,4	47,5
2. Pijača	2,9	1,9	3,0	2,4	1,6	2,6
3. Kajenje	1,9	1,9	2,9	1,6	1,6	2,5
4. Oblačila	10,5	11,8	0,8	10,8	12,2	0,8
5. Obutev	2,3	3,2	0,0	2,3	3,0	- 0,0
6. Stanovanje	5,8	7,6	7,6	6,0	7,7	7,9
7. Ogrevanje, razsvetljava	7,6	9,7	12,6	7,9	9,7	12,9
8. Gospodinjska oprema	5,3	5,1	0,0	5,3	4,9	0,0
9. Higiena, zdravstvena nega	4,6	6,8	9,0	4,5	6,6	9,1
10. Izobr., kultura, razvedrilo	9,5	7,1	6,1	9,1	6,8	5,4
11. Prometna sr. in storitve	12,4	7,5	4,7	12,9	8,4	4,6
12. Razni predmeti in storitve	1,4	1,6	0,0	1,5	1,5	0,0
13. Drugi izdatki	15,2	6,2	8,0	13,9	5,5	6,9
SKUPAJ:	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0
10 mesecev v letu izračunavamo ocenjene košarice na podlagi j:.; uradnih podatkov o rasti cen po- ;S;: sameznih sklopov dobrin iz koša- v;! rice. Vsako leto zavod tudi spre- ;:;S meni ponderje (uteži) za izračun povprečnih cen glede na pro- Izdane količine v trgovini na j;;.; drobno, na tržnici in opravljene j;:;; storitve v skupnem prometu v ob-dobju enega leta na območju Ko- ;:;S: pra, Ljubljane, Maribora in No- levega mesta. Primerjava ocenje-nih in dejanskih košaric za april 1994 kaže, da se višina košaric razlikuje od 4,3% do 1 %. Razlika je najmanjša pri obeh minimalnih košaricah, največja pa je pri pov- vj: prečnih. Minimalni mesečni koša- vS;: rici sta bili od ocenjenih dejansko višj za 2,2 oz. 2,7%.	jj?
V maju 1994 so se drobnopro- ;j.;: dajne cene povečale le za 1°/°. £$ cene življenjskih potrebščin pa viza 1,1 %. Razpredelnica kaže, da so se ocenjene košarice za maj j;;.; v primerjavi z dejanskimi za april j;:;-povečale za od 1,02% do 1,3 %• ;|;S
Strokovna služba i;S
Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko
Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS
zastaralni rok). Če pa je bila skleneta dedni dogovor z bratom, je možno tudi na ta način urediti vajina razmerja glede zapuščine. Brat, ki je z očetom živel in vlagal v hišo, pa ima možnost zahtevati, da se mu iz zapuščine izloči del, ki ustraza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranjanju vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščini. V vašem primeru bi bilo najbolj smiselno, da ovrednotite vlaganja v hišo in skrb brata in žene za očeta ter se potem dogovorita, kakšni naj bodo deleži.
Vprašanje:
Imam dokaze, da me žena vara, zato bi se rad ločil. Kakšen je najkrajši postopek?
Odgovor:
Postopek za razvezo zakonske zveze se začne na podlagi tožbe, ki jo poda zakonec za razvezo zakonske zveze, razen v primeru, ko gre za sporazumno razvezo. Tako tožbo sodišče potem odstopi centru za socialno delo, ki opravi spravni poskus. Če ta ni uspešen oz. se ga stranki ne udeležita, sodišče razpiše na-
ii

škoda povzročena s kaznivim dejanjem (za kazenski pregon je predpisan daljši zastaralni rok) odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi zastara, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.
Kot vidite, sicer lahko zahtevate povrnitev škode od povzročitelja, vendar če bo ta ugovarjal, da je vaš zahtevek zastarel, vam sodišče ne bo nudilo pravnega varstva, razen v primeru, da je prišlo do pretrganja zastaranja oz. zadržanja zastaranja.
Pogovori se z mano
Scenaristka Marjana Lavrič je nekaj mesecev spremljala delo ob dveh telefonskih aparatih - Otroškem telefonu in Telefonu za otroke in mladino, ki so ju organizirali Centri za socialno delo in Zveza prijateljev mladine. Na podlagi resničnih situacij je potem napisala tekst, ki so ga odigrali mladi sodelavci. Čeprav nam je na vpogled le odsev, le košček vsakdanjosti, skozenj vendarle spoznavamo mlade in njihovo življenje, njihove družine, starše, vrstnike ter njihove želje in žalosti. Kljub resnim temam, ki jih obravnava, je dokumentarni film zastavljen vedro in sproščeno, celo optimistično, kajti iz vsake stiske vodi izhod. Ali kot pravijo v oddaji: »Vsak ima svoje skrivnosti, lepe in žalostne, a nič ni tako skrivnostnega, da ne bi bilo moč deliti z nekom, ki mu ni vseeno zate. Torej: pogovori se z mano!«
Film bo na sporedu v sredo, 15. t.m. ob 20.10 na TVS 2.
stih zavezanca za njeno plačevanje. Sodišče v postopku določanja preživnine razišče vse okoliščine, pomembne za njeno določitev (potrebe otroka, izdatki za življenje starša in otroka, pri katerem otrok živi, dohodke in vire preživljanja starša, ki mu je otrok dodeljen, izdatke, dohodke, premoženje in morebitne druge obveznosti za preživljanje zavezanca za plačevanje preživnine). Tako določena preživnina se usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v Sloveniji s sklepom Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V primeru, da se kasneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo preživnino, sme sodišče na predlog prizadetega določeno preživnino znižati, zvišati ali ustaviti.
Vi morate torej vložiti tožbo za znižanje preživnine, saj so se vam okoliščine v primerjavi s časom, ko je sodišče odločalo o višini preživnine, zelo spremenile (rodil se vam je še en otrok, ste brezposleni in prejemate nadomestilo). Sodišče bo nato v dokaznem postopku ugotovilo vsa dejstva in nato določilo preživnino. Pri vas ni ovir, da vam sodišče ne bi znižalo preživnine. Vprašanje je le, kakšna bo višina na novo določene preživnine glede na vse okoliščine.
DE KANAL - DE
Vstajajoči Feniks
Med vietnamsko vojno se je prvič v zgodovini tajnih služb pripetilo, da je civilna institucija pripravljala in izvajala množične poboje. To se je dogajalo v okviru Cijinega programa Feniks, ki ga je v obdobju 1968-71 vodil William Colby, poznejši šef Cije. Vodilo agentov je bilo, da moraš sovražnika najprej poskušati prepričati, nato ga zapreš, če pa je tudi to neuspešno, ga moraš pač ubiti. Najpogosteje se je zgodilo prav to, saj je Colby po vojni izjavil pred kongresom, da je bilo v okviru programa Feniks do leta 1971 pobitih od 20.000 do 28.000 ujetnikov.
Omenimo še eno mračnih strani vietnamske vojne. Ob umiku Američani niso imeli seznama Vietnamcev, ki so sodelovali s Cijo. Poskrbeli so za varnost svojih ljudi, vietnamske sodelavce pa so prepustili usodi. Ne potrebujemo ravno posebne domišljije, da si lahko zamislimo, kaj se je z njimi zgodilo, ko so Vietnam preplavile komunistične sile...
Vstajajoči Feniks iz serije o Ciji bo na sporedu v četrtek, 16. t.m. ob 20.10 na TVS 2.
Naslednja dva dneva se nam ni godilo nič boljše. Delati in samo delati je bilo treba. Morje smo mimogrede videli, vse drugo je ostala želja.
Da pa bodo bralci prepričani, da si vsega tega nisem izmislila, sem poleg dela poskrbela še za dokazni material.
In če vam bo všeč, se nam drugo leto lahko pridružite. Jaz in moji frendi smo vam na voljo za izčrpne informacije.
Razmislite, pa se vidimo v Seči!	Breda
Pergam - konfederacija nergam sindikatov Slovenije
VREDNOSTI IZHODIŠČNIH OSEBNIH DOHODKOV ZA MESEC MAJ 1994
V skladu s Kolektivno pogodbo celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter na osnovi Kolektivne pogodbe za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost in sklenjenih aneksov k tej kolektivni pogodbi, upoštevajoč Tarifno prilogo k SKPg za leto 1994, GZS-Združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije in Združenje za tisk ter KSS PERGAM, objavljamo vrednosti izhodiščnih osebnih dohodkov za mesec maj 1994.
Za naše člane v podjetjih drugih dejavnosti, ki nimajo sklenjenih panožnih pogodb, pa objavljamo izhodišča Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki se lahko povečajo do 15%.
Izhodiščni bruto osebni dohodki za MAJ 1994
	cel., pap..		čas. inf.,	SKP
Tar.	pap. pred.	grafič.	zal., knji-	za
raz.	dejavn.	dejav.	gotr. dej.	gosp.
i.	35.828	38.026	38.026	35.828
n.	40.880	41.829	43.730	39.411
m.	46.212	46.772	49.434	44.068
rv.	51.545	52.857	55.138	49.084
v.	60.432	60.842	64.645	55.533
VI.	78.206	70.349	83.658	66.281
vn.	92.452	79.855	98.869	75.239
vm.	117.308	110.276	125.487	89.570
IX.	135.082	133.092	144.500	107.484
Faktor rasti po eskal. KP do	0,0%	0,0%	0,0%	0,0%
rasti drobno-				
prod. cen do 3 %				
Rast drobno-				
prod. cen v aprilu 94	2,1 %	2,1 %	2,1%	2,1%
Znesek za prehrano	7.110	6.000	7.968	6.000
Regres za prehrano za tekoči mesec se delavcem izplača v denarnem znesku najkasneje do izplačila plač, to je do 18. v mesecu.
ZNESEK REGRESA ZA MALICO na osnovi vladne uredbe je 8.191


šem rajonu oddiha. Lačni in žejni smo se preoblekli v stare cote in se vrgli na delo. Švic je že krepko curjal od nas in komaj da smo še govorili, v poznem popoldnevu ie sedh za mizo, ki se je kar šibila Pod
JS! _________________________________________________________________ ' fy. velikanskim loncem, polnim špagetov. Sestradam trebuhi so se zopet
napeli in smeh se je razlezel čez utrujene obraze. Vendar je »obed« trajal le trideset minut in zopet je bilo treba poprijeti za delo. Vsi sami amaterji, a smo popleskali in poštrihali vse, kar se je le dalo. Še pajki so bežali pred nami, ščurkov pa od strahu pred nami sploh ni bilo na spregled. In lahko verjamete, da je bila že trda tema, ko smo kar popadali v postelje.
SIT.
Strokovna služba
		
Piše: Franci Križanič
Visoka inflacija in recesija
Zadnje mesece na gospodarsko dejavnost negativno vpliva zaostajanje rasti tečaja za inflacijo (od lanskega novembra dalje in zlasti močno v letošnjem aprilu) ter nadaljevanje indeksacije obresti. Pozitivno pa vpliva rast domače porabe, nakupi hrvaških državljanov v Sloveniji, vračanje konjunkture v Zahodno Evropo ter postopno približevanje rasti cen proizvajalcev cenam na drobno (kar ob indeksaciji pomeni, da se za podjetja znižuje realna obrestna mera oziroma da podjetja laže odplačujejo kredite). Neto učinek je letošnja upočasnitev rasti produkcije glede na lansko drugo polletje.
Za nadaljevanje gospodarske rasti je zlasti skrb vzbujajoča aprilska pospešitev inflacije. Ta pospešitev, v nasprotju s prejšnjimi, ni bila sezonske narave. Ker imamo indeksacijo obresti, se bo pospešitev inflacije preko cene kapitala prelila v stroške podjetij, ki se jim sicer reprodukcijski material ni podražil in kjer se niso povečale plače. Zaradi velike rasti ponudbe deviznih sredstev (ob rastočem izvoznem povpraševanju s Hrvaške in Zahodne Evrope) tečaj, brez državih ukrepov (teh pa si verjetno ne moremo obetati) ne bo sledil inflaciji. Če se bo ta trend nadaljeval, bosta, zaradi poglobitve dolžniške in likvidnostne krize, začela zopet upadati slovenska produkcija in zaposlenost. Takšna je usoda gospodarstva z inertno inflacijo, pa naj gre za južnoameriško Brazilijo, evropsko Slovenijo ali azijsko Turčijo.
Pospeševanje inflacije ob zaostajanju rasti tolarske cene deviz (tečaja) bo razkrilo še en zanimiv pojav. Če ne bo ustrezne slovenske aktivne zunanjetrgovinske politike, bosta pri nas gospodarska dejavnost in zaposlenost upadali kljub konjunkturi v Zahodni Evropi. Teorija, po kateri so gospodarske razmere v Sloveniji odvisne od rasti oziroma upadanja povpraševanja v Zahodni Evropi, ne glede na to, kaj počne naša ekonomska politika, se bo ponovno (tako kot med evropsko recesijo leta 1992 in 1993, le da tokrat v obratni in bolj boleči smeri) izkazala za neresnično.
Morebitna pospešitev inflacije bo na gospodarsko dejavnost negativno vplivala še na dva druga načina. Najprej bo nastopil obratni Tanzi učinek, tako da bo morala država za realno enak obseg porabljenih sredstev povečati davke (med časom, ko nastane davčna obveznost, plačilom davka in državnim izplačilom za proračunske namene preteče določen čas, v katerem se, ob hitri inflaciji, pobrana sredstva realno zmanjšajo; zato je pri pospeševanju inflacije potrebno za realno enak obseg državne porabe davčne stopnje povečati, pri zniževanju inflacije pa zmanjšati). Povečane davčne stopnje bodo vplivale na povratek recesije.
Drug negativen učinek pospešene inflacije bo nastopil kasneje, zato pa bo dosti usodnejši. Eskalacijske lestvice v kolektivnih pogodbah, ki določajo nižjo rast plač od inflacije (po sorazmerno zapletenih obrazcih), se bodo izkazale za goljufijo. Pri tem utegnejo sindikati izgubiti zaupanje v deindeksacijo in socialni pakt bo postal v Sloveniji enako neizvedljiv kot »Dornbusc-heva nominalna sidra«. Tako utegnemo postati južnoameriško gospodarstvo brez možnosti izhoda iz tega položaja.
Obe knjigi lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 1310-033, 313-942, | faks 311-956.
To je prva slovenska knjiga o diplomaciji. Njen avtor je znan družbenopolitični delavec, publicist in doajen slovenske diplomacije.
Knjiga v prvem delu govori o razvoju, teoriji in praksi diplomacije, drugi del pa je zgodo-
>0 SLOVENSKO ^ BIVANJE 5 SVIETTA
vinski pregled dela in deleža Slovencev v diplomatski dejavnosti do danes.
Cena knjige 2.000 SIT, s prometnim davkom 2.100 SIT.
ŽELEZARNE: RAZLOGI ZA RAHLO ZAD0V0USTV0
Nedavno tega je vlada obravnavala poročilo o poslovanju slovenskih železarn v lanskem letu in v prvih letošnjih mesecih. Kot je javnosti sporočil dr. Ivo Banič, državni sekretar za industrijske projekte v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je vlada izrazila rahlo zadovoljstvo nad doseženimi rezultati. Govorimo kajpak samo o tekočem poslovanju. Stari dolgovi železarn so posebno poglavje, ki ga bo treba še tako ali drugače rešiti. Toda vlada je ugotovila, da se je položaj železarn v osnovnem programu, se pravi v družbah Acroni na Jesenicah, Metal na Ravnah in Jeklo v Štorah nekoliko izboljšal. Izgube so pol manjše kot leto poprej in tekoče poslovanje se izboljšuje. Če bodo še tržne razmere še naprej ugodne, bi nemara omenjene tri družbe že leto 1996 zaključile brez izgube. Predelovalna podjetja v sklopu železarn pa so izgubo že izničila, nekatera pa celo poslujejo z dobičkom.
Toda železarnam bo treba še pomagati, saj še vedno niso iz vode. V največjih težavah je Jeklo iz Ruš, ki je tudi najmanj popravilo poslovne rezultate. Ob tem pa je vlada ugotovila, da ne premore 51,4 milijona mark, kolikor bi železarna Štore potrebovala za dokapitalizacijo. Študija Phare je namreč pokazala, pa tudi ocene vodstva železarn so enake, da bi štorska železarna poslovala z izgubo vse do leta
2000, pa čeprav bi jo dokapitalizirali z omenjeno vsoto in še dodali okoli 15 milijonov mark za tekoče poslovanje. Zato vlada meni, da bo treba izbirati med tremi, po njenem prepričanju edinimi možnimi izhodi. Železarno Štore bi lahko prodali (ne pozabimo, država je pred tremi leti prevzela železarne v last) za simbolično ceno, vendar bi se kupec moral zavezati, da bi obdržal čimveč delavcev. Menda se za nakup že zanimata dve domači družbi, Unior iz Zreč in celjska Kovinotehna. Druga možnost bi bila delno zapiranje železarne in ohranitev samo donosne proizvodnje, tretja pa zaprtje cele železarne v Štorah.
Vlada se je tudi odločila, da bo prodala del premoženja železarn. Prodali naj bi tri pre-delavna podjetja, Plamen iz Krope, Žično iz Čelja in štor-ski Itro. Prodali pa naj bi tudi hotel, gostinske objekte in smučišča, ki so v lasti države.
O starih obveznostih železarn pa vlada meni, da bi jih bilo najbolje vsaj deloma spremeniti v lastniške deleže upnikov. V kapitalske deleže naj bi spremenili za 32,5 milijona mark obveznosti železarn iz neplačanih davkov in prispevkov. Lastniška deleža naj bi dobila tudi elektrogospodarstvo in slovenske železnice. Država se bo potrudila, da bo preskrbela sredstva za tekoče poslovanje, železarne pa naj bi dobile tudi za 32
milijonov mark dodatnega jamstva države.
Tako torej država, ki je pred tremi leti dokaj nepremišljeno vzela slovenske železarne v last, ves ta čas le-te prelaga in levice v desnico kot prevroč krompir. Tega krompirja namreč nihče noče, ne tujci, ki jim je bil najprej ponujen, ne domači kupci, ki pa so vsi po vrsti prešibki, da bi takšne kolose kupili, poplačali njihove stare obveznosti in še investirali v posodobitev in v tekočo proizvodnjo. Zato železarne kljub izraženemu rahlemu upanju države in vlade, da se bo nemara le kaj izcimilo iz že davno zavoženih naložb, ostajajo še naprej zelo vroč krompir v vladnih rokah.
Ali bo vlada res našla kupce, celo za posamezne dele nekdanjega kolosa na treh lokacijah, je seveda še vprašanje. Kako se bodo na ponudbo odzvali v elektrogospodarstvu? Ali to pomeni, da bomo posredno plačali del stroškov za železarne (tisti del, ki naj bi pripadal elektrogospodarstvu) drugi kupci električne energije s ceno elektrike? Prav tako nam ni jasno, kako naj bi si železnice povrnile dolg železarn do njih s tem, da bi prevzele šop delnic železarn v last. Zanimivo je tudi, da slovenska vlada v času, ko se v svetu' še vedno pojavljajo podatki o globoki krizi črne metalurgije, odkriva »lučko na koncu predora«, skozi katerega morajo železarne. Boris Rugelj
Jeklo Štore: Študije kažejo, da bi ta železarna poslovala kljub potrebnim vlaganjem v proizvodnjo in v dokapitalizacijo z izgubo vse do leta 2000.
Nujna revizija »dvomljivih« primerkov kmečkega turizma
TURISTI NISO LJUDJE,
KI SE NIMAJO KAM DATI
V strategiji razvoja slovenskega turizma ima kmečki turizem pomembno mesto. Zato pač, ker smo se odločili, da bomo izkoristili vse prednosti, ki jih premoremo v Sloveniji - te so v prvi vrsti mikavna in neokrnjena narava, posejana z mnogimi kulturnimi in naravnimi biseri -, in ker so prav slovenske vasi in kmetije v tem pogledu še neizkoriščene. Vemo pa, da turisti vse bolj bežijo od betonskih naselij, hrupa, gneče in vonja po bencinu.
Prej kot bomo spoznali, da turisti današnjega kova niso več podobni tistim izpred petnajstih ali dvajsetih let, bolje bo za naše turistično gospodarstvo. Pri odločitvah za kraj oddiha so namreč vse bolj v ospredju možnosti za razno-
Osrednja junaka sta mlad partizan in na smrt obsojena vohunka, ki jo mora predati štabu divizije.
Odlika tega dela je poglabljanje v samo tkivo sveta in pisateljeva odpoved slehernemu opredeljevanju, ki bi bilo nad njim.
V dogajanje je močno vpeta Suha krajina s svojo tipično problematiko in znano tragiko.
Cena 2.400 SIT, s prometnim davkom 2.520 SIT.
vrsto razvedrilo, mir, zdravo okolje, gozdovi, peš poti in čist zrak. Lepa soba in obilna hrana že davno nista več odločilnega pomena.
Na slovenskih kmetijah, kjer so svoje zmogljivosti, delo in življenje prilagodili potrebam obiskovalcev oziroma dodatni turistični dejavnosti, lahko nudijo bolj zanimive počitnice kot prenekateri hoteli doma in v tujini. Žal pa imamo zelo malo domačij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, saj v preteklih letih nismo prav dobro vedeli, kaj pravzaprav hočemo. Na jeziku smo sicer zelo pogosto imeli besedici vas, kmetija..., dejansko pa smo napravili za razvoj kmečkega turizma presneto malo. Ali skoraj nič.
Zato je Turistična zveza Slovenije organizirala skupaj z ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo, za gospodarske dejavnosti in okolje in prostor ter ob sodelovanju Zadružne agencije VAS in Kmečkega glasu posvet, na katerem so spregovorili o možnostih nadaljnjega razvoja kmečkega turizma. Razlogov za to »okroglo mizo« je bilo vsekakor več kot dovolj.
Minister za kmetijstvo Jože Osterc je ob tej priložnosti poudaril, da bo potrebno v miselnosti na vasi oziroma kmetov samih marsikaj spremeniti. Na primer prepričanje, da so turisti ljudje, ki se nimajo kam dati in umirajo od dolgega časa. Podobno so razmišljali tudi drugi razprav-Ijalci, ki so dejali, da bo treba več storiti na področju izobraževanja za potrebe kmečkega turizma. Pravijo, da smo nekoč imeli celo visoko gospodinjsko šolo in vrsto podobnih šol na nižji stopnji, danes pa je
treba v obstoječe možnosti v okviru kmetijskih, gostinskih in hotelirskih šol tlačiti tudi znanja, ki so potrebna pri vodenju turizma na kmetijah. Ja, prav na področju znanja bo treba še veliko postoriti, če hočemo, da bo bolj zaživel turizem na vasi.
Poleg potrebe po izobraževanju so na posvetu o nadaljnjih možnostih razvoja kmečkega turizma, ki je bil v Škofji Loki, podčrtali tudi potrebo po materialni pomoči. Zagonski stroški za dodatno dejavnost na kmetiji so namreč veliki. Zato mlade družine, ki se odločajo za dopolnilno turistično dejavnost, nujno potrebujejo kredite, kajpak take, ki jim bodo kos in jih ne bodo spravili na kolena.
Na posvetu so med drugim sklenili, da je treba nemudoma opraviti nekakšno revizijo vseh »dvomljivih« primerov kmečkega turizma, ki povzročajo dejavnosti veliko škodo. Ni namreč tako malo primerov, ko posamezniki prodajajo drugorazredne gostilniške storitve, slabo pijačo iz diskontov, industrijsko
hrano in podobno, kar vse skupaj nima najmanjše zveze z izvirnim kmečkim turizmom, kjer ponujajo v celoti ali skoraj v celoti to, kar pridelajo doma. Komisija, ki naj bi opravila s »črnimi ovcami«, bo na republiški ravni, saj morajo biti merila za njeno delo povsod enaka.
Kajpak bo treba še veliko napraviti tudi na področju promocije. V le-to doslej ni bilo vloženo tako malo denarja, toda učinki dosedanje predstavitve turizma na vasi niso zadovoljivi. Zato so na posvetu menili, da je treba to področje sistemsko urediti. Ministrstvo za gospodarstvo in druge asociacije naj bi v čim krajšem času ustvarili pogoje za delo neprofitne organizacije ali zavoda, ki bo skrbel za turistično promocijo Slovenije. Za promocijo kmečkega turizma pa bi lahko še naprej skrbela turistična agencija VAS, kajpak po vnaprej predloženem programu, ki ga bo financirala vlada.
Besedilo in slika: Andrej Ulaga
KONUS: TESNOBNO PRIČAKOVANJE STOLETNICE
Nemec, so družbe po programih različne.
Ponudbe za delavsko-me-nedžerski odkup so bile danes v vseh družbah, postopek privatizacije pa se je ob februarski zamenjavi vodilne ekipe v Konusu upočasnil, saj se je Sklad želel prepričati o dometu nove ekipe. Je pa
dobje,'mislim pa, da bi se izplačalo potrpeti s podjetjem. Razbijati podjetje pa bi bila katastrofa, saj so družbe tako prepletene med seboj, da bi osamosvajanje le-teh posa-. mičnim samostojnim družbam močno povečale poslovne stroške.«
Direktor Adolf Klokočov-
Adolfu Klokočovniku, direktorju konjiškega Konusa, se je obraz opazno podaljšal, ko ga je nedavno tega Vili Le-nartič, predsednik ZSSS v podjetju, pobaral, kako bodo letos proslavili in obeležili stoto obletnico obstoja podjetja. Konus je v lasti Sklada za razvoj in se še vedno ni otresel nevarnosti stečaja, ki mu je grozila leta 1992, ko je ob izgubi jugoslovanskega trga (kamor je prodajal 60 % proizvodnje) ostal tudi brez sredstev za financiranje proizvodnje. Zato je zdajšnji direktor Konusa s kislim obrazom poslušal predlog sindikalnega vodje. Kaj lahko bi ostal med Konjičani zapisan kot tisti direktor, ki je »pokopal« Konus, in to prav ob stoti obletnici...
Vendar slika ni povsem črna. Možnosti so trenutno najmanj pol-pol za preživetje ali za stečaj, kajti večina družb Konusa posluje tekoče pozitivno in tudi za letošnje leto predvidevajo pozitivni rezultat. Breme, ki pritiska na podjetje, so stare obveznosti, ki jih je prevzel Sklad za razvoj in ki so se, resnici na ljubo, v teh dveh letih prepolovile. Toda tudi šest milijonov mark dolga do sklada je kamen okoli vratu, ki Konus močno vleče navzdol. Če bi podjetje imelo dovolj časa in ugodna posojila, bi se lahko povsem postavilo na noge. In če bi po
Valter Nemec: Konus je najbolje prodati po delih.
lastninjenju podjetja vsaj jedro Konusa ostalo skupaj (izdelki za čevljarsko industrijo in za ekologijo).
To pa je trenutno tudi najbolj vprašljiva zadeva. V Konusu se bojijo da jim interni odkup ne bo uspel in da bi Sklad za razvoj, katerega predstavnik Valter Nemec je tudi novinarjem nedavno tega dejal, da se bo Sklad skušal do konca tega leta rešiti lastništva nad vsemi svojimi podjetji, utegnil prodati posamične družbe sistema Konus različnim lastnikom.
Valter Nemec, ki je
Adolf Klokočovnik: Konus je v tujini ohranil svoje dobro ime, zato ga je škoda razbijati.
v Skladu za razvoj direktor sektorja za sanacijo in razvoj, v Konusu pa predsednik UO, nam je o namerah Sklada o privatizaciji Konusa povedal še naslednje:
»Nekatere družbe Konusa, na primer Koko, so zelo primerne za delavski odkup, žal pa je prav Koko še bolj zrel za - stečaj, saj je neprofitabilen. Povprečna realizacija letos na zaposlenega (147 delavcev, op. p.) je komaj 12.500 mark, v družbi Konex, ki je vseskozi uspešna, pa 8.3000 mark. Zato bi bilo za Koko najbolje izpe-
Zavzetost« Koržetovega
Sklada
Pri pregledu arhiva delavskega sveta in skupščine Gorenja Tiki, d.o.o. za čas od 1989-92, za katerega nas je zadolžil svet delavcev, smo ugotovili nepravilnosti, ki v temelju spreminjajo položaj tega podjetja. Gre za dve bistveni nezakonitosti v skupščini podjetja:
1. da so pri odločanju sodelovali predstavniki zaposlenih v Ti-kiju, ki niso bili v skupščino izvoljeni/imenovani na zakonit način.
122. člen Zakona o podjetjih določa, da način izvolitve skupščine
ureja statut. Naš statut je določal, da predstavnike v skupščini podjetja imenuje DS. DS so omrtvili, statut pa s »čistopisom« očistili zgornje določbe, ne da bi določili nov način njihovega izbora, kot to zahteva zakon. Potem pa so jih izbirali, kot se jim je zahotelo
-	nezakonito;
2. da je odločitve sprejemala nesklepčna skupščina. Pri odločitvah bi moralo sodelovati vsaj 5 do 9 zakonitih članov skupščine. Tu pa so odločitve sprejemali pogosto največ štirje.
Ker je takšna skupščina odločala tudi o prenosu lastnine podjetja na Sklad, iz gornjega sledi, da zaposleni v Gorenju Tiki, d.o.o.
-	zakoniti upravljalci družbenega premoženja v tem podjetju - niso sodelovali v razpisu Sklada in niso z njim sklepali nikakršne pogodbe. To pomeni, da so še vedno sami gospodarji na svojem.
Najbolj šokantno pri vsem tem pa je, da se Sklad BS za razvoj do danes ni pozanimal, s kom se je pogovarjal, dogovarjal in sklepal
pogodbo o prenosu lastnine (beri: pravic in obveznosti) Gorenje Tiki, d.o.o. nase. Če je pri vseh stvareh tako površen in tako nezainteresiran, kako mu vlada lahko zaupa, da bo za slovenska podjetja, ki so mu dana v upravljanje, iztržil pravo ceno, in to od pravno in kapitalsko zanesljivih kupcev. Ta, Kovind in še nekateri drugi za drobiž prodani primeri nas tiste, ki smo v znoju in s samo-odpovedovanjem dolga leta ustvarjali družbeno premoženje, utrjujejo v prepričanju, da bi, če nam to ne bi bilo od moralno ali intelektualno ne le plitkih, temveč pokvarjenih predstavnikov ljudstva onemogočeno, dosti bolje gospodarili z njim, kot pa to počno ti politični pisarniški molji, ki se zgolj pasejo na naših žuljih in izživljajo na s trudom ustvarjanem^ narodovem premoženju. A naj vedo. Prišel bo jutri. Ko bomo svoje terjali nazaj. Z obrestmi. V Tikiju se že svita!
Branko Weixler, aktivist O O SSD Gorenje Tiki
Knjiga,
ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave
Ciril Ribičič
Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956
Vili Lenartič: Stoletnico bi veljalo kljub vsemu proslaviti.
Ijati organizirani stečaj, ki bi ohranil večino delovnih mest, pa seveda tudi kmalu poiskati nov proizvodni program. Druge Konusove družbe imajo različen položaj za prodajo. Poleg Konexa bodo letos tekoče pozitivno poslovale še družbe Konum, Netex, Us-njarna in verjetno tudi Ko-term, se pravi glavnina Konusa. Bodo pa novi lastniki morali biti sposobni precejšnjih vlaganj v proizvodnjo, saj v Konusu zadnja leta niso kaj prida investirali.«
O možnosti, da bi olastninili Konus kot celoto, Valter Nemec meni, da bi tudi prišla v poštev, če bi kdo to želel izpeljati. Je pa opozoril na nevarnost, da bi lahko prišlo do špekulativnega nakupa, saj je Holding danes veliko vreden. Z nakupom celote in ukinjanjem družb bi po Nemčevem mnenju špekulativni lastnik prišel do premoženja, vrednega 18 milijonov mark. Zato Sklad vztraja, naj se ovrednotijo posamezne družbe Konusa in naj se tudi privatizirajo ločeno, potem pa se lahko še vedno povežejo, kot so povezane zdaj. Čeprav, pravi
Darko Batajec: Bazbitje bi osamosvojenim družbam močno povečalo poslovne stroške.
v uspešnejših družbah vprašanje, ali bi delavci lahko postali večinski lastniki.
Na vprašanje, ali bi Sklad v nuji, da se do konca leta reši podjetij, ki jih še ni prodal, lete tudi pod realno ceno ponudil komurkoli, tudi tujcem, je Valter Nemec odgovoril: »Dobili smo tudi ponudbe od zunaj, toda interesenti niso pripravljeni sprejeti vseh zdaj zaposlenih delavcev. Poleg tega je za tuje interesente zanimivo še nerešeno vprašanje dolga Konusa do Sklada v višini 6 milijonov mark.«
Tako menijo o privatizaciji Konusa v Skladu za razvoj, ki je zdaj lastnik tega podjetja. V podjetju pa niso povsem enakih misli. Predsednik sveta delavcev Aleksander Mlakar nam je dejal, da si delavci želijo, da bi uspeli z notranjim odkupom, zlasti pa, da bi Konus ostal celota. Enako je povedal tudi Darko Ratajec, finančni direktor Konusa.
»Konus potrebuje vsaj še leto dni miru in podpore,« je dejal Ratajec. »Dve leti sta za sanacijo takšnih težav, s kakršnimi se je Konus srečal v letu 1992 prekratko ob-
Aleksander Mlakar: Delavci želimo, da bi Konus odkupili in ga obdržali skupaj.
nik pa je poudaril, da je Konus v tujini še vedno ime in da te prednosti glede na to, da se mora podjetje vse bolj poslovno povezovati s tujino, ne kaže zapravljati. Z drobljenjem na primer. Zato bi glavni programi, to pa sta proizvodnja za potrebe čevljarske industrije in proizvodnja ter konfekcioniranje filtrov morali ostati skupaj, pod sedanjo Konusovo kapo.
Kaj bo prinesla stoletnica tega podjetja, se še ne ve. V tekočem poslovanju vsaj glavnini kaže dobro, sanacijski ukrepi delujejo, rentabilnost tekočega poslovanja se veča. Zato bi bilo nemara res dobro podjetju še toliko časa pomagati (trdijo, da kako leto), saj gre za 860 delovnih mest. Sklad za razvoj bi nemara ob takem razpletu celo upravičil svoje ime. V marsikaterem podjetju, ki je svoje premoženje prepustilo Skladu za razvoj, smo namreč slišali, da so to storili v dobri veri, da jim bo Sklad pomagal razviti poslovanje na novih osnovah, da bo dal ustrezne strokovnjake, pomagal razviti nove programe ...
Boris Rugelj
Zavezniki so te dni slavili petdesetletnico izkrcanja v Normandiji, mi pa smo se enako ponosno spomnili druge obletnice uveljavitve »z ničimer izzvanih, nepravičnih in genocidnih« sankcij. Da se bomo dobro razumeli, moram takoj poudariti, da so sankcije sicer strašne »na pogled«, vendar so za nas pravi mačji kašelj.
Naš ljubljeni predsednik je dejal: »Sankcije nam nič ne morejo. Mi Srbi smo močni. Morda bi imele kak učinek, če bi trajale tisoč let.«
Takole, na kratko dobo, kaže, da smo jih komajda občutili. Vsekakor ne toliko, da bi moral naš predsednik spremeniti mnenje. A zakaj naj bi ga? Njemu tako nikoli ni bilo boljše oziroma nikoli ni bil močnejši. Kaže, da se celo edina svetovna velesila boji »srbske agresije« in meni, da ogrožamo njene politične in ekonomske interese. In kako se ne bi bali, ko pa je nedavno tega minister za zunanje zadeve SRJ Vladislav Jovanovič javno zagrozil Američanom, naj malo razmislijo o svojem obnašanju, ker bi se lahko v nasprotnem primeru kmalu utegnili znajti v podobni mednarodni osamitvi.
Ljudstvo kljub vsemu in navkljub vsemu še naprej ljubi Sloba. Stranka še vedno drži vse niti v svojih rokah. Televizija ga naravnost obožuje. Zakaj naj bi torej kaj menjal?
Zlonamerni bi nemara našli kak razlog. Kaj? Mar naj se zaradi samo 35 milijard dolarjev izgubljenega družbenega proizvoda ali zaradi 100 milijard dolarjev posrednih izgub odrečemo našemu Slobi? Pa kaj potem, če je 40 odstotkov ljudi brezposelnih. Povejte mi, kje še je lahko pol zaposlenih leta dolgo na letnem dopustu? Mar ni to pravi socialistični raj?
Toda so tudi takšni, ki ne dojemajo, kaj je ljudstvu najvažnejše in kaj najbolj ljubi, ter masovno odhajajo iz naše države blaginje. Mogoče je to celo dobro, kajti ti mladi ljudje, šolani strokovnjaki in znanstveniki, povzročajo tudi največje probleme. Vsekakor pa preveč razmišljajo. Že ugotavljamo, da nam je brez njih lepše. Kajti ni ga, ki bi se smel repenčiti in dvigati prah. Mi smo radi poslušni in radi trpimo, ker so nam razložili, da mora tako biti. Je že kak opravičljiv razlog za to. Verjetno bomo zanj nekega dne tudi izvedeli.
Jezijo nas in nam kvarijo renome vsi, ki ne potrpijo, da bi po naravni poti »prišli v nebeško kraljestvo«, ampak si sami skrajšajo žalostno tuzemsko življenje. Jih je pa vse več in dobro bi bilo, če bi jim kdo razložil, da jim je boljše, kot si mislijo. Lahko bi se navadili, tako kot vsi drugi. Mar jim ni jasno, da so v življenju tudi važnejše stvari, kot je življenje? Morda pa ima prav aforistik Filip Mladenovič, ki je na nagrobni spomenik dal napisati: »Sankcije mi nič ne morejo.«
Super dedek Dr. Avramovič je v čast obletnice sankcij izjavil: »SRJ se je sankcijam pravzaprav izmaknila. To krepi naš politični položaj, ker nas s sankcijami ni več mogoče izsiljevati. Važno sicer je, da jih ukinejo, vendar smo uspeli tudi pod blokado. Moramo sicer živeti brez pagerjev, mikroskopov ali songjev, vendar imamo vsaj hrane dovolj. Brez sankcij bi bili na konju, toda tudi na oslu, čeprav počasneje in težje, bomo prispeli na cilj.«
Bojim se, da super dedek zaradi svojih osemdesetih let tako ali tako ni več daleč od svojega cilja. Ob požrti tretjini substance in zapravljeni prihodnosti tudi perspektive drugih niso dosti bolj rožnate. Če prepričaš ljudi, da je edinole srbska resnica prava resnica in da nas zaradi tega vsi drugi sovražijo ter pripravljajo svetovno zaroto zoper nas, se zdita oblast enega človeka in totalitarizem povsem naravna. Svoboda in človeške pravice so na enako ubogi ravni kot življenjski standard. Toda bolj ko je narod siromašen, močnejša je država. In pripravljena, da še dolgo kljubuje vsemu svetu. Na najboljši poti smo, da okusimo dolgoletno karanteno in da nadaljujemo svetle tradicije JAR, Iraka in Libije.
Če bi bili vsaj izvirni, bi mi bilo malo lažje.
Piše: Lučka Bčhm
Ukinjanje
nitratnih
ambulant
Sistematično zdravstveno varstvo zdravja delavcev na delovnem mestu se je pri nas začelo pred 40 leti, ko je dr. Stanko Lajevec, starosta slovenske medicine dela, botroval zakonu za uvedbo obratnih ambulant. Obratne ambulante so izpeljale pionirsko delo za zaščito zdravja delavcev in odkrivale zdravstvena tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni na delovnem mestu. Kasneje se je razvila tudi mreža dispanzerjev za medicino dela po občinskih zdravstvenih domovih.
Dr. Lajevec je podpisan tudi pod pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih iz leta 1971, ki je bil v tistem času prav gotovo enkratna podlaga za strokovno preventivno delo. Naloga medicine dela je namreč na prvem mestu prav prevencija - torej preprečevanje bolezni, ki jo povzročajo delovne razmere, v katerih delavec dela. To pa pomeni, da mora specialist medicine dela poznati delovno okolje in delovne naloge delavca.
Le pametna analiza zakonitosti zbolevanja v posameznem obratu včasih pokaže, kje so skrita tveganja za zdravje zaposlenih. Specialist medicine dela mora spremljati zdravstveno stanje vsakega posameznega delavca od zaposlitve naprej in vedeti, kdaj se začne poslabševati zaradi dela. Vedeti mora, kaj je treba storiti, da se
odpravi nevarnost bolezni. Strokovnjaki temu pravijo »zdravljenje delovnega mesta«. Delovne naprave in delovno okolje je namreč treba prilagoditi delavcu in ne delavca delovnemu okolju. Preventivno varstvo zdravja zaposlenih je teamsko delo medicine dela in tehnične stroke.
V ospredju kurativa
Žal je imela pionirska generacija specialistov medicine dela več
nih predpisov za varovanje zdravja zaposlenih odlagala na rep spiska nalog, s katerimi so se ubadale.
Razvoj se je začel ustavljati zaradi izčrpanega vzorca ponavljanja stereotipnih preventivnih pregledov, ki niso bili dovolj specifično naravnani na posamezna delovna mesta. Vse manj je bilo poznavanja delovnih mest in pripravljenosti za modernejše ergonomske metode usklajevanja delavčevih kapacitet z delovnimi zahtevami. Obratne ambulante so se vse bolj ukvarjale s kurativo, kar je izzivalo konflikt z napredujočo splošno medicino in idealom družinskega zdravnika.
Nov udarec
Nova zdravstvena zakonodaja iz leta 1992 je obratnim ambulantam zadala nov udarec, ki je dosedanjo organizacijo zamajal do temeljev. Novi sistem obveznega
OBRATNE AMBULANTE (OA) V DEJAVNOSTI MEDICINE DELA Število OA januarja 1994 in število preoblikovanih ali ukinjenih OA do 31.12.1993
35 VI
CE NG KP KR NM LJ
Bi januar 94 H preobllko. ali ukin.
Vir: Inštitut za varovanje zdravja republike Slovenije	dO 31. 12. 1993
sreče z državnimi funkcionarji, kot jo imajo njihovi nasledniki v zadnjih dveh desetletjih. Vlada za vlado je posodabljanje strokov-
zdravstvenega zavarovanja, ki uvaja osebnega zdravnika, ki si ga izbere vsakdo sam tudi izven obratne ambulante in ki je poo-
blaščen za odobravanje bolniške odsotnosti z dela, je zmanjšal interes podjetij za vzdrževanje obratne ambulante iz lastnih sredstev.
Delodajalci z analizami bolniške odsotnosti sicer dokazujejo, da so osebni zdravniki, ki niso zaposleni v obratni ambulanti, prej pripravljeni podpisati bolniški list in so zato pri delavcih bolj priljubljeni! Zdravniki naj bi pač bili zainteresirani, da jih za osebnega zdravnika izbere čimveč ljudi, saj je od tega odvisno tudi plačilo njihovega dela. Medicin-cem dela tako ni ostalo drugega kot beg v splošno medicino. Podatki to dokazujejo.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je pred kratkim objavil podatke o številu obratnih ambulant, ki so jih našteli v Sloveniji 31. 12. 1993. V Sloveniji je konec lanskega leta obstajalo le še 55 obratnih ambu-
lant. Ukinjenih je bilo že 109 obratnih ambulant. Med njimi se jih je 64 prelevilo v ambulante splošne medicine, dodatnih 17 pa jih je postalo mešanih (splošna in medicina dela). V prostorih 11 obratnih ambulant je danes zasebna zdravstvena praksa, kar 17 obratnih ambulant pa je povsem ukinjenih. Napovedane so še nadaljnje ukinitve. Podatki o ukinjanju obratnih ambulant kažejo, da se v Sloveniji izgublja dragoceno specialno znanje o preventivnem varstvu zdravja zaposlenih. Specialisti medicine dela opuščajo svojo stroko, stroka izginja iz podjetij.
Zastareli pravilniki
Podjetja v gospodarskih težavah ne bodo vlagala denarja v projekte, kot je ohranjanje zdravja zaposlenih, za katere so opazila, da državi niso mar. Pra-
vilniki so zastareli kljub temu, da je stroka predlagala sodobne, preventivni zdravstveni pregledi so dragi, presplošni in brez haska, ker niso podlaga za določanje ukrepov varstva pri delu, inšpekcija dela pa maloštevilna, brez pooblastil in zasuta z delom zaradi kršitev predpisov o delovnih razmerjih.
Čas je, da država poskrbi za sodobno mrežo dispanzerjev za zdravstveno varstvo delavcev zaradi zdravstvenih tveganj na delovnem mestu. Čas je, da država sprejme posodobljene pravilnike, ki bodo delodajalcem pomagali organizirati varno delo, sicer bodo morali pokriti višje stroške obveznega zavarovanja zaposlenih za poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Čas je, da se sindikalisti prebudijo in preverijo, kaj se dogaja s strokovnim varovanjem zdravja zaposlenih.
TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«
Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE<
Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE.
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Paket sestavljajo knjige:
j Peter Božič
ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
On, Radenko Radenkovič, ga je po-> vabil na hrano. Na pijačo in na hrano te ! Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo ' dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni'nikoli kam povabil.
te Ikač "
KOJESOU OSUSI
Rudi Čačinovič
MED DVEMA CERKVAMA
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresate revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij :in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, te obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tčm pa hočejo osrečevati človeštvo s’ svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033 faks 311-956
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA l in II.
/. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva
-p
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne ho|e.
.. Mmmmmmmm o
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
n n
C E O 0) OO
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega z&vedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selite vanj.
I-W O 10 0 T-
o
o ,0)
s
n c 0) o
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker hi bil v partiji.
Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
Pa še to: ČLANI KLUBA BODO IMELI 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvez-
Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT.
Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT.
Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta:
PRED USODNIMI
ODLOČITVAMI
brezplačno!
Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno.
Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo
_____izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA	------izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II.
OBLAST	_____izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU
_____izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA	MARTINOVA SENCA
_____izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I.	------izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov:.....................................................................
Ulica, poštna št., kraj:.........................................................................
Ime in priimek podpisnika:.......................................................................
1.	Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO)
2.	Račun bom(o) plačai(i) v treh obrokih
3.	Knjige mi pošljite po povzetju
4.	EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate .....................................
9. junija 1994
VSE TEŽJE POKOJNINSKO BREME

Okrogla miza o načrtovanih spremembah pokojninske zakonodaje, ki jo je te dni organizirala Zveza svobodnih sindikatov, Pomeni soočanje stališč stroke, sindikatov, upokojenskih organizacij, predlagateljev zakona in gospodarske zbornice. A vsak je ostal za svojimi okopi. Glavno sporočilo okrogle mize lahko strnemo v misel: Zanaprej bo treba na tem področju iskati kompromise. Spremembe so nujne, sporen in nedodelan je le način, kako jih izvesti.
Že v razpravi k predlogu proračunskih memorandumov za lansko leto in še zlasti za letos je vlada napovedala fazno spreminjanje sistema Pokojninskega zavarovanja, ki bo pomembno spremenilo obseg pravic aktivnega in že upokojenega prebivalstva. Predlog zakona, ki je zdaj v zakonodajnem postopku, je šele prva faza tega spreminjanja.
Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS je podal okvirno razmišljanje o stališčih svobodnih sindikatov do predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje. V ZSSS je dozorelo spoznanje, da so na tem področju nujne spre-tnembe, saj so se v zadnjih letih spremenila tudi socialna razmerja in gospodarski sistem. Posledice so znane: šte-yilo upokojencev se povečuje, čeprav ne več tako skokovito kot zadnja leta, število zaposlenih se zmanjšuje, povečuje pa se tudi število zavarovancev, ki se samostojno zavarujejo (kmetje, podjetniki in drugi zavarovanci).
Ključna pripomba sindikatov je, da predlagajo delitev obveznih zavarovanj. To pomeni, da bi morali ločiti delavsko od kmečkega zavarovanja in od zavarovanj drugih kategorij zavarovancev. Solidarnost naj bi zagotavljali le znotraj posameznih zavarovanj oziroma skladov. Razlog
spremembe na tem področju nujne, sicer bo prišlo do zloma zavarovanja. Vsak delavec mora danes mesečno od svoje plače plačati povprečno 28.000 tolarjev za pokojninsko zavarovanje, kar je veliko več, kot so morali svojčas pla-
za takšen predlog je v tem, da so bili delavci že doslej glavni nosilci pokojninskega bremena, medtem ko so obveznosti drugih kategorij zavarovancev manjše. Pokojnina naj čimbolj odraža obseg prispevkov. V temeljih je treba spremeniti invalidsko zavarovanje, uvesti progresivno lestvico v podjetja, se pravi, da bi morali tam, kjer je več poškodb pri delu, plačevati tudi višje prispevke. Sistem invalidskega zavarovanja bi morali tako spremeniti, da bi postal njegov glavni cilj rehabilitacija, ne pa produciranje invalidov.
Marko Štrovs iz ministrstva za delo je zagovarjal stališča vlade oziroma predlagatelja zakona. Opozoril je, da so
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Kadar je na delu vroče
Kadar koli pritisne vročina z vso silo in se vsi potimo, bi morali pomisliti, kako je tistim, ki delajo v vročini in na vročih delovnih mestih, pri pečeh, v steklarnah, v železarnah. Kako je pravzaprav, če je vroče; kako se naše telo brani pred vročino? Vsi vemo, da sodimo med toplokrvna bitja. Vemo, da je normalna temperatura našega telesa približno 36 stopinj Celzija. Vemo tudi, da se naše telo včasih brani pred boleznijo tudi z vročino. Prav vsaka mamica, pa če je še tako mlada, ve, da je najvišja telesna temperatura, ki jo telo lahko prenese, 40 stopinj Celzija. Ve tudi, da je višja temperatura nevarna, celo smrtno nevarna.
Ne samo, da je v vročem poletju toplo okolje in vročina ogreva telo, z delom človeško telo tudi proizvaja toploto in telo se še bolj segreva. Da ne bi prišlo do pretiranega segretja človeškega telesa, nastopijo obrambni mehanizmi, ki človekovo telo tudi hladijo.
Kadar nam je toplo, postanemo rdeči, srce nekoliko hitreje bije. S hitrejšim bitjem srca in rdečico gre več krvi iz središča telesa pod kožo, da bi jo ohladilo.
Rešilno znojenje
Istočasno pa se človek začne znojiti. Iz tisočev in tisočev žlez znojnic pricurlja znoj. Človeško telo postane vlažno in potem potno. Znoj začne hlapeti. S tem ko znoj hlapi, odvzema človeškemu telesu toploto in ga hladi. Z vsakim litrom izhlapelega znoja naše telo odda 580 kilokalorij ali 2436 kilo Joulov.
Seveda nas znojenje rešuje pred prevelikim segrevanjem telesa in nam koristi. V znoju je poleg vode tudi nekaj soli. V litru znoja so štiri desetinke grama soli.
Pogosto smo slišali, da je kdo pri težkem delu hudo shujšal. Za znanega televizijskega zvezdnika, ki je med oddajo pel in plesal, so poročali, da je med oddajo shujšal celo do tri kilograme. Tudi za mnoge nogometaše pravijo, kako veliko so shujšali med nogometno tekmo. Pa so res shujšali. Res. Tehtnica je pokazala, da tehtajo manj. Res pa je, da je največ te izgubljene teže šlo na račun izgubljene tekočine, izgubljene vode, na račun znojenja. Vedeti pa moramo, da človek izgublja vodo tudi z izdihanim zrakom. Pri dihanju človek z izdihanim zrakom izdahne tudi 12 gramov vode na uro. Istočasno izgublja nekaj vode tudi takrat, kadar se ne poti, saj je koža vedno nekoliko topla in vlažna. Podatki kažejo, da človeško telo tudi brez izrazitega potenja izgubi na uro 25 gramov vode.
Tudi to je torej način izgube vode iz telesa oziroma hlajenje telesa.
Mi pa si kaj radi brišemo pot z obraza in telesa. Že res, da nastanek potu hladi, vendar je bistveno hlapenje znoja. Če torej vemo, da se nam telo hladi, moramo pustiti, da nam znoj izhlapi. Zato preznojeni tudi takoj občutimo prepih, kajti z gibanjem zraka ali prepihom znoj hitreje hlapi in hitreje odvzema človeškemu telesu toploto. Kako pa prepih škodi, je pa drugo vprašanje.
V vročih delovnih razmerah delavci izgubijo precej tekočine. Kolegi so mi pravili, da je steklopihač med delom izgubil do 11 litrov znoja. V nekih zapiskih s predavanj sem našel napisano celo, da je nekdo med delom izgubil 18 litrov znoja. Če delavec te tekočine ne bi nadomestil s pitjem, bi se kri zgostila, nastali bi toplotni krči, človek bi izgubil zavest, lahko bi celo umrl zaradi vročinske kapi.
čevati sedanji upokojenci. Janez Prijatelj, direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je dejal, da vlada velika zmeda, kaj je treba spremeniti. Sistem v jedru ni slab, ima pa nekatere nepravilnosti, na katere so na zavodu opozarjali že pri pripravi zdaj veljavnega zakona, a naleteli na gluha ušesa. Gre
za vključevanje kmečkega zavarovanja v delavsko, čemur sindikati takrat niso nasprotovali, za sistem usklajevanja pokojnin, ki se je izrodil. Zato bi morali zdaj mimo in trezno pripraviti spremembe zakona, kajti vsaka sprememba bo trajala nekaj let, preden bo zaživela.
Pri spreminjanju zakonodaje bi morali nujno presojati interes upokojencev in zavarovancev in najti kompromis, je opozorila Anjuta Bubnov-Skobeme z Inštituta za delo pri pravni fakulteti. Ali država skrbi v enaki meri za ene in druge? se je vprašala. Upokojenci običajno mahajo s podatki o nizkih pokojninah, a ne povedo, da ima le dobrih 30 odstotkov upokojencev polno pokojninsko dobo, 70 odstotkov pa jih prejema pokojnino na podlagi kratke pokojninske dobe, zato je raven povprečne pokojnine nizka. Eno bi moralo biti jasno: če želi država ugodnosti za kmete in samozaposlene, naj to plača. Če želi država predčasno upokojevati delavce, naj plača. Država določa varstveni dodatek - če ima torej država socialne interese, naj jih prav tako plača. Skratka, država je vključila v pokojninski zakon kopico socialnih komponent, ki so dvignile prispevno stopnjo, le-ta pa zdaj
'IZdil "stališča
zssi k'.p^


Za
"a varovanj drugih
orimcm kombiniraneira	Vi var >	‘
- ožji in polni obseg pravi
preveč obremenjuje podjetja in zaposlene.
V imenu upokojencev je spregovoril Janez Erjavec, ki je razpravljal proti uvajanju ločenih zavarovanj. Glede na to, da je število delavcev padlo, je morala prispevna stopnja rasti. V zadnjih nekaj letih se je kar 80.000 delavcev predčasno upokojilo, skratka, država s pomočjo pokojninskega zavarovanja rešuje
svoje socialne probleme in preveliko brezposelnost, zato je prispevna stopnja visoka. Od vseh sprememb, ki jih vlada pripravlja, želijo upokojenci vedeti, kaj to zanje v praksi pomeni, in najti skupno rešitev. Milan Utroša pa je polemiziral z njim in dejal, da se v sedanjem sistemu jemlje iz žepa delavcev in daje drugim, zato je legitimna zahteva tistih, ki plačujejo več, da se ta sklad loči od drugih. Medgeneracijski sporazum je zdaj slab, generacija, ki je zdaj zaposlena, se je slabo pogajala.
Sedanja zaposlena generacija sploh nima nobenih možnosti, da bi se pogajala, saj o tem odloča državni zbor, je dejal Marjan Šinaj iz Gospodarske zbornice. Na tem področju bi morali zagotoviti tripartitno odločanje, odločitev ne bi smeli sprejemati glede na preglasovanje. Največji trn v peti pa je gospodarstvu visoka prispevna stopnja, ki zdaj skupno znaša že 31 odstotkov. Janez Prijatelj je na koncu še opozoril, da imamo drag, radodaren sistem, ki ne bo zdržal v prihodnjih letih. Načini, kako je to treba spremeniti, pa so zelo sporni in nedodelani. Če bomo posegli v pokojnine, bodo te že čez nekaj let izjemno nizke. Pri spremembah pokojninske zakonodaje bi morali zato upoštevati predvsem izsledke raziskovalnih nalog, ki so bile opravljene na tem področju.
M. F.
PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE!
Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države
storiti in kako boste uveljavili svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja:
DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI	OSNOVA ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE	KAJ JE TREBA UREDITI PRED ODHODOM V TUJINO	URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJE V TUJINI	OPOZORILA
AVSTRIJA, ITALIJA, NEMČIJA, MADŽARSKA, NIZOZEMSKA, BELGIJA, LUKSEMBURG, ROMUNIJA	Določila mednarodnih sporazumov o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju (konvencija)	Pred odhodom si morate obvezno priskrbeti ‘POTRDILO O PRAVICI DO DEJANSKIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI/ Potrdilo lahko dobita na vseh območnih enotah ali Izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, (ZZZS).	S "Potrdilom" boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja* v vseh navedenih državah in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže.	Če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati na licu mesta. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini, kot bi jih priznal tuj organ zavarovanja.**
HRVAŠKA	Sporazum med Slovenijo in Hrvaško z aneksi.	Sporazum zagotavlja našim državljanom uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči na osnovi potrjena zdravstvene izkaznice. Pred odhodom preverite, če so vaše zdravstvene izkaznice potrjene.	S potrjeno zdravstveno izkaznico boste na Hrvaškem uveljavljali pravico do vseh nujnih zdravstvenih storitev* - vključno z zdravili.	V primeru, da ja od potrditve zdravstvene izkaznice preteklo več kot 30 dni, vas bodo na Hrvaškem obravnavali kot samoplačnika.**
ANGLIJA, CESKA, BOLGARIJA, POLJSKA	Meddržavni dogovor (konvencija)	Na podlagi dogovora bosta v navedenih državah nujne zdravstvene storitve* uveljavljali v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA USTA ki potrjene zdravstvene izkaznice. Pn tem v načelu ne bi smeš nič (do)ptačati. saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državah.		Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za favna zdravstvena ustanove.
OSTALE DRŽAVE (Francija, Španija, Švica, Grčija, Turčija, Skandinavske države, ZDA itd.)	dokumentacije ZZZS te stroske povrnil.			
tojnozd/ntjenlepomanl tisto medicinske postopke, H odvrnejo nevarnost za iMjenje m brez tveganja omogočajo varnn povratek obolelega al poškodovanega v domovino.
T^Zvi^Z SSSTvZSfS	•***". *	^.vs^pmvega^^ posegov oz optov^ri
VOJNA ODŠKODNINA ZA IZGNANCE
S predlogom zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je zdaj v parlamentu, priznava država slovenskim izgnancem kot prvim položaj žrtev vojne, a še zdaleč ne priznava vseh pravic, ki jih zahtevajo danes še živeči izgnanci.
Društvo izgnancev Slovenije je pripravilo posebno spomenico za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodnine žrtvam nacističnega in fašističnega nasilja v letih 1941-1945. V teh letih je moralo zapustiti domača ognjišča več kot 45.000 Slovencev. Danes je živih le še kakšnih 21 do 23 tisoč izgnancev, njihova povprečna starost je 70 let. Izgnanci zahtevajo dopolnitev omenjenega zakona, in sicer tako, da se jim prizna pravična vojna odškodnina za čas bivanja v izgnanstvu in nekatere druge socialne in zdravstvene ugodnosti.
Ustavno določilo, da morajo imeti veterani in žrtve vojnega
nasilja posebno varstvo, se je doslej zagotavljalo le borcem NOB, ne pa tudi slovenskim izgnancem. Čas, prebit v izgnanstvu, se je sicer lahko uveljavil kot posebna, ne pa kot zavarovalna doba, in to le za tiste, ki so bili v času izgona stari 15 let in so imeli kasneje vsaj 15 let delovne dobe, kar pa je lahko uveljavilo le nekaj oseb. Tudi tisti izgnanci, ki so bili na težkem prisilnem delu niso dobili za ta čas nobenega finančnega nadomestila oziroma dodatka k pokojnini.
Slovenski izgnanci, še posebej tisti, ki so otroštvo preživeli v taboriščih, pričakujejo, da bo v predlog zakona o žrtvah vojne vgrajeno tudi določilo, ki bo zagotavljalo ugodnejšo upokojitev. Društvo izgnancev je kot pomoč vladnim službam že pripravilo osnovne kriterije in zahteve za materialno odškodnino. Žrtve nacističnega in fašističnega nasilja naj bi tako po predlogu
društva dobile dosmrtno mesečno rento, in sicer po 3000 tolarjev za do leto dni izgona, po 4000 tolarjev mesečno za
več kot leto dni izgona, po 6500 tolarjev za več kot dve leti izgona in po 8000 tolarjev za več kot tri leta izgona.^ F
BEDA V SLIKI
Grižljaji in grižljajčki.
Dekliški zbor Plamen iz Kanade na turneji po Sloveniji
Pesmi iz domačega izročila
Leta 1991 so štiri dekleta slovenskega rodu v Kanadi začela uresničevati svoje sanje: rade bi se naučile peti pesmi iz svojega izročila. Na srečo so našla nadarjeno voditeljico, svojčas tudi pri nas znano pevko Marijo Ahačič, ki je zdaj producentka in urednica slovenskega programa na Radiu Toronto. Tako je v treh letih nastal Plamen, ki se je razširil v sestav dvanajstih deklet in postal ambasador Slovenije v multikulturni Kanadi.
Repertoar zbora Plamen temelji seveda na slovenskem ljudskem izročilu, ob njem pa gojijo tudi pesmi drugih narodov, duhovno glasbo, pa tudi popevke. Posebej zanimiva je raba jezikov: slovenske pesmi pojejo deloma v angleškem prevodu, popevke pa skoraj dosledno prevajajo v slovenščino, kar omogoča poslušalcem svojevrsten užitek. Odlične prevode jim seveda oskrbi njihova voditeljica.
Te dni dekleta začenjajo pravo dvotedensko koncertno turnejo po Sloveniji. Program, ki so ga pripravile za gostovanje v Sloveniji, je skladen z usmeritvijo zbora. Največ bo slovenskih ljudskih pesmi v raznih priredbah, pa kanadske, novofundlandske in črnske pesmi ter izbor popularnih del. Skupaj z zborom Plamen nastopa še kitarist Mike Orešar, študent tamkajšnje glasbene akademije.
Koncerti dekliškega zbora Plamen so se začeli 7. junija v Tržiču, naslednji dan so dekleta imela kar dva koncerta - v Ljubljani in na Vrhniki, v četrtek v Izoli. V petek, 10. junija bodo nastopila skupaj s Primorskim akademskim zborom Vinko Vodopivec v Zelšah, v soboto pa skupaj z Mešanim pevskim zborom Peca v Globasnici. Prihodnji
teden bodo imela koncerte še v torek v Murski Soboti, v sredo skupaj z Mešanim pevskim zborom Radenska na Kapeli, v četrtek v Laškem ter v petek v kapeli škofjeloškega gradu. Svojo koncertno turnejo bodo zaključila v soboto na koncertu zamejskih in izseljenskih zborov na 25. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Koncertno turnejo Dekliškega zbora Plamen organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije s svojimi občinskimi zvezami, njen pokrovitelj pa je državni sekretar za Slovence po svetu v zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj. Gre gotovo za zanimiv in odmeven projekt in slovensko občinstvo bo zanesljivo z zadovoljstvom spoznalo zane-senke iz daljne Kanade.
I. Ž.
Svobodni Sindikati W Slovenije
Nič drugega kot polka
Nič ne pomaga biti doma zastrt za zavesami. Tokrat mislim na glasbo. V tem stoletju so uspeli Beatli in Avseniki. Oboji so svetu vsilili svoj slog, ki odmeva še danes. Naši Avseniki z alpsko poskočnico in Beatli s kitarami.
Tako ni čudno, da slovenske gore list Guy Ključevšek, dobitnik letošnjega Grammyja — najvišje ameriške glasbene nagrade - s svojimi polkami v Nemčiji in Avstriji ni bil posebno uspešen. Tako je na Drugo godbo v domovino svojih staršev prišel z bojaznijo: kaj bo? Njegova polka ni polka v pomenu, kot jo razumemo mi, in sploh ni plesna. Gre za motive ljudske glasbe raznih zvrsti, ki jih Guy vključuje v ritem polke in pri tem s svojimi glasbeniki izjemno nadgrajuje to, kar poznamo v naši narodnozabavni glasbi.
Tisti torek so imeli v Cankarjevem domu jubilej Slaki, Druga godba pa je gostila ansambel Guya Ključevška. Pa tudi ljubljanska Opera je imela premiero. Za Ljubljano neverjetno veliko vrhunskih dogodkov v enem večeru. Slaki so bili razprodani, operna premiera razprodana kot vedno, Guyu in njegovim pa je pretežno mlado občinstvo v Križankah pripravilo ob koncu ovacije.
Posledice so jasne. Jeseni pride v domovino svojih staršev in bi jo rad podrobneje spoznal.. Toda Guy ni kar tako. Trideset najuglednejših ameriških skladateljev je zanj napisalo polke vseh vrst. In zdaj predstavlja to glasbo, ko mu prsti hite po klaviaturi harmonike.
Zakaj sem to zapisal? Pri nas tak prijem ni običajen, kot tudi to ne, da bi iz motivov narodne pesmi delali jazz. Koliko let sem čakal, da sem lahko v filmu Rdeči Buggi doživel jazzovsko interpretacijo tiste lepe Kaj ti je deklica, ki jo tako pogosto zapojemo v raznih družbah. In Ključevšek je prinesel k nam še več in pokazal ter dokazal, kako močan motiv je narodna glasba in kako spretno je moč to snov vtkati v sodobnost glasbenega življenja.
Ampak ne vem, kaj se bo spremenilo. Ko bomo Slovenci pošiljali v svet svoje glasbenike kot kulturne ambasadorje, vsaj še nekaj časa zagotovo ne bomo »odstopili« od za nas značilne in edino znane narodnozabavne glasbe. Pravzaprav se je moralo zgoditi, da nas je na poti v Evropo in svet obiskal naše gore list in nam v Križankah zadnji majski večer pokazal, kako smo lahko tudi drugačni. Milan Bratec
Bienale grafike na Dolenjskem
Konec maja so na Dolenjskem odprli ta čas najpomembnejšo kulturno prireditev pri nas, 3. bienale slovenske grafike Otočec - Novo mesto 1994. Začetek bienala je spremljala vrsta vrhunskih nastopov, med drugim slavnostni koncert pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Ob glavnem mecenu, tovarni zdravil Krka, so prireditev omogočili tudi številni drugi sponzorji in pokrovitelji. Osrednjo razstavo izbranih grafik sodelujočih umetnikov in spremljajočih risb in del na papirju profesorjev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani letos spremljata še dve pomembni razstavi. V Dolenjskem muzeju so namreč na ogled grafike slovitih svetovnih mojstrov Rembrandta in Picassa, ki sta jih posodila dunajska Albertina in Kunsthalle iz Bremna. Pripravili so tudi samostojni razstavi nagrajencev prejšnjega bienala, Marije Starič Jenko in Ivana Mršnika. Na sliki: Rembrand Van Rijn, Lastna podoba z naslonjeno roko, 1639.
Cvetko Zagorski:
Posestnica II.
V Posestnici I. je avtor pripovedoval o dogajanju v prvih povojnih letih in rušenju tradicionalnih vrednot. V drugi zgodbi, ki se dogaja štirideset let pozneje, torej v današnjih časih, se glavna junakinja znajde med istimi ljudmi v istem okolju, le vrednote se spet lomijo, četudi mnoge moralne dileme ostajajo.
3. nadaljevanje
Ljudje v pisarni so se spogledovali, nihče ni prišel do besede. Direktor je strmel v prazno, slednjič pa le spregovoril, kakor da bi se opravičeval pred gosti:
»Saj sem jim dopovedoval. Južni trg smo izgubili, kam z izdelki, ki jih je polno skladišče?«
Bilo je res: dan in noč je premišljal in iskal izhod. Priporočajo mu, naj se pribori na zahodni trg, vendar kam s pohištvom, ki ga Evropa ne sprejme. Prepričujejo ga v Ljubljani: preusmeri proizvodnjo! Toda v kaj naj preusmeri stroje, za drage devize kupljene na zahodu? Dobro, usmeri naj se na srednjo Evropo, na nekdanje socialistične dežele. Za to pa je potreben čas, so potrebni zmožni ljudje. Medtem pa je treba odplačevati drage kredite, obresti rastejo, tovarna tone, za vrat ji je sedlo državno knjigovodstvo z revizijami. Odkriva napake v vodenju, išče krivce. Kako naj dopove delavcem, ki v resnici niso ničesar krivi in zahtevajo svoje. Ne razumejo, nočejo razumeti...
Oba obenem, direktorja in Hansa Gerzelgja, so obšle zamisli, ki so se, čeprav različne, dopolnjevale: direktorja, kako bi tovarno vendarle lahko rešil s tujim vlagateljem, četudi s prodajo dela tovarne ali kar cele; gospoda Gerzelgja, kako bi se polastil tovarne, jo kot obrat v tujini združil s svojo tovarno: stavbe stojijo, nobenih stroškov z novogradnjami, tudi nekaj strojnega parka je gotovo še uporabnega, delovna sila je tod poceni. Proizvodnjo v njegovi tovarni bi dopolnjevala tukajšnja proizvodnja. Taka investicija bi se splačala, z novimi proizvodi bi prodrl na zahodni trg, na srednjeevropskega. Pozanimal seje^ kaj izdeluje tukajšnja tovarna - pisarniško pohištvo, sobno, v serijah in po naročilu. Samo namignil je direktorju na možnost, ta je pri priči prijel. Opravičil se je, da zdaj ne more popeljati gostov v tovarniške hale. Gospod Gerzelg je razumel in obljubil, da bo poslal svojega človeka, naj si ogleda. Omenil je advokata v Ljubljani, ki mu bo zaupal pravne postopke.
Hrektorju je raslo upanje, da se bo našel izhod. rajprej pa bo treba doseči, je menil gospod Gerzelg, a bo njegovi nečakinji vrnjena zemlja obenem z od-codnino, ki jo je utrpela v štirih desetletjih, ko ni logla uporabljati svoje lastnine.
»Vsekakor,« je pritrjeval direktor in bil pripravljen 'depati kakršnokoli pogodbo, samo da bi se znebil 'crbi, ki so ga trle, samo da bi rešil tovarno in svoje testo v njej, čeprav v podrejenosti tujemu kapitalu.
Pred hišo se hrup ni hotel poleči in gospod Gerzelg > vse pogosteje trzal z levo polovico obraza. Posta-ili so nestrpni in gospa Emilija je od nemira men-ala z nogami. Direktorju se je zdelo, da ji rjave luštace nad zgornjo ustnico zmerja ostreje štrlijo, 'ekretarka je že drugič prinesla turško kavo in škot-ki viski, na mizici pred njimi je plahnel pladenj sendviči. Direktorje bil že tako zaskrbljen, daje od asa do časa odkoracal s svojimi kratkimi nogami in rebuščkom do bližnjega okna in izza zavese pogledo-al, kaj se dogaja pred hišo. Ne, nič še ni kazalo, da bi e hoteli demonstranti umakniti, nasprotno, čedalje lasneje so kričali, da ne dajo tovarne, in celo novi '.emonstranti so se pridruževali prejšnjim, bili so lelavci z državnega posestva, ki so vpili: Ne damo emlje!
Direktor že ni več vedel, kaj naj ukrene, da bi imogočil gostom odhod. Postalo gaje celo malo strah ned množico, ki je hrumela vedno bolj. Kaj če bodo >drli v hišo? Spomnil se je prizorov, ki so mu še iz olskih let ostali živo v spominu: kako so kmetje idirali v srednjem veku v gradove, se vrgli na sode in nepevali: naj še vino teče, če že teče kri! Odgnal je trahove in se odločil, da bo stopil sam pred delavce n jih poskušal prepričati, naj se že vendar spametu-ejo in razidejo. Vstal je, se izprsil, povedal, da pojde ned množico in jo prepriča, da je brez pomena ta-
kole kričati, saj se stvari rešujejo in bo tovarna ostala, tudi zemlje jim ne bo nihče jemal.
Odkoračil je k vratom in skozi sprejemno pisarno. Zgovorno se je spogledal z uradnicama, preden je odklenil vhodna vrata in obstal na vrhu stopnic. Potlačil je nemir v sebi, si dopovedal, da ne sme pokazati strahu pred množico, ošinil jo je z bežnim pogledom, dvignil desnico in spregovoril:
»Poslušajte, ljudje!«
Res je hrup potihnil, radovednost je premamila množico, kaj neki jim bo povedal.
»Povsem vas razumem, meni je prav tako težko kot vam.«
Iz množice seje nekaj delavcev posmehljivo zahah-Ijalo.
»Toda zagotavljam vam, da se bo še vse uredilo. Nihče nam ne bo jemal tovarne, ne zemlje. Samo za malo potrpljenja vas prosim.« Med množico je spet završalo, slišal je sprva posamezne klice, potem se je povrnil prejšnji hrup, tako da se je njegov glas: »Lepo prosim, poslušajte!« utapljal v splošnem vptiju.
»Nič ne prosi! Tovarne ne damo, zemlje ne damo!«
Hrup je naraščal, ni mu kazalo drugega, kakor da se ritensko umakne in za seboj zaklene vrata. H gostom se je vrnil razširjenih rok in obupanega obraza, molče je dal vedeti: ne poslušajo me. Molče so se zagledali vanj, pričakovali so, da bo opravil z delavci. On pa je sklenil, da počaka še pet minut, potem bo poklical policijo. Tako vendar ne gre več naprej, naj ne mislijo, da lahko počno, kar se jim zljubi, in da imajo lahko direktorja in goste za ujetnike. Ne bodo izsiljevali, naj jih oblast pouči, da ne morejo z glavo skozi zid. Povedal je, da bo poklical policijo in gospod Gerzelg je odobravajoče prikimal. Stopil je v sprednjo sobo, k telefonu na tajničini mizi, zavrtel številčnico, povedal, kdo da je in v kakšni godlji se je znašel skupaj s svojimi poslovnimi partnerji, Nemci, pravzaprav Avstrijci. Komandir je obljubil, da bo poslal patruljo.
Direktor je stopil pred goste in povedal, kaj mu je bilo obljubljeno. Odleglo jim je, posebno gospe Emiliji, ki so se ji brčice spet povesile, kakor se je zazdelo direktorju, in gospod Gerzelg je trznil z levim licem in pripomnil:
»Tako je treba!«
Direktor je naročil tajnici, naj skuha za vse še po eno črno kavo, za korajžo je natočil še viskija in potem so čakali, še pošalili so se: včasih jim je, onim tam zunaj, treba tudi kaj podkuriti.
Ni minilo pol ure, ko so zaslišali hrup avtomobila, ko je zapeljal v klanec proti vili, in trobljenje sirene. Direktor je stekel k oknu, da mu ne bi ušel edinstven prizor srečanja množice z oblastjo, morda celo spopad. Vendar se ni zgodilo nič takega. Množica se je mimo razklenila in spustila policijski džip s prižganimi signali, da se je ustavil pred vilo in iz njega so izstopili treije fantje v policijskih uniformah. Obstali so pred množico, ki je znova vzvalovala in iz nje so se oglasili posamezni klici, ki so hoteli oblasti dopovedati, za kaj jim gre: za njihovo pravico do dela in kruha, za njihovo tovarno, na kateri še zdaj piše: TOVARNA DELAVCEM!
Miličniki so nekaj časa poslušali, potem je eden izmed njih stopil v avto in vključil sireno, ki je preglasila hrup množice, da je utihnila.
»Pustite tujce, naj odidejo, potem pa lahko demonstrirate naprej!« je zaklical vodja patrulje in na smeh mu je šlo, tako dobro se mu je zdelo, da je našel pravo besedo in utišal delavce. Stopil je po stopnicah do vežnih vrat, jih odprl in zaklical: »Naj gredo!«
Gostje so se dvignili iz foteljev, direktorje pomagal gospe Emiliji obleči kožuh, prisrčno se je poslovil od njih, jim zaželel srečno pot in nasvidenje. Odšli so po stopnicah navzdol, spredaj junaško gospod Gerzelg, za njim gospa Emilija in mladi Gerzelg. Direktor jih je spremljal s pogledom, ko so vstopali v limuzino ter med klicanjem delavcev, da ne dajo tovarne, odbrzeli po kolovozu navzdol na cesto. Ko jih je izgubil izpred oči, se je obrnil k miličnikom, ki so stali ves čas prekrižanih rok okrog limuzine, in jih povabil na kozarček. Vendar so se mu zahvalili - služba je služba - posedli v džip in se odpeljali za Avstrijci v dolino...
Spotoma so se ustavili v vasi pri Angeli, ki je med njihovo odsotnostjo skuhala kosilo, zaklala je najdebelejšo kokoš, juha je bila mastna in okusna, dehteča po zelenjavi. Kose kokoši je bila popekla na svinjski masti, da se je cedilo od njih, hkrati z mesom je spekla krompir z domače njive, prinesla na mizo solato z vrta, za posladek postregla z orehovo potico - vse je tako zadišalo po domačnosti, da so se začeli pogovarjati po slovensko, pri čemer je gospod Gerzelg požiral soglasnik r kot pravi Nemec, gospe Emiliji se je sprva jezik zatikal, potem pa ji stekel, kakor da ne bi nikoli zapustila rojstnega kraja, medtem ko je mladi Gerzelg poslušal njemu neznano govorico in se zaman poskušal zaplesti v pogovor s svojo avstrijsko nemščino.	fSe nadai]uje}
Ljubljanski sejem zanika, da bi oškodoval družbeno premoženje
JE V GRMU TUDI ZAJEC?
V nedeljo zvečer je TV Dnevnik I. programa nacionalne televizije objavil prispevek o »oškodovanju družbenega premoženja« Gospodarskega razsta-višča. Danes, v sredo, 8. junija smo v redakcijo prejeli sporočilo za javnost Ljubljanskega sejma d.d., v katerem njegov direktor Borut Jerše zanika na televiziji Posredovane informacije. Ker v demantiju ni nekaterih bistvenih informacij, ki bi omogočile globlji vpogled v privatizacijska (stran)pota na Gospodarskem razstavišču, prav tako pa naj bi te informacije po mnenju direktorja Jeršeta bile poslovna tajnost, dokler SDK ne oblikuje svojih stališč do pripomb na revizijsko poročilo, vidimo le grm, ne vemo pa, ali v njem ždi tudi zajec. Posebej zanimiv pa je v tej Zgodbi Jeršetov demanti »neresničnega podatka o vi-
šini plač« in spraševanje »družbe«, od kod novinarki ta podatek. Glede tega velja dodati, da smo v DE, v 46, št., 28. oktobra lani med tridesetimi največjimi plačami v Sloveniji objavili tudi podatek o osebnem prejemku direktorja Ljubljanskega sejma Boruta Jeršeta, ki naj bi znašal za junij lani bruto 1.291.671 tolarjev. Na kasnejšo prošnjo našega novinarja, da bi Jerše v anketi med več direktorji sam pojasnil višino svoje plače, smo od njega prejeli »ljubeznivo« sporočilo. Vsekakor to že nekaj pove. Predvsem nekaj o monopolnem položaju, ki vodilnim na Ljubljanskem sejmu omogoča, da si odrežejo primeren kos privatizacijskega kolača. O njegovem obsegu in podobi pa bomo, vsaj upamo, napisali kaj več v prihodnji številki DE.
SPOROČILO JAVNOSTI:
Ljubljanski sejem d. d. Ljubljana posreduje javnosti naslednji odgovor kot pojasnilo na neresnične navedbe v TV Dnevniku o oškodovanju družbene lastnine, dne 6. 6. 1994 med 19.30 in 20.00 uro.
1.	Družba Ljubljanski sejem d. d. Ljubljana so ustanovili: Gospodarsko razstavišče p. o. in vsi delavci (63 delavcev). Družba je začela s poslovanjem v oktobru 1991, s tem da je prešlo na delo v družbo 42 delavcev.
Družba Ljubljanski sejem d. d. je bila ustanovljena zaradi slabih poslovnih rezultatov Gospodarskega razstavišča v letu 1990, kot posledica 70% izpada trga bivških jugoslovanskih republik in celotnega tujega trga, ki so ga povzročile vojne razmere v Sloveniji. Ustanovitev družbe je v popolnem skladu s takrat in sedaj veljavno zakonodajo. Sam koncept je temeljil na delitvi dejavnosti na dva komplementarna sklopa po preizkušenih in uveljavljenih modelih v tujini, predvsem sejma v Salzburgu.
Poslovni rezultati obeh podjetij po preoblikovanju v letih 1992 in 1993 neizpodbitno kažejo, da je izvedeni koncept ustanovitve nove družbe omogočil, da obe podjetji danes zelo uspešno poslujeta, pri čemer se je tudi zaposlenost v njiju povečala za več kot 20%, ob hkratnem istočasnem večanju družbenega kapitala.
2.	Trditev, da je bila donosnejša dejavnost prenešena na družbo Ljubljanski sejem d. d., ni resnična, saj sta dejavnosti obeh pojdetij donosni, donosnejša dejavnost pa je tista, ki jo opravlja družbeno podjetje Gospodarsko razstavišče, to je tehnične storitve in postavljanje razstavnih paviljonov, kar kaže tudi ekonomska analiza poslovanja.
3.	S pogodbo o delu za opravljanje računovodskih storitev sklenjeno z Gospodarskim razstaviščem, si Ljubljanski sejem ni prizadeval spremeniti upravljalsko strukturo na škodo Gospodarskega razstavišča. Slednjega ni nihče silil, da sklene navedeno pogodbo, niti ga nihče ni prisilil, da storitev po tej pogodbi plača z delnicami. Plačilo je bilo v skladu z veljavno zakonodajo in rezultat samostojne poslovne odločitve Gospodarskega razstavišča.
Navedbe, da so delnice, s katerimi je storitev plačalo Gospodarsko razstavišče, prišle v roke petih vodilnih delavcev Ljubljanskega sejma so neresnične saj so le-te delnice postale lastne delnice družbe Ljubljanski sejem d. d.
4.	Dobiček je družba Ljubljanski sejem v vsem času od ustanovitve dalje delila v skladu z zakonskimi predpisi in pravili družbe zato so neresnične navedbe, da se j$ dobiček Gospodarskega razstavišča prelival v družbo Ljubljanski sejem d. d. marveč je šlo pri delitvi dobička prav za obraten proces.
5.	Stanovanjski krediti so bili odobreni 24 zaposlenim za nujno reševanje stanovanjskih problemov. Višina obrestne mere je stvar poslovne politike družbe kar potrjuje tudi revizijsko poročilo, ki nikjer ne navaja, da bi bilo kaj narobe z višino obrestne mere.
Prav tako je neresničen podatek o višini plač in družbi ni znano od kod novinarki ta podatek.
6.	Popolnoma nerazumljivo pa je, da je TV Slovenija kot javna institucija v prispevku objavila gradivo - revizijsko poročilo, ki predstavlja poslovno tajnost dokler SDK ne zavzame stališča do pripomb nanj. Ljubljanski sejem je vložil pravočasno pripombe na revizijsko poročilo, v katerih ugotovitve SDK-ja argumentirano izpodbija. SDK na pripombe še ni zavzela stališča oziroma izdala dokončne odločbe.
Ljubljana, 7. 6. 1994
LJUBLJANSKI SEJEM, d. d Direktor: Borut Jerše, dipl. oec.
Krščansko-imunitetna
morala
Naši vrli poslanci sc še naprej igrajo s svojo (poslansko) imuniteto. Zdaj si glede imunitete poslanke SKD Jane Primožič podajata žogico državni zbor in mandatno-imunitetna komisija. Očitno nihče od njiju ne bi šel rad po kostanj v žerjavico. Da bo mera polna, pa to velja tudi sa samo Primoži-čevo. ki je v pismu mandatno-imunitetni komisiji zapisala, da si želi vzpostavitev imunitete. ker da bi jo primer pred sodiščem motil pri njenem poslanskem delu. a da bo hkrati na seji državnega zbora glasovala proti!?
Naj razume, kdor more. Pri-možičevo bi njen sodni primer motil pri poslanskem delu. medtem ko se za žrtev (njene) prometne nesreče, ki je na sodišču vložila odškodninski zahtevek, nihče ne meni. Ta naj bi čakala toliko časa. dokler bo Jana Primožič poslanka.
Bog te nima rad. a je to krščanska morala?! Človek resnično dobiva vtis. da živi v Butalah ali .Vsaj pod oblastjo butalske skupščine. In Butalci, pardon. poslanci, se že jezijo na novinarje, ki da uprizarjajo protiimunitetno gonjo z razsežnostmi brez primere. Zraven pa jim niti slučajno ne kapne, da bi bila imuniteta Primožičev! v tem primeru v nasprotju z vsemi pravnimi normami civiliziranega sveta. Butalci gor ali dol.
Kuli
Nova knjiga
Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države.
V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek.
Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno.
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)-izvod(ov) knjige POLICIJA,
DEMONSTRACIJE, OBLAST.
Pavle Čelik
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj: --
Ime in priimek podpisnika: _ Naročeno dne: -------------
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku
mi pošljite po povzetju	Podpis naročnika
Bumerang po evropsko
V času, ko je bila Evropa razdeljena na dva nasprotna dela, so se na obeh straneh železne zavese pripravljali na morebiten vojaški obračun. Na Zahodu so priprave na tak spopad potekale v več smereh. Najprej velja omeniti vojaške, ki so nekatere zahodnoevropske dežele spremenile v svojevrstno taborišče ameriške oborožene sile. Ta je zgradila svoj življenjski krog, bolj ali manj zaprt do gostiteljice. Potem so tu policijske oziroma varnostne priprave, ki so ustvarile nove oblike povezanosti med obrambnim in varnostnim sistemom. Najbolj viden izraz je pomožna policija ali orožništvo. Vse te sile so bile namenjene za zagotavljanje notranjega reda in za morebitno delovanje proti napadalcu z Vzhoda. Ne gre pozabiti na manj vidno, skrito fronto. Računali so namreč, da ne gre zaupati vsem svojim državljanom, ki bi lahko postali pomagači vzhodnih okupatorjev. Tako so ustvarili razne skrivne organizacije, ki bi jih spravili v tek ob notranji ali zunanji nevarnosti. Najbolj znana je italijanska »Gladio«, ki so jo razkrinkali lani.
V ta okvir bi se dalo uvrstiti tudi skrajne desničarske organizacije. Te so videle svojega glavnega nasprotnika na Vzhodu. Bile so svojevrstna rezerva za vsak primer, kot bi temu preprosto rekli. Redkeje so svojo pozornost usmerili na »domače« tujce. Zahodne države so gradile socialni tip parlamentarne ureditve ne le zaradi uspešnega delavskega gibanja, marveč tudi zaradi tekme s socialističnimi državami. Hotele so ustvariti razmere v katerih bi se delavci Vzhodne Evrope s hrepenenjem ozirali na obljubljeni Zahod. Prebežniki čez železno zaveso so tako odigrali močno propagandno vlogo med svojimi rojaki, ki so ostali v domovini.
S polomom socializma se je stanje bistveno spremenilo tako za nosilce vseh vrst vojaških priprav kot za skrajni desni pol političnega prizorišča. Naivneži so pričakovali, da se bo zunajparlamentarna desnica nekako razgubila in izginila s političnega prizorišča. To se ni zgodilo. Nasprotno, svojo dejavnost je okrepila, in to na domačem terenu. Svoje sovraštvo so začeli kazati zlasti do tujih priseljencev, posebej do tistih, ki so najbolj nemočni in ranljivi. Druga smer njihovega delovanja pa zajema volivce: kaj bi bilo, če bi poskusili na volitvah prodreti v oblastne ustanove?
Opazovalec teh dogajanj dobi občutek, da so desničarji znali najbolje izkoristiti šok na zahodni strani poloble po razpadu socializma. Kaže, da je protikomunistično razpoloženje, ki so ga oblasti molče trpele v prejšnjih desetletjih, doživelo vrnitev bumeranga: skrajni desničarji postajajo sedaj nevarni za domačo oblast in ureditev. Zahodne države so vzgojile gada na lastnih prsih. Zdaj se ga bo treba lotiti.
Rubriko »X-25 javlja« je posthumno odlikoval conducator Causescu z Odlikovanjem junaka socialističnega dela Soc. rep. Romunije.
Registered trade mark(R) Marca registrada 1994
KAKO SE JE ZAČELO DOMOBRANSTVO?
Ne veste? Res ne? Takole:
g)	Napad na Krkoviča je zlati rudnik za SKD. Če boste imeli nove volitve v šestih mesecih, boste zmagali. Bodite disciplinirano enotni: Peterle, Janša, Podobnik, Gros idr.!
h)	Povejte Kučanu, da če bo eden izmed vas umorjen, se bodo pojavili jurišni bataljoni. Na Kučanove in »CK« ne bodo streljali, ampak jim bodo brizgali aids v žile. To hoče tujina! Svarimo vas, prosimo vas, morda je še čas, da preprečite katastrofo. Kučan ni dovolj nadarjen za vodstvo sedanje politike. Verjemite že enkrat: eksperti so strahotno politično nenadarjeni ljudje. Gospod Peterle, samo vi imate politični talent, da lahko rešite Slovenijo. Vaši ljudje premalo delajo za stranko med ljudmi, ustvariti si morate podporo naroda! Potrebujete demagogijo v tem trenutku! Sodelovanje z Janšo je nujno! Če Podobnik ne bo sodeloval disciplinirano, bo doživel Pučnik-Ru-plovo usodo!
Je edinstvena prilika, da postanete vodilna stranka. Dolžnost
vseh je, da rešujemo slovenska življenja - čeprav so med njimi škodljivi, nenadarjeni politiki.
To so odlomki iz pisma Slovenčevega bralca Florijana Bevca iz Washingtona.
Novi jurišni bataljoni bodo dosledni nasledniki svojih zgodovinskih zgledov. Bivališče podpisnika citiranega pisma jamči za demokratični žegen protikorupcijskemu boju. In ko bodo svojo vojsko spet prodali in poslali pred roške jame, že spet ne bodo vedeli, kako se jim je to zgodilo. Pa morda ne zaradi tega, ker je to hotela tujina - nekoč Berlin, sedaj pa daljni VVashington.
Da je sodelovanje z Janšo nujno, kažejo naslednja dejstva: (1) eksministrov obisk v Washing-tonu, (2) kako lepo je bil podmini-ran korektni in naivni minister Bizjak in (3) grožnja, ustrezno podkrepljena, bratoma Podobnik. Če je zaradi poenotenja desnice in ustvarjanja novega domobranstva res potrebno, potem se celo Peterletu prizna in pripozna politični talent... In če podpore naroda ni in noče nikakor in od nikoder biti,
si jo je treba pač umetno ustvariti. Janša že ve, saj je dovolj časa delal svojo vajeniško dobo v ZKJ/ ZKS in ZSMS, da o sistemu SLO in DSZ ne govorimo. Tedaj se je temu tudi priučil...
Novo slovensko domobranstvo tokrat ne bo naredilo napake, ki je pokopala njegov zgodovinski zgled. Oni tedaj komunizma niso dovolj poznali, čeprav so se mu uprli:
Slovenski katoliški upor proti komunizmu je bil nekaj edinstvenega v tedanji Evropi. Danes vemo, da je bil od začetka obsojen na propad, vendar domobranci niso bili poraženi v boju, ampak od politike.
Tako dr. Velikonja (Nova slovenska zaveza). Starih, tapravih domobrancev nam manjka! Kajti novo koalicijo pomagajo oblikovati boljši poznavalci: Danilo Slivnik (CK ZKS), Vlado Šlam-berger (delegat iz 29. vrste, potem pa človek, ki je postavil Slovenca za Pavleta Bratino), Vida Petrovčič (aktivistka ZKS, novinarka Zbora občanov), kampanjo SLS je operativno vodil Miloš Čirič (profesionalec na P CK ZKS oz. SDP, sekretar E. M. Pintarjeve »vlade v senci«), Janez Lukač (eks SDV, eks ZK, eks SZDL), na nižjem oz. operativnem nivoju pa razni Kunstlji (Moris) in podobni. In seveda gospod general, razporejen povsem krivično v analitsko-teh-nični oddelek, Janez J. Švajncer mlajši (eks UDBA, eks ZKS, eks dopisnik Komunista).
In tako dalje. Seznam bi bil predlog. Ampak bilo bi ga pa za pravo antikomunistično akcijo!
V spomin vsem, ki so svoji prodani vojski mahali v Podrožci v slovo, oziroma nekaterim Argentina, drugim Amerika, zvestim pa zveličanje -
X-25 (»Ozna sve dozna«)
c/»
C/3
Cerkev sv. Marjete na Polzeli.
Horoskop
Prezirani zmernež
Narodne strasti so v revolucijskem letu 1848 prekipele po vsej Evropi. Tudi v Avstriji je prišlo do več uporov, v Pragi, na Dunaju, v Benečiji, na Madžarskem. V Pragi so se Čehi razdelili na dve struji, na zmirnejšo, ki je terjala izboljšanje češkega položaja v skupni monarhiji, odpravo cenzure, policijskega vohljaštva, svobodo izražanja in zborovanja ter druge sodobne svoboščine, in na radikalno, ki je hotela češke dežele kar iztrgati iz habsburške monarhije in ustanoviti nekakšno novo državo. Zmernejši so tudi mirili radikalce, saj so se bali, da bo povračilo avstrijskih oblasti prehudo, pa tudi kake državljanske vojne niso ravno želeli. Eden najpomembnejših v zmerni struji je bil češki zgodovinar, kritik in estet František Palacky (rojen 14. junija 1798), ki je za pomiritev zastavljal ves svoj ugled in vpliv. Zlasti se je bal nastopa cesarske vojske in njenih morebitnih zaveznikov, ki bi vsakršno upiranje krvavo zadušili. S tem bi namreč šle po vodi tudi vse spremembe, ki bi jih lahko dosegli po zmernejši poti, morda pa celo katera od starih svoboščin. Toda želja pomiriti strasti, politika razvoja naroda v okviru skupne monarhije in nepripravljenosti na vsesplošno revolucijo, vse to je Palackemu prineslo etiketo mlačneža ali že kar dunajskega lakaja in izdajalca, kar ga je hudo prizadelo.
Pri pomiritvi pa je Palackega vodila še neka druga skrb. Bil je prepričan, da lahko Čehi le v okviru monarhije dosežejo svoje razvojne cilje. Samostojno Češko bi po njegovem požrla ali Prusija ali Rusija ali pa kar obe in s svojim despotizmom za vekomaj zadušili Čehe. Zato je rad ponavljal:
»Če ne bi bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti.«
Deni


Piše: Andrej Velkavrh
Hladno In deževno	b- :	.
Komaj se je vreme izboljšalo, se je v četrtek spet poslabšalo. Letos nas sonce res ne greje tako kot lani. Temperature so se, z izjemo nekaj dni, držale bolj pomladnih kot poletnih vrednosti.
Četrtkova vremenska sprememba se bo poznala kar nekaj dni. Nad zahodno Evropo se je globoko ugreznila dolina hladnega zraka. Le počasi se bo pomikala proti vzhodu, tako da bodo naši kraji do ponedeljka pod njenim vplivom. Sprva bomo na njenem vzhodnem robu, tako da bo v višinah pihal vlažen jugozahodnik. V nižjih zračnih plasteh pa zrak že doteka od severa in severovzhoda, kar pomeni za naše kraje ohladitev. Ta smer zračnih tokov bo prevladovala do ponedeljka oz. deloma še v torek. Zato bo vreme v teh dneh bolj oblačno kot ne. Tudi deževalo bo. Temperature pa ne bodo dosegle 20 stopinj, izjema je lahko le Primorska.
Če se ozremo nazaj, na sredo, ko je bil Medard, lahko rečemo dvoje. Prvič, da je bilo v sredo lepo vreme in bi moralo tako ostati še štirideset dni (ali vsaj en teden, da bi približno zadostovalo). Če pa popustimo za en dan, torej kot da naj bi bil Medard v četrtek, bi lahko rekli, da je ta vremenski svetnik res prinesel občutno spremembo vremena, ki je trajala kar nekaj dni. Vprašanje je le, kako ohlapne so še lahko razlage ljudskih vremenskih pregovorov.
VREME
Siršetova
'privatizacija
Janez Širše, eksminister za turizem in gostinstvo, ki pooseblja paradigmo »svinj pri koritu«, je živi dokaz, da riba smrdi pri glavi. Potem ko se je končno nekdo (SDK) zganil in paradigmo konkretno utemeljil v ovadbah, ki so Siršeta bremenile, milo rečeno, divjega privatiziranja državnega denarja, je spet nekdo (tožilstvo) te ovadbe iz javnosti neznanih razlogov zavrgel. Problem ne bi bil tako transparenten, če ne bi bil Širše član najmočnejše vladajoče stranke, ki nam uvaja pravno državo. Tembolj, ker ta ista država (z istim tožilstvom) za delikte, ki so jih ovadbe očitale Siršetu, še kako preganja navadne smrtnike, med katere v tem primeru lahko prištevamo tudi menedžerje družbenih podjetij. To pa ni nič drugega kot nadaljevanje stare »dobre« komunistične pravne prakse, ki je delinkvente delila na »naše« in one druge, ki niso z nami in so torej proti nam. Odveč je poudarjati, da tako vladajoča stranka sama ustvarja politični prostor, ki ga s pridom uporabljajo popoli-stične politične opcije. In se zraven še čudi, kako je to mogoče.
Drnovškove
kombinacije
Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, nenehno prepričuje javnost o nujnosti politične stabilnosti Slovenije. Kako v ta kontekst uvrstiti nekatere kadrovske poteze premiera, ne razume živ bog, kaj šele premier sam. Konkretno: premier doslej nikoli ni uspel argumentirati svojega predloga za zamenjavo Jožice Puhar z mesta ministrice za delo, družino in socialne zadeve. Seveda se v takšnih okoliščinah nihče ni čudil, da ta predlog v parlamentu ni bil tudi izglasovan. Ker je bil po nekaterih tolmačenjih takšen izid neposreden povod za odstop glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča, ki samo še poglablja krizo in razcep znotraj krščanske demokracije, posredno pa destabilizira tudi vladajočo koalicijo, je možno samo dvoje: ali so prebarvani komunisti ugotovili, da je že napočil čas za novo »prebarvano« enoumje, ali pa se je ta politika s svojo pragmatično poniglavostjo toliko zapletla, da že sama po sebi ustvarja (politično) nestabilnost. Rezultat je v obeh primerih enak: Drnovšek za ceno (lastne) oblasti ruši vse okoli sebe. Hudič bo, ko bodo nove razmere same od sebe začele rušiti njega.
Kuli
/^Humoreska
Promocija
-	Ali ste spremljali Giro d’ltalia? smo naskočili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot običajno sedel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in počasi srkal svoje pivo.
»Jaz sem italijanski giro spremljal pred triinpetdesetimi leti.«
-	Alije takrat bil giro pri nas? Saj takrat sploh ni bilo gira, ko pa je bila vojna...
»O seveda je bil. Vojaški. Pridrveli so z vsem, kar so imeli. S tanki, kamioni, motorji, peš...«
-	Giro se vozi s kolesi, dragi tovariš!
»Saj so se pripeljali tudi na kolesih. Barsaglieri, in to prav v Ljubljano.«
»To ni bil noben giro...
»Kako da ne. Dve leti so krožili po Sloveniji, potem pa smo jih nagnali. Od takrat sem proti giru, sploh pa proti temu, da bi ga vozili po Sloveniji. Prav zanima me, kdo jih je zdaj spustil noter...
-	Ja obrambni minister vendar!
»Pa ja ne Janša!««
-	Kakšen Janša neki. Zdaj je obrambni minister Jelko Kacin. In on se že od prej ukvarja s promocijo Slovenije. Ali se sploh zavedate, kakšna reklama za Slovenijo je, če ves svet po TV mimogrede spremlja našo lepo domovino...
»Le kaj bi si mislili o naši Sloveniji, če bi prav med girom lilo tako, kot je v nedeljo. Bi rekli tujci, da v tako usrano deželo ne bodo šli nikdar. Če je kdo naredil fino promocijo Slovenije, potem je bil to tisti besni Aljaž Pegan, ki se je toliko časa vrtel na drogu in ni hotel dol, dokler mu niso dali zlate medalje na evropskem prvenstvu. Ali pa padalci, ki so na Kitajskem zasedli drugo mesto in dobili srebrno kolajno, čeprav niso nastopili popolni...«
-	Kako, kdo pa je manjkal?
»Ja Zmago Jelinčič vendar. On je znameniti padalec še iz starih jugoslovanskih časov.«
-	Ampak ali ni gospod Jelinčič že malce prestar za padalstvo ...
»Ne, ne, to znanje, ki si ga pridobiš v posebnih padalskih tečajih, nikdar ne zastari.«
-	Ampak lahko bi se gospodu Jelinčiču pripetila nezgoda. Kaj če se mu recimo ne bi odprlo padalo?
»Pa saj njegovo padalo sploh ne more biti zaprto.«
-	Zakaj pa ne?
»Ker je Jelinčič poslanec in ima imuniteto. In če ima imuniteto on, potem jo ima tudi njegovo padalo. In če njega ni mogoče zapreti, ni mogoče zapreti niti njegovega padala...«
-	Ali isto velja tudi za njegovo marelo?
»Seveda, razen če njegovi mareli državni zbor imunitete ne vzame.«
-	A isto velja tudi za padalo?
»Seveda.«
Bogo Sajovic
AVTOR:
BORUT
LEVEC
NEMŠKI
FILOZOF
NOBELOVEC
1919
(JOHANNES)
SREDNJE-
VEŠKI
FILOZOF
STRUPEN
PAJEK
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
SREDIŠČE
EPIRA
NORDIJSKA
BOGINJA
MORJA
REŽISER
KUROSAVA
PLAVALKA
GODINA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
TJURTSKO LJUDSTVO V KAZAHSTANU
GLAVNO*
MESTO
GANE
KRAJ PRI OPATUI
NAGRADNA
KRIŽANKA
FILMSKA
ZVEZDA
GRŠKI BOG MRAKA
UDELEŽENEC
SINJSKE
ALKE
GORA V JULIJSKIH ALPAH
KRAVJI
MLADIC
ODPRT
BALKON
DEPARTMA V FRANCIJI
RADIOAK-
TIVEN
ELEMENT
FRANCOSKI DIRKALEC V FORMUL11 (JEAN)
GOROVJE V SAHARI (ASBEN)
OBUKA
KISIKA
STIČIŠČE
DVEH
PLOSKEV
RAZLIČNI
ČRKI
TOKIJSKO
LETALIŠČE
BUDVA
GRŠKA
MATI
BOGOV
VELIKA
DVORANA
BARVA
POLTI,
TEN
PRIPRAVIL:
SALOMONOV
UGANKAR
ŽENSKA, KI VRTA
KATOLIŠKI
SAMOSTAN
LOŽNICA
MOŠKA
PpODBAV
KRŠČANSKI
UMETNOSTI
ŽELEZNIŠKA
KOMPOZICIJA
REKA NA ŠKOTSKEM
REJEC
PSOV
ŽENSKA
PRIČESKA
NAGRADNA
KRIŽANKA
INDUSTRIJ-
SKA
RASTLINA
ARHITEKT
SAARINEN
FOTOGRAFSKI
OBJEKTIV
IGRALKA
ANTONELU
SLOVENSKI
IGRALEC
(BORIS)
FRANCOSKI PSIHO ANALITIK
(JACOUES)
LETOPtSEC,
KRONIST
NORVEŠKI
SKLADATEU
(OLE)
OTOK OB SK0TSK1 OBAU
LIBANON
DESNI
PRITOK
TIBERE
ODJEMALEC,
KLIENT
TOPLICE V BELGIJI
ŠKOTSKI STROKOVNJAK ZA PREHRANO
DELAVSKA
ENOTNOST
OTOK V OTOČJU TUAMOTU
KRAJ PRI MILANU
KOŽNI
ZAJEDALEC
PERUTNINE
FRANCOSKI
VLADAR
SMUČARSKI
KLUB
NEKDANJI ŠEF-SOVE« (MIHA)
UČENJE
SODOBNIK
KELTOV
ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI
POPRAVLJA-
LNICA
UR
RDEČE-
RUMENO
BARVILO
ILIRSKO-
KELTSKO
PLEME
PALESTINA
PRED
VDOROM
IZRAELCEV
Nagradna križanka št. 25
Rešeno križanko nam pošljite do 20. junija 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 25 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 22/23 ASTRA, KEMAL, NAROK, OPAREK, TRAM, VRAG, SR, VID PEČJAK, ITO, ALOA, AALTONEN, ST, ALIN, AST, ALANI, TRIZOB, MK, KS, ARES, RASINA, IRIAN, CT, EMA, ANATOM, ETOS, PORA, ONO-
MASTIKON, TN, RENN, AMA, PILOT, OTRIN, ANT, LŠ, TARO, KA-VASAKI, REPA, RIM, ONAN, SIVA EMINENCA, KARA, ANODA, KANAAN
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 22/23
1. Grega Štajer, Vaše 14 d, 61215 Medvode
2.	Marija Medvešek, Golovec 23,
61420 Trbovlje
3.	Borut Flisek, Prešernova 14 a,
61410 Zagorje ob Savi
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil
SALOMONOV
UGANKAR
s