NOVI TEDNIK
Št. 11 - leto XLVI - Celje, 19. lil. '92
Cena 60 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Volitve po
kompromisu
Volili bomo najbrž tako za stranke kot za kandidate. Tema
tedna o značilnostih različnih volilnih sistemov. Stran 6.
Denaclonaiizaclla v praicsi
Na farmah so začeli vračati zemljišča in zmanjševati osnovno čredo. Srečko Čater v intervjuju: »Živina ne bo šla pod nož! Stran 7.
Pogledam ti v oko^
in te vidim od znotraj
Dr. Jurij Vasiljevič Kolpakov diagnosticira s pogledom v oči. Ordinira tudi
v Olimju. Stran 20.
IZ
VSEBINE:
Stran 5
Zarjavele ceste
stran 4
Večni čar zlata
Stran 16
Zadnji
Mohikanec na
01?
stran 30
Avtomobili in
letošnja Ženeva
stran 32
Zastrupljena
zemlja in
rastline
v celjski
občini
Strani
19, 22, 23, 24, 25
Pisma bralcev:
Minister
Jazbinšek
o Cinkarni
stran 11
Sporna delitev
kreditov za obrt
stran 15
Pokerašem je
odklenkalo
Mojzesova trobenta za
srce grajske gospodične
Mojmir Sepe, avtor večno zelene Poletne noči, je prvo lastno pesem napisal pri šestih letih. Stran 21.
1^
z UREDMIKOVE MIZE
Zadnja varovalltai
Na Rdeči križ, na Kavitas, centre za socialno delo pa
tudi na naše uivdništvo sc oglaša vedno več obupanih.
Ljudi, ki nimajo denarja, da bi plačali elektriko, ki ne
morejo kupiti obleke otrokom, ki jim je zmanjkalo celo
za mleko in kruh. V Colju je prodaja mleka v zadnjem
času upadla za 45 odstotkov, mesarji ne morejo prodati
mesa, vedno manj šolarjev si lahko privošči malico.
Celje je najdražje mesto v Sloveniji, plače pa tako že
dolgo zaostajajo celo za nizkim republiškim povpreč-
jem. Če je lačen že vsak sedmi Slovenec, jc očitno pri
nas lačnih še več.
Lačni so ljudje brez zaposlitve, delavci na čakanju in
tisti, ki trdo delajo za revne fičnike. Država pa nič.
Oblasti vztrajajo pri zakonu o plačah in se požvižgajo
na podpisane kolektivne pogodbe. Zajamčena plača že
dolgo ne omogoča preživetja, na razvojne programe pa
vlada in stranke, obremenjene s svojimi razprtijami,
z novim mandatarjem in zadnje čase dogovarjanjem
o novi volilni zakonodaji, pozabljajo.
Je potem presenetljivo, da smo doživeli prvi gene-
ralni št raj k? Pivscnetljivo je, da vsi dasedanji, za
katere so se odločali v posameznih dejavnostih, niso
prinesli tako rekoč ničesar, razen ~in to je tisto najbolj
neverjetno - zgražanja neprizadetih. Ce pogledamo
malo nazaj: ko so stavkali v elektrogospodaistm. so
prevladah očitki, da imajo tako previsoke plače. Ko so
stavkali na ETV, so našo srenjo spet razburili podatki
generalnega direktorja o višini zahtevanih plač po
kolcktiimi pogodbi, ko so stavkali... Saj jc vseeno kje
- vedno jo nasprotna stran nasula javnosti v oči nekaj
visokih številk in bistvo je ostalo prikrito.
Mogoče je to razlog za nekakšno splošno nenaklonje-
nost stavkam ali pa zvodenijo zaradi svoje »kulturno-
sti^<. Delavci, desetletja vzgajani v razumevanju objek-
tivnih okoliščin, težko nastopijo dovolj odločno, pri-
merno časom zgodnjega kapitalizma, v katerem smo se
znašli in fes jc, da ob nesprejeti lastninski zakonodaji
nasprotna stran tudi še m čisto jasno določena. Če smo
tokrat nastopili proti oblastem nasploh oziroma malo
določneje proti vladi (mimogrede - naše uredništvo ni
sodelovalo ne v stavki RTV ne v splošni stavki, čeprav
zaposleni javno podpiramo stavko\me zahteve), to
morda še vedno ne bo dovolj. Pa bi bilo dobro. Potrp-
ljenje in razumevanje imata svoje meje in zdaj smo že
preko njih. Če nam pregori še zadnja varovalka...
Nihče razumen ne bi čakal tako dolgo.
MILENA B. POKLIC
Gligorov na Dobrni
Gost 14. Celjskega večera bo
Kiro Gligorov, predsednik
makedonske države. Tema:
Makedonija je samostojna.
Med republikami bivše Ju-
goslavije sta Makedonija in
BiH v najtežjem položaju.
Evropska dvanajsterica se
o mednarodnem priznanju ne
more odločiti, Grčija je nekaj
časa celo trmasto vztrajala,
naj Makedonija spremeni ime,
če se hoče dokopati do prizna-
nja in neodvisnosti. Še hujši
pritisk pa doživlja makedon-
sko vodstvo s strani Srbije.
Nekateri še vedno tiho upajo
na makedonski pristanek
o življenju v okrnjeni Jugosla-
viji.
Kiro Gligorov bo za obisko.
valce Celjskih večerov zanimiv
predvsem tudi kot gospodar,
ski sobesednik. Slovenija se nj
odrekla trgom nekdanje Jugo.
slavije. Zaveda se novih poli,
tičnih in gospodarskih razmer,
a tudi obojestranskih poslovi
nih interesov. Del te strategija
je tudi namera o uvedbi redne
letalske linije med Ljubljano
in Skopjem. Gospodarstveniki
celjskega območja imajo za
predsednika Makedonije pri-
pravljenih precej vprašanj.
Srečanje z gostom iz Make-
donije bo jutri, v petek, 20.
marca v hotelu Dobrna ob
19.30.
J. V.
Zelena luč preoblikovanju
štiri nova podjetja, na-
sledniki Javnega podjetja
Komunala Celje, lahko zač-
nejo poslovati s 1. aprilom.
Zeleno luč za preoblikovanje
Komunale so s sprejemom
smeri nadaljnjega razvoja
prižgali člani celjske občin-
ske vlade minulo sredo.
Javno podjetje Komunala
bo v celjski občini še vedno
skrbelo za opravljanje de-
javnosti posebnega družbe-
nega pomena, ustanovljeno
bo z občinskim odlokom,
druga tri podjetja pa se bodo
registrirala na celjskem so-
dišču. CE-KA d. o. o. postaja
podjetje v mešani lastnini
s 27 odstotki občinskega in
73 odstotki družbenega ka-
pitala, po sprejemu lastnin-
ske zakonodaje pa bo lahko
del premoženja prešel tudi
v zasebne roke.
Člani občinske vlade me-
nijo, da v prvi fazi ni smisel-
no ločevati pokopaliških in
pogrebnih storitev, zato
podpirajo podelitev občin-
ske koncesije zasebnemu po-
djetju, ki bo tudi zaposlilo 13
od zdajšnjih 14 delavcev.
Dogovor naj bi sklenili za
2 leti, po dogovoru z občino
pa naj bi podjetje dobilo
v najem tudi prostore in
možnost leasinga za opremo.
V zasebni lasti bodo tudi
Servisne dejavnosti. V tem
podjetju bodo imeli možnost
zaposlitve nekateri delavci
zdajšnjega   JP   Komunala,
kot odpravnino pa naj bi do-
bili dva ali tri osebne raču-
nalnike, s katerimi bi oprav-
ljali delo za komunalce in
druge.
Preoblikovanje JP Komu-
nala Celje pomeni tudi ka-
drovske presežke, ki jih bodo
v Celju reševali na različne
načine. Nekaj od 68 delavcev
bo dobilo odpravnino, neka-
teri se bodo zaposlili v novo-
ustanovljenih podjetjih,
v Komunali pa pravijo, da je
te probleme potrebno razre-
šiti. Tudi v skupnih službah
naj bi 6 delavcev dobivalo le
do 70 odstotkov osebnega
dohodka, ostalo pa si bodo
morali sami prislužiti na tr-
gu. S preoblikovanjem pa
bodo v Komunali še nadalje-
vali, saj pomeni prehod v po-
slovanje novih podjetij s 1.
aprilom le prvo fazo, celotna
reorganizacija pa naj bi bila
izvedena po sprejemu po-
trebne zakonodaje predvido-
ma do konca leta.
Dan potem
Slovenija je včeraj doživela
in preživela svoj prvi povojni
splošni opozorilni štrajk, da-
nes pa je povsem običajen dan.
Nihče ni zmagal, nihče tudi ni
bil poražen. Med delavci je bi-
la dosežena velika mera soli-
darnosti, kar pa ne bi mogli
trditi za sindikalne organiza-
cije. Katera si je nabirala poli-
tične in sindikalne točke, bo-
mo morda lahko ugotovili že
prav kmalu. Ali Svobodni sin-
dikati, ki so stavko organizira-
li ali tisti, ki so jo sicer podpr-
li, vendar se je niso udeležili
ali pa oni, ki so bili proti, češ
da vse možnosti za dosego
zah tev še niso izkoriščene.
Opozorilnega štrajka se je
udeležilo okrog 60 odstotkov
vseh zaposlenih, organiziran
je bil po branžah in skoraj vsa-
ka je imela svoj scenosled. Po-
sledice nekaterih smo na last-
nih kožah občutili prav vsi, saj
so, pa četudi le za nekaj ur,
spremenile naš utečeni vsak-
danji ritem. Vendar pa čaka-
nje na poštarje, smetarje, av-
tobus in ponovni vklop elek-
trične energije, niso stvari, ki
jih v preteklosti že ne bi kdaj
doživeli. Saj točnost ni bila ni-
koli slovenska vrlina. Pa tudi
čakanja v kolonah smo že va-
jeni.
KOMENTAR
Organizatorji štrajka danes
ocenjujejo, v kolikšni meri so
po včerajšnjem dnevu bliže
uresničevanju postavljenih
sindikalnih zahtev, s katerimi
se strinja in jih podpira večina
slovenskih sindikatov. Zato
ker so več kot upravičene in
ker so tudi povsem običajne,
klasične sindikalne zahteve.
Za nekatere je bila včerajšnja
stavka lahkomiselna ali celo
s kančkom politične motivira-
nosti. Če drži tudi to, je krivec
vlada. Zato, ker delavska za-
konodaja še vedno ni urejena.
Ker pravna in socialna država
ne delujeta, ker je cena delov-
ne sile sramotno nizka, ker st
delavci za storjene krivice ni-
majo komu pritožiti. Če se jt
za delavske zahteve in opozo-
rila predolgo gluhi vladi vče-
raj vsaj malce izboljšal sluh, je
lahko spoznala vsaj to, kakšne
so razmere v posameznih pa-
nogah gospodarstva. Če pa bo
tudi po včerajšnjem dnevu
gluha in slepa za vse, kar se
godi njenemu ljudstvu, bo
opozorilna stavka, tako opo-
zarjajo sindikati, le kamenček,
ki bo ali pa je že sprožil prav-
cat plaz stavkovnih gibanj
Revščina postaja namreč vse
večja in vse več ljudi ve, kak-
šen okus ima. Zato smo se mo-
tili, če smo včeraj bentili nac
poštarji, šoferji ali energetiki
Če že drugega ne, bi se morah
vsaj naučiti, da naj bodo odslej
vse kletvice namenjene h
vladi,
JANJA ŽIVULJ
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICEi
Kje je bil Miloševič?
Slobodan Miloševič je od
razpadajoče se Jugoslavije in
Evropske skupnosti zahteval,
da morajo vsi Srbi živeti v eni
državi šele, ko je Srbska aka-
demija znanosti in umetnosti
s svojim Memorandumom
»znanstveno« ugotovila ne-
enakopravni položaj Srbije
v SFRJ, ko je Dobrica Čosič
odkril, da so Srbi v miru izgu-
bili vse svoje slavne vojaške
zmage, ko je Vuk Draškovič
znorel ljudstvo z novo zahod-
no srbsko mejo. Vsega tega bi
se morali zavedati tisti, ki bi se
resnično radi lotih strmoglav-
Ijenja Miloševiča,
Borba ugotavlja, da Miloše-
vič ni toliko močan, kolikor je
opozicija katastrofalno sla-
botna. Tako nemočna naj bi
bila, da ji je potreben kralj, če
hoče priti na oblast.
Prestolonaslednik Aleksan-
der II bi moral dobro razmisli-
ti, preden se odloči za vrnitev
v domovino, kot je te dni na-
povedal. Ne le zato, ker pod
srbskim nebom nič ne omahu-
jejo, kadar menijo, da je treba
kralja skrajšati za glavo, če
jim ni več po volji. Zamisliti bi
se moral tudi ob nedavni pro-
metni nesreči, ki jo je doživel
Miloševič,
Zakaj je predsednik kritič-
nega dne, 7. marca, sedel na
sprednjem sedežu, zakaj je bil
za volanom njegov osebni
spremljevalec, ne pa poklicni
voznik, zakaj njegovega avto-
mobila niso spremljala druga
vozila? Dobri poznavalci var-
nostne službe pravijo, da se iz
spremstva predsednikovega
avtomobila izključijo dodatna
vozila z oboroženimi ljudmi le
v primeru, kadar je konspira-
tivnost važnejša od tveganja,
iz česar Vreme sklepa, da je le
izredno važen in konspirativni
sestanek šefa države mogel bi-
ti vzrok, da je bil 7, marca po-
leg njega samo »zaupen člo-
vek«. Vreme se ni spuščalo
v ugibanja, za kakšen konspi-
rativen sestanek naj bi šlo, če-
prav bi bilo to veliko bolj zani-
mivo, zlasti če vemo, da je sed-
memu sledil 9, marec, da bi
takoj zatem Miloševič moral
na bruseljski sestanek in da se
v strogi konspirativnosti kroji
vrh nove »Jugoslavije«, Vreme
pa je vseeno zvedelo, da je za
njenega predsednika določen
Borisav Jovič, Branko Kostič
naj bi bil obrambni minister.
Mile Djukanovič pa premier.
ŠTEFAN NOVAK..
Vlada »za«, kaifo poslanci?
Iz šmarskega proračuna 6 mUlionov SLT za podjieiništvo
v Šmarski občini so s spre-
jemanjem letošnjega občin-
skega proračuna v časovni sti-
ski, saj je začasno financiranje
mogoče le do konca marca.
Na torkovi seji šmarske vla-
de so člani namenili sprejema-
nju osnutka proračuna kar
blizu tri ure časa, vendar bi-
stvenih pripomb ni bilo. Zato
so se odločili pohiteti in osnu-
tek spremeniti v predlog. Že
v ponedeljek bo o predlaga-
nem proračunu razpravljal na
ločeni seji zbor krajevnih
skupnosti.
Naglici botrujejo težave, ki
utegnejo nastati, če skupščina
proračuna ne bi sprejela še
marca. Tako bi aprila nastali
precejšnji problemi s financi-
ranjem od proračuna odvisnih
dejavnosti. Krivda za naglico
ni povsem na strani šmarske,
dotirane občine, saj so zaradi
zapletov z republiškim prora-
čunom prejeli gradivo za izde-
lavo občinskega šele 9. marca.
Po odločitvi šmarske vlade
znaša letošnji šmarski prora-
čun 394 milijonov tolarjev, za
tekočo proračunsko rezervo pa
je od tega namenjenih blizu
5 milijonov tolarjev. V letoš-
njem proračunu ni več vklju-
čenih poslej »republiških« uči-
teljskih plač, zdravstva, upra-
ve za družbene prihodke in
borčevskih priznavalnin, ven-
dar pa je za družbene dejavno-
sti še vedno namenjenih kar
blizu polovica odhodkov. Na
drugem mestu je 16 odstotkov
za stanovanjsko in komunalno
dejavnost. Letos so upoštevali
številne lanske pripombe t&
so za novo postavko, za razvO
obrti in podjetništva, namenil
kar 6 milijonov tolarjev.
tem so mislili na pereč proj
blem šmarske brezposelnosti
saj večja družbena podjetja li
bodo več zaposlovala. Velil
porast denarja je določen ti
komunalno dejavnost in od 3l
milijonov tolarjev bi 19 nam«
nili za ceste, za prograni
v krajevnih skupnostih 16 t«
za komunalno gospodarstv
13 milijonov.
Med prihodki letošnjeg
proračuna je predvidenih 5
odstotkov od dqjjpdnine ter 4
iz finančne izravnave, osta
viri pa so zanemarljivi.       .
BRANE JERANK^
Sodobno črpališče v Letušu
v torek so v Letušu delavci
žalske Komunale namenu pre-
dali obnovljeno črpališče, ki je
bilo močno poškodovano ob
novemberskih poplavah leta
1990. Po tistem je bila motena
oskrba s pitno vodo v Letušu,
Podgorju in Zgornjih Gorčah.
Črpališče je eno najsodob-
nejših pri nas in obratuje po-
vsem avtomatizirano preko
mikroračunalniškega sistema
C 40 K japonske firme Ormon.
Vse možne napake v obratova-
nju črpalk povzročijo izklop
pokvarjene črpalke in zagon
rezervne. Vodo klorirajo in
kontrolirajo avtomatsko preko
računalnika, poraba električ-
ne energije pa je minimalna.
Vsa instalacija in program na
računalniku je narejena in pri-
pravljena tako, da je omogoče-
no daljinsko upravljanje črpa-
lišča.
Za vsa dela so namenili do-
brih 5,5 milijona tolarjev. Ve-
čino sredstev je prispevala
mednarodna banka IBRD
(4.830.000 SLT), le 673.000 to-
larjev pa je iz sredstev za od-
pravo posledic poplav. Žalska
Komunala bo letos obnovila še
nekaj črpališč vode, pripravili
pa bodo tudi vso potrebno do-
kumentacijo za izgradnjo dru-
ge faze čistilne naprave.
JANEZ VEDENIK
Št. 11 - 19. marec 1992
3
Z lanskim proračunom OK
Poslanci celjske občinske skupščine potrilill zaključni račun
Poslanci celjske občinske skupščine so
v prvem delu (zaradi nesklepčnosti ob
polovici prekinjene) 20. skupne seje vseh
treh zborov sprejeli zaključni račun lan-
skega proračuna. S tem pa so tudi legali-
zirali nakup delnic Štajerske banke obrti
in podjetništva v višini tolarske proti-
vTednosti 40 tisoč nemških mark, za ka-
terega se je lansko pomlad odločil izvršni
svet.
Žarko Mrovlje, v občinski vladi zadol-
žen za finance, je pojasnil, da so v občini
pridobili mnenje republiškega ministr-
stva za finance, ki občinam dovoljuje na-
kup vrednostnih papirjev. Člani izvršne-
ga sveta so se za nakup delnic odločili na
osnovi občinskega odloka, sami pa zato,
ker je šlo v odstotkih za zelo majhen
delež občinskega proračuna. Nakup del-
nic Štajerske banke je označil za dobro
poslovno potezo, poslancem pa pojasnil,
da v zvezi z zapleti okoli Štajerske banke
v občini ostaja dvom o tem, ali je o naku-
pu odločal ustrezen organ. Prav zaradi
tega je občinska skupščina v Celju de-
cembra sprejela spremembe in dopolni-
tve odloka, ki razmejuje in natančno
opredeljuje pristojnosti izvršnega sveta
ter skupščine in občinski vladi odvzema
pristojnosti odločanja o nakupu vred-
nostnih papirjev. O drugih zapletih
v zvezi s Štajersko banko Mrovlje ni go-
voril, saj je preiskava še v teku, nihče pa
tudi še ni dobil obtožnega predloga.
Poslanci so po hitrem postopku spreje-
li zaključni račun lanskega občinskega
proračuna, o posameznih postavkah
- torej tudi o nakupu delnic Štajerske
banke v višini 2 milijona 907 tisoč tolar-
jev - pa ni bilo posebne razprave. Oglasil
se je le poslanec SDP Franc Knafelc, ki je
podprl sprejem zaključnega računa in
predlagal, da se o Štajerski banki in za-
pletih z nakupom delnic razpravlja pose-
bej. Svoj predlog je podkrepil z dej-
stvom, da je sicer resnično šlo za majhen
delež proračuna, a hkrati tudi za precej-
šen soustanovitelj ski delež v banki.
Predsedujoči župan Anton Roječ njego-
V izjavi, ki so jo oblikovali v poslan-
skem klubu SDP se med drugim sprašu-
jejo tudi to, kdaj bo celjska občina kot
lastnik večjega dela delnic imenovala
svojega predstavnika (poslanca) v bančni
zbor. Kdo bo torej v skupščinskem imenu
letos odločal o dividendah od dobička in
kdaj jih bo občina prejela?
vega predloga ni dal na glasovanje, ob-
ljubil pa je, da bodo v celjski skupščini
o Štajerski banki - ki je po njegovem
mnenju za Celje odlična naložba
- v skupščinski dvorani še razpravljali.
IVANA STAMEJČIČ
Za 1000
delovnih mest
Zavbd za zaposlovanje
republiškega ministratva
za delo je tudi letos pono-
vil razpis »1000 novih de-
lovnih mest«.
Javni razpis je konec
februarja izšel v dnevni-
kih Delo in Večer, objav-
ljen pa je tudi v marčev-
ski številki Obrtnika.
Z razpisom so v celjski
območni enoti Zavoda za
zaposlovanje podrobneje
seznanili gospodarsko
zbornico, sindikate ter
obrtne zljomice in izvrš-
ne svete vseh šestih ob-
čin, razpis pa je name-
njen za sofinanciranje
novih, produktivnih de-
lovnih mest. IS
Republika na] vrača denar
Dlvlilena oa štajerske banke letos še ne bo
Vodstvo celjske občinske
skupščine je bilo v torek zju-
traj, ob nadaljevanju zaradi
nesklepčnosti prekinjenega
skupščinskega zasedanja, zno-
va v zadregi. Na poslanski
kvorum smo čakali eno uro,
a osnutek letošnjega proraču-
na je nato le bil sprejet.
Poslanec Celjskih demokra-
tov Tone Šepetavc je sicer
predlagal za sprejem proraču-
na hitri postopek, a s tem se
ostali poslanci niso strinjali.
Celjska skupščina se bo tako
v marcu še tretjič sestala, saj
začasno financiranje v občini
velja samo do konca meseca.
Poslanska razprava o osnutku
letošnjega proračuna, ki v Ce-
lju znaša nekaj manj kot pol-
.Tože Zimšek iz Zavoda za
planiranje in izgradnjo občine
Celje je z dnevnega reda
skupščinskega zasedanja
umaknil potrjevanje lanskega
zaključnega računa Sklada
stavbnih zemljišč in poslan-
cem predlagal, naj potrdijo
nov upravni odbor sklada. De-
lo sklada je namreč še vedno
vodil- leta 1986 imenovan
upravni odbor z le dveletnim
mandatom. Na to so opozorili
poslanci že v prvem delu
skupščinskega zasedanja mi-
nuli četrtek.
drugo milijardo tolarjev, pa je
bila tehtna in ob občinskih te-
žavah naravnana predvsem na
odnose z republiko.
V Celju ostajajo prednostne
naloge komunalnega področja
plinifikacija ter oskrba s pitno
vodo in toplotno energijo. Po-
slanci so opozarjali na uskla-
jen razvoj celotne občine, naj-
več pomislekov pa je bilo okoli
denarja, namenjenega za na-
kup računalnika IBM AS 400
za potrebe občinskih upravnih
organov ter dodelitve 15 mili-
jonov tolarjev za izgradnjo ka-
belsko razdelilnega sistema.
Poslanci so menili, da bi mora-
li v Celju odločneje zahtevati
več denarja iz republike, saj
le-ta s prispevnimi stopnjami
centralizirano   zbira   denar.
svojih obveznosti do občin pa
ne poravnava sorazmerno
s prejetim denarjem davkopla-
čevalcev.
Kakšen tolar več v občin-
skem proračunu, ki bi ga pora-
bili za reševanje najbolj pere-
čih vprašanj, so si v Celju obe-
tali tudi od dividend vložka
v Štajersko banko obrti in
podjetništva. Vendar s tem le-
tos ne bo še nič, saj se je vod-
stvo banke odločilo, da 17 mi-
lijonov tolarjev dobička vloži
v bančne rezerve.
IVANA STAMEJČIČ
Prisluhnili
krajanom
člani celjske občinske vlade
so potrdili stališča do pripomb
in predlogov, podanih ob javni
razgrnitvi osnutka lokacijske-
ga načrta za gradnjo centralne
čistilne naprave. V celoti so
upoštevali vse pripombe kra-
jevne skupnosti Pod gradom.
V pripravi nadaljnje, doku-
mentacije bodo upoštevali tu-
di predlog predstavnika Dru-
štva za varstvo okolja Celje
Petra Kavalarja, ki je ob zah-
tevi, da se hkrati z gradnjo
centralne čistilne naprave
v Celju ustrezno reši odvajanje
odpadnega mulja, opozoril na
to, da mora biti projekt izde-
lan skladno s kriteriji za dode-
litev denarja Slovenskega eko-
loškega projekta in mednarod-
nih posojil.
V krajevni skupnosti Pod
gradom so v času javne razgr-
nitve zahtevali ureditev štirih
ključnih vprašanj. Gre za
oskrbo s pitno vodo na območ-
ju Tremerij, ureditev kanali-
zacijskega omrežja, rekon-
strukcijo ceste v Rifengozd ter
ureditev pešpoti in kolesarske
steze za krajane Tremerij in
Košnice. Ob tem so opozorili
na nujnost čimprejšnjega za-
četka del, saj zdaj po promet-
no zelo nevarni poti hodijo tu-
di osnovnošolci.
Studijo o ureditvi peš- in
kolesarske poti za krajane
Tremarij in Košnice je sredi
lanskega leta izdelalo podjetje
Itag d. o. o. iz Celja, po besedah
Tomaža M. Jegliča iz Zavoda
za planiranje in izgradnjo ob-
čine Celje pa naj bi dela, neod-
visno od priprav na gradnjo
centralne čistilne naprave, za-
čeli že prihodnje leto.
I. STAMEJČIČ
Manj dela za
Izobražene ženske
Po zadnjih podatkih imajo
v šmarski občini trenutno
1260 prijavljenih iskalcev za-
poslitve, kar je nekaj več kot
mesec poprej. Najtežje je najti
delovna mesta za delavce brez
izobrazbe, zanimivo pa je, da
se delodajalci vse bolj otepajo
tudi izobraženih žensk.
Najslabše možnosti za zapo-
slitev so za približno petsto
delavcev brez izobrazbe, za
prav toliko brezposelnih s tri-
letnimi in štiriletnimi šolami
pa se občasno pojavi kakšen
razpis zasebnih podjetnikov in
obrtnikov. Maloštevilni iskalci
z višjo in visoko izobrazbo
- teh je vsega 18 - seveda lažje
najdejo delo.
Med blizu 350 brezposelni-
mi s triletnimi šolami izstopa
46 avtomehanikov, pa še stru-
garji, natakarji, prodajalci ter
kuharji, med 140 s štiriletnimi
šolami pa prevladuje 18 eko-
nomskih tehnikov, zdravstve-
ni in strojni tehniki ter gimna-
zijski maturanti. Večina iskal-
cev je starih do 26 let. Na vrata
zavoda pa trka vse več izobra-
ženih žensk. Z manj kot štiri-
letno šolo jih je le približno
tretjina, s štiriletno šolo dobra
polovica, z višjo in visoko šolo
pa so skoraj vsi iskalci zapo-
slitve ženske.
In kako v šmarski izpostavi
zavoda za zaposlovanje lahko
pomagajo brezposelnim? V an-
keti, ki so jo izvedli pred krat-
kim, je kar dvesto iskalcev po-
vedalo, da bi želeli postati po-
djetniki ali obrtniki. Na uvod-
nem seminarju jih pričakujejo
še tretjino, podjetniške delav-
nice pa bi nato zanimale dvaj-
set iskalcev. Brezposelni so se
v velikem številu odzvali tudi
na pogovor o možnostih vrt-
narjenja, pri čemer imajo teža-
ve z osnovnim kapitalom, zato
jim poskušajo pomagati s pla-
stenjaki na leasing in sredstvi
iz republiškega ter občinskega
razvojnega sklada. Trg bi za-
gotovili s pomočjo celjskega
zasebnega podjetja Univrt. Po
republiškem razpisu za tisoč
novih delovnih mest, s katerim
zagotavljajo za vsako po 150
tisoč tolarjev, se v občini obeta
18 delovnih mest, pričakujejo
pa večji odziv.
BRANE JERANKO
Denar za bolnišnico
V zadnjih štirih letih je bilo
v okviru 4. občinskega samo-
prispevka v Celju zbranih ne-
kaj več kot 71 milijonov 700
tisoč tolarjev. Ves denar,
zbran s samoprispevkom, ki se
izteka letos, je namenjen za
modernizacijo celjske bolniš-
nice.
Še do lani so v modernizaciji
in izgradnji celjske bolnišnice
po posebnem družbenem do-
govoru sodelovale tudi sosed-
nje občine, zato so dela napre-
dovala precej hitreje, so v po-
ročilu o izvajanju referendum-
skega programa slišali poslan-
ci celjske občinske skupščine.
Do leta 1990 so v bolnišnici
modernizirali ginekološki in
infekcijski oddelek ter pedia-
trijo, pred otvoritvijo pa je bil
tudi transfuzijski oddelek, ki
pa ga je močno prizadela po-
plava. Tako je referendumski
odbor lani nekaj denarja še
vložil v urejanje transfuzijske-
ga in dermatovenerološkega
oddelka, večina denarja pa je
šla za nakup računalniškega
tomografa (CT).
CT aparatura je tudi zadnja,
hkrati pa najdražja postavka
v referendumskem programu.
Zanjo so lani namenili 38 mili-
jonov 300 tisoč tolarjev, s pra-
vočasnim nakupom blagajni-
ških zapisov in poslovnim
obračanjem denarja pa so v re-
ferendumskem odboru zagoto-
vili plačilo računalniškega to-
mografa po povprečni vredno-
sti 17,5 tolarja za nemško mar-
ko. Računalniški tomograf je
zdaj v prostorih bolnišnice že
nameščen, za njegovo čimbolj-
šo izkoriščenost pa bo verjetno
potreben še dokup procesorja
oziroma razvijalca filmov.
Poslanci celjske občinske
skupščine so poročilo o delu
Odbora za spremljanje in izva-
janje programa 4. občinskega
samoprispevka, ki ga uspešno
vodi Edi Stepišnik, sprejeli.
Za vnaprej pa bo potrebno za
modernizacijo in dokončanje
izgradnje celjske bolnišnice
poiskati nove finančne vire.
I. STAMEJČIČ
DELO
vedno
v središču
dogajanj
SVETMEDTEDN®M
Nočna mora
Georga Busha
v intervjuju za Washing-
ton Post je iraški zimanji
minister Tarik Aziz dejal,
da se Irak ne misli odreči
izdelavi orožja za množič-
no uničevanje, kot to zah-
tevata resoluciji varnost-
nega sveta OZN. Po mne-
nju Aziza to pomeni »ogro-
žanje suverenosti Iraka«.
Takšne domišljavosti si
Aziz, pa tudi Sadam Huse-
in, ni mogel privoščiti ob
koncu operacije »Puščav-
ski vihar« februarja 1991.
Takrat so mednarodne sile
kaznovale Irak za brutalno
agresijo na Kuvajt 1. avgu-
sta 1991 in za vso ignoran-
co apelov mednarodne
skupnosti, da se Irak uma-
kne iz Kuvajta. Ob koncu
zalivske vojne je bil Irak
temeljito porušen, pod ru-
ševinami bombnih napa-
dov pa je imirlo kakšnih
100 tisoč ljudi, v puščavski
vojni pa je padlo tudi nekaj
tisoč iraških vojakov.
Najbolj nezadovoljni
zmagovalec operacije
»Puščavski vihar« pa je bil
njen poveljnik, general
Norman Schwartzkopf, ki
je Georga Busha prepriče-
val, naj še dva dni nadalju-
je vojno, da bi lahko zavez-
niške sile likvidirale tudi
samega Huseina. Vendar
Bush v to ni privolil, menil
je, da je ameriška zmga in
79 padlih ameriških voja-
kov (čeprav so tudi v ZDA
pričakovali veliko več žr-
tev) dovolj, da se discipli-
nira samodržec iz Bagda-
da. Bush je račimal, da bo-
do notranja trenja zaradi
poraza v zalivski vojni
v obliki državnega udara
spravila Huseina s presto-
la, vendar se je ameriški
predsednik uštel.
»Neuspele zarote«: Minil
je mesec, dva, državnega
prevrata pa od nikoder.
Potem je ameriška admini-
stracija stavila na iraško
opozicijo v emigraciji in si-
cer na najmočnejša člena,
nekdanjega iraškega pred-
stavnika v Združenih naro-
dih Salafra Omarja at Ti-
kritija, ki je deloval v An-
gliji in na generala Mustafa
Hasan an Nakiba, nekda-
njega načelnika general-
štaba iraške armade, ki je
emigriral v Sirijo.
Šalah Omar at Tikriti je
pripravljal »dvorni pre-
vrat« v januarju 1991, ven-
dar pa so njegovi ljudje to
poskušali že prej, v času
prvomajske parade v Ba-
gdadu. Neuspešno, var-
nostna služba diktatorja je
odkrila zaroto in veliko jih
je za sodelovanje plačalo
z življenjem. Naslednji po-
skus privržencev voditelja
»Iraškega nacionalnega so-
glasja« at Tikritija naj bi se
zgodil po porazu iraške ar-
made, ko bi moralo šest ge-
neralov iz bližine Huseina
z zvestimi pripadniki voj-
ske vkorakati v Bagdad in
zrušiti Huseina. Kasneje se
je pokazalo, da »londonska
iraška emigracija« sploh ni
imela resnega in premišlje-
nega načrta za prevzem
oblasti.
Enako se je izjalovil po-
skus an Nakiba, ki je v Sa-
udski Arabiji poskušal se-
staviti prevratniško vojsko
iz dezerterjev in ujetnikov.
Vendar pa je bila ta skupi-
na morebitnih prevratni-
kov vse preveč demoralizi-
rana in ležerna in se je bolj
kot za resno akcijo ravnala
po načelu »inšalah«, kar
pomeni, »če bo to hotel
Piše: Robert Gorjanc
Alah«, v diplomatskem je-
ziku pa to pomeni niti da
niti ne.
Ignoriranje kazni: Irak
so po koncu vojne doleteli
ostri ukrepi OZN: Na osno-
vi resolucije vamosntega
sveta je moral izročiti sez-
nam vseh kemičnih in bi-
oloških orožij in balističnih
raket z dosegom več kot
150 kilometrov, generalne-
ga sekretarja je moral ob-
vestiti, kje so njegove jedr-
ske naprave, te naprave in
vse kar bi lahko služilo kot
jedrsko orožje, pa bo moral
uničiti. Irak je moral gene-
ralnemu sekretarju sporo-
čiti odstotek izvoznih do-
hodkov od prodaje nafte, ki
jih bodo namenili za plači-
lo vojne odškodnine, var-
nostni svet pa naj bi vsakih
60 dni proučil humanitarne
razmere v Iraku, na podla-
gi česar naj bi se odločali
o ublažitvi sankcij proti
Iraku, prav tako pa je var-
nosti svet sprejel ukrepe za
popolni vojaški embargo
Iraka.
Vendar nekatere »brat-
ske« arabske države niso
spoštovale resolucij var-
nostnega sveta, predvsem
Jordanija, ki je bila zelo
zadržana do intervencije
mednarodnih sil, in preko
katere se je Irak kljub med-
narodnemu nadzoru oskr-
boval z najnujšejšo prehra-
no, preko Jordanije pa je
. Irak tudi mimo dovoljenih
kvot varnostnega sveta iz-
važal nafto. Ekonomske te-
žave pa je Irak blažil tudi
s sprostitvijo »skrivnega
fonda Huseina«, ki ga je od
leta 1972 vladajoča stranka
Baas oblikovala s 5 odstot-
nimi deleži od prodaje naf^
te. Ta fond, ki je bil 20 let
zamrznjen, naj bi sedaj
znašal 33 milijard dolarjev,
s to vsoto pa je že mogoče
vsaj nekako stabilizirati
položaj v državi. In tako je
Sadam preživel, čeprav je
domala ves svet pričako-
val, da bo moral plačati
svojo zadnjo noro avanturo
z izgubo oblasti. Še več,
Irak se ne namerava odreči
orožju za množično uniče-
vanje, s čemer pričajo tudi
težave, ki jih imajo stor-
kovnjaki OZN, ker jim Irak
ne pusti, da bi pregledali
vse vojaške zmogljivosti.
Novi »vihar« za volitve:
Georgu Bushu je danes go-
tovo lahko žal, da ni poslu-
šal generala Schwartzkop-
fa. Vsak ameriški politik
pomembne volilne točke
nabira tudi s pogledi na
svetovno ureditev, kajti
Američani že verjamejo, da
so najpomembnejši varuhi
»miru in demokracije«
v svetu. Seveda, predvsem
tam, kjer imajo svoje inte-
rese. Ob koncu zalivske
vojne je Busha podpiralo
okrog 80 odstotkov Ameri-
čanov, eno leto kasneje, ko
je v ZDA vse močnejša re-
cesija, pa le kakšnih 40 do
50 odstotkov, obenem pa
67 odstotkov Američanov
meni, da je treba odstraniti
Huseina. Bush, prav tako
pa tudi Major, v morebitni
spektakulami akciji proti
Huseinu iščeta nove volilne
točke, saj se jima na voli-
tvah ne obeta zanesljiva
zmaga.
Št. 11 - 19. marec 1992

;4
KOMENTIRAMO
Naš paradni Icon]
bo vozil za druge
v prejšnjem tednu smo se Slovenci dokončno, sicer pa
dokaj neopazno poslovili od nekdaj prvega paradnega
konja slovenske industrije. Prodaja Elana je minila
v našem prostoru brez prevelikih razburjanj in polemik,
kar morda kaže na nezainteresiranost javnosti, ki je že
zdavnaj obupala nad smučarskim silakom. Svoje je pred
časom prispeval že šok ob novici, da gre podjetje v ste-
čaj, razne zakulisne igrice stečajnih upraviteljev in
natezanja okoli dražbe in same prodaje pa so agonijo
samo podaljševale. Milostnega strela Elan ni dobil, saj
se je ob študiji pokazalo, da ima dovolj zdravih jeder za
uspešno nadaljevanje proizvodnega procesa. Deleže
prodaje na konvertibilnih trgih ni bistveno upadel, kajti
blagovna znamka (Trade mark) je vendarle tako močna,
da predstavlja zadosten magnet za kupce. Upniki, zdru-
ženi v Komel, se bodo kmalu veselili svoje naložbe, saj je
cena Elana (32 milijonov mark) dosegla vrednost eno in
pol letne prodaje (prihodka) - torej se ob takšnem nada-
ljevanju investicija kmalu povrne, razen če ne bo
podjetje prodano konkurentom v tej panogi.
Slovenska plat medalje je v naši zgodbi črna. Nera-
zumljivo ravnanje vlade, ki ni hotela položiti jamstva, je
prispevalo k temu, da nekdaj nacionalni ponos ne bo več
nosil lipovega lista, temveč šahovnico. Če mislimo, da
smo v Evropi lahko konkurenčni s odpiranjem nerenta-
bilnih industrijskih gigantov, ki živijo (beri životarijo)
na račun davkoplačevalcev, potem se nismo kaj dosti
oddaljili od jugo miselnosti. In ko že uvajamo znamko
slovenske kvalitete (SQ) in z njo dajemo možnost našim
proizvajalcem promovirati kvalitetne proizvode na
donosnejših trgih, moramo vedeti, da si tovrstni naziv
zaslužijo le tisti, ki so zares »špica« kakovosti, kar pa
Elan je. Njegovo ime v svetu nekaj velja, kar ne bi mogli
trditi za večino naših firm. Slovenska identiteta se
v evropskem prostoru tako izgublja, kar nas bo tudi na
drugih področjih drago stalo. Cena, ki smo jo do zdaj že
plačali, pa je tudi že prevelika.
PRIMOŽ ŠKERL
HAMURABI ODGOVARJA
Zaradi plačila kupnine za
Elan (hrvaški Komel je moral
prodati 32 milijonov DEM) se
je te dni na slovenskem deviz-
nem trgu pojavila velika koli-
čina mark. Kako je to vplivalo
na devizni tečaj in kako se bo
ta tečaj gibal v naslednjih
tednih?
Povečana ponudba deviz je
začasno ustavila rast vredno-
sti marke, ki že nekaj dni stoji
na 53 tolarjih. V kratkem pa
lahko pričakujemo skok teča-
ja, saj bi morala biti marka že
zdaj realno vredna 70 tolarjev.
Najprej bo to spontana deval-
vacija na tržišču, ki ji bo sledi-
la tudi devalvacija uradnega
tečaja. Kdaj se bo to zgodilo,
ni mogoče natančneje napove-
dati, bodite pa previdni! Tisti,
ki bo pravočasno reagiral, bo
lahko veliko zaslužil.
Ali se še splača na novo od-
pirati menjalnice glede na to,
da je konkurenca že velika?
Dokler imamo takšno infla-
cijo, se splača.
Ali se bo splačalo zamujati
s plačilom dohodnine? Kakšne
bodo zamudne obresti?
Bogdan Oblak
- Hamurabi.
V Sloveniji še vedno nima-
mo novega zakona o zamudnih
obrestih in vprašanje je kdaj
ga bomo dobili in kakšen
sploh bo. Dokler imamo stari
zakon, so predpisane zamudne
obresti nižje od realnih in tudi
sicer vlada na tem področju
velika zmeda. Dokler torej ne
dobimo novega zakona, se
splača zavlačevati s plačeva-
njem vseh računov.
Revizorji na poiiodu
čeprav v Službi družbenega
knjigovodstva Slovenije že 18
let opravljajo revizijo, pri nas
praktično še nekaj let nazaj
nismo poznali ekonomsko fi-
nančne revizije, kakršno poz-
najo razvita gospodarstva.
Evropi se zdaj približujemo
tudi na tem področju.
Revizija pomeni neodvisno
strokovno mnenje o resnično-
sti in poštenosti računovod-
skih izkazov gospodarskih
subjektov. Na pobudo Medna-
rodnega denarnega sklada pri-
čakujemo v Sloveniji v krat-
kem novo zakonodajo, ki bo
opredelila funkcijo revizije.
Uvajanje ekonomsko finančne
revizije je med drugim poveza-
no z zahtevo tujih kreditoda-
jalcev in partnerjev v skupnih
vlaganjih, ki jim morajo naša
podjetja in banke redno do-
stavljati poročila o opravljeni
ekonomsko finančni reviziji.
Ekonomsko finančna revizi-
ja v Službi družbenega knjigo-
vodstva je že doslej sodelovala
z znano revizorsko hišo Co-
opers and Lybrand iz Londo-
na. Lani je bila s to hišo skle-
njena samostojna kooperacij-
ska pogodba, dolgoletno sode-
lovanje pa prerašča v partner-
stvo.
Koristi, ki jih lahko prinese
revizija, je veliko. Tako na pri-
mer vodstvo podjetja ob revi-
ziji spozna boljše možnosti pri
uresničevanju zastavljenih ci-
ljev poslovanja, razkrije kako-
vost poslovanja, predvsem pa
dobro revizijsko poročilo dvi-
guje ugled podjetja med po-
slovnimi partnerji.
Ekonomsko finančno revizi-
jo lahko zahteva lastnik po-
djetja, ki se na ta način prepri-
ča o resničnem in poštenem
stanju računovodskih izkazov.
Za vzpostavljanje učinkovite-
ga sistema vodenja lahko revi-
zijo zahteva menedžment in
s tem upraviči zaupanje last-
nika. Nadalje lahko revizijo
zahteva posojilodajalec, deni-
mo banke ali druge finančne
ustanove, ki na ta način dobijo
zanesljive informacije o fi-
nančnem položaju podjetja
- kreditojemalca, obsegu nje-
govega premoženja in njegovi
vrednosti. Zagotovo pa bodo
Po predlogu domačega za-
kona bosta poleg pooblaščene-
ga revizorja obstojala še revi-
zor in nižji revizor. Vsi bodo
morali imeti visoko strokovno
izobrazbo. V Sloveniji trenut-
no obiskuje specialistični štu-
dij revizije na obeh univerzah
35 zaposlenih delavcev sektor-
ja revizije v SDK. Vodju teama
revizije na Celjskem je Marko
Kolesa, na državnem nivoju pa
se z revizijo ukvarja pomočnik
generalnega direktorja za re-
vizijo Jure Šager.
revizijo zahtevale tuje banke,
ki se odločajo za vlaganje in
sodelovanje svojega kapitala
na naših tleh.
IRENA BAŠA
GOSPODARSKI BAROMETER
Zlatarna z Alžirci
v sodelovanju s podjetjem
Rudis namerava celjska Zla-
tarna postaviti tovarno v Alži-
riji. Dogovori o teh poslih še
niso povsem končani, po načr-
tih pa naj bi v njej predelovali
plemenite kovine, opravljali
rafinacijo in proizvajali poliz-
delke. Iz Zlatarne nameravajo
Alžircem posredovati tudi teh-
nologijo ter opremo.
Zamenjava v Emu
v Emovi družbi Hišna ener-
getika so pred dnevi izbrali
novo vodstvo. Dosedanjega di-
rektorja Miroslava Golčmana
je na vodilnem mestu zamenjal
Žarko Litera. V Emovo Hišno
energetiko prihaja iz Gorenja
Commerce.
VItanjčani
povečujejo izvoz
v podjetju Kovinar Vitanje
so pred časom prodajali na
južna tržišča dobršen del svo-
jih izdelkov. Razmere so se te-
meljito spremenile. Danes
prodajo na slovenskem tržišču
5 odstotkov proizvodnje, na
Hrvaškem in v Makedoniji 15
odstotkov. Preostalih 80 od-
stotkov proizvodnje je name-
njeno evropskim ter ameri-
škim kupcem, kjer se Vitanj-
čani srečujejo s hudo konku-
renco iz Češkoslovaške, Polj-
ske in Madžarske.
Naši obrtnilci
v Miinchnu
v začetku tega tedna so
v Miinchnu odprli 44. medna-
rodni sejem obrti. Med 1500
razstavi j alci iz 37 držav se le-
tos pojavlja 13 slovenskih
obrtnikov in podjetnikov.
Razstavljajo predvsem sodob-
ne kovinske in elektronske
proizvode. Z našega območja
sodeluje na tem sejmu obrtnik
Justin Sedeljšak z Vranskega.
Rojstvo Hmezad
Banke
v Žalcu bo jutri dopoldne
ustanovni zbor Hmezad ban-
ke, d. d. Žalec. Na zboru bodo
med drugim poročali o številu
vpisanih delnic, sprejeli statut
banke, izvolili bodo upravni in
nadzorni odbor, imenovali di-
rektorja banke ter spejeli po-
slovno politiko Hmezad banke
za letošnje leto.
Klub podjetnikov
Mlinarjev Janez na Teharjah
naj bi postal mesto, kjer se bo
na Celjskem rodil Klub po-
djetnikov. Člani posebne inici-
ativne skupine, ki ji predsedu-
je dr. Andrej Ocvirk, v njej pa
so v glavnem vsi izvršniiri
z našega območja, sklicujejo
jutri opoldne ustanovni ple-
num Kluba podjetnikov. Na-
men tega kluba, katerega po-
budnik je magister Vlado Buk-
vič, bo predvsem razvoj po-
djetništva, vzgoja in razvoj
poslovno podjetniške kulture
ter izobraževanje.
IRENA BAŠA
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 18. 3. 1992
Večni čar ziata
Trgovanje na zlati borzi doliazuje, tla imamo siovenci
ratli plemeniio liovino
Na prvem borznem sestanku pred ne-
kaj tedni se je pojavilo skromnih 6 lotov
čistega zlata in nekaj zlatnikov. Po nekaj
borznih sestankih je podoba bistveno
drugačna - 25 lotov zlata, nekaj lotov
zlatnikov in medaljonov, kar dokazuje
precejšnje zanimanje za tovrstno borzno
poslovanje.
Na borznem parketu lahko trgujejo le
pooblaščeni borzni posredniki, ki imajo
ustrezno licenco, njihova brokerska hiša
pa je morala vplačati precejšnja finanč-
na sredstva. Teh pooblaščenih brokerjev
je trenutno okoli 30, na borznih sestan-
kih pa redno sodeluje okoli 7 brokerskih
hiš.
Ljudje imajo dve možnosti trgovanja.
Pri neposrednem odkupu zlata v kateri-
koli obliki dobi stranka takoj izplačano
vrednost odkupljenega zlata po ceni, ki ji
jo ponudi brokerska hiša. Le ta nato
v svojem imenu in za svoj račun trguje
naprej z zlatom, seveda pa mora še prej
dobiti ustrezne certifikate, da poseduje
zadostno količino zlata za vsak posamez-
ni lot (1 lot je 50 gramov čistega zlata in
z manjšo količino zlata ni mogoče trgo-
vati). V primeru, da želi stranka, ki ima
večjo količino zlata v lotih, le to prodati
na borzi, se za to dogovori z brokerjem.
Pri tem morata določiti želeno ceno ozi-
roma najnižjo vrednost, po kateri lahko
broker v imenu stranke še proda lote.
Obenem določita tudi tako imenovano
brokersko provizijo. Pri trgovanju
z vrednostnimi papirji je običajna bro-
kerska provizija 1,2 odstotka, vendar gre
v tem primeru za bistveno višje lote po
nominalni vrednosti. Na zlati borzi bo
morala biti provizija posebej določena,
ker sicer ne bo zadostna nagrada za bro-
kersko posredovanje ob velikih začetnih
vložkih brokerskih hiš.
Pri določitvi cene je treba vedeti, da
prevelika cena lotov zlata zagotovo ne bo
našla kupca, ki bo na koncu moral plača-
ti še 10 odstotni prometni davek, da bo
lahko tudi fizično pridobil kupljene lote
zlata. Pri drugem načinu je treba še po-
sebej opozoriti, da broker vedno ne uspe
na prvem borznem sestanku prodati lote
po dogovorjeni ceni. Ker danes želi veči-
na ljudi zlato prodati zaradi znanih ra-
zlogov, se odločajo v glavnem za takojšen
odkup. Pri tem je vseeno ali gre za lom-
Ijeno zlato (cena se med odkupovalci vrti
Izkušnje kažejo, da se bo po začetni
evforiji manjših nakupov zlata zaradi
prestižnih in drugih razlogov borzna ce-
na približala normalnemu nivoju, kjer so
zlatarski proizvajalci kot končni porab-
niki še pripravljeni kupovati zlato kot
vhodno surovino v primerjavi s ceno
uvoženega čistega zlata. Po normalizaciji
gospodarskih razmer in povečanju kup-
ne moči napovedujejo poznavalci pove-
čanje cene zlata. Ljudje se bodo odločali
za nakup ploščic čistega zlata, s čimer
bodo ohranjali realno vrednost svojih
prihrankov. Te ploščice bodo v kratkem
na voljo tudi v prosti prodaji.
od 700 do 720 tolarjev za gram čistega
zlata) ali za zobno zlato deklarirane višje
čistine 20-22 karatov (cena 720 do 800
tolarjev za gram čistega zlata) ali pa za
zlatnike, kjer se lahko cena za dobro
ohranjene kovance poviša za 15 odstot-
kov nad osnovno odkupno cend. Te cene
so končne neto cene, ki jih obračunamo
strankam in izplačamo na žiro račun ob-
čanov. V tem primeru ni potrebno obra-
čunati še 32 odstotnega prometnega dav-
ka, kot to velja pri takojšnjem izplačilu
gotovine. Upamo, da se bodo v prihodnje
pojavili kupci za posamezne numizma-
tične primerke, ki se redko pojavijo, bi
pa to povečalo cene posameznim zlatni-
kom, ki uradno in neuradno kotirajo na
zlati borzi.
Zlato je mogoče tudi
zastaviti
če se boste odločili za zastavljanje
vrednostnih predmetov, med drugim tu-
Poleg specializiranih brokerskih firm
kot so SKB AURUM, Nika, APP, tudi
Zlatarna Celje in nekateri zasebni zla-
tarji, se z borznim posredovanjem na zla-
ti borzi ukvarjajo predvsem nekatere
večje banke, zlasti Ljubljanska, Stano-
vanjsko komunalna ter A banka.
di zlatega nakita in zlata, ponujajo
v SKB AURUMU nenamenske gotovin-
ske kredite do 1 leta. Pri zastavljanju
zlata se morajo stvari odvijati takole:
stalni sodni izvedenec zlatarske stroke
obeni neto vrednost izdelkov, stroške ce-
nitve nosi stranka sama, s tem pa pridobi
veljavni in uradni pisni certifikat. Na tej
osnovi se določi vrednost kredita, ki ga
stranka dobi takoj, ko tudi fizično zasta-
vi svoj nakit v depoju SKB AURUMA.
Doba vračanja takšnega lombardnega
kredita je od 3 mesece do 1 leta. Ko
stranka vrne izposojeno glavnico, dobi
nazaj svoj zastavljen nakit, v nasprot-
nem primeru pa ga kredi toda j alec na
stroške stranke odproda na dražbi ali ga
odkupi sam.
DARKO KONČAN
Št. 11 - 19. marec 1992
5

Zarjavele ceste
penana za ptomeine povezave je dovolj, vendar izginja
v republiški vreči, pravi minister Marjan Krajnc
Prihodnji teden bo slovenski parla-
ment sprejemal državni proračun za le-
tos. Marjan Krajnc, slovenski minister za
promet in zveze napoveduje, da bo ob
sedanji mačehovski politiki vlade do
prometne infrastrukture v kratkem treba
pričeti zapirati določene železniške pro-
ge. Recimo tisto med Imenim in Stra-
njem.
Tudi z bencinskim tolarjem in ostalimi
namenskimi prispevki se za slovenske
ceste nabere dovolj denarja, vendar izgi-
nja v integralnem republiškem proraču-
nu. Gradnjo avtoceste med Arjo vasjo in
Vranskim zavirajo varuhi okolja. O vsem
tem smo se-z ministrom Krajncem pogo-
varjali minuli petek.
Slišati je, da slovenski železničarji, ki
so se znašli v velikih izgubah, načrtujejo
zapiranje nekaterih železniških prog.
Res je. Nekatere odseke bomo morali
enostavno zapreti zaradi tega, ker nima-
mo denarja za remonte. So pa v tako
slabem stanju, da je tudi promet na njih
v nasprotju z zakonom o varnosti želez-
niškega prometa. Svojim inšpektorjem
sem rekel, da naj bodo skrajno rigorozni.
Ne moremo si privoščiti, da nam bodo
ljudje umirali zaradi tak.šnih kiksov, češ
da nismo imeli denarja, da bi popravljali
vagone in proge.
Zakaj naenkrat tako drastični ukrepi?
Železniško gospodarstvo je imelo že kdaj
prej podobne težave...
V Sloveniji imamo okoli 1300 km že-
lezniških prog, slovensko železniško go-
spodarstvo pa je v krizi, ker je izgubilo
dohodek iz tranzita, ki je šel v smeri
sever-jugo vzhod, bodisi preko Jesenic,
Ljubljane, Zidanega Mosta in Dobove ali
preko Maribora in Zidanega Mosta. Ta je
sedaj proti jugu skoraj povsem izpadel.
Torej gre za posledice lanske vojne in
sedanjih razmer v bivši Jugoslaviji, na
kar železničarji gotovo niso imeli vpliva.
Menite, da bi morala država bolj poma-
gati železniškemu gospodarstvu?
Na zahodu država podpira železnico
s kakšnimi 40 odstotki sredstev, ko je
sanirana, pa se zniža udeležba države na
20 odstotkov. Usluga je danes na železni-
ci tako slaba, da bi se morala Slovenija
angažirati še bolj. Imam celo občutek, da
nekateri želijo, naj se železnice kar odpi-
šejo. Ekologi, recimo, in sam pa pravim,
da se naj čim več prometa odvija z želez-
nico.
Toda proge smo v Sloveniji zapirali že
prej.
To je bila zelo huda napaka. Nekatere
proge smo pred leti politično zapirali. Če
bi danes še imeli progo do Vrhnike, do
Planice, do Dravograda, bi lahko ceste
bistveno razbremenili. Sredstev pa zdaj
nimamo in kakor kaže v Sloveniji tudi
nimamo namena, da bi jih zagotovili.
Razpolagate s podatki, kolikšen delež
slovenskih prog naj bi v naslednjem ob-
doblju zaprli?
Zaenkrat bomo zaprli progo od Stranj
do Imenega, ker nimamo sredstev za nu-
jen remont. Zaenkrat drugih prog ne bo
treba zapirati, morali pa bomo zmanjše-
vati število vlakov na njih. Predvsem
tam, kjer imamo premalo potnikov.
Osebno se zavzemate, da bi za načrto-
vane novogradnje cest Slovenija v ra-
zumnih mejah najemala tuja posojila.
V Sloveniji zgradimo letno okoli 9 ki-
lometrov avtocest, s takšnim tempom pa
bomo slovenski avtocestni križ zgradili
šele do leta 2030. Ker bo v tem obdobju
treba že zgrajeno tudi obnavljati, ne bo-
mo nikoli dogradili naših cest. Tuje fi-
nančne institucije, to sta predvsem Sve-
tovna banka in Evropska banka za obno-
vo in razvoj, pa kreditirajo samo določen
delež posamezne naložbe. Svetovna ban-
ka recimo s 40 odstotki. Evropska inve-
sticijska banka s 50 odstotki.
Zahodna EvTopa ima prometno infra-
strukturo urejeno. Kakšna pa je promet-
na politika pri naših vzhodnih sosedih?
Naša dežela, zdaj meji na zahod, ki
ima promet urejen in na Madžarsko, kjer
infrastrukturo zelo pospešeno urejajo.
Če pogledamo odnos zahodne Nemčije
do novih, dežel, ugotovimo, da v bivši
Nemški demokratični republiki pospeše-
no gradijo prometno infrastrukturo.
S kolegi v Nemčiji sem se o tem dosti
pogovarjal in so mi rekli, da ne razumejo,
da tudi Slovenija tega ne počne. Oni gra-
dijo ceste, železnice, razvijajo telefonijo.
Pravijo, da ne bodo niti pfeniga vložili
v gospodarstvo, dokler ne bodo imeli
urejenega prometa in zvez. Ni pa dovolj
graditi le ceste in železnice, istočasno je
treba razvijati tudi telekomunikacije.
Prav nič nam tudi ne pomaga dobro so-
dobno letališče, če moram do njega po
slabi cesti. S tem pa je povezanih vrsta
problemov. Recimo nakup telefonskih
central, polaganje optičnih kablov...
Predlani ste se sami zavzemali za po-
dražitev goriv, razlika v ceni pa naj bi
bila namenjena cestam.
V letu 90 je bila napravljena velika
politična škoda, ker smo Slovence pre-
pričali, da naj plačujejo višjo ceno gori-
va, češ da bo ta razlika šla v ceste. To se
potem ni zgodilo, kar je minister za fi-
nance razložil s tem, da imamo pač inte-
gralni proračun in da sredstva v njem
nekako izginejo. Takrat mi je bilo zelo
hudo, saj sem bil vpleten, ker sem pač
verjel, da bo obljuba izpolnjena. Zameril
sem vladi, katere član sem sicer tudi sam,
da smo se takrat tako odločili. Jaz se še
danes borim za to, da bi sredstva, ki jih
uporabniki cest plačujejo, šla za vzdrže-
vanje in gradnjo cest, ker samo s krediti
ne bomo nikoli dogradili naših cest.
Ljudje pa so zelo nezadovoljni. V po-
nedeljek so na vzhodnem koncu Sloveni-
je protestno blokirali cesto med Mursko
Soboto in Lendavo.
Ta cesta in tudi mnoge druge so res
povsem uničene. Kot minister pa zdaj ne
morem tamkajšnjih ogorčenih prebival-
cev prepričevati, da je pač pri njih pove-
čan promet, ker je zaprta avtocesta med
Beogradom in Zagrebom. To bi bilo ne-
smiselno. Naša dolžnost bi bila, da bi
tukaj zelo hitro reagirali. Reagirati pa ne
moremo, ker nimamo sredstev.
Koliko denarja se iz namenskih sred-
stev zbira v republiškem proračunu in ali
bi ta denar zadostoval za vzdrževanje
cest?
Trdim, da bi z denarjem, ki ga plačajo
uporabniki cest ob registracijah in v ceni
bencina in ki se pobira namensko za ce-
ste, lahko vse slovenske ceste primemo
vzdrževali, odplačevali anuitete tujih
kreditov in celo sofinancirali novograd-
nje. Vendar danes niti zakona, ki je prej
določal, da se morajo cestna sredstva po-
rabljati namensko, nimamo več.
Na Štajerskem odštevajo dneve do pri-
četka gradnje avtoceste Arja vas
Vransko.
Gradnjo bi po planu tudi lahko začeli,
če ne bi težav povzročali varstveniki
okolja.
BRANE PIANO
Osvojiti podjetnišici
način dela
Pred kratkim so v Topru 2000 do-
bili novo vodstvo. Dosedanjega vr-
šilca dolžnosti direktorja Leona Pe-
košaka je na direktorskem mestu
zamenjala Mirka Gorjanc.
Po oceni nove direktorice mora
Toper 2000 v okviru proizvodnje
nameniti 70-odstotni delež predela-
vi za tuje in domače tržišče, 30 od-
stotkov pa lastni proizvodnji. Pri
uresničevanju zastavljenih ciljev
poudarja tehnološko in poslovno
disciplino, inventivnost ter stimula-
cijo vseh zaposlenih. Na finančnem
področju predvideva Mirka Gor-
janc iskanje ustreznih rešitev s po-
močjo zadovoljivega AOP sistema,
na področju trženja pa predvsem
utrjevati blagovno znamko. »Naj-
pomembnejše pa bo v prihodnje
osvojiti podjetniški način dela, ki
naj bi Topru 2000 zagotovil prve
pozitivne rezultate in zatem omogo-
čil lažji prehod k prestrukturiranju
sedanje lastnine v delniško druž-
bo,« meni Gorjančeva.
Pred prihodom v Toper 2000 je
bila Mirka Gorjanc zaposlena
v celjski Cinkarni, še pred tem
v mozirskem Elkroju ter Centrote-
xu v Pragi. Nova direktorica Topra
je namreč rojena v Opavi na Češko-
slovaškem, slovenska državljanka
pa je postala pred osmimi leti.    IB
Iz leta v leto slabše
Celjsko gospodarstvo zadnji dve leti intenzivno nazaduje
Po podatkih, ki so jih zbrali
v celjskem občinskem sekreta-
riatu za družbeno-ekonomski
razvoj, celjsko gospodarstvo
v primerjavi z republiko in so-
sednjimi občinami zadnji dve
leti intenzivno nazaduje. Edini
^'zpodbudni podatek, ki so ga
slišali celjski poslanci, je le
naraščajoče število zasebnih
obratovalnic, lani je število
jiaraslo za desetino, izdanih pa
je bilo tudi 270 novih obrtnih
dovoljenj.
Industrijska proizvodnja
v celjski občini je lani padla
kar za petino, kar je precej več
od 12,4 odstotnega povprečne-
ga padca v republiki. Osnovne
'"azloge vidijo v celjskem go-
spodarstvu v motenih in celo
povsem prekinjenih virih do-
bave surovin in plasmana iz-
delkov v republike bivše Jugo-
slavije. Industrijska proizvod-
nja je upadla praktično v vseh
dejavnostih, v nekaterih celo
do 40 odstotkov. Količinsko
gledano pa največji upad bele-
žijo v Aeru, Topru in Žični, le
nekoliko manjšega pa v Libeli,
Metki, Železarni in Emu.
Lani je z izgubo v skupni
višini milijarda 700 milijonov
tolarjev poslovalo 48 pravnih
oseb, v teh podjetjih pa je za-
posleno 12 tisoč 500 delavcev
oziroma nekaj manj kot 2 peti-
ni vseh zaposlenih v celjski
občini.
V zunanjetrgovinski menja-
vi so prav tako negativni po-
kazatelji gospodarjenja - lani
je zabeležen 23 odstoten padec
izvoza (konvertibilnega za 6,7
odstotka) ter 30 odstoten upad
uvoza. V celjski občini se je
lani za 8,8 odstotka zmanjšalo
število zaposlenih (v negospo-
darstvu za 3, v gospodarstvu
pa kar za 10 odstotkov), ven-
dar je to le nekoliko boljše kot
v republiki, kjer je zabeležen
11,7 odstoten upad zaposle-
nosti.
Precej kritična je tudi lik-
vidnostna situacija v podjetjih
celjske občine. Kot najprimer-
nejši podatek za njeno merje-
nje so v občinskem sekretari-
atu za družbenoekonomski
razvoj vzeli blokacije žiro ra-
čunov nad 5 dni. V januarju je
imelo blokirane žiro račune 50
pravnih oseb, blokacije pa so
znašale nekaj manj kot 860
milijonov tolarjev. Februarja
se je število pravnih oseb
zmanjšalo na 46, skupen zne-
sek blokacij pa je porasel na
skoraj 920 milijonov tolarjev.
Zadnji podatek za 5. marec pa
kaže, da je bilo v celjski občini
43 pravnih oseb z blokiranimi
žiro računi - skupni znesek
blokacij pa je presegal milijar-
do 200 milijonov tolarjev. Če
so bile v januarju blokacije še
dvakrat večje od razpoložljive
Realni osebni dohodki zapo-
slenih padajo v celjski občini
že od leta 1987, lani pa so bila
neto izplačila približno tiso-
čak nižja od republiškega pov-
prečja.
gotovine na žiro računih sol-
ventnih pravnih oseb, je to
razmerje v februarju poskočilo
skorajda že na trikratnik.
V začetku aprila namerava-
jo v Celju pripraviti širšo raz-
pravo o problematiki vseh go-
spodarskih in negospodarskih
dejavnosti. Do takrat bodo
znani tudi vsi podatki o poslo-
vanju, najbrž da pa bi bilo še
bolj potrebno kot primerjati
številke iz preteklosti iskati
poti v prihodnost.
IVANA STAMEJČIČ
NA SONČNI STRANI ALP
»PETERLETOVI VLADI
V SPOMIN« - Pod tem ge-
slom, z dodatkom »novi vladi
v opomin«, so v napol
ohromljeni državi Sloveniji
stavkali tekstilci in delavci
v predelovalni industriji.
Med 7. in 9. uro pa stroji niso
stali v tovarnah, kjer so mo-
rali delati za izvoz oziroma
so imeli neodložljive dode-
lavne posle.
Promet je bil onemogočen
zaradi blokiranih vpadnic
v večja slovenska mesta, še
najhujši udar pa smo dožive-
li zaradi dveurnega odklopa
elektrike.
Taka opozorilna stavka,
najsi njeni organizatorji iz
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije še tako trdijo na-
sprotno, je vsekakor politič-
no dejanje. Zato ga stranke,
naklonjene vladi, označujejo
za »levi« ali »rdeči« udar,
pristaši sindikalnega gibanja
- povsod po svetu so stavke
legalne-pa poudarjajo, daje
bila Peterletova vlada doslej
gluha in se ni zmenila za
zahteve sindikatov.
Če smo že preživeli opozo-
rilno stavko 18. marca, pa jih
bomo še nekaj - 23. marca
nam spet grozi odklop elek-
trike, tokrat po štiri ure! - če
vlada ne bo ugodila zahte-
vam delavcev oziroma dose-
gla kompromisa s stavkajo-
čimi sindikati v naslednjih
točkah:
• odprava zakona o
plačah,
• pravična cena dela,
• zakon o kolektivnih po-
godbah,
• pravna varnost de-
lavcev,
• zajamčena plača 17.000
SLT (11.000 SLT neto),
• izboljšanje gospodarje-
nja in razvoja,
• povečanje socialne in
gmotne varnosti delavcev,
• povečanje možnosti za
zaposlovanje.
Ker Peterletova vlada - tu-
di zaradi neugodnih gospo-
darskih gibanj - večine teh
zahtev verjetno ni sposobna
izpolniti, se nam torej obeta-
jo še črni dnevi, saj so v stav-
ko vključeni tudi tisti redki,
ki jim še dobro gre. Zaradi
tega so zahteve sindikatov ne
samo »sindikalne«, ampak
tudi politične. Škodo, ki je
nastala z opozorilno stavko,
in škodo, ki bo nastala še
z morebitnimi novimi stav-
kami, bo pač nekdo moral
plačati. Slovenski sindikati
namreč nimajo tako bogatih
stavkovnih skladov, kot jih
imajo njihovi kolegi na Za-
hodu, v razvitem svetu imajo
od stavk škodo (brezdelni)
bogataši in delničarji. Kdo
pa v Sloveniji?
DESETINA ZA UPNIKE
- Celjani (Cinkarna in NIVO)
in Žalčani (Hmezad Agrina)
si lahko malce, malce oddah-
nejo. Afera Elan je delno
končana s tem, da je Kometu
(združenju upnikov Elana,
v katerem imajo 75 odstot-
kov terjatev Hrvati in le 25
odstotkov Slovenci) uspelo
zbrati tolarjev za 32,5 milijo-
na DEM (toliko je kupnina
narasla zaradi padca tolarja,
prvotni znesek je bil 31,8 mi-
lijona DEM) in kupiti tovar-
no. Odslej imamo »Elan
u Begunjama«, lahko tudi, da
odlični svetovni skakalci ne
bodo skakali na smučeh
»Slovenija«, ampak »Hr-
vaška«.
Ves denar upnikov torej ni
šel po zlu. Računati je, da
bodo iz stečajne mase dobili
približno po desetino. Torej
Cinkarna malo manj kot 2,4
milijona tolarjev, NIVO
501.000, Hmezad Agrina pa
1,1 milijona tolarjev. Za dru-
gih devet desetin denarja,
vloženega v Elan, lahko up-
niki računajo - če bo imel
Elan, kolikor ga Komel ne bo
prodal naprej, po 10 milijo-
nov tolarjev dobička na leto
- da bodo njihovi praprav-
nuki dobili denar nazaj tam
okrog leta 2092! Elan bo si-
cer dal na trg 750.000 delnic
po 100 DEM, vendar za goto-
vino, saj tovarna potrebuje
svež kapital, ne pa da bi po-
plačala upnike.
VLADA SKRBI ZA NAŠE
ZDRAVJE - Od februarja la-
ni do februarja letos so se
cene na drobno povečale za
>277 odstotkov. Rekorderji
med podražitvami so mleko
in mlečni izdelki (433%), to-
bačni izdelki (433%), meso
(404%,), mesni izdelki
(394%o), sadje (262%o), elek-
trika (247%,), najmanj pa so
se podražile stanarine - »le«
za 95%o. Vlada še naprej skr-
bi za naše zdravje, saj so se
od decembra '91 do februarja
'92 tobak in tobačni izdelki
podražili kar za 123 odstot-
kov, maščobe pa le za 26,3
odstotka. Kakšno dušebriž-
ništvo za zdravje državlja-
nov in čisto okolje po eni
strani, po drugi pa neusmi-
ljeno polnjenje državnega
proračuna, saj so kadilci naj-
bolj izkoriščani davkoplače-
valci.
SIVI PANTERJI PREZ-
GODAJ UMIRAJO - Upo-
kojenci, ki so si zadali nalo-
go, da se bodo kot edini na
svetu borili za samostojna
mesta v parlamentu so delno
obupali. Vsaj Sivi panterji
(4.500 upokojencev), ki so
v ponedeljek sklenili pogod-
bo in se priključili Dmov-
škovim-Školčevim liberal-
nim demokratom. »Žal med
upokojenci ni tako zdravih
ljudi, da bi zdržali štiriletni
mandat,« je potožil Dragan
Černetič, vodja Sivih panter-
jev, ki so zaradi krutosti na-
rave morali spremeniti enega
svojih ciljev. Računajo, da
jim bosta dr. Drnovšek in
Igor Bavčar, ki bosta po
mnenju Sivih panterjev vo-
dila zmagoviti stranki na vo-
litvah, bolj naklonjena, kot
so bili Peterletovi krščanski
demokrati.
Za zdaj so še tihi »demo-
kratični upokojenci« (Demo-
kratska stranka upokojen-
cev), ki svojih 35.000 članov
še niso odstopili nikomur.
»ŽELEZNA LADY« DAR-
JA? - V ustavni komisiji, ki
jo vodi dr. France Bučar, je
še nekaj upanja, da se bodo
stranke sporazumele za mož-
nost novih volitev do junija.
Tako bi se rešili Lojzeta Pe-
terleta pred predčasno zame-
njavo, saj ima njegova manj-
šinska vlada podporo le še 81
delegatov (od 238 v vseh treh
zborih). Zdaj so pozeleneli
od jeze še Zeleni in hočejo
Peterleta zamenjati z dr. Pe-
trom Tancigom, socialni de-
mokrati imajo v zlati rezervi
dr. Jožeta Pučnika kot rešite-
lja, socialisti pa se bodo mor-
da zgledovali po Angležih
- po zamisli Jožeta Smoleta
naj bi dobili »železno lady«
- z možno kandidatko Darjo
Lavtižar-Bebler. Ta bi po-
menila nevarnost predvsem
za Janšev naslonjač, saj je
dr. Anton Bebler (»slabša po-
lovica« Beblerjevih) večji
strokovnjak za obrambo kot
Janez Janša...
Št. 11 - 19. marec 1992

6
Volitve po kompromisu
MoUll bomo najbrž tako za stranke kot za kanditiate, torej po »korigiranem« proporcionalnem sistemu
v Ustavnem zakonu za iz-
vedbo Ustave Republike
Slovenije, ki so ga poslanci
sprejeli 23. decembra 1991
piše, da se morajo prve voli-
tve v državni zbor in v dr-
žavni svet opraviti najkasne-
je v enem letu po sprejemu
ustave. Zakone, ki urejajo
volilni sistem, sprejemajo
zbori z dvotretjinsko večino
glasov vseh poslancev. Prve
volitve predsednika republi-
ke pa se opravijo hkrati z vo-
litvami v državni zbor.
Najprej volilna
zakonodaja
Na prvem sestanku parla-
mentarnih strank za pripra-
vo volilne zakonodaje, 7. ja-
nuarja letos, so za zaprtimi
vrati sklenili, da naj se voli-
tve izvedejo čimprej. Stran-
ke Demosa so predlagale, da
bi bile aprila, vendar pa se je
potem stvar zavlekla in ker
volitev še ne bo aprila, so
demokrati in zeleni odrekli
podporo vladi. Volitve bi
v naj bol] idealnem primeru
lahko bile junija, kot pravi
podpredsednik Demokrat-
ske stranke Tone Peršak, če
bi stranke sprejemale volilno
zakonodajo brez procedural-
nih zapletov, kar pa je po
njegovem mnenju težko pri-
čakovati.   Realno   bi  torej
lahko pričakovali, da bodo
volitve šele decembra, če-
prav zadnji dogodki kažejo,
da bodo vendarle še pred
parlamentarnimi počitni-,
cami.
Poleg zakona o volitvah
v državni zbor in zakona
o volitvah predsednika drža-
ve bodo poslanci morali
sprejeti še zakone o poslan-
cih (poslanci v državnem
zboru bi po novem naj bili
profesionalci), zakon
o strankah, zakon o vladi,
zakon o predvolilni kampa-
niji itn. Za pripravo volilne
zakonodaje so parlamentar-
ne stranke oblikovale ustav-
no komisijo republiškega
parlamenta. Dosedanja sta-
lišča strank kažejo, da se no-
bena od strank ne zavzema
za čisti večinski sistem, am-
pak da se stranke vladajoče
koalicije za kombinirani si-
stem med večinskim in pro-
porcionalnim, opozicijske
stranke pa za proporcionalni
sistem. Na četrtem usklaje-
valnem sestanku parlamen-
tarnih strank so dosegli do-
govor, da se volitve izvedejo
po »korigiranem proporcio-
analnem sistemu«.
Za stranke aH
kandidate?
Pri večinskem sistemu se
mandati dodelijo tistim kan-
didatom, ki so dobili na voli-
tvah večino, medtem ko se
pri proporcionalnem sistemu
mandati sorazmerno razde-
lijo med politične subjekte
(stranke), ki so na volitvah
s svojimi kandidati, v skladu
z njihovimi volilnimi rezul-
tati. Ta sistem omogoča tudi
zastopanost političnih manj-
šin, je pa zapleten sistem, ki
zahteva različne matematič-
ne modele za razdelitev
mandatov. Pomanjkljivost
večinskega sistema po mne-
nju teoretikov volilnih mo-
delov je, da izloča manjše
stranke in politični prostor
oži na tekmovanje dveh
strank (ZDA, Anglija), po-
mankljivost proporcionalne-
ga pa, da zaradi večjega šte-
vila strank povzroča nesta-
bilne koalicijske vlade in
s tem slabi položaj parla-
menta.
Pomanjkljivost »čistega«
proporcionalnega sistema pa
je tudi v tem, da volilec voli
za strankarsko listo kot celo-
to in ne za imena, kar pome-
ni, da volilec nima vpliva,
kdo bo v njegovem imenu
odločal v parlamentu. Zara-
di tega so se slovenske parla-
mentarne stranke odločile za
kompromis, za »korigirani
proporcionalni sistem«, ki
ima t. i. preferenčne liste, po
katerih bodo volilci lahko
znotraj liste dali glas posa-
meznim kandidatom. Po-
slanci se volijo po volilnih
enotah, kjer se tudi določajo
kandidature. Mandati pa se
ne bodo delili samo po volil-
nih enotah, ampak tudi gle-
de na rezultate volitev v vsej
državi. Po osnutku bodočega
zakona volitev v državni
zbor naj bi bil kompromis
tudi v še eni možni rešitvi, ki
pa je bližja večinskemu si-
stemu, da volilci ne bi glaso-
vali o listah kandidatov,
temveč bi glasove dajali sa-
mo po enemu kandidatu z li-
ste, glas za kandidata pa bi
bil hkrati tudi glas za listo.
Več volilnih enot
Koordinacija političnih
strank se je tudi na zadnji
seji ustavne komisije v pone-
deljek zavzela za volitve po
volilnih enotah in ne za na-
Po osnovnem konceptu naj bi listo kandidatov politične
stranke določili člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno
bivališče v volilni enoti, podpreti pa bi jo moralo najmanj 30
volilcev. Po dodatku bi stranke vložile liste kandidatov v vsaki
volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci ali 500
volilcev oziroma samo v eni volilni enoti, če bi zbrale najmanj
dvesto in manj kot 500, listo kandidatov pa bi lahko postavile
tudi skupine volilcev (neodvisni), če bi zbrali 100 podpisov
volilcev, ki stalno živijo v volilni enoti.
čin, po katerem je območje
celotne republike ena volilna
enota. Volilna enota naj bi
zajemala določeno število
volilcev ob upoštevanju na-
čela enake volilne pravice,
pri čemer naj bi bili trije po-
slanci minimalno število za
izvedbo načela proporci-
onalnosti. Strokovna komi-
sija je v osnutku zakona
predvidela 11 volilnih enot,
oziroma po drugi rešitvi 8, iz
katerih naj bi volili poslance
za državni zbor, ki šteje 90
poslancev. Dve mesti naj bi
zavzela poslanca italijanske
in madžarske narodnosti,
zato bo treba izvoliti 88 po-
slancev, 8 oziroma 11 iz vsa-
ke volilne enote. Volilne eno-
te naj bi bile približno enako
velike, v primeru 11 volilnih
enot bi bilo v vsaki enoti pri-
bližno 180 tisoč prebivalcev,
odstopanje po enotah pa ne
bi smelo biti višje od 5 od-
stotkov.
Mandati, ki ne bi bili raz-
deljeni v volilnih enotah, bi
se na republiški ravni delili
po d'Hondtovem sistemu
med istoimenske liste, ki so
bile vložene -v dveh ali več
volilnih enotah in so v volilni
enoti dobile vsaj en mandat,
ali pa med istoimenske liste,
ki bi ne glede na volilne izide
v celi državi dobile najmanj
tri mandate. Na zadnji pone-
deljkovi seji so razpravljali
tudi o nestrankarskih kandi-
datih, pri čemer je del članov
komisije menil, da bi se mo-
rali nestrankarski kandidati
vključiti v različne kandi-
datne liste, drugi pa, da jim
je prek zakonodaje treba da-
ti več možnosti za vstop
v pralament.
Kako visok naj bo
prag?
Glede praga za vstop
v parlament (ki so na osnovi
rezultatov volitev določa po
t. i. volilnem količniku) se
močnejše stranke zavzemajo
za čimvišji prag, saj bi pre-
več strank po njihovem po-
menilo nestabilno vladajočo
koalicijo v parlamentu in
vlado, »šibkejše« stranke pa
se zavzemajo začim manjši
prag, ker bi tako lažje prišle
v parlament in ker bi se
v njem lahko izražalo več in-
teresov. Po osnovnem kon-
ceptu »korigiranega propor-
cionalnega sistema« bi mo-
ralo biti čimveč mandatov
dodeljenih že v volilnih eno-
tah, saj bi na republiški rav-
ni izpadle stranke, ki niso
dobile vsaj osnovnega man-
data, po dodatku k temu
konceptu pa bi z večjim ko-
ličnikom bilo v volilnih eno-
tah razdeljenih manj man-
datov, izločanje na republi-
ški ravni pa bi bilo manj se-
lektivno, saj bi bile izločene
tiste liste, ki ne bi dobile vsaj
treh mandatov ob upošteva-
nju volilnih rezultatov v vsej
Sloveniji.
Kako pa naj bi zbrali po-
samezne kandidate z list?
Predvidene so tri možnosti:
po osnovnem konceptu naj
bi bili izvoljeni kandidati po
vrstnem redu na listi, razen
v primeru, če bi posamezni
kandidat dobil toliko pred-
nostnih glasov, da bi prese-
gali količnik med številom
glasov za listo in številom
kandidatov na njej. Po »do-
datku« bi kandidati prav ta
ko bili izvoljeni po vrstnem
redu, razen če bi prednostni
kandidat zbral najmanj de-
set odstotkov glasov več kot
lista, na kateri bo kandidi-
ral. Pri glasovanju za posa-
mezne kandidate v volilnih
okrajih pa bi bili neposredno
izvoljeni kandidati po deležu
glasov v skupnem številu
glasov za vse kandidate v vo-
lilnem okraju.
Dileme
Pred začetkom sprejema-
nja volilne zakonodaje pa
ostaja še precej vprašanj. Na
primer, kako zagotoviti pri-
memo zastopanost lokalnih
interesov? Iz manjših okolij,
kot na primer iz Šentjurja,
opozarjajo, da je proporci-
onalni sistem zanje nespre-
jemljiv, saj bodo v državnem
zboru samo predstavniki
strankarskih elit iz večjih
krajev, ki pa nimajo posluha
za lokalne probleme, kar bo
vodilo v še večjo centraliza-
cijo. V Šentjurju se zato zav-
zemajo za kombinirani si-
stem.
Koordinacija parlamen-
tarnih strank se je bo tem
Klasičen večinski sistem je angleški. Praviloma so izvoljeni
ljudje z manj kot 50 odstotki glasov, kar pomeni, da je v njiho-
vem okrožju zanje glasovala manj kot polovica ljudi. Sistem
relativne večine je izjemno neproporcionalen, izjemno slabo
prevaja voljo ljudi, ker zelo močno favorizira interese velikih
skupin. Kot pravi sociolog Slavko Gaber, v teoriji takšne večine
v parlamentu imenujejo »fabricirane« ali proizvedene večine.
Primer za neproporcionalnost tega sistema so volitve leta 1983
v angleški parlament: liberalna stranka je v koaliciji s socialde-
mokrati dobila 25,4 odstotka glasov, v parlamentu pa so bili
predstavljeni z vsega 23 sedeži ali 2,3 odstotka sedežev. Laburi-
sti pa so dobili samo 2,2 odstotka glasov več, v parlamentu pa
jim je pripadlo 209 sedežev ali 32,1 odstotka vseh sedežev.
pogovarjala tudi o temn, da
se lahko v okviru volilne
enote omeji volilna pravica
na volilce z njenega območja
(t. i. domicil kandidatov),
kar naj bi onemogočalo izvo-
litev strankarskih elit. Go-
vorili so tudi o strukturi dr-
žavnega svet in se strinjali,
da bi lahko 22 poslancev, ki
zastopajo lokalne interese,
volili po večinskem volilnem
sistemu, ni pa znano, kako
naj bi se lokalni interes ures-
ničeval v državnem zboru, ki
sprejema zakone, medtem ko
državni svet samo predlaga
in daje mnenja. •
Nekaj dilem je še tudi gle-
de volilne pravice, ali naj jo
imajo samo davkoplačevalci
ali tudi državljani Slovenije,
ki živijo v tujini in glede po-
stopka za kandidiranje.
ROBERT GORJANC
Ob polletju konec Obnove
Nov stečajni upravitelj je Gabrijel Brumen
v Celju pričakujejo, da se
bo stečajni postopek Obnove
zaključil do polletja, more-
bitne zamudne terjatve pa
bodo po tem roku prešle na
celjsko občino, ki bo ves čas
tudi v celoti upravljala s pre-
sežno stečajno maso in jo
- tako kot lani - v celoti na-
menjala za pospeševanje
drobnega gospodarstva v ob-
čini.
Člani celjske občinske vla-
de, ki so na svoji seji govorili
tudi o zaključevanju stečaj-
nega postopka Obnove, so se
strinjali, da na mestu stečaj-
nega upravitelja Janeza Se-
niča letos zamenja Gabrijel
Brumen. Le-ta bo vodil ste-
čajni postopek do polletnega
obračuna, ko naj bi se pred-
vidoma tudi zaključil.
Sicer pa so lani razen v de-
pandansi na Golteh prodali
vsa preostala premična sred-
stva, material in inventar, ob
tem pa še poslovno stavbo
Obnove. Reševali so tudi od-
prta vprašanja terjatev in
obveznosti, ob zaključku le-
ta pa so ostale odprte le tiste
terjatve in obveznosti, ki se
rešujejo na sodišču.
Ob koncu leta je tako ime-
la Obnova v stečajnem po-
stopku za nekaj manj kot
565  tisoč tolarjev toženih
dolžnikov. Glavnina zneska
odpade na velenjski Vegrad,
sledita pa mu celjska Ingrad
in Oprema. Terjatve na so-
dišču, skupno jih je 5, znaša-
jo nekaj manj kot 3 milijone
tolarjev - glavnina pa odpa-
de s približno milijon 860 ti-
soč tolarji na velenjski Ve-
grad in z nekaj manj kot 670
tisoč tolarji na žalsko Sigmo.
Ob primerjavi stanja sred-
stev, terjatev in obveznosti
so v Obnovi ugotovili, da so
ob koncu leta sredstva pre-
segala obveznosti za nekaj
več kot 32 milijonov 660 ti-
soč tolarjev, med letom pa so
se povečala za skoraj 15 mi-
lijonov tolarjev. To gre pri-
Člani celjske občinske vlade
so potrdili plan prihodkov in
odhodkov za letošnje prvo pol-
letje, ob tem pa ugotovili, da
prihodki za malce več kot pol-
drugi milijon tolarjev presega-
jo odhodke.
pisati predvsem prihodkom
od prodaje nepremičnin, ki
so jih v Obnovi prodajali po
višji ceni od knjižne vredno-
sti, najemnin za poslovne
prostore in prodanega mate-
riala ter inventarja.
IVANA STAMEJČiC
Št. 11 - 19. marec 1992
Povečanje
obrtne cone
Po končani javni
obravnavi je šmarska
skupščina pred kratkim
sprejela odlok o zazidal-
nem načrtu območja za
proizvodne in servisne
dejavnosti v Šmarju pri
Jelšah. Merilo bo blizu
pet hektarjev, potrebna
zemljišča so večinoma že
pridobljena, posebnost
zazidalnega načrta pa bo
prilagajanje velikost par-
cel in objektov potrebam
investitorjev.
Šmarsko obrtno cono,
kjer so že poslopja Ikoma,
Veterinarskega zavoda
ter Hrama, bodo gradili
postopoma. Začeti name-
ravajo z regulacijo Šmar-
skega potoka in ureditvi-
jo križišča na magistralni
cesti skozi Šmarje, nada-
ljevali bodo z gradnjo no-
vega mostu ter pločnika
ob tej prometni cesti ter
seveda z novimi delavni-
cami. Računajo na denar-
no pomoč ministrstva za
drobno gospodarstvo, na-
tečaj pa bodo objavili
v prihodnjih tednih, od-
visno od tega, kdaj bo
sprejet republiški prora-
čun. BJ
7
Penacionalizaciia v praksi
Na tarmah začeli vračati zemliišča - Zmanjševanje osnovne čretle
Potem, ko je bil konec lan-
skega leta sprejet zakon o vra-
čanju odvzetega premoženja,
se počasi začenja njegovo
uresničevanje v praksi. Na
farmah Zalog in Podlog bodo
v kratkem vrnili zemljišča
sedmim ali osmim kmetom
v Savinjski dolini. Zaradi tega
bodo na obeh farmah zmanj-
šali število krav molznic in
ukinili vzrejališče plemenske
živine na Žovneku. Kaj pome-
nijo spremembe za družbena
posestva smo povprašali
upravnika farme Podlog Sreč-
ka Čatra.
V enakem obsegu, kot bomo
v dogovoru z občinsko komisi-
jo za denacionalizacijo vračali
kmetijska zemljišča, bomo
zmanjševali stalež krav molz-
nic na naših farmah. Računa-
mo, da bomo čredo zmanjšali
približno za četrtino. Na to
smo pripravljeni, zemljišča
bomo vračali vsem tistim, ki
neposredno živijo od kmetij-
stva. S tem na družbenih pose-
stvih dokazujemo, da se želi-
mo aktivno vključevati v po-
pravljanje starih krivic, od
družbe pa pričakujem, da bo
storila vse, da se ne bodo dela-
le nove krivice. Vračanje kme-
tijskih zemljišč pomeni za nas
tudi izgubo delovnih mest. Ra-
čunamo, da bomo ta problem
rešili z naravnimi odlivi, z od-
hodi v pokoj.
Kolikšno je v Savinjski doli-
ni število tistih kmetovalcev,
ki jim boste vrnili kmetijska
zemljišča in kako bo potem
z vračanjem zemljišč nekme-
tovalcem?
Vloge za vrnitev zemljišč je
oddalo sedem ali osem laneto-
valcev v okolici farm. Dobili
bodo zemljišča, ki so jim bila
odvzeta oziroma dobili bodo
zemljišča, ki so bila meliorira-
na. To so visoko kvalitetna
zemljišča. Če povem za primer
- nekomu so pred leti odvzeli
ribnike, že samo ime pove,
kakšna je bila kvaliteta zem-
ljišča. Te površine smo mi po-
tem izboljšali in lani s petkrat-
nim odkosom pridobili 35 cen-
tov suhe mase po hektaru.
Glede vračanja zemljišč ne-
kmetovalcem pa zaenkrat tež-
ko povem kaj konkretnega.
V skladu z zakonom bo ugo-
tovljena lastninska pravica,
izvedbeni akti bodo pokazali,
kako bo s plačevanjem najem-
nine. Vprašanje je tudi, če bo-
mo mi zmogli plačevati to na-
jemnino glede na trenutne raz-
mere v kmetijstvu.
Vračali boste torej bistveno
kvalitetnejša zemljišča, bodo
zaradi tega potrebna kakšna
doplačila?
Vračanje kvalitetnejših
zemljišč naj bi bila nekakšna
odškodnina za vsa leta. ko smo
koristili te površine.
Po veljavni zakonodaji bi vi
lahko še nekaj časa koristili
kmetijska zemljišča. Zakaj ste
se odločili, da boste kar takoj
začeli z VTačanjem?
Ves čas smo zagovarjali sta-
lišče, da naj se na teh zemljiš-
čih nadaljuje intenzivna kme-
tijska proizvodnja. Zato smo
se odločili, da zemljo vrnemo
tistim, ki so se z delom in svojo
proizvodnjo že dokazali kot
kvalitetni proizvajalci tržnih
viškov.
Poleg zmanjševanja osnovne
črede boste ukinili tudi vzreja-
lišče plemenske živine na Žov-
neku. Ali to pomeni, da se
z vzrejanjem plemenske živine
poslej ne boste več ukvarjali?
Trenutno imamo 1100 krav
molznic, poleg tega imamo še
700 plemenskih telic od 100 do
600 kilogramov. Na začetku
bomo zmanjševali stalež ple-
menskih telic, z odhodom krav
molznic bomo ta stojišča za-
polnili s plemenskimi telicami,
ki jih danes vzrejamo na Žov-
neku. To vzrejališče bomo po-
skušali preusmeriti v drugo
dejavnost, razmišljamo o vzre-
ji težke perutnine, kunčjereji
ali prašičjereji na globokem
nastilju. S tem ne bi ogrožali
okolja, ljudje, ki imajo določe-
ne izkušnje, pa bi ohranili svo-
je delo.
Po vaših izračunih boste
v prihodnje zaradi zmanjševa-
nja osnovne črede oddali na
leto za dobra 2 milijona litrov
manj mleka. V tem času, ko se
pojavljajo viški mleka, to sicer
ne bo povzročalo težav na tr-
žišču. Postavlja pa se vpraša-
nje kvalitete mleka, ker so
družbene farme veljale za kva-
litetne pridelovalce.
Od skupnih količin oddane-
ga mleka smo na naših farmah
v Savinjski dolini oddali 20
odstotkov mleka. Za to mleko
trdim, da ustreza našim stan-
dardom in se približuje evrop-
skim normativom. Mlekarna
bo morala vplivati na izboljša-
nje kvalitete mleka v zasebni
reji. Brez tega bo imela tudi
mlekarna manj možnosti za iz-
delavo kvalitetnih izdelkov in
s tem manjše možnosti pri pro-
daji.
Kakšna bo usoda živine na
vaših farmah?
Trenutno se pogovarjamo
z nekaterimi kmetovalci, ki
bodo dobili zemljišča, da bi
odkupili tudi del živine. Naj-
kvalitetnejše živali, torej tiste,
ki so dajale 10 in več tisoč li-
trov mleka na leto, bomo po-
skušali prodati novim lastni-
kom. Hkrati bomo šli v inten-
zivno selekcijo in v križanje
z mesno pasmo, ker bomo na
ta način lahko pridobili pitan-
ce za farmo v Žepini. V sloven-
skem prostoru imamo zaradi
jugoslovanskih razmer polno
praznih stojišč, zaloge krme so
precejšnje in takšna rešitev bo
verjetno najbolj pametna.
Torej ni bojazni, da bi živali,
ki so dosegale visoko mleč-
nost, šle pod nož?
Razunmi in strpni politiki
občinske denacionalizacijske
komisije ter naše podružnice
kmečke zveze gre zahvala, da
ne opažamo nestrpnosti in ne
občutimo posebnih pritiskov.
Kako bo vnaprej, kako bo
z vračanjem zemlje cerkvi in
veleposestnikom, je v tem tre-
nutku težko reči. Če bo oblast
zahtevala vračanje zemlje tem
lastnikom, se lahko zgodi, da
bo treba določeno število živa-
li dati v zakol. Zaradi vračanja
zemljišč tem sedmim ali
osmim lastnikom pa živina za-
gotovo ne bo šla pod nož.
IRENA BAŠA
Tednikovo darilo naročnikom.
Ne pozabiti, preseči!
Piše t
DRAGO MEDVED
že lansko jesen me je moj
prijatelj dr. Elmar Sawatzki,
direktor Volkshochschule iz
Grevenbroicha pobaral, če
bi hotel predavati v njegovi
šoli o novo nastalem položa-
ju v Sloveniji in v prostoru
tedaj že krepko razpadajoče
Jugoslavije. ♦
Z veseljem sem privolil in
to iz dveh razlogov: prvi je
bil v nedvomni iskrenosti
vabila, kajti dr. Sawatzki je
bil v prvi uradni delegaciji iz
Grevenbroicha, ki je pred
sedmimi leti obiskala Celje
in je bil na čelu z nemške
strani, tudi ob prizadevanjih
naših zdomcev, da sta Celje
in Grevenbroich postali
partnerski mesti.
V dolgih in temeljitih po-
govorih je počasi, a vztrajno
prodiral v razumevanje naše
tedanje družbene problema-
tike, ki je bila še za nas zelo
naporna. In vse, kar je počel,
je počel tudi z veliko mero
srčnosti, to spoznanje se mi
je v minulih letih večkrat po-
trdilo. Tudi vabilo za ome-
njeno predavanje je temeljilo
na dobrem poznavanju in ra-
zumevanju našega starega in
novega položaja.
Drugi razlog pa je bil seve-
da v priložnosti, da v geo-
grafsko dalj njem partner-
skem mestu lahko delu jav-
nosti pojasnim marsikatero
informacijo o novi slovenski
državi in to je bilo tudi naj-
bolj bistveno.
Obiskovalcev se ravno ni
trlo, a tisti, ki so prišli, so
prišli zaradi resničnega za-
nimanja, zato sva bila s so-
progo, ki mi je pomagala
k izborni nemščini, kar v ča-
sovni zadregi, ko je bilo tre-
ba odgovarjati na vprašanja.
In pri slednjih se je občin-
stvo najbolj polariziralo:
Slovence iz Slovenskega
društva Celje je najbolj zani-
malo dogajanje doma v Slo-
veniji, Nemce pa odnosi Slo-
venije z drugimi deli nekda-
nje Jugoslavije.
Ko je tekla beseda o naši
davni zgodovini, kjer sem
občinstvo spomnil, da smo
imeli Slovenci v 8. stoletju
samostojno kneževino, po-
tem pa smo po tistem, ko
smo družno z Bavarci preg-
nali nadležne Ogre, samo-
stojnost izgubili, ker so se
Bavarci »pozabili« vrniti do-
mov za svoje severne meje,
sem se spomnil prvega obi-
ska grevenbroiške delegacije
v Celju.
Po ogledu mesta. Pokra-
jinskega muzeja in Opatijske
cerkve z Marijino kapelo,
smo jim pokazali tudi teda-
nji Muzej revolucije in Stari
pisker. Z nemško natanč-
nostjo so si ga ogledali in se
najdlje zadržali pred foto-
grafijami streljanja talcev
v Starem piskru, prebrali pa
so tudi vse pisne dokumente
v nemškem jeziku. Po ogledu
muzeja, mi je dr. Sawatzki
dejal nekako takole: »Razu-
mem vas, da ste nam poka-
zali tudi ta del »naše« zgodo-
vine, kajti naše medsebojno
poznavanje ne bi bilo popol-
no (če je to sploh mogoče), če
bi preskočili ta specifični
čas. Verjamem tudi, da nas
niste pripeljali v ta muzej
zato, da bi, čeprav simbolno,
prenesli krivdo strahot dru-
ge svetovTie vojne na novo
generacijo. Z vami želimo
sodelovati kot enakovredni
in enakopravni partnerji
povsod tam, kjer bomo izra-
zili obojestranski interes. Vi
ste močnejši v kulturnem de-
lovanju, mi v gospodar-
skem.«
Odgovoril sem mu, da pač
zgodovine ne smemo pozab-
ljati, bilo bi pa napak, če ne
Volkshochschule v Grevenbroichu ima prostore, tako kot tudi
mestna knjižnica, v starem in odlično obnovljenem mlinu ob
reki Erft, ki teče skozi mesto.
bi bili sposobni obremenilne
točke preseči. S tem se je
strinjal in ne le on. Na tem
spoznanju je sledilo vse na-
dalnje sodelovanje, pa tudi
nastajalo novo zaupanje.
Toda bil je to čas, ko naši
delavci niso več množično
odhajali na delo v tujino, to-
da naša država se jim še ni
povsem odrekla. Hraniti jih
sicer ni mogla, politično pa
bi jih še rada imela na sezna-
mu zvestih podanikov. A to
bo razmišljanje za poseben
prispevek, tudi o današnjem
zdomstvu.
Doma pa smo se trudili
vzpostaviti zveze s tehnolo-
ško in organizacijsko razvi-
tejšimi, čeprav je bilo tisti
čas treba vsak obisk tuje de-
legacije in obiske naših na
tuje, prijaviti tudi v Beo-
grad. To še ni bilo tako na-
porno, bolj utrujajoče je bilo
to, da smo morali nenehno
odpravljati dvome v iskre-
nost ta^cšnega sodelovanja.
Pojem odprte Evrope je bil
tedaj še daleč in samozavest
Slovencev, da lahko tudi kaj
dajo in ne le prosjačijo, je
bila še v povojih. Kdor je ho-
tel teči korak pred drugimi,
je moral paziti, da se ni spo-
taknil ob nevidno oviro.
A vendarle je bilo v teh
letih vehko storjenega v na-
ših mesebojnih odnosih.
A o tem kdaj drugič. Hotel
sem reči le to, da je bilo na
omenjenem predavanu lažje
Nemcem pojasniti, zakaj in
kako je Slovenija postala sa-
mostojna in suverena država
in kako je Evropo tudi sou-
stvarjala, kot pa odgovarjati
Slovencem. Ti so se, nazor-
sko razdvojeni vpraševali,
ali res slovenski nadškof sedi
v parlamentu in zakaj je toli-
ko ljudi brez dela in na robu
eksistence, drugi pa so spet
bili mnenja, da je sedanji po-
ložaj še v veliki meri posledi-
ca neučinkovitosti prejšnje-
ga sistema.
Kljub temu, da je beseda
tekla v prijetnem prostoru
grevenbroiške Volkshoch-
schule ob prijazni reki Erft,
se na koncu že v poznih
urah, ko smo se razhajali
v pretoplo februarsko noč,
nisem mogel znebiti občut-
ka, da se počutim tako, kot
bi bil doma.
Št. 11 - 19. marec 1992
8
Svečniki
v gledališču
v celjskem gledališču
bodo jutri, 20. marca po-
stavili na ogled svečnike
kot skulpture Aleksandra
Kovača in sveče iz Ilirije
Ljubljana. Razstavo, ki
bo nato na ogled do 1.
aprila, bo odprl župan
Anton Rejec, v kultui-nem
programu pa bo nastopil
Godalni trio Celjskega
godalnega orkestra, ba-
sist Aleksander Kovač in
kitarist Brane Bauter ter
dramski igralec Marjan
Bačko.
O avtorju Aleksandru
Kovaču toliko, da je uspel
sicer nevznemirljivemu
železu dati toplino in živ-
ljenje, kar daje pravo
vrednost njegovim podo-
bam, istočasno pa te izra-
žajo tudi umetniško plat
- petje. Zato ni čudno, da
mu je Radovan Gobec za-
pisal: »Kovač, tebi tudi
železo poje!«
Dotrajani klavir za
izvrstna umetnika
Ponedeljkov VI. abonmaj-
ski koncert letošnje sezone
Zavoda za kulturne priredi-
tve, je končno nekoliko bolj
napolnil dvorano Narodnega
doma. Gostovala sta izvrstna
umetnika, flavtistka Irena
Grafenauer in pianist Bojan
Gorišek.
Že prisotnost slednjega je
napovedovala sodobneje se-
stavljen spored (zgolj fran-
coskih skladateljev), saj se
Bojan Gorišek že nekaj let
predstavlja kot pianist
usmerjen predvsem v izvaja-
nje glasbe tega stoletja. Se-
veda je bil vzrok za dokaj
polno dvorano nastop vr-
hunske slovenske flavtistke
Grafenauerjeve, vendar je
bil spored tak, da je zahteval
od obeh interpretov enako-
vredno in usklajeno umetni-
ško prisotnost. Skratka to ni
bil koncert flavtistke ob
spremljavi klavirja, ampak
obojestransko virtuozno iz-
vajanje. Dopolnjevala sta se
navdušujoče.
VSonatini Dariusa Milha-
uda (1892-19 73) sta v polni
meri izkoristila satiričnost,
dramatiko, liričnost in pred-
vsem spevnost skladateljeve
glasbe. Žal je že od vsega za-
četka (pa kar do konca kon-
certa) motila dotrajanost
celjskega koncertnega kla-
virja. Največkrat preglasna
spremljava gre predvsem na
račun slednje ugotovitve.
Henry Dutilleux (1916) je
skladatelj lastnega sloga,
virtuoznih značilnosti, kar
sta protagonista koncerta
v njegovi Sonatini dodobra
izkoristila. Podobno impre-
sivno je v prvem delu kon-
certa izzvenela tudi skladba
Le merle noir (Črni kos) Oli-
viera Messiaena. Ta je nas-
ploh lasten glasbeni sistem
zgradil na prvinah vzhod-
njaške glasbe ter na boga-
stvu ptičjega petja. Interpre-
tacija je bila očarljiva.
V drugem delu sta oba umet-
nika najprej nastopila soli-
stično z Messiaenovo po har-
monski strukturi že nekoliko
jazzovsko klavirsko skladbo
Poljub in znani Syrinx za
flavto Claudea Debussya.
Sonata v A-duru Cezarja
Francka (v originalu kompo-
nirana za violino in klavir) je
bila ob koncu sporeda že ne-
koliko utrujajoča, saj pred-
vsem flavtistka ob že ome-
njeno razvpitem klavirju ni
mogla proti do polnega izra-
za. Spontan aplavz je izzval
še lahkoten variacijski Cho-
pinov dodatek. £ q
Koiorirana risba Štefana Planinca
Galerija Kulturnega centra Ivan Na-
potnik do 25. marca predstavlja sloven-
skega slikarja Štefana Planinca.
Štefan Planine je eden redkih sloven-
skih umetnikov nadrealistov. Spoznal je,
da lahko svoj bogati svet podzavesti tako
najtemeljiteje izpove. Ideje so ga prehite-
vale in Planine jih je ugnal z urejanjem
številnih ali pa tudi redkih likovnih zna-
kov, ki jih je vtkal v nadrealistični kon-
cept svojih del.
Planinca "je že od vsega začetka, že
v času študija na Akademiji, označevala
izvrstna risba. Zavedajoč se svojih spo-
sobnosti, je Planine te tudi razvijal. Med
našimi pomembnejšimi ilustratorji se je
že zgodaj pojavilo tudi njegovo ime. Bil
je med prvimi, ki se je odzval Mladinski
knjigi - ta je vabila ilustratorje in tako
prevzela pomembno vlogo v razvoju slo-
venske ilustracije.
Planinčevo življenjsko ustvarjalnost
najbolj karakterizira avtorska risba, za-
to so si za avtorjevo predstavitev v Vele-
nju izbrali prav njo.
Osnovo predstavlja perorisba, s katero
pogosto naniza tudi detajle. Pogosto
uporablja še barvne svinčnike in tempe-^
re. V delovno ploskev vključuje številne
elemente, ki se povezujejo. V fragmentih
in številnih simbolih gledalec vedno naj-
de simbolno ali logično povezavo. Ne od-
loča se za ozko omejeno motiviko, tem-
več prostor odpira vsemu, kar tiči v nje-
govi podzavesti. Njegove risbe so zato
pestre tudi v koloritu, ki niha od svetlih
do temnih tonov. V njih so mikroorganiz-
mi, rastline, živali... figuralika, pred-
vsem ženske... pa arhitektura, ceste...
Štefan Planine se pojavlja kot izvrstni
slikar kronist, za njim pa ostajajo drago-
ceni imietniški zapisi. ■ ;
MILENA KOREN-BOŽIČEK
Umetnine iz gline
Dnevi keramike v Rogaški
Slatini postajajo tradicionalno
ječanje lončarjev in kiparjev
in so spletli vez med tradici-
onalnim oblikovanjem upo-
rabne keramike in med indivi-
dualnim umetniškim obliko-
vanjem male plastike in dru-
gih okrasnih predmetov ter
nakita. V razstavnem salonu
v Rogaški Slatini bodo do 27.
marca na ogled izdelki, nastali
na dnevih keramike v septem-
bru lani.
Prireditev v Rogaški Slatini
je namenjena popestritvi turi-
stične ponudbe, hkrati pa
spodbuja zanimanje za ljud-
sko obrt zlasti med mlacMmi.
Prav tako smemo prireditev
oceniti za zanimivo z aspekta
kulturne dediščine, njenega
ohranjanja in razvijanja v bo-
doče, saj lončarstvo postaja
popularno šele v zadnjih letih.
Izdelki pa so cenjeni tudi zara-
di neindustrijskih materialov
in prvobitne povezanosti člo-
veka z zemljo.
Dnevom keramike v Rogaški
Slatini je naklonjen tudi dr.
Janez Bogataj, profesor na fi-
lozofski fakulteti v Ljubljani,
saj meni, da gre za model, ka-
kršnega na Slovenskem ni
uspelo nikomur razviti. Razen
tega gre za keramično kipar-
stvo, ki gradi iz dediščinskih
modelov in ohranja sestavino
istovetnosti.
V Rogaški Slatini so na
ogled dela, ki so jih ustvarili
keramičarji, lončarji, pečarji
in drugi umetniki, ki se po-
klicno ali ljubiteljsko ukvarja-
jo z oblikovanjem gline na ra-
zličnih koncih Slovellije. Zato
so razstavljeni izdelki še toliko
bolj pestri in zanimivi.
MP
Smeli ni razprodan
V soboto je bila nova premi-
era na odru šmarskega kultur-
nega doma. Gledališče BO se
je predstavilo s komedijo
Smeh ni razprodan ali igrajmo
Molliera.
Ko se predstavi (običajno
enkrat na leto) domača gleda-
liška skupina, je to kulturni
dogodek ali gledališki praz-
nik. Praznujejo ga vsi Šmarča-
ni in okoličani. Če je ta kultur-
ni dogodek še uprizoritev ko-
medije, j6 toliko bolj razvese-
ljivo. Tako je bilo v Šmarju
tudi tokrat: v treh dneh so pri-
vabili v šmarski kulturni hram
veliko gledalcev, zavedajoč se,
da je vsaka predstava pleme-
nito gledališko doživetje dveh
partnerjev: nastopajočih in
gledalcev.
Gledališče BO, ki deluje
v okviru kulturnega društva
Anton Aškerc, je nastopilo kot
dopolnilo gledališkemu abon-
maju, ki ga vsako leto organi-
zirajo v tem kraju. Predstavilo
se je s tremi krajšimi Molliero-
vimi besedili: Pečkova ljubo-
sumnost, Leteči zdravnik in
Gospa plemenita štručka.
V svojem gledališkem listu so
zapisali: »Pa je prišel. Tudi na
šmarski oder. Dobri stari Mol-
liere, ki zabava vse po vrsti in
je nepogrešljivi gost vseh gle-
dališč sveta. Pa naj bo tudi
naš!«
Burka ponuja veliko možno-
sti sprenevedanja, celo na meji
okusa. Vsem sodelavcem se je
uspelo le-temu izogniti in gle-
dalcem natresti obilo sprošče-
nega smeha in ne preveč vsilji-
ve zabave. Plemenita komika
je bila tudi osebno obarvana,
kar pomeni še dodatni čar in
žar predstave. Vse to je bilo
najbolj očitno v prvem delu,
v katerem so izstrelili večino
nabojev, tako, da jih je nekoli-
ko zmanjkalo proti koncu
predstave.
Pa vendarle, predstava je
prisrčna, gledljiva, predvsem
pa zabavna ter sproščena. To
pa je navsezadnje tudi njen
namen.
Zapisati je tudi potrebno, da
so k temu pripomogli, poleg
igralcev in režiserja Jožeta
Čakša, tudi vsi sodelavci: sce-
nograf dipl. ing. Peter Planin-
šek, kostume si je zamislila,
oblikovala in izdelala Anka
Novak, sceno je izdelal in vo-
dil predstavo Stanko Šket,
glasbeno jo je opremil Caci
Cerjak, maske je prispevala
Marta Pelko, voditeljica pred-
stave je bila Joža Čemezel, še-
petalka pa Bojana Božič. Igra-
li so Molliera in predstavo na-
redili tako, da smeh ni bil raz-
prodan.
ŠTEFAN ŽVIŽELJ
Teifmovanje
giasbenilcov
Glasbena šola v Celju
bo v dneh od 23. do 28.
marca gostitelj 21. tek-
movanja slovenskih glas-
benikov. Letos se bodo
pomerili pianisti, godalci
in kitaristi. Sodelovala
bo večina slovenskih
glasbenih institucij, pa
tudi visoka šola - Akade-
mija za glasbo v Ljublja-
ni. Prijavljenih je 323
tekmovalcev.
Prireditelji tekmovanja
so: Zveza društev glasbe-
nih pedagogov in Skup-
nost glasbenih šol Slove-
nije ter Glasbena šola Ce-
lje, ki je tudi organizator.
Mladi glasbeniki bodo
nastopali v treh dvoranah
in drugih prostorih Glas-
bene šole. Tekmovanja
bodo od 9. do 12. ure in
od 14. do 17,30 ure, vsak
večer pa bo ob 19. uri
koncert prvonagrajencev.
Tekmovanje bo ocenjeva-
lo sedem strokovnih ko-
misij.
Uvodna slovesnost
k temu glasbenemu do-
godku v Celju bo v pone-
deljek, 23. marca ob 19.
uri. Pokrovitelja tekmo-
vanja sta Skupščina obči-
ne Celje in Sekretariat za
družbene dejavnosti.
Predsednik častnega od-
bora tekmovanja bo An-
ton Roječ, člani pa pred-
stavniki republiških in
občinskih političnih in
kulturnih institucij.
V bistvu bo to prvo dr-
žavno tekmovanje mladih
slovenskih glasbenikov in
tudi osrednja manifesta-
cija glasbenega šolstva
Slovenije v tem letu.
MP
ZAPISOVANJA
Kdo se boji
speiftakla?
Dvaindvajseti teden sloven-
ske drame v Kranju se je kon-
čal, potem, ko smo videli se-
dem reprizno uprizorjenih slo-
venskih dramskih besedil in
eno krstno predstavo izpod
peresa in pod režijskim vod-
stvom Matjaža Zupančiča, po-
tem, ko smo zvedeli, kdo je ti-
sti srečnež, ki bo bogatejši za
borih 2000 DEM, kolikor zna-
ša nagrada za najboljše slo-
vensko dramsko besedilo pre-
teklega leta in potem, ko smo
se naužili globokoumnih raz-
mišljanj nekaterih navzočih
na že kar tradicionalni okrogli
mizi o slovenski dramski
umetnosti, je padla zavesa, ki
narekuje takšno ali drugačno
inventuro. Pri tem seveda še
zdaleč ne gre za to, da bi v teh
Zapisovanjih ocenjeval ali ka-
korkoli drugače presojal posa-
mezne predstave, da bi popi-
soval dogajanje na odru, za
njim in pred njim, ampak mi
gre v prvi vrsti za to, da opozo-
rim na eno izmed »akutnih bo-
lezni« slovenskega gledališča
v začetku devetdesetih - pred
tednom dni minuli gledališki
festival v Kranju naj služi le
kot referenca, se pravi, nika-
kor ne kot predmet oziroma
objekt razmišljanju, temveč le
kot miselni okvir, v katerega je
moč vpeti problematiko slo-
venskega gledališča.
Ob pričujočem »tednu« se je
med drugim glasno manifesti-
rala zadrtost nekaterih sivih
eminenc slovenskega gledališ-
ča, pa pri tem ne gre zgolj za
bojazen in strah pred narašča-
jočim spektaklom, temveč za
golo sprenevedanje in že kar
pregovorno slovensko samoza-
dostnost, narcisoidnost in za-
vist. Že sam pogled na spored
letošnjega kranjskega srečanja
kaže vsaj na dvoje: prvič, da se
slovenska gledališča vse pre-
več rada izognejo sodelovanju
na tem festivalu in drugič, da
v programu, pa ne le v progra-
mu, v evidenci ni nobenega ne-
ins ti tucionaln ega gledališča,
da predstave npr., Dragana
Živadinova, Betonanca, Ples-
nega Teatra Ljubljana, Gleje-
ve produkcije, itd., niso niti
evidentirane, kaj šele smatra-
ne kot predstave, ki temeljijo
na avtorskem besedilu »slo-
venskega porekla«. Kot da bi
šlo za tretjerazredne avtorje,
ki v evidenco slovenskega gle-
dališča sodijo ravno toliko kot
»cilinder na Rotovnikovo gla-
vo« (N. Crnkovič). Iz salona
slovenskega gledališča pa ne
smrdi le strah pred valom ne-
institucionalcev, strah pred
spektaklom, zavist ob uspehih
doma in v tujini prej naštetih
gledaliških ustvarjalcev, pač
pa tudi vse bolj očiten genera-
cijski konflikt, ki se je vzpo-
stavil že davno pred Tednom
slovenske drame v Kranju, ki
se je formiral že vsaj takrat, ko
smo začeli glasno in odkrito
govoriti o komercialnem gle-
dališču. Skratka, konflikt, ki
je opozoril na nekompatibil-
nost dveh različnih teoretskih
pristopov do fenomena gleda-
lišča, na različno pojmovanje
slovenskega gledališča in na
različna vedenja o tem, kaj bi
gledališče naj sploh bilo, kaj
gledališče danes pravzaprav
sploh je.
Kljub vsemu se obe strani
strinjata vsaj v tem, da gleda-
lišče vsekakor mora biti, da so
potrebni festivali, da Borštni-
kovo ne zadostuje, da so prav
tako pomembni Dnevi kome-'
dije v Celju, Teden slovenske
drame v Kranju, Dnevi plesa
v Cankarjevem domu; za razli-
ko od Ministrstva za kulturo,
ki se kar ne more odločiti, ali
so ti festivali potrebni ali ne,
ali gledališče na slovenskem
sploh poirebujemo ali ne. In
oboji se strinjajo v tem, da gle-
dališče ni v krizi, da je v krizi
tisti, ki bedi nad tem gledališ-
čem: država in Ministrstvo za
kulturo.
Tako kot države se tudi gle-
dališča ne da zamenjati, zame-
njati se da ljudi, ki ju vodijo.
NACEUSKIH PlATNiH
Riff Ran
Vel. Britanija, 1990
drama
Režija: KEN LOACH
Igrajo: Emer McCourt, Robert Carlyle, Ricky Tomlinson,
Jimmy Coleman, George Moss
Najboljši evropski film leta - FELIX 1991!
Stevie se po vrnitvi iz zapora zaposli na »črno« pri
gradbeni firmi, ki obnavlja stavbe v kozmopolitski četrti
Londona, pri firmi, ki še zdaleč ne skrbi za kakšno varnost
pri delu. Po naključju sreča brezposleno dekle, ki se pre-
življa tako, da prepeva stare pop uspešnice v večinoma
tretjerazrednih gostilnah. Med njima se vname skoraj
idilična ljubezen, ki pa jo grobo prekine Steviejevo spoz-
nanje, da je ona narkomanka, narkomanija pa je razjedla
njegovo družino. In ko se še smrtno ponesreči eden izmed
njegovih kolegov na delu, se Stevie odloči za obračun in
upor zoper nehumano družbo.
KEN LOACH prvenstveno velja za avtorja, ki se loteva
problemov s socialnega roba, zanimajo ga psihična stanja
na meji med normalnostjo in norostjo, privlačijo ga sve-
tovi zapuščenih, pozabljenih in prezrtih. V film RIFF
RAFF pa je vnesel tudi humor in to prav tisti tipičen
angleški črni humor - le malokateremu režiserju uspe, da
zgradi kar zabaven film na podlagi dokaj socialne proble-
matike in kolesja droge.
RIFF RAFF je droben in lep film, ki zna izzivati s svojo
kritično naravnanostjo kakor tudi zabavati in vzbujati
smeh. To sicer ni krohot burlesk, a tudi ne militantstvo
kakšnih radikalnih političnih filmov.
Št. 11 - 19. marec 1992
Piše Tadej Ca ter
9
Z županom v Ljubljano
Celiani sreanlešolskih Izobraževalnih programov ne tlelajo
poslanci celjske občinske
skupščine so podprli zahteve,
ja celjske srednje šole obdrži-
jo vse izobraževalne progra-
pie. Odločitev republiškega
niinistrstva za šolstvo in šport,
da z racionalizacijo slovenske
srednješolske mreže v Celju
ukine izobraževalne programe
frizerstva in energetike so od-
ločno zavrnili, v teh dneh pa
bo občinska delegacija z župa-
Qom Antonom Rojcem na čelu
ministra dr. Petra Venclja po-
skušala prepričati v svoj prav.
Če Celjani s svojim obiskom
v Ljubljani ne bodo uspeli, bo-
do poslanci o srednješolski
problematiki še enkrat raz-
pravljali. Že na zadnjem
skupščinskem zasedanju pa so
pritegnili županu, ki je pouda-
ril, da usoda zdajšnje in pri-
hodnjih generacij osmošolcev
na Celjskem ne sme biti odvis-
na zgolj od obiska v Ljubljani
- v Celju bi se morali za ohra-
nitev izobraževalnih organov
potem pač odločiti sami in še
naprej šolati frizerje ter ener-
getike.
Sicer pa prizadevanja za
ohranitev vseh izobraževalnih
programov v Celju segajo
v zadnje dni januarja, ko so na
ukinjanje opozorili v aktivu
ravnateljev celjskih srednjih
šol. Že obstoječa mreža oddel-
kov prvih letnikov na Celj-
skem ne zadošča, število učen-
cev, ki zaključujejo osnovno-
šolsko šolanje, pa se bo v na-
slednjih štirih letih še poveče-
valo. V šolskem letu 92/93 (če
bo Celjanom uspelo ohraniti
vse programe) bi pri številč-
nem popolnjevanju učnih mest
generaciji osmošolcev zmanj-
kalo 7 oddelkov - kako pa bo
prihodnja leta? In kako bo
s preusmerjanjem učencev, saj
v Celju svetovalni delavci že
nekaj let ugotavljajo, da želje
osmošolcev niso skladne z raz-
pisanimi učnimi programi.
Ravnatelj celjske Gimnazije
in predsednik republiškega
Odbora za šolstvo Jože Zupan-
čič je pri tem poudaril, da je
Župan Anton Roječ je opo-
zoril, da je Republika Sloveni-
ja najprej prevzela ustanovi-
teljstvo nad vsemi srednjimi
šolami, takoj zatem pa so v mi-
nistrstvu že pripravili predlog
racionalizacije šolske mreže in
pri tem neupravičeno ukinjali
posamezne izobraževalne pro-
grame. Racionalizacija je po-
trebna - nihče pa ji ne bi opo-
rekal, če bi bila pripravljena
na strokovnih osnovah, kar
zdajšnja vsekakor ni.
s selekcioniranjem slovenskih
srednjih šol na gimnazije,
strokovne in poklicne šole,
v prihodnjih letih pričakovati
še večje pritiske. V Celju bi si
morali zato že letos prizadeva-
ti za pridobitev novih izobra-
ževalnih programov, za kar je
dovolj argumentov. Ministr-
stvo za šolstvo in šport bi mo-
ralo racionalizacijo slovenske
srednješolske mreže pripraviti
na strokovnih osnovah, zato
naj vlada še enkrat prouči raz-
pis in Celju vrne odvzete izo-
braževalne programe.
IVANA STAMEJČIČ
Soclaldemokraclla In krščanski
socialni nauk na Ponikvi
v nedeljo ob IL uri bo v dvorani Kulturnega doma
na Ponikvi javna tribuna z naslovom Socialdemokra-
cija in krščanski socialni nauk. Tribuno prirejata Ob-
činski odbor SDSS Šentjur in Iniciativni odbor KO
SDSS Ponikva, nanjo pa so povabili prof. dr. Ivana
Štuheca, enega največjih poznavalcev krščanskega so-
cialnega nauka na Slovenskem in dr. Janko Prunka,
znanega zgodovinarja in člana vodstva Socialdemo-
kratske stranke Slovenije. Poleg tega bodo na tribuni
sodelovali tudi predstavniki občinskih odborov SDS
in Mladih socialdemokratov Štajerske, Koroške in
Prekmurja.
Na javni tribuni bodo razpravljali o odnosu social-
demokracije do krščanskega socialnega nauka in vred-
notah, ki jih iz tega nauka pri svojem delovanju upo-
rabljajo socialdemokrati.
Odpadki v Unično
Laški odlagališči odpadkov
v Strenskem in Hotemežu ni-
sta urejeni za sodoben način
odlaganja, zlasti še sortiranih
odpadkov. Zato bodo v do-
glednem času obe odlagališči
zaprli ter odstranili vsa črna
odlagališča, odpadke pa bodo
začeli voziti na javno odlaga-
lišče v Unično v hrastniški ob-
čini. To je trenutno najsodob-
nejše opremljeno javno odla-
gališče v Sloveniji, ki naj bi
bilo namenjeno Zasavju in de-
lu Posavja ter zaenlo-at tudi
občini Laško.
Ob preusmeritvi odvoza od-
padkov v Unično bodo začeli
med krajani z vzgojno akcijo,
kako sortirati odpadke, da jih
bo možno koristno uporabiti
za nadaljnjo predelavo. V od-
daljenejših krajih, kjer do zdaj
ni bil organiziran odvoz od-
padkov, pa bo treba preiti na
organiziran začasen odvoz in
določiti lokacije kontejnerjev
oziroma posod za odpadke.
V akcijo bo treba vključiti tudi
Dinos in Surovino.
Pripravljen je tudi spisek
krajev od koder bodo odpadke
vozili s kontejnerji. To so Oj-
stro, Gabemo, Trojno, Dobla-
tina, Rifengozd, Mulenca,
Slivno, Kuretno, Trnovo, Se-
draž, Lokavec, Lažiše, Reka,
Grahovče, Breze, Trobni dol,
Marof in Polana.
V Laškem bodo poskusno
začeli z ločenim zbiranjem in
odvozom odpadkov v KS La-
ško in blokovnem naselju De-
bro, kar zajema 531 gospo-
dinjstev z 2849 prebivalci.
Predvidenih je 15 odjemnih
mest, na vsakem pa bodo po
štiri posode različnih barv za
različne odpadke. Ob odvozu
»pravih« odpadkov bodo ob-
časno, najmanj pa dvakrat te-
densko, poskrbeli še za odvoz
zbranih koristnih odpadnih
surovin.
TONE VRABL
Life (življenje) je še posebno zaželjeno za novo monografijo, ki
naj bi prikazovala Slovenijo z najlepše strani. Svoje mesto naj
bi dobili tudi kraji in ljudje s širšega celjskega območja.
Foto: EDI MASNEC
Najlepši posnetki Slovenije
Kakšnih tristo izbranih
posnetkov o Sloveniji bo ob-
šlo ves svet v monografiji
Slovenija, ki jo pripravlja
slovita založba Sotheby sku-
paj s Flint River Books iz
Londona in Motovunsko
skupino, v kateri je združe-
nih več kot sto založnikov iz
vsega sveta. Monografija bo
tiskana v več jezikih v izdaji
in formatu, ki bo enak izred-
no uspelim edicijam o Ame-
riki, Nemčiji, Norveški, Špa-
niji, Braziliji... turistično
razvitih državah torej, deže-
lah, ki imajo kaj pokazati in
katerim ob rob bi se rada
postavila tudi Slovenija.
Turistična zveza Slovenije
je ob tem dala pobudo in
prevzela pokroviteljstvo na-
tečaja za izbor najuspešnej-
ših, najprivlačnejših, najz-
govornejših, estetsko in iz-
vedbeno  najbolj  dognanih
posnetkov Slovenije, njenih
prebivalcev, njenih krajin,
flore in favne, eksterierov in
interierov, v vseh letnih ča-
sih. Tisti fotografi in ama-
terji, ki znajo videti Sloveni-
jo s svojimi očmi, prikazati
znane in neznane kotičke
s sončne strani Alp, imajo
torej priložnost vključiti se
v akcijo, ki bo s številnimi
razstavami fotografij pope-
strila leto turizma 1993. Di-
apozitive, ki so za tiskane
edicije najbolj primerni, bo-
do do konca aprila ocenjeva-
li na Fotografski zvezi Slo-
venije v Novi Gorici, med-
tem ko je natečaj za prvo
razstavo ob letu turizma od-
prt do 31. oktobra. Monogra-
fija Slovenija naj bi izšla že
na začetku letošnje poletne
turistične sezone.
EDI MASNEC
Prosveta rabi več
Pretekli teden so se na se-
stanku sindikata zaposlenih
v vzgoji in izobraževanju
šmarske občine pogovarjali
o materialnem položaju doma-
čega šolstva ter izvajanju ko-
lektivne pogodbe.
Glede prvega ugotavljata
tako sindikat kot občinski se-
kretariat za družbene dejav-
nosti, da denar ne zadošča za
pokritje potreb. Po trimeseč-
nem začasnem financiranju iz
občinskega proračuna lahko
porabijo 25 odstotkov lanske
realizacije. Če bi poslanci le-
tošnji občinski proračun spre-
jeli še ta mesec, bi lahko na-
menili za materialne stroške
večji znesek.
Glede izvajanja kolektivne
pogodbe pa opozarjajo, da je
izhodiščna osnova za plače že
peti mesec znižana za 20 od-
stotkov, po kolektivni pogodbi
pa bi smela biti nižja le tri
mesece. Žal pri dogovarjanju
pogosto naletijo na gluha uše-
sa ali zaprta vrata. Učitelj
z višješolsko izobrazbo ter
strokovnim izpitorft je tako za
februar, brez dodatka za mi-
nulo delo, prejel le 21 tisoč to-
larjev osnovne plače, snažilka
pa celo le 7900 tolarjev.
BJ
REKLI SO
Roman Matek, predsed-
nik Izvršnega sveta občine
Laško: »Za predsedstvo in
skupščino bom pripravil
poročilo o vseh delih, ki jih
opravljam. Sem predsed-
nik Izvršnega sveta, direk-
tor Term, član Upravnega
odbora Železarne Štore in
še kaj. Jasno pa povem, da
je moja perspektiva v po-
djetništvu, ne pa v Izvrš-
nem svetu. Tu ne mislim
delati kariere, ker nisem
takšne vrste človek. Sem
pa pripravljen svoje delo
pošteno in korektno opra-
viti do konca.«
Presenečenje v Laškem
Laščani so izdali prospekt,
v katerem so po mesecih zapi-
sane vse prireditve, ki jih na-
meravajo letos pripraviti. Go-
razd Šetina iz Pivovarne La-
ško, ki ima izredno veliko za-
slug za lep prospekt, je na
opravljeno delo ponosen in za-
gotavlja, da bo v prihodnje še
bolje.
Prospekt (zloženka) je natis-
njen v barvah, oblikoval pa ga
je mojster Miljenko Licul. Ob-
javljenih je tudi nekaj barvnih
fotografij, ki niso našle pro-
stora v lanski monografiji.
Kratko, vendar učinkovito, so
predstavljeni grad Tabor,
Zdravilišče in Pivovarna. Sa-
mo program Zdravilišča La-
ško zajema več kot petdeset
kulturnih, zabavnih in kulina^^
ričnih prireditev, tam pa imajo
tudi razstavni prostor, kjer
prirejajo razstave po progra-
mu ZKO občine Laško.
Tudi letos bodo pripravili
Grajske poletne prireditve, ki
se bodo začele 26. junija z ve-
čerom slovenskih šansonov in
končale 4. septembra z nasto-
pom kvarteta harf iz Italije.
V programu je pet prireditev.
V razstavišču Laški dvorec bo
osem razstav, na zadnji, v no-
vembru, se bo predstavil Jože
Tisnikar.
Turistično društvo pa bo od
11. do 19. julija pripravilo de-
set dni piva in cvetja. Iz pro-
spekta lahko torej ugotovimo,
da bodo v Laškem letos pri-
pravili več kot osemdeset kul-
turnih in zabavnih prireditev!
To ie podatek, ob katerem lah-
ko začnejo po drugih krajih
resno razmišljati. S svojim de-
lom na občutljivem kulturnem
V prospektu ob sliki in skici
lahko preberemo tudi nasled-
njo informacijo: »Z letošnjo
pomladjo bodo pivovarji Pivo-
varne Laške odprli galerijski
prostor z muzejsko zbirko zgo-
dovine pivovarstva in prijazen
kotiček za pokušnjo piva
v starem jedru pivovarne La-
ško.« Zanimiv objekt, pri ka-
terem ima prste vmes tudi To-
maž Kržišnik, bodo predvido-
ma odprli za prvomajske praz-
nike. Se ena zanimiva pridobi-
tev Laškega!
področju so Laščani res lahko
nmogim za vzor.
TONE VRABL
Ne morejo
domov
v času najhujše vojne vi-
hre na Hrvaškem je bilo
v šmarski občini deležnih
pomoči kar 600 beguncev,
sedaj pa jih je ostalo še 110.
Potem ko so v začetku mar-
ca ukinili zbirna centra
v Rogaški Slatini in na Bo-
ču, živijo pri družinah.
Rdeči križ pa jih s pomočjo
Karitasa oskrbuje s paketi
hrane ter občasno še z dru-
go osnovno pomočjo. Kar
104 begunci so iz krajev,
kamor se še ni mogoče vr-
niti, zato upajo v čimprejš-
nji prihod modrih čelad.
BJ
Zborovali so
v nedeljo popoldan so se člani KUD
Ljubečna zbrali na rednem občnem zbo-
ru, ki so ga pripravili v gostilni Kolar.
Pregledali so svoje dosedanje delo in si
Zastavili program za naprej. Opravljeno
delo so člani in gostje ocenili kot uspeš-
no, opozorili pa so na slab gmotni polo-
žaj, ki že vpliva na delo z mladimi.
v prihodnje si želijo vsaj ohraniti de-
javnost društva, na večje investicije
^ opremo skupin pa niti ne misUjo.
M.B.
Urbana etnologija
Muzej novejše zgodovine Celje v mese-
cu marcu organizira predavanje o pol-
pretekli in sedanji stvarnosti.
v torek, 24. marca, ob 18. uri bo
^ stranski dvorani Narodnega doma pre-
daval doktor etnoloških znanosti Slavko
'^emenšek. Naslov predavanja je Urba-
!^a etnologija - način življenja v mestnih
^1 delavskih okoljih.
Vsi, ki vas problematika zanima,
vljudno vabljeni!
Št. 11 - 19. marec 1992
10
Slovenija še ni turistični pojem
Na Celjskem vedo, kaj pomeni sodoben turizem
Je turizem res tista gospodarska de-
javnost, ki jo preveč zanemarjamo,
hkrati pa imamo polna usta besed
o tem, kako zelo pomembna je za na-
daljnji razvoj naše države? Kaj si
v tem letu sploh lahko obetamo od
turizma, saj je bila Slovenija še lani
na seznamu nevarnih držav, kar je
seveda vplivalo na manjši obisk tuj-
cev. Ni dvoma, da turizma nekateri še
vedno ne jemljejo tako kot bi ga mora-
li. Tudi o tem je tekla beseda, ko smo
se pogovarjali z ministrom za turizem
in gostinstvo, Ingom Pasem.
Ali Slovenija kot turistični pojem
sploh obstaja v E\Topi in svetu?
»Žal moram reči, da smo sedaj že
velikokrat ugotovili, da Slovenija
v turističnem smislu ne pomeni kaj
veliko. Zanjo v Evropi sploh ne vedo.
Storili smo sicer veliko, da bi se stanje
spremenilo, toda večina v svetu še
vedno zamenjuje Slovenijo s Slovaško
in Slavonijo, za evropskega gosta pa
je navsezadnje tudi čisto vseeno, kaj
Slovenija sploh je. Ljudje vedo, da je
bila tudi vojna, še vedno mislijo, da
k nam ni varno hoditi. Skratka, še
vedno se ubadamo z mnogimi težava-
mi in težko se jim bo izogniti, če ne
bomo imeli močne in udarne promo-
cije.«
Te pa, kolikor vem, še ni. Kje so
vzroki za to?
»S promocijo smo začeli že lani,
pred vojno. Žal pa zanjo nismo imeli
toliko denarja, da bi dosegli kakšne
pomemnejše efekte. Rad pa bi opozo-
ril na promocijo, ki smo jo imeli pred
dnevi v Cankarjevem domu v dogovo-
ru z Gospodarsko zbornico in vlado.
Še vedno pa je seveda problem po-
manjkanje denarja. Proračun za letoš-
nje leto še ni sprejet, turizem pa s pro-
mocijo ne more čakati do junija. Na
tujem se je treba predstaviti ta hip, pa
še to je že pozno. Moram pa reči, da
ima vlada velik posluh za turizem in
vsaj sedaj bomo sodelovali na vseh
pomembnejših sejmih in borzah. Rad
bi povedal še to, da je velika težava
v tem, ker smo zaradi lanske situacije
izpadli iz vseh pomembnejših evrop-
skih katalogov. Tudi zato smo pred
kratkim izdali nov katalog Slovenije,
s katerim se sedaj predstavljamo v tu-
jini.«
Občutek imam, da promocije pote-
kajo dokaj neusklajeno in to med mi-
nistrstvom, Gospodarsko zbornico in
Ingo Paš (v sredini): »Velik problem predstavlja neurejena infrastruktura. Tega
se očitno zaveda tudi minister Krajnc, toda kaj, ko je vreča z denarjem prazna.
Foto: NACE BIZILJ
tudi Turistično zvezo Slovenije. Dolo-
čena turistična območja se povrhu
predstavljajo še sama zase... Kaj lah-
ko poveste o tem?
»Prepričan sem, da večtimosti ni.
Republiški koncept je skupen. Turi-
stična zveza se v promocijo vključuje
kot poseben segment in to na ravni, ki
je vsebinsko ustrezna društveni orga-
nizaciji. Obalno kraška turistična
skupnost, naravna zdravilišča in de-
nimo gorenjsko alpska skupnost pa se
prav tako vključujejo v promocijsko
dejavnost, vendar je to treba jemati
kot vsebinsko dopolnitev republiške-
ga programa. Prav je, da se po svoje
predstavljajo.«
V mnogih občinah se pomena turiz-
ma še ne zavedajo dovolj. Se strinjate
s to ugotovitvijo?
»Se. Marsikje pravijo, češ, kaj hoče-
mo s to dejavnostjo, ko pa je v njej
zaposlenih le okrog 20 tisoč ljudi, ki
ustvarjajo vsega tri odstotke družbe-
nega proizvoda. Toda to je površno
branje podatkov. Slovenci vendarle
podzavestno čutimo, da je turizem na-
ša velika priložnost. Odpira nova de-
lovna mesta, kar je izredno pomemb-
no, saj je brezposelnost trenutno naj-
večji slovenski problem. V industriji
ni nobenih možnosti za odpiranje no-
vih delovnih mest. Vemo, kaj se zgodi
z delavci, če zapremo tovarno, ki ni
mednarodno konkurenčna. Če hoče
biti ta tovarna mednarodno konku-
renčna, rabi sodobno tehnologijo. Ta
spet zahteva manj delovnih mest.
V turizmu pa je prav obratno. V turiz-
mu je treba vse storitve opravljati
osebno. Nikakršen avtomatizem ne
pride v poštev. V restavraciji, ki da
nekaj nase, si ne bodo nikdar privoš-
čili, da bodo gostom pripeljali hrano
na vozičkih. Povrhu vsega odpira tu-
rizem vrsto novih delovnih mest: od
turističnih vodnikov, prevajalcev, do
učiteljev tenisa in jahanja. Splet mož-
nosti je tako velik, da se ne da vsega
našteti. Ponuja se vrsta priložnosti za
ljudi, ki imajo smisel za iniciativo.
Hkrati pa je ta dejavnsot izredno ob-
čutljiva, saj je treba ves čas biti v sti-
ku z zahtevnim gostom.«
Mislite, da je bilo v preteklosti za-
dosti storjenega na področju tovrstne-
ga izobraževanja?
»Odnos do tega v preteklosti je bil
jasno izpričan, ko smo rekli, da Slo-
venci nismo narod natakarjev. To se
nam danes zelo otepa. Vedeti moramo,
da turizem ne pomeni neke ozk^ go-
spodarske dejavnosti. Nanj je vezano
celotno gospodarstvo. Glede na to, da
imamo Slovenci mnogo naravnih da-
nosti in tradicijo bi lahko preko turiz-
ma tržili naše celotno gospodarstvo.
Kar poglejte kaj so na primer naredili
Italijani z dizajnom. Njihovi avtomo-
bili niso nič boljši kot nemški in fran-
coski, prodajajo pa jih zaradi dizajna
in to velja tudi za vrsto drugih proiz-
vodov. Podobno priložnost imamo
v turizmu tudi Slovenci. Po tem kon-
ceptu lahko turizem pomenijo tudi
proizvodi Vezenine Bled. Ne le, da je
ta tovarna v enem izmed tradicional-
nih turističnih središč, ampak bi lah-
ko proizvodni program preusmerila
na tisto, kar želijo turisti - ročna dela.
Lahko bi zaposlili ljudi na domu in
prodajali izdelke v obliki najkako-
vostnejšega izvoza.«
Toda tujci kaj malo kupujejo takšne
stvari. Imamo pač smolo, da k nam
prihajajo tisti z bolj plitvimi žepi in
vemo, kakšna je njihova izvenpenzi-
onska poraba.
»Se strinjam z vami. Tudi zato je bil
prvi cilj, ki smo ga že leta 1990 zapisa-
li v našem ministrstvu, da drastično
spremenimo strukturo gostov. Za to
pa je potrebno oblikovanje segment-
nih turističnih proizvodov. Potrebuje-
mo novo filozofijo. Potrebni so nam
individualni gosti. Poslovno se bomo
morali preorientirati in marsikje se
tega še ne zavedajo dovolj. Vse preveč
je še tudi miselnosti, da mora država
poskrbeti za pogoje, da bo vse teklo
tako kot bi moralo in je še do nedav-
nega. Ne bi sedaj govoril še o težavah
z infrastrukturo.«
V zavesti premnogih Slovencev je še
vedno prisotna miselnost, da sloven-
ski turizem predstavljajo le Portorož,
Bled, Kranjska gora, Postojna in
Ljubljana. Po drugi strani pa so prav
v celjski regiji lani dosegli sorazmerno
boljše rezultate kot na sploh v Slove-
niji in ustvarili kar petino vseh slo-
venskih nočitev. Kako vi gledate na
celjsko turistično območje?
»Bled, Portorož in Kranjska gora so
tradicionalna središča za agencijski
turizem in vsa organizacija in promo-
cija je osredotočena na to. Nisem na-
sprotnik organiziranega agencijskega
turizma, ki je v bistvu nujna osnova za
kakršen koli turizem. Vprašljiva pa je
struktura gostov. ftTo, na Celjskem se
je slovenski turizem izkazal kot naj-
kakovostnejši. Že v preteklosti ste tu
prešli na drugo filozofijo, ki je precej
bližja tržni in ki je mnogo bolj usmer-
jena k individualnemu gostu. To seve-
da velja za vaša naravna zdravilišča.
Svojo pot gre tudi marketing, ki je
povsem drugače usmerjen kot na Ble-
du in v Portorožu. To se je seveda
poznalo tudi lani, kot ste sorazmerno
uspešno prebrodili tudi najbolj kritič-
no situacijo. Vse to je dokaz pravilne
politike.«
JANEZ VEDENIK
PISMO
Z OBALI;
»Predor strahoV'
pod Portorožem
Ker je moj racajoči kratko^
hlačnik prejšnji petek odkril
nadvse zabavno reč - vihranjc
po hribu navzdol, sem torej tu-
di jaz, čeprav z manjšim nav-
dušenjem, preverjala morebit.
ne blagodejne učinke tovrstne
rekreacije.
Pa sva se kar kmalu ustavila
- pravzaprav je to prvi storil
moj najmanjši sorodnik, ma-
hajoč s svojim miniaturnim
prstkom proti prostoru, kjer bi
po mojem spominu morala sa-
mevati tabla, ki nas pouči, da
je tam avtobusno postajališče
Beli križ nad Portorožem. Ta-
bla je sicer še bila tam, vendar
je dobila družbo - pa ne že
nekaj let obljubljeno kritino,
ki bi čakajoče na lokalni avto-
bus ščitila pred burjo in zaradi
katere so si krajani že nešteto-
krat skočili v lase, temveč kai
dve simpatični baraki! Seveda
mi je moja podedovana rado-
vednost prišepnila, naj vpra-
šam po klancu navzgor sopi-
hajočo nono, kaj pomeni pri-
sotnost teh dveh objektov. Iz
poplave besed, ki so me zalile,
sem dojela, da so občinski
možje nekemu sokrajanu do-
volili postavitev tipskega kio-
ska za mini trafiko (menda so
se omenjenemu možakarju
smilili sosedje, ki so morali po
vsako znarnko v sam Porto-
rož). Ja, tudi meni ni jasno, po
kakšnem fizikalnem zakonu se
je potem tipski kiosk »spreme-
nil« v dve čisto zaresni baraki':
Najverjetneje se je skrbni kra-
jan spomnil, da ubogi sosedje
rabijo tudi repo in krompir, pa
kakšen šilšek se prav tako pri-
leze med čakanjem na av-
tobus ...
Kakorkoli, brez dvoma ima
tale domačin glavo na pravem
mestu, če pomislimo, da stoji
improvizirani mini market tik
ob glavni cesti! Pa ne mislite,
da si kdo drzne dregniti v osje
gnezdo z ugotovitvijo, da na
postajališču ni ostalo niti cen-
timeter prostora za obljublje-
no kritino - tako si lahko pri-
služi status zlobnega nevošč-
Ijivca! Dejstvo, da baraki za-
krivata razgled na morje, je po
uradni razlagi čista »estetska«
malenkost, da pa pod njima
teče kanalizacijski vod, je le
»zaudarjajoča« podrobnost...
Ker pa sem že ravno pri ka-
nalih in podobnih podzemelj-
skih zadevščinah, naj vam še
zaupam, da imamo tudi na
Obali svoj podzemni prehod,
ki so mu zaradi skrivnostne
notranjosti okoličani nadeli
ime »Predor strahov«. V koli-
kor vas bo pot zanesla v ta del
naše dežele, se boste lahko sa-
mi prepričali, da mu to ime
kar dobro pristoji. Gre namreč
za 500 m dolg predor, najkraj-
šo povezavo med Portorožem
in Strunjanom, ki so ga že
v »zlatih tihotapskih« časih
uporabljali kot bližnjico za
preseljevanje kakšnih malen-
kosti sem ter tja. Danes po-
dobnim namenom menda ne
služi več, bi pa lahko postal
tale predor tik ob morju nadv-
se privlačna turistična pot,
če... Ja, če nameravajo komu-
nalci v kratkem res položiti ti-
sti asfalt, če bi mu odvzeli ma-\
lo srhljive temačnosti, pa še\
kakšen če bi se našel...
Recimo, če bi kakšen briht-
než pri vhodu postavil tipsk
kiosk, v katerem bi prodajal
svetilke ali sveče! Morda bi se
tako naš predor strahov spre-
menil v prijazno in romantič-
no podzemeljsko sprehaja-
lišče ...
VLASTA
CAH-ŽEROVNiH
REKLI SO
Jože Jančič, predsednik
predsedstva KS Griže:
V krajevni skupnosti smo
lani naredili del kanaliza-
cije in pločnik za pešce, ve-
liko denarja pa so zahteva-
la tudi različna vzdrževal-
na dela. Letos se bomo loti-
li urejanja dela novega po-
kopališča, pri čemer smo za
dokumentacijo poskrbeli
že lani. Ta naložba nas bo
stala od 1,5 do 2 milijona
tolarjev, kar je glede na to,
da ni več krajevnega samo-
prispevka, občinski prora-
čun pa je prenizek, velik
zalogaj. Del denarja zahte-
vajo tudi vzdrževalna dela
na cestah, mostovih in po-
dobnih objektih.
T. T.
Očistimo okolje;
PE Javne naprave iz Celja
bodo tudi letos pripravile ob-
širno očiščevalno akcijo
okolja.
V Javnih napravah so pri-
pravili pogovor s predstavniki
krajevnih skupnosti, kjer bo
akcija odvoza odpadkov pote-
kala dober mesec dni. Lani so
v vsem letu opravili 1882 od-
vozov, kar je za približno 500
odvozov več, kot leta 1990. Le-
tos v dveh mesecih pa so imeli
že preko 200 odvozov. Akcija
je brezplačna in jo financira
občina iz proračuna. Pri Jav-
nih napravah zato naprošajo
ljudi, da akcijo vzamejo resno
in na ustrezna mesta, kjer bo-
do postavljeni kontejnerji, od-
ložijo vse tisto, kar ne potre-
bujejo, kar jim je v kleti v na-
poto, zunaj pa kazi okolje.
K sodelovanju lahko pova-
bijo tudi Dinos in Surovino,
kar še posebej velja za tiste
odpadke, ki lahko končajo ko-
ristneje v predelavi, kot na od-
lagališču. PE Javne naprave so
pripravile podroben program
akcije za občini Celje in Žalec.
Kje bodo kontejnerji postav-
ljeni, so prepustili posamez-
nim   krajevnim   skupnostim.
V žalski občini bodo z akcijo
začeli 24. marca na Vranskem
in Taboru ter končali 14. apri-
la v Žalcu. Podrobnejši pro-
gram za vse krajevne skupno-
sti bo objavljen v KS, možno
pa ga je dobiti še na PE Javne
naprave. Ta akcija tudi omgo-
ča, da zberete in oddate vse
odpadne stvari na ustreznih
mestih, ne pa da jih ponoči
vlačite na črna odlagališča
v gozdove ali ob potoke.
V vsaki KS bo akcija trajala
tri dni, k že določenemu števi-
lu kontejnerjev pa jih je možno
še dodati, če se bodo pokazale
potrebe.
V celjski občini bodo začeli
z akcijo 23. marca v KS Alja-
žev hrib in Pod gradom, traja-
la pa bo od 25. marca. Z akcijo
bodo končali 21. aprila v KS
Savinja in Slavko Šlander,
medtem ko bodo datum akcije
za Svetino še določili.
TONE VRABL
Varnejša cesta v Podgorje
Med poplavami je v krajevni skupnosti Letuš odneslo del
ceste v Podgorje, proti Dobrovljam, o čemer smo pred časom že
poročali. Delavci celjskega Nivoja trenutno odstranjujejo
nevarnost in utrjujejo obrežje Savinje z betonsko škarpo.
T. TAVČAR
Popravek
v članku Modrim je jezik v srcu, ki je bil objavljen v 8.
številki Novega tednika, sta se vrinili dve napaki. Zame-
njani sta bili izjavi Estele Žutič in Mojce Boltin (in ne
Baltin, kot je bilo prav tako napačno objavljeno). Za
napaki se opravičujemo.
Št. 11 - 19. marec 1992
Čiščenje obrežij
v soboto se bodo ribiči,
včlanjeni v Zvezo ribiških
družin Celje, priključili vse-
slovenski akciji čiščenja obre-
žij jezer, rek in potokov. S tem
dokazujejo svojo enotnost in
osveščenost do varstva narave,
za kar so se zavzemali vsa leta
doslej.
Celjski ribiči se bodo zbrali
ob 8. uri ob Šmartinskem jeze-
ru pri Gradu, brani ter na Bre-
zovi in pri skladišču pri ribni-
ku na Blagovni. Za reko Hudi-
njo pa bodo zbirna mesta pri
klavnici. Medvedu in na mostu
pri pokopališču v Vojniku.
F.B.
11
z rožami, a brez strategije
Krščanski tlemokrati v Celju protestirajo zoper dodeljevanje posojil za pospeševanje drobnega gospodarstva
»če je denarja malo, potem je še
bolj potrebno paziti, kako ga deli-
pio,« je bilo vodilo celjskega ob-
činskega odbora Slovenskih krš-
čanskih demokratov, ko so minuli
teden protestirali zoper delitev
jredstev za pospeševanje razvoja
drobnega gospodarstva iz občin-
skega proračuna. Občinska vlada
je podprla predlog svoje komisije
23 dodelitev 6 milijonov tolarjev
devetim od 61 prosilcev, ob tem pa
so povedali, da bo nov razpis za
dodelitev sredstev v celjski občini
objavljen aprila.
V poslanskem klubu celjskih
krščanskih demokratov so na po-
budo Ladislava Maduniča teme-
ljito proučili predlog komisije in
bili presenečeni nad njegovo vse-
bino. Opozarjajo, da komisija ni
v celoti upoštevala določil lani
septembra sprejetega pravilnika
o dodeljevanju sredstev za pospe-
ševanje drobnega gospodarstva.
Pravilnik sicer ocenjujejo kot do-
ber okvir, znotraj katerega pa bi si
morala komisija izdelati kriterije
za dodeljevanje posojil. Le-teh pa
komisija nima, kar je na seji ob-
činske vlade priznala tudi na-
mestnica predsednika komisije
Danica Doberšek.
Poslanski klub krščanskih de-
mokratov je že na sami seji vložil
zahtevo, da izvršni svet umakne
predlog komisije z dnevnega reda
zasedanja, takoj razreši komisijo
in imenuje novo, ki naj ponovno
prouči vse vloge, prispele na ko-
nec januarja objavljen razpis. No-
va komisija pa naj pri svojem delu
upošteva določila lani sprejetega
pravilnika o dodeljevanju sred-
stev, s poudarkom na programu
prestrukturiranja celjskega go-
spodarstva. Predsednik občinske
vlade Mirko Krajnc je pobudo za-
vrnil, člani izvršnega sveta pa so
z večino glasov podprli predlog
komisije.
Brez strategje ni razvoja
v pogovoru z novinarji je Ladi-
slav Madunič najbolj opozarjal na
pomanjkanje kriterijev v odloča-
nju komisije in na dejstvo, »da je
komisija, milo rečeno, čudno raz-
delila razpoložljivih 6 milijonov
tolarjev.« Tako je šel denar v raz-
voj cvetličarstva, gostilniške de-
javnosti in zvečine storitvenih de-
javnosti, ki po mnenju krščanskih
demokratov niso strateškega raz-
vojnega pomena za občino. Očita-
jo tudi to, da komisija ni preverja-
la resničnosti posameznih navedb
v vlogah za dodelitev posojil, ni
upoštevala rentabilnosti naložb in
njihovega ekonomskega učinka na
domačem ter na tujih trgih. Komi-
sija tudi ni upoštevala vplivov na-
ložb na ekologijo, odpiranja no-
vih, produktivnih delovnih mest
in trdnih zagotovil za redno proiz-
vodnjo. Člani komisije so vsem
devetim izbranim prosilcem raz-
delili enak delež zaprošenih sred-
stev.
Iz tega je moč sklepati, da člani
komisije niso sposobni razlikovati
kakovosti rn tehtnosti posameznih
programov. Komisiji se tudi ni
zdelo vredno poiskati dodatne in-
formacije pri vlogah, ki bi jih mo-
rali oceniti za razvojno gledano
zelo pomembne za Celje. Odločili
pa so se za sistem uravnilovke in
po tej logiki je dobila največ de-
narja, kar petino, Helena Novak
za razvoj cvetličarstva. Občini, ki
se šteje v prizadevanjih za razvoj
drobnega gospodarstva za zelo
uspešno, saj je v republiki na dru-
gem mestu takoj za Ljubljano, to
gotovo ne bi smelo biti v ponos.
Razsodnilc na pamet?
v poslanskem klubu krščanskih
demokratov so opozorili tudi na
nekatere nelogičnosti v dodeljeva-
nju posojil za razvoj drobnega go-
spodarstva. Tako dobi del posojila
za naložbo, vredno skoraj 810 ti-
soč nemških mark prosilec (Scan-
Delo komisije za dodeljevanje po-
sojil za pospeševanje razvoja drob-
nega gospodarstva v celjski občini je
Ladislav Madunič, lastnik podjetja
Prel, proučeval zaradi tega, ker je
tudi sam zaprosil za dodelitev poso-
jila. Vendar pa magister elektronike,-
zadnja leta pa uspešen poslovTiež
v tujini, tega ni počel iz maščevalno-
sti, saj v naslednjih dneh v lastnem
aranžmanu zaključuje naložbo
v dolgoročno izvozno naravnan po-
sel. »Gre mi za to, da se v Celju ne bo
več delalo škode,« pravi Madunič.
studio), ki je v letu 1990 zabeležil
približno 100 tisoč mark prihod-
ka. »Banka mu posojila prav goto-
vo ne bi odobrila,« je dejal Ma-
dunič.
Brusilstvo Feliks dobi denar za
generalno popravilo stroja za plo-
skovno brušenje grafičnih nožev,
investicija pa odpira dve novi de-
lovni mesti. A glede na razširitev
brusilske dejavnosti v centru me-
sta mora prosilec najprej dostaviti
soglasje za spremembo namemb-
nosti garaže v poslovni prostor. Še
bolj na začetku naložbe in daleč
od tega, da bi začelo ustvarjati
dohodek pa je podjetje Al-comer-
ce, ki je šele v fazi pridobivanja
soglasij za lokacijsko dokumenta-
cijo izgradnje avtokleparske in li-
čarske delavnice.
Pri drugih prosilcih so v poslan-
skem klubu krščanskih demokra-
tov opozorili, da bi lahko denar za
razvoj svojih dejavnosti dobili na
drugačne načine. Uspešen obrtnik
(Stane Razgoršek) denimo z grad-
benim posojilom, če mu v maju
poteče najemna pogodba za po-
slovni prostor in želi zdaj rešiti
vprašanje poslovnih prostorov.
O vsem tem bodo krščanski de-
mokrati sprožili razpravo tudi
v občinski skupščini. Na seji iz-
vršnega sveta so zahtevali razreši-
tev komisije zaradi tega, ker je za
april napovedan nov razpis, Ladi-
slav.Madunič pa je ob tem dejal,
da bi morali v občini preprečiti
škodo zaradi neprimernega dode-
ljevanja posojil vsaj za vnaprej.
IVANA STAMEJČIČ
Obveznice
v zdravstvo
Predsednik Odbora za
modernizacijo celjske
bolnišnice in celjski pre-
mier Mirko Krajnc po-
tidarja, da je potrebno
čimprej najti možnosti za
dokončanje modernizaci-
je in izgradnje bolnišnič-
nega objekta. Le-te pa so
' v Celju skoraj povsem iz-
črpane.
Ugotavljanje, ali so j
v Celju pred več kot 10
leti, ko se je modernizaci-
ja bolnišnice začela, pro-
jekt zastavili prerazkoš-
no, je zdaj povsem odveč.
Dejstvo, da je od načrto-
vanih 24 tisoč kvadratnih
metrov bolnišničnih po-
vršin dokončno urejena le
slaba šestina. ostaja.
Z njim pa po Krajnčevih
ocenah tudi približno 10
milijonov nemških mark
mrtvega kapitala, vlože-
nega v zidove nove bol-
nišnice. Skupaj z republi-
ko je potrebno čimprej
poiskati poti, kako akti-
virati ta mrtev kapital.
Družbeni dogovor
o modernizaciji celjske
bolnišnice, v katerem so
sodelovale sosednje obči-
ne, je usahnil lani, letos
se v Celju izteka občinski
samoprispevek, s katerim
občani namenjajo en od-
stotek svojega zaslužka
za izgradnjo bolnišnice.
Kaj več je v Celju težko še
narediti. V Odboru za
modernizacijo po bese-
dah predsednika Krajnca
vidijo eno od možnosti
v razpisu obveznic
v skupni vrednosti 20 mi-
lijonov nemških mark. Za
to pa je potrebna garan-
cija Republike Slovenije.
Dr. Božidar Voljč je
v Celju obljubil, da bodo
v ministrstvu za zdrav-
stvo, družino in socialno
Varstvo takšno pobudo
podprli, vendar po njego-
vem to ne bo dovolj. Zato
je tudi pozval poslance
v republiški skupščini,
iiaj problematiko izgrad-
nje celjske bolnišnice
čimprej sprožijo tudi
v skupščinskih klopeh.
IS
Močno zdravstvo je lahko zdravilo
Novo zdravstveno zakonodajo bomo v Sloveniji uvajali postopoma
V Sloveniji je s 1. marcem
začela veljati nova zdrav-
stvena zakonodaja, v zad-
njem tednu pa so se v regijah
vrstila posvetovanja zdrav-
stvenih delavcev na to temo.
V Celju so srečanje z mini-
strom za zdravstvo, družino
in socialno varstvo dr. Boži-
darjem Voljčem, ki so se ga
udeležili tudi predstavniki
občin in poslanci v republi-
ški skupščini, pripravili mi-
nuli petek.
Minister dr. Voljč je po-
drobneje' predstavil novosti,
ki jih prinaša spremenjena
zdravstvena zakonodaja in
poudaril, da bodo v sloven-
skem zdravstvu poslej tri
ključne institucije - ob mini-
strstvu še 1. marca ustanov-
ljen Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije in
Zdravniška zbornica, ki jo
bodo uradno ustanovili 28.
marca. Spremembe v zdrav-
stvu bodo uvajali postopo-
ma. Zaenkrat še vedno velja-
jo stari normativi in stan-
dardi, zvišala pa se je pri-
spevna stopnja za zdravstvo.
V republiški skupščini je
bilo prav okoli tega največ
V Sloveniji je trenutno 200
zdravnikov brez zaposlitve.
Večina je mladih, zato je izgu-
ba njihovega znanja še toliko
bolj boleča, meni dr. Voljč, ki
pričakuje takšne razmere še
tudi v nekaj prihodnjih letih.
Medicinska fakulteta namreč
dobiva denar glede na število
vpisanih študentov, zato se
o številu učnih mest ni pri-
pravljena niti pogovarjati.
Drugače pa je z medicinskimi
(in še posebej višjimi) sestra-
mi, zato v ministrstvu tudi
vztrajajo, da mreža srednjih
zdravstvenih šol ostane v Slo-
veniji čimbolj razpredena.
hude krvi, saj so poslanci
opozarjali, da gre za izbolj-
šanje položaja na račun vse
bolj   izčrpanega  gospodar-
stva. Minister dr. Voljč meni
drugače - ob dejstvu, da se
v zdravstvu obrača kar 20 do
25 odstotkov vsega sloven-
skega denarja, je prepričan,
da krepitev zdravstva lahko
pomeni tudi nov zagon za ce-
lotno gospodarstvo.
Zdravstvu se - čeprav na-
tančni izračuni še niso znani
- v prihodnje obetajo nekoli-
ko boljši časi, kdo bo kril
izgube za nazaj, pa še ni zna-
Slovensko zdravstvo v pri-
merja\i z Evropo ni predimen-
zionirano - tisto, kar ga naj-
bolj tepe, je neizkoriščenost
opreme in tehnologije.
V zdravstvu bo tako treba po
besedah dr. Voljča razmišljati
o drugačni, preudarnejši orga-
nizaciji dela.
no. Prav tako bo potrebno še
kar precej truda, da bomo
v Sloveniji našli vire za do-
datno financiranje odprtih
naložb v zdravstvu.
Tisto, kar Celjane ob mo-
dernizaciji bolnišnice in do-
končanju naložb v osnovnem
zdravstvu v Radečah in Ro-
gatcu, najbolj pesti, pa je
prav gotovo sanacija razmer
po poplavi iz novembra 90.
Celjska bolnišnica naj bi le-
tos dobila (in minister je to
potrdil) 200 milijonov tolar-
jev, doslej pa je v Celje pri-
curljalo le 15 milijonov to-
larjev. Po ministrovih zago-
tovilih bo celjska bolnišnica
tudi v prihodnje ostala tretja
največja v Sloveniji, čeprav
je zdravstvene delavce zara-
di nesaniranih razmer v ne-
katerih vitalnih delih bolniš-
nice (transfuzija, sterilizaci-
ja) strah, da bi jo nižje kate-
gorizirali.
IVANA STAMEJČIČ
MLADA INICIATIVA
PRI SDZ-NARODNI
DEMOKRATSKI STRANKI
Občinski odbor Celje
prireja
javno tribuno na temo:
ŽENSKA IN POLITIKA,
ki bo v ponedeljek, 23. marca 1992 ob 18. uri v veliki
dvorani Narodnega doma
Sodelujejo:
- dr. Maca JOGAN, profesorica na SDV,
- dr. Manca KOŠ[R, profesorica na SDV,
- mag. Alenka ŽAGAR-SLANA, predsednica sveta
SDZ-NDS
- Ervin A. SchvvarztbartI, poslanec v Republiški Skupš-
čini
- Mešani pevski zbor »Kovinotehna«
- KUD »Zarja« Trnovlje
- Glasbenik Aleš Hribršek (Sintysizer)
Moderator: Peter Volasko, predsednik MLIN
- Voditelj - Jelko Vidmar
Vliudno vabljeni!
Št. 11 - 19. marec 1992
112
Neumnost je neizmerna
Sonja Lokan »Organizaciie se vse prepočasi učijo novilt časov!«
Kdo ve koliko časa bo v zavesti
Slovencev še ostal v spominu tisti
znameniti prizor, ko je naša delega-
cija zapustila zasedanje jugoslovan-
skega Centralnega komiteja Zveze
komunistov? Med delegati je bila tu-
di Sonja Lokar, ki so ji po licih pol-
zele solze.
Kako gleda danes na te dogodke
članica predsedstva SDP in poslan-
ka v republiški skupščini? Kako se
lahko danes ženska znajde v sloven-
ski politiki... O tem smo se pred
kratkim pogovarjali z Lokarjevo,
potem ko je bila gostja večera v ob-
činski matični knjižnici v Žalcu.
Verjetno še danes marsikdaj vidite
video posnetek iz Beograda. Kako se
počutite, ko se gledate?
Ta prizor me vedno znova pretre-
se. Zato, ker se spomnim, da je ta-
krat ZKJ, organizacija, v kateri sem
tudi sama dolga leta delala, zaigrala
zadnjo zgodovinsko priložnost, da bi
se kriza v Jugoslaviji rešila po mirni
poti, da ne bi bilo prelivanja krvi in
da bi mogoče lahko še ohranila pri
življenju tisto, kar je bilo v nekdanji
skupnosti še vendarle dobro. Kas-
nejši dogodki so pokazali, da so bile
moje solze upravičene. Človeška ne-
umnost je neizmerna, organizacije
pa se zelo slabo učijo. Posameznik se
sicer še lahko kaj nauči, za organi-
zacije pa sem izgubila vsakršno
upanje.
Vam je torej žal nekdanjih časov,
nekdanje Zveze komunistov? Skoraj
povsod po svetu se je čas komuni-
stičnih partij iztekel...
Ne žalujem za Zvezo komunistov,
kakršna je bila zadnja leta. Žalujem
za njeno nesposobnostjo transfor-
macije, neusposobnostjo, da bi po-
speševala nastajajoče demokratične
procese v Jugoslaviji. Namesto, da
bi jih pospeševala, jih je celo zavira-
la. V precejšnji meri je odgovorna za
vojno v Sloveniji, za vojno na Hrva-
škem inskdo ve, kaj bo še v Bosni in
Hercegovini, pa morda v Sandžaku
in na Kosovem in morda na vsem
Balkanu. To, kar se je zgodilo zaradi
fijene zgodovinske nesposobnosti, je
tragično. Ne obžalujem, da je pro-
padla neka organizacija, pač pa to,
da ni bila sposobna ubrati prave po-
ti v nekem di-amatičnem in usodnem
trenutku. Po drugi strani pa sem
srečna, da se je vsaj v enem njenem
delu, torej v ZKS ta transformacija
v veliki meri posrečila.
Na račun dela bivših komunistov
letijo številni učitki. Kako gledate
na te stvari?
Ne gre toliko za očitke kot prepro^
sto za analitično primerjanje, kakš-
ne so bile možne drugačne izbire.
V zgodovini ni bilo nikoli tako, da bi
bil možen samo en izhod. Vsako si-
tuacijo je mogoče presoditi in če že
ne maksimalno dobro, potem izbrati
vsaj manjše zlo. Ravnanje ZKS v ce-
lotnem obdobju po letu 1980, še po-
sebej pa po letu 1986, je bilo ravna-
nje neke organizacije, ki se zaveda
svoje družbene odgovornosti in da je
bila predolgo edina politična sila na
prizorišču. Skušala je pomagati
družbi, da bi se iz neke nenormalne
politične strukture prelevila v tisto,
kar je popolnoma vsakdanje v do-
bršnem delu zahodne Evrope. ZKS
je to skušala uveljaviti v celotni
ZKJ, ki pa je ni razumela in posledi-
ce so tu.
Ko sem se pred kratkim pogovar-
jal s Spomenko Hribar, je dejala, da
bo morala sedanja SDP razčistiti še
mnogo stvari iz preteklosti. Kaj bi
bilo to?
Ne vem, če gospa Spomenka Hri-
bar pozna naše programske doku-
mente. V programskem smislu smo
se iz revolucionarne spremenili v re-
formistično organizacijo, se pravi iz
komunistične v socialdemokratsko
stranko. To zadeva vse točke pro-
grama. Tudi ideološke in s tem
v zvezi odnos do vernikov. Kakšen je
naš odnos do preteklosti, smo že jas-
no pokazali, ko smo zavestno in pro-
stovoljno prišli na prve strankarske
volitve v Sloveniji in se pustili izme-
riti, koliko štejemo v volilnem tele-
su. Boljšega dokaza, da smo opravili
s preteklostjo, kot je ta, ne morem
najti. Mislim pa, da bi lahko stranka
več kot doslej storila za to, da bi se
krivice, ki so bile storjene v prete-
»Napačna je tista razvojna strategija, ki meni, da so ženske
zgolj za dom in rojevanje otrok in tista, ki si prizadeva za
nagrajevanje materinstva. Ob vsem tem pa nenehno naraš-
čajo cene prehrane, obleke, varstva v vrtcih.«
klosti, hitreje popravljale. Morda
smo imeli premalo zakonodajne po-
bude. Zanimivo pa bi bilo pogledati
tudi to, kdo so ljudje, ki so danes
v naši stranki. Mislim, da ni starej-
šega od 50 let, poprečna starost pa se
giblje med 40 in 45 leti. Govoriti
o nas, da se moramo posloviti s svojo
mračno preteklostjo, je malce
smešno.
Kakšna je po Vašem razlika med
likom komunista in sedanjim čla-
nom SDP? S tem v zvezi bi morda
lahko povedali tudi kaj o očišče-
vanju.
ZKS je bila stranka na oblasti,
dodatno olajševalno okoliščino, kar
zadeva moralo njenih članov, pa je
imela še v tem, da je bila edina
stranka v družbi. V taki stranki se
»S poročanjem iz slovenske skupščine nisem najbolj zado-
voljna. Novinarji bi morali povedati, kdo je bil za kakšen
zakon in kdo je glasoval proti. Ljudje bi potem lahko preso-
dili kakovost dela posameznega poslanca ali stranke. Tako
pa po krivici leti odgovornost za ponesrečene zadeve prav na
vse poslance.«
navadno združujejo ljudje treh vrst:
verniki, ki verjamejo v velike ideale
te stranke in voditelje, karieristi, ki
pač nimajo druge izbire oziroma
stranke, preko katere bi lahko hitro
in temeljito napravili svojo kariero
in ustvarjalni ljudje. Ko stranka pa-
de z oblasti ali z nje sestopi ali pa jo
volitve naredijo za stranko v opozi-
ciji in če vse kaže na to, da bo opozi-
cionalno življenje trajalo dlje časa,
potem se zgodijo povsem normalne
stvari. Verniki se razočarajo, ugoto-
vijo, da so verjeli v napačne ideale
ali ljudi ali pa v oboje in se umakne-
jo iz politike. Karieristi zamenjajo
stranke in najbolj spretni pridejo
v vrhove drugih strank, malo manj
spretni se potuhnejo in čakajo, da
vihar mine. Ustvarjalni ljudje, zlasti
če so zelo trmasti, pa iz novega polo-
žaja vlečejo konsekvence in se pri-
pravljajo na najboljše čase. V naši
stranki so ostali ustvarjalni in trma-
sti ljudje.
Kako se počutite kot poslanka
v slovenski skupščini?
Dostikrat izredno slabo. Ne zato,
ker bi ljudje o kakšni stvari različno
mislili, pač pa zato, ker se ne upošte-
vajo argumenti znanja. Večina lahko
sprejme kakšen zakon, za katerega
še tako preprost človek ve, da bo
prinesel družbeno škodo. Večina ga
noče spremeniti niti potem, ko po-
stane jasno, da je res tako, ko so
posledice že tu. Od večstrankarske-
ga sistema sem si obetala zelo odprt
boj mnenj, jasno argumentiranje in
veliko kontrolo, ki naj bi jo opozicija
izvajala nad vlado in večino
v skupščini. Izkazalo pa se je, da
smo dobili le prvi del, torej veliko
raznolikost mnenj, odločanje na os-
novi argumenta moči, kontrola, ki jo
izvajamo, pa ne daje povratnih re-
zultatov. Napake, kakršne pri nas
počenjajo nekateri ministri, so dru-
god skorajda nepojmljive. Vlada, ki
je napravila takšno škodo gospodar-
stvu, bi morala pasti že včeraj, ne
pojutrišnjem. Politična kultura še ni
dosegla tiste stopnje, ki bo državlja-
nom pomenila garancijo, da bodo ži-
veli najmanj slabega od vseh slabih
političnih sistemov. To je bistvo več-
strankarskega sistema, kajti dobrih,
boljših in najboljših variant ni.
Večkrat ste že dejali, da v Sloveni-
ji ni prave levice...
V Sloveniji so pojmi zelo različni.
Če kdo reče, da je na levici, potem
nekateri takoj mislijo, da se je opre-
delil za revolucionarnost, teorijo
enakih želodcev, za družbeno lastni-
no in integralno samoupravljanje.
V Evropi pa je pojem levice nekaj
drugega. To, da si sicer za tržno go-
spodarstvo, vendar za njegove ome-
jitve. Tudi sama si želim samou-
pravljaje na lokalni ravni, pravice
potrošnikov, soupravljanje delav-
cev, participacijo ljudi pri opravlja-
nju javnih zadev, pravico do različ-
nosti, lastnega stila življenja, zaščito
pravic raznovrstnih manjšin, enake
možnosti za uveljavljanje obeh spo-
lov in to, da ne bi zadušili ustvarjal-
nosti otrok in mladine. V evropskem
merilu so to stvari, ki ločujejo levico
od desnice. V Sloveniji pa ni nobene
stranke s skrajno levim programom.
Vrsta strank je, ki se opredeljujejo
za socialno demokratski program.
Med njimi smo prenovitelji, sociali-
sti in denimo po programu, žal pa ne
po ravnanju Pučnikovi socialni de-
mokrati. Velika gneča je v centru, ki
močno poudarja liberame vrednote,
kot so svoboda govora, tiska in vero-
izpovedi. No, te stvari so tudi del
socialdemokratskega programa,
vendar je nekoliko drugačen vrstni
red. Center postavlja na prvo mesto
liberalne vrednote in veliko svobodo
kapitala, levica pa ekonomske pra-
vice ljudi. Desnica pa poudarja tra-
dicije domovinskosti, na prvem me-
stu je močna avtoritativna vlada in
oblast, ki zahteva disciplinirano in
pridno ljudstvo, ki skromno dela ti-
sto, kar mora narediti.
V kolikšni meri je lahko politika
posel?
V tolikšni kot je posel voziti for-
mulo ena. Verjamem, da se lahko
v formuli ena dobro zasluži, vendar
mora imeti človek za to srce, pogum
in talent. Nekaj podobnega je s poli-
tiko. Ne verjamem pa v kramarstvo
v politiki. Potem to ni več politika,
pač pa politikanstvo.
Kako je danes z ženskami v poli-
tiki?
Žensk je v politiki premalo in bi-
stveno manj jih je, kot jih je bilo
nekoč. O ženskah, ki so poslanke
v skupščini, lahko mislimo karkoli
hočemo, toda šle so skozi vse volilne
programe in bile izvoljene na voli-
tvah. Skratka, preizkusile so se
v vsem, čemur pravimo volčja in tr-
da politika. Večstrankarski sistem
pa je prav to. Preživele so vse to in se
obdržale v politiki. Drugo, kar velja
omeniti pa je, da gre za politiko, ki
je v pretežni meri moška. Značilna
past te politike je, da se ne more
spremeniti, če v njej ni več žensk.
Kako bomo premagale to past? Za
začetek bi bilo dobro, če bi si vse
stranke v Sloveniji v svoje predvoUl.
ne programe zapisale tudi odnos de
tega vprašanja oziroma, kako si bo.
do prizadevale, da bi ženske enako,
pravno vstopile v politiko.
Pri tem pa seveda ne mislite m
popolno enakost?
V najbolj grobem in banalnen
primeru sploh ne pričakujem, da b
bila oba spola enaka. Kar ni možno
pač ni možno in dobro je, da st;
spola različna. Njuna različnost p;
mora postati element kakovosti pr
odločanju. Kadar so ženske enako
pravno množično udeležene pr
sprejemanju političnih odločitev, S(
sprejemajo kakovostno drugačni
odločitve. Lep primer za to je bil(
glasovanje v skupščini ob sprejema
nju znamenitega 55. člena, ki govor
o pravici žensk do splava. 32 po
slank nas je v skupščini, o mnogil
stvareh razmišljamo drugače oziro
ma zelo različno, tokrat pa smo sto
pile skupaj in rekle gospodom, d
gre za tako neposredno stvar, ki za
»Nikdar se nisem trudila, da bi bila najlepše oblečena Slo
venka, trudila pa si nisem tudi za to, da bi imela imidi
kakršnega imam sedaj. No, kar je, pač je in kot vse kaže, tud
sedanjega imidža ne bom mogla spremeniti.« i
deva ženske in da je treba upoštevat
naše mnenje. Če bi nas bilo v skupš
čini od 240 poslancev 100 žensk, b
lahko to vprašanje uredili že v pred
hodnih diskusijah.
Kako si lahko mati privošči poli
tično delo?
Saj si ga sploh ne more, razen č
nista izpolnjena dva zelo redko dan,
pogoja: emancipiran mož in domač
pomoč. Jaz sem imela srečo, da ser
dobila oboje. Imam moža, ki mi sto;
ob strani in moževo mamo, ki je pri
pravljena podpirati vse štiri vogaZ«
v domu. Veliko žensk, ki niso imel
takšne sreče, se je moralo odločit
med družino in politiko.
Torej imajo moški nekako boljši
pogoje za uspeh?
Se vedno živimo v takšni družbi
kjer je samoumevno, da mora bit
žena ob štirih popoldne doma, d;
mora biti doma ob bolnem otroku
Če mož zaradi tega ne bi prišel m
delo, bi naletel na nerazumevanji
tudi pri ženskah. Skratka, še vedm
je preveč samoumevno, da je skrb z:
vzgojo, za gospodinjstvo, boln
v družini in drugo, stvar žensk. Do
kler se to ne bo spremenilo, ne bod'
enakopravnosti spolov prinesle š
tako velike revolucije v siceršnjer
družbenem življenju in politiki.
JANEZ VEDENIf
Foto: NACE BIZIL
PRIREDITVE
v osrednji knjižnici v Celju, si lahko do 20. aprila
ogledate razstavo Makedonsko slovstvo v slovenšči-
ni, ob ikonah slikarja Goceta Kalajdžiskega.
v galeriji Mozaik v Celju si lahko ogledate likovna
dela akademske slikarke Dore Plestenjak in akadem-
skega slikarja Domna Slane.
V osnovni šoli Kompole nad Štorami bo v torek, 24.
marca, ob 16. uri 18. repriza komedije Cveta Golarja
Vdova Rošlinka, v izvedbi gledališke skupine Pivo-
varne Laško.
V avli hotela Dobrna bo v sredo, 25. marca, ob
19.30, koncert Celjskega okteta, pod vodstvom Pra-
nja Bobinaca.
V kulturnem domu v Mozirju bo v soboto, 21.
marca, ob 19. uri, gledališka skupina Gasilskega
društva Ljubno ob Savinji, uprizorila komedijo
v treh dejanjih z naslovom Našli so se. Komedijo sta
režirali Zvonka Kladnik in Meta Marovt.
V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo jutri,
v petek, 20. marca, ob 19.30, koncert Celjskega okte-
ta, pod vodstvom Franja Bohinca.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo
jutri, v petek, 20. marca, ob 18. uri odprli razstavo
Svečnikov in sveč, Aleksandra Kovača in Ilirije
Light (v foyerju). V četrtek, 26. marca, ob 19.30, pa
bo predpremiera igre Viktor ali otroci na oblasti,
avtorja Rogerja Vitraca, v režiji Francija Križaja.
V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate raz-
stavo kiparskih del Rene Rusijan.
V kinodvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 24.
marca, ob 18. uri, koncert otroških in mladinskih
pevskih zborov Rogaške Slatine.
V dvorani Glasbene šole v Velenju, bo danes, v če-
trtek, 19. marca, ob 19.30, koncert pianistke Dubrav-
ke Tomšič za glasbeni abonma in izven.
V Domu kulture v Šmartnem ob Paki bo v sredo,
25. marca, ob 18. uri prireditev ob Materinskem
domu z naslovom Njena podoba. Sodelovali bodo:
Otroški pevski zbor in Oktet iz Šmartnega ob Paki,
gledališče pod kozolcem, šaleške predice in Jože Ro-
bida, ki bo program povezoval.
V Gasilskem domu v Drešinji vasi pri Petrovčah,
bo v soboto, 21. marca, ob 18.30, gledališka skupina
Pivovarne Laško uprizorila komedijo Cveta Golarja
Vdova Rošlinka, ki jo je režirala Ljerka Belak.
V prostorih Krajevne skupnosti Vitanje razstavlja
likovna dela Vojko Kumer iz Oplotnice.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v sobo-
to, 21. marca, ob 20. uri, koncert Celjskega okteta,
pod vodstvom Franja Bobinaca.
Na Tomšičevem trgu v Celju bo v počastitev 130.
letnice narodne čitalnice danes, v četrtek, 19. marca,
ob 17. uri, promenadni koncert in parada KUD Lju-
bečna, pod vodstvom Janeza Šabca z mažoretno sku-
pino, ki jo vodi Majda Marguč. V Narodnem domu pa
bo ob 18. uri proslava krajevnega praznika z naslo-
vom Večer v čitalnici, kjer bodo nastopili: Borut
Alujevič, komorni moški zbor Celje, gledališče pod
kozolcem Šmartno ob Paki z igro Županova Micka,
recitatorka Karmen Magyaer ter celjska folklorna
skupina.
Št. 11 - 19. marec 1992
13
Enotni slovensifi slavčld
po izidu kasete »Pozdrav
2 morja« ob 20. izletu 100
|(tnečkih žensk na morje smo
pripravili srečanje vseh, ki
s svojimi skladbami sodelu-
jejo na njej. Povabili smo jih
v Celje in prišli so prav vsi, iz
nekaterih ansamblov celo
več članov. Tako so še enkrat
potrdili znano geslo, da je
glasba kovač prijateljstva.
Zbrali so se vsi člani okte-
ta Studenček, trio Vikija
Ašiča st. ter predstavniki
vseh ostalih skupin: Niku
Zajcu se je pridružil Ludvik
Kos, Viliju Ograjenšku, vodji
Veselih hmeljarjev, klarine-
tist Fonzi Lesjak, sami pa so
bili Miro Kline, Alfi Nipič,
Vito Muženič in Mirko Po-
lutnik (Celjski instrumental-
ni kvintet). Srečanja so se
udeležili tudi trije člani Ma-
rele Intemacional s harmo-
nikarjem Dušanom Drobni-
čem ter predstavnika sne-
malnega studia in založbe
Zlati zvoki Igor Podpečan in
Branko Jahn, ki sta tudi pri-
pravila vse potrebno za ka-
seto, ki smo jo založili in iz-
dali pri NT-RC. Gostom smo
najprej razkazali radijske
prostore, nato pa smo se od-
pravili na klepet v gostišče
Spital.
Vsi sodelujoči na kaseti so
bili naši gostje na dosedanjih
izletih, skrbeli so zlasti za
veselo razpoloženje na ve-
černih družabnih priredi-
tvah. Svojo pripadnost naši
hiši so potrdili tudi tako, da
V prijateljskem, sproščenem pogovoru, je skupina veselih glasbenikov krenila proti Špitalu (od
desne) Miro Kline, Alfi Nipič, Ludvik Kos, Dušan Drobnič, Toni Mohor, Igor Podpečan, Vito
Muženič in Niko Zaje.
so se odpovedali vsem hono-
rarjem za kaseto »Pozdrav
z morja«, ki jo ljudje že spre-
jemajo za svojo. Izredno sta
se izkazala tudi slikarja
Srečko Škoberne in Niko Ig-
njatič, saj sta vsem sodelujo-
čim na kaseti podarila svoja
originalna slikarska dela.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Zlata Prislana iz Ločice
Med maloštevilne zakonce, ki so dočakali zlati jubilej, sta se
v soboto uvrstila Marija in Pavel Prislan iz Ločice pri Polzeli.
Obred zlate poroke je v polzelski farni cerkvi opravil domači
župnik Jože Kovačec.
Zakonca Prislan živita na manjši kmetiji. Marija je izučena
šivilja, Pavel kolar. V mlajših letih je bil znan izdelovalec smuči.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok, danes pa je v družini še
deset vnukov in dva pravnuka.
T. TAVČAR
Čestitlce za praznile
v krajevni skupnosti Griže ohranjajo lepo navado, da ob
rojstnih dnevih obiščejo vse krajane in krajanke, starejše od 90
let. Prejšnji teden je praznovala 93. rojstni dan Julijana Kolo-
bar. Šopek cvetja sta ji izročila Jože Jančič in Cvetka Kneževič
(na fotografiji), obiskal pa jo je tudi Ignac Mastnak. Poleg
Julijane Kolobar so predstavniki krajevne skupnosti obiskali še
l^arijo Veber, ki bo avgusta praznovala 94. rojstni dan. S cvet-
jem so ji zaželeli vse lepo ob 8. marcu.
T. TAVČAR
Letos telefon
v sredo, 25. marca, bodo de-
lavci celjskega PTT podjetja
začeli polagati telefonsko
omrežje na Ljubečni. To bo
največja letošnja investicija
v krajevni skupnosti, obenem
pa tudi ena izmed najbolj pri-
čakovanih. Krajani si namreč
že več kot dvajset let prizade-
vajo razširiti telefonsko
omrežje. Z novim omrežjem bo
PTT končno povezala naselje
v krajevni skupnosti Ljubečna
in del naselij v KS Škof j a vas.
Trnovlje in Vojnik. Za to bodo
postavili tudi novo avtomat-
sko telefonsko centralo na
Ljubečni. Prostor zanjo so že
uredili v gasilskem domu.
Na novo centralo, ki naj bi
po pogodbi začela delovati ko-
nec leta, bo vezanih 339 novih
naročnikov in vsi stari. Novi
naročniki morajo prispevati
tolarsko vrednost 1900 DEM.
Dela bodo začeli v naselju
Bovše v KS Vojnik.
M. B.
Sami sestavljajo avtomobile
Gasilska organizacija se je znašla v težavah, saj ji na vseh
koncih in krajih primanjkuje denarja. Ker pa so gasilci iznajd-
ljivi ljudje, marsikaj postorijo sami s prostovoljnim delom.
V celjski občinski gasilski zvezi trenutno sestavljajo tri nove
avtomobile, ki bodo narejeni do poletja. Podvozje so kupili
doma, opremo dobili iz Nemčije, montažo pa bodo opravili
sami. Tako sestavljena orodna vozila bodo dobila gasilska dru-
štva v Tmovljah, na Dobrni in Ostrožnem. V mariborskem
Tamu pa montirajo gasilsko cisterno, ki jo bo dobilo gasilsko
društvo Lokrovec - Dobrova kot zamenjavo za vozilo, ki so ga
pred meseci podarili pobratenemu gasUskemu društvu v Sisku.
TV
Gasilska trojka v Revah
v Rovah pod Črešnico je gasilsko društvo Frankolovo ustano-
vilo gasilsko trojko. Zaselek Rove je namreč precej oddaljen od
gasilskih društev Vojnik in Frankolovo, z gasilsko trojko pa
bodo krajani lažje in hitreje ukrepali v primeru požara ali druge
naravne katastrofe. Po ustanovitvi trojke in po vaji so imeh
frankolovski gasilci še občni zbor, s katerim so proslavili 45-
letnico društva.
TV
PLANINSKI IKOTIČEK
Na Porezen
Planinsko društvo Zlatarne
Celje organizira v soboto, 21.
marca, zimski pohod na Pore-
zen. Odhod planincev bo ob 6.
uri zjutraj s posebnim avtobu-
som s parkirišča na Glaziji.
Na Raduho
Planinsko društvo Luče ob
Savinji in Savinjski meddru-
štveni odbor PD vabita v sobo-
to, 21. marca, na drugi eno-
dnevni Amičev zimski pohod
na Raduho. Začetek bo med 7.
in 8. uro pred gostilno Kmet in
nato pred osnovno' šolo v Lu-
čah. Smer pohoda se bo nada-
ljevala po markirani planinski
poti mimo Nadlučnika in Kala
do planine Loka in po želji na
vrh Raduhe.
Vse podrobnejše informacije
v zvezi z odhodi avtobusov pa
dobite pri Rajku Prepadniku,
na telefonski številki 831-019.
M. M.
Bili so na Šmohorju
Planinsko društvo Laško je
minulo nedeljo, organiziralo 8.
tradicionalni pohod na Šmo-
hor. Udeležilo se ga je preko
200 planink in planincev iz 11
društev.
Ob 11. uri je bil krajši kul-
turni program. Predsednik la-
škega planinskega društva To-
ne Sterban je pozdravil vse
pohodnike in čestital planin-
kam k prazniku, nato pa so
zapeli člani moškega pevskega
zbora. Popoldan so udeleženci
izkoristili za izlete na Malic,
Mrzlico in proti Kalu.
T. Š.
Slovo od beguncev
Konec tedna naj bi laško zdravilišče končno zapusti-
lo 11 hrvaških beguncev. Novo mesto bivanja si morajo
najti sami ali pa jih bo občinska organizacija RK
Laško napotila v republiške zbirne centre, v sporni
Maribor ali Banjole oziroma Ljubljano. Trinajst be-
guncev, ki so pri prijateljih in sorodnikih, bo do na-
daljnjega še ostalo v laški občini, saj ne predstavljajo
posebnega problema. Ob tem je treba povedati, da so
se v laški občini do begimcev vseskozi obnašali korekt-
no, kar pa žal ne moremo trditi tudi za vse begunce. TV
Paketi za socialno ogrožene
Občinska organizacija Rdečega križa Laško je v lastni režiji
pripravila sto socialnih paketov vrednosti 1500 tolarjev z naj-
nujnejšimi živili za ljudi, ki so potrebni pomoči. V zadnjem času
je povpraševanj po takšnih paketih vedno več, in to ne samo
med nezaposlenimi, ampak tudi med zaposlenimi z najnižjimi
prejemki. Pri RK se bodo lotili sestavljanja še nadaljnjih sto
socialnih paketov, več pa sami ne bodo zmogli, zato bodo
k sodelovanju pritegnili še Center za socialno delo in patro-
nažno službo. Ljudi, potrebne pomoči, odkrivajo socialni
delavci na terenu ter delavci Rdečega križa.
TV
Materinski dan
Mladi krščanski demo-
krati Celja pripravljajo
v sredo, 25. marca, kultur-
no prireditev ob materin-
skem dnevu.
Na prireditvi, ki se bo
v veliki dvorani celjskega
Narodnega doma začela ob
19. uri, bodo nastopili ple-
salci Plesnega studia Igen
pod vodstvom Igorja Jele-
na, gojenci glasbene šole,
mladinski cerkveni zbor
Emanuel pod vodstvom di-
rigentke Bernarde Kink,
učenci osnovne šole Kudi-
nja ter recitatorji mladin-
ske veroučne skupine
sv. Daniela, ki jih vodi Ma-
rija Ramšak.
IS
Pomlad na
Pohorju
v Občinski zvezi prijateljev
mladine Celje pripravljajo
v soboto, 28. marca, izlet
z otroškim zabavnimm avto-
busom na Pohoije. Odhod av-
tobusa s parkirišča na Glaziji
bo ob 9. uri, v Celje pa se bodo
otroci in njihovi starši vrnili
zvečer.
Otroški zabavni avtobus bo
celjske otroke popeljal preko
Zgornje Polskave v Kočno, tu-
ristično vas na Pohorju, kjer je
vsaka hiša zase muzej stare
kmečke obrti. Izlet pa bodo
zaključili v Termah Zreče. Ce-
na izleta za otroke je 400, za
odrasle pa 500 tolarjev.
IS
iVIeso na vse načine
v mesnici Finguši prodajo na teden več
liot 15 ton mesa
v mesnici in predelavi mesa
Fingušt na Pragerskem vsak
dan mine po točno določenem
scenariju. Med 15 zaposlenimi
vlada popoln red, zato je izko-
riščena vsaka minuta njihove-
ga dela. Zato velja firma Fin-
gušt za eno najboljših sloven-
skih zasebnih mesnic in prede-
lovalnic mesa.
Na 700 kvadratnih metrih
izkoristijo vsak košček mesa,
ki ga kupujejo pri okoliških
kmetih na Dravskem polju,
koljejo pa v klavnicah v Ptuju
in Racah. Tudi obreznine zme-
Ijejo s sodobnimi uvoženimi
stroji v kvalitetno mleto meso.
Pri Fingušt se seveda popol-
noma podrejajo željam strank.
Ker meso resnično predelujejo
sami, so bržkone daleč najce-
nejši, kar dokazuje tudi lepo
število stalnih kupcev iz rela-
tivno oddaljenega Celja. Ku-
pci izjemno radi sežejo po do-
mači govedini, ki jo pri Fin-
gušt tudi sekajo po domače, po
svinjskem, telečjem in juneč-
jem mesu, po njihovih kloba-
sah (domača klobasa za kuha-
nje, posebna, pariška, goveja
klobasa, kmečka suha kloba-
sa, hrenovke). V zadnjem času
prodajo tudi veliko Goriške
sendvič salame, ki so jo prila-
godili za vsak žep, ponujajo pa
še prekajene šunke, krače,
dimljeno kmečko pleče itd.
Obiskovalec resnično dobi ob-
čutek, da je pri Fingušt mogo-
če kupiti resnično vse, kar se
da narediti iz mesa. Zato prav
gotovo ne bo nikomur žal, če
bo tistega nekaj denarja, ki ga
večini sploh ostane za meso,
porabil v tako dobri mesnici,
kot je mesnica in predelava
mesa Fingušt na Pragerskem.
Št. 11 - 19. marec 1992
14
IVIladinine novosti
Svetovne tllmslie premiere v iiorali s slovensidmi
z nastankom Mladina filma,
ki je uradni distributer filmov
ameriške filmske družbe Co-
lumbia pictures, prihaja na
platna slovenskih kinodvoran
kopica filmov najnovejše ame-
riške filmske proizvodnje. Ta-
ko bo že do poletja mogoče
gledati večino za letošnje na-
grade oskar nominiranih
filmov.
Aprila prihaja v Slovenijo
film Barrvja Levinsona Bugsv,
ki se ponaša kar z desetimi no-
minacijami za Oskarja. V glav-
ni vlogi se predstavlja Warren
Beatv, film pa prinaša zgodbo
o legendarnem gangsterju
Bugsyju Sieglu, sodelavcu
Luckyja Luciana. Prav tako
aprila bodo v slovenskih kine-
matografih pričeli vrteti
Spielbergov film Hook, ki je
nominiran  za  pet  Oskarjev.
Gre za filmsko upodobitev
pravljice o Petru Panu, z od-
lično igralsko zasedbo, saj
v glavnih vlogah nastopajo
Dustin Hoffman, Julia Roberts
in Robin Williams.
Kmalu bomo lahko gledali
tudi Fante iz soseščine. Gre za
filmski prvenec črnskega reži-
serja Johna Singletona, ki pri-
poveduje o trdem življenju in
odraščanju v črnskem getu.
Maja bo na filmska platna
slovenskih kinematografov
prispel film Princ plime z Ni-
ckom Noltejem v glavni vlogi,
ki ga je režirala Barbra Strei-
sand. Gre za psihološko dramo
o romanci v zrelih letih med
psihiatrinjp in nogometnim
trenerjem. Film je nominiran
za sedem oskarjev. Precej obe-
ta tudi film z nenavadnim na-
slovom Ocvrti zeleni paradiž-
niki vroči dnevi v Alabami, ki
pripoveduje o priletni ženski
in njeni prijateljici, ki se je lo-
teva melanholija srednjih let.
V tridesetih letih sta imeli
v Alabami majhno restavraci-
jo, v kateri so gostje vedno do-
bivali izvrstno hrano in kavo,
nekoč pa se je tam pripetil celo
umor. V glavnih vlogah nasto-
pata Jessica Tandv, ki je bila
z Oskarjem nagrajena za vlogo
v filmu Voznik gospodične
Daisy, ter Katy Bates, ki je
Oskarja prejela za vlogo v fil-
mu Misery.
Vsi omenjeni filmi bodo do
poletja tudi že v celjskih kine-
matografih, ob predvajanju pa
bomo že vedeli, s koliko letoš-
njimi nagradami so se dejan-
sko okitili. Podelitev bo na-
mreč 31. marca.
N. G.
Smetišče za Celjslcim
domom
Na pobudo direktorja Kinopodjetja
Celje Bojana Vi voda so se v sredo, U
marca, sestali uporabniki Celjskegi
doma. Pogovarjali so se predvseij
o urejanju dvorišča za CeljskiiJ
domom. ^
Novinarski prispevki v Novem tedni-
ku in Zrcalu so uporabnike spodbudili,
da so se končno lotili reševanja tega
perečega problema, kar pa ni tako eno-
stavno. V Celjskem domu se namreč
uporabniki hitro menjujejo in jih je če-
dalje več. Ker zakonodaja na tem po-
dročju ni urejena, še ni pravega lastni-
ka in tudi ne upravnika. Zaenkrat so se
dogovorili, naj smeti odstrani komuna-
la, stroške pa si bodo razdelili. Stano-
vanjski skupnosti so predlagali, naj
upravlja dom, saj je po njihovem naj-
bolj usposobljena za takšno delo. Par-
kiranje za domom pa bodo poskušali
preprečiti z zapornico. Nekoč je tam že
bila, a se ni najbolje obnesla, zato bo
tudi tokrat to le začasna rešitev. Ker pa
gre za ožje mestno jedro, se bodo mora-
li reševanja tega problema lotiti celovi-
teje, vsaj na nivoju občine.
EDO EINSPIELER
R^0T;</RNICA
IVli pa lieca
ne poznamo!
Na skrivaj in za spuščenimi
žaluzijami sem tisti teden ple-
sal za dež ali vsaj oblake, ko
zunaj še ni bilo moč najti zele-
ne sence, ki bi me obvarovala
pred nevarnimi in pekočimi
žarki sonca. Bela in slepeča
svetloba, značilna za jedrski
razkroj, je sicer na piano pri-
vabila številno mrgolazen,
željno pomladi in posedanja
pred kafiči, vendar se flora še
ni zbudila in tu in tam je bilo
slišati nervozno cvrkutanje
zmedenih ptic. Da je v Angliji
prizanesljivejša klima, sem
slišal iz prijateljevih ust in sa-
njaril. Neko popoldne, ko so-
sedje le niso imeli pripomb za-
radi mojega basovanja na fer-
šterker, me je z obiskom raz-
veselil Mičo, moj prijatelj, in
s seboj prinesel zanimivo ka-
seto. Na njej so bili najnovejši
studijski posnetki skupine
Strellnikoff, ki so jih v roga-
škem studiu fantje posneli za
DC ploščo, ki naj bi izšla v tu-
jini. Nisem skrival preseneče-
nja nad kvaliteto in kar tako
na pamet sem prerokoval lepo
prihodnost temu kronskemu
dosežku. Vsekakor bi moral
zadovoljiti apetite izbirčnih
evropskih neodvisnih založb
in skupino približati preko-
oceanski vozovnici.
V takšnem mundialnem za-
nosu so prišle do mojih ušes
tudi govorice o sobotnih klub-
skih večerih v predverju žal-
skega Hmezadovega doma, ki
pa jih še nisem utegnil preve-
riti. Spodbuditi celjske kuh-
arje še s kakšnim plaka tom ne
bi bilo na odmet, saj veter iz
tistih logov ne prinese drugega
kot vonj po gnojilih in škropi-
vih, ki, kot vemo, niso name-
njena plemenitenju rock'n'roll
gibanice, ampak nečemu čisto
Piše Aleš Jošt}
drugemu. Upam, da imajo Ko-
kakol v flaškah.
Končno so se privlekli tisti
oblaki, ki se jim na satelitskih
posnetkih ni nikamor mudilo,
in v soboto je tudi padalo ne-
kaj dežju podobnega, ko sva se
s Primožem poslovila na po-
staji. Povabilo domačinske za-
sedbe PhoneboK Vandals sem
vzel zares, na njihov nastop
sam prišel zgodaj, vendar
v skoraj praznem Kljubu ni-
sem imel obstanka. Tekal sem
na kavo sem, na kavo tja po
praznih ulicah. Koraki so po-
stajali vse hitrejši in neučaka-
ni, ko se je le začelo. Zasedba,
ki je uspešno zamenjala bob-
narja je presenetila z uigra-
nostjo, saj dolgo niso nastopa-
li. Zapisani kompliciranim in
na trenutke prav virtuozno
odigranim komadom so se, kot
kaže odpovedali temačni sen-
zibilnosli in mladostno ihta-
vost, ki je bila odločilna v ne-
kem obdobju, je zamenjala po-
treba po sproščujoči zabavno-
sti. Žal sem tu pogrešal vsaj
minimalno dozo humorja kot
bistvenega elementa v spojini
žura. Enak virus dehumoriz-
ma je moril tudi v Vodnem
stolpu, kjer so Ta mladi bili
tako resni, da sem se spraševal
marsikaj, tudi to, zakaj sem
vedno bolj tečen.
Še vsebina petkovega izleta
v Ljubljano: ponočevanje
s skupinama Non finire mai in
Leatherface na Gerbičevi. Av-
tomobilizacijski sestanek je
nocoj, v četrtek, v Kljubu. Mi-
gajte zmerno in zaklepajte av-
tomobile!
Za materinsifi dom
Odbor za materinski dom
pri reviji Otrok in družina Dr-
žavne založbe Slovenije si pri-
zadeva za ustanovitev mate-
rinskega doma, ki ga v Slove-
niji nedvomno potrebujemo.
Glavna ovira, da materinski
dom v Ljubljani oziroma oko-
lici še ni odprt, je pomanjkanje
denarja.
Posamezniki so v zadnjih
dveh letih zbrali nekaj več kot
105 tisoč tolarjev prostovolj-
nih denarnih prispevkov, lan-
sko leto pa je Janez Hacin,
Slovenec, ki živi v Švici, na-
menil za to akcijo 20 tisoč
nemških mark. Tako je Akcija,
ki so jo pred leti začeli v ured-
ništvu Naše žene, ponovno
oživela. Odbor za materinski
dom deluje v okviru revije
Otrok in družina, zatočišče za
matere pa bi v Ljubljani radi
uredili v sklopu večje stano-
vanjske enote oziroma več
manjših, a povezanih stano-
vanj. V slovenski prestolnici je
z odhodom pripadnikov Jugo-
slovanske armade na voljo več
primernih prostorov, odbor pa
se je s prošnjami za dodelitev
le-teh obrnil na vsa pristojna
miriistrstva. Za najem oziroma
odkup ter ureditev primernih
prostorov za posvetni mate-
rinski dom pa je seveda potre-
ben denar.
Akcija za izgradnjo mate-
rinskega doma je med občani
naletela na ugoden odmev, saj
so doslej zbrali že precej pro-
stovoljnih denarnih prispev-
kov. Od države pričakujejo
v odboru le socialno delavko,
ki bo materam pomagala, da si
v času bivanja v materinskem
domu uredijo pogoje za na-
daljnje življenje.
Denar, ki so ga zbrali doslej
(konec februarja približno 220
tisoč tolarjev), namensko ve-
žejo z devizno klavzulo v Novi
banki - računajo pa, da se ga
bo v enem letu zbralo dovolj za
odprtje materinskega doma.
Seveda pa bo vsak zbran tolar
več (odbor išče tudi pokrovite-
lje akcije, kar lahko postane
vsak s prispevkom 100 tisoč
tolarjev) akcijo urejanja mate-
rinskega doma le pospešil.
IS
PRISPEVAJTE ZA
MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažete na
žiro račun ZPMS,
Miklošičeval 6, Ljubljana,
štev. 50101-678-45223
s pripisom
"za materinski dom".
Hvala!
Odbor za materinski dom
pri reviji Otrok in družina,
Miklošičeva 16, Ljubljana,
Tel.: (061) 311-658
Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna
založba Slovenije d.d., Cankarjev
dom, Sinnotisk-Papirus in vsi, ki
se nam boste še pridružili!
Prazniic
pomladi
Občinska zveza prijate-
ljev mladine Celje priprav-
lja v soboto, 21. marca ob
10.30. uri, pred veleblagov-
nico Metro zabavno prire-
ditev Praznik pomladi. De-
lovno geslo prireditve je
Otroci za Celjane in Ce-
Ijanke. IS
REKLI 80
Vlado Marot, sekretar Ob-
činske organizacije RK Laško:
»Pripravili smo posvet za vse
predsednike in sekretarje kra-
jevnih organizacij RK v naši
občini. Predsednik laške obči-
ne Miloš Veršec je na posvetu
govoril o novi upravni organi-
ziranost občin, članica IS Pa-
vla Lapomik pa je spregovori-
la o socialni politiki v javnih
delih. Predstavniki republiške
organizacije so naše delo
v zadnjih letih ocenili za
izredno uspešno, na kar smo
upravičeno ponosni. Lani smo
povečali število krvodajalcev,
korektno smo skrbeli za hrva-
ške begunce, veseli pa smo, da
med prvimi v naši organizaciji
v republiki prehajamo na ra-
čunalniško obdelavo našega
dela.« T. VRABL
Zralf v Ceiju
Od 10. do 16. marca je bil
zrak v Celju manj onesnažen
kot pred tednom dni.
24-urne povprečne koncen-
tracije žveplovega dioksida
v zraku v preteklem tednu niso
presegle mejne imisijske kon-
centracije (MIK) 350 mikrogra-
mov S02/m"^ zraka. Najvišje
24-urno povprečje smo pretekli
teden izmerili v sredo 11. marca
(120 mikrogramov S02/m'^ zra-
ka), najnižje pa v soboto 14.
marca (30 mikrogramov SO2/
m^ zraka).
Najvišja izmerjena enour-
nao povprečna koncentracija
je v preteklem tednu samo en-
krat presegla mejno imisijsko
koncentracijo (MIK) 350 mi-
krogramov S02/m'^ zraka.
V sredo 11. marca smo med
8.30 in 9.30 izmerili 430 mi-
krogramov S02/m^ zraka. Naj-
manj je bil zrak onesnažen
v soboto, ko se je najvišje eno-
urno povprečje povzpelo le na
50 mikrogramov S02/m^
zraka.
Navedeni podatki o stopnji
onesnaženosti zraka veljajo za
merilno mesto v Miklošičevi 5,
kjer meritve izvaja Zavod za
socialno medicino in higieno
Celje.
Merilno mesto: ZSMH Celje, Miklošičeva 5]
Hišice za mamice
Vsako leto v času pred 25.
marcem, ko praznujemo mate-
rinski dan, mali bolniki na
kožnem oddelku celjske bol-
nišnice pospešeno »gradijo«
hiške za mamice, babice in te-
te vseh vrst. V zadnjih 14 letih
so sešili že 4166 hišk. Zanje so
porabili 36.677 razglednic. To
papirnato mesto jih povezuje
s svetom zunaj bolnišnice.
Gradnja hišic pa ni edino,
kar lepša življenje malim bol-
nikom na tem oddelku. Med
zdravljenjem so napisali že več
kot   150   »domačih   nalog«.
V njih pripovedujejo o sreča-
nju z boleznijo, doživetjih med
zdravstvenimi delavci, v njih
so pohvale in graje. Ob mate-
rinskem dnevu iz teh nalog od-
sevajo liki mater in življenje
pod domačo streho. Spise ob-
javljajo v raznih revijah in ča-
sopisih. Cas na bolnišničnem
»gradbišču« jim krajša tudi
pesem. Med deklicami na od-
delku je najbolj priljubljena
pesem o beli kavi in mamici,
med dečki pa o siničji tožbi
učitelju.
K. G
Št. 11 - 19. marec 1992
15
Pokerašem je odklenkaio
policisti so ¥ akciii zasegli 47 prepovetlanih igralnih avtomatov
Policijski inšpektorat
UNZ Celje je pripravil akci-
jo zasega igralnih avtoma-
tov, ki so jo izvedli minuli
Četrtek. Gre za tiste aparate,
ki so predmet kaznivega de-
janja po 234. Členu Kazen-
skega zakona R Slovenije, ki
govori o nedovoljenih igrah
na srečo.
Policisti in kriminalisti so
akcijo izpeljali v tistih obči-
nah, kjer naj bi bile tovrstne
igre na srečo najbolj razšir-
jene. Pregledali so okoli tri-
deset gostinskih lokalov in
igralnic in zasegli 47 igral-
nih avtomatov. Največ so jih
našli v občini Celje (12),
v velenjski občini so jih zase-
gli 11, v občini Konjice 10,
v šentjurski občini 8 in
6 v občini Žalec. Poleg avto-
matov so zasegli tudi blizu
40 tisoč tolarjev, povezanih
s temi igrami na srečo.
Lastnike avtomatov in lo-
kalov, kjer so bili igralni av-
tomati nameščeni, so ovadili
javnemu tožilcu, v treh pri-
merih pa bo zadevo obrav-
naval sodnik za prekrške.
Kaj se, pravno opredelje-
no, razume pod igralni apa-
rat, povezan z igro na srečo?
Po 39. členu Zakona o igrah
na srečo so to mehanične na-
prave, v katere se mečejo ko-
vanci ali posebni žetoni in
kjer imajo udeleženci mož-
nost zadeti dobitek, izid iger
pa ni odvisen od igralčevega
znanja ali spretnosti temveč
zgolj od naključja. To so raz-
ne poker, želodi in podobne
igre. Po Zakonu o igrah na
srečo je storilec kaznivega
dejanja oseba, ki se obrtoma
peča z igrami na srečo, ose-
ba, ki mami druge v takšno
Pred akcijo so v policijskem
inšpektoratu ocenili, da je ne-
zakonitih igralnih aparatov
v regiji okoli petdeset. Niso se
zmotili, saj so jih v četrtkovi
akciji odpeljali 47. Lani in
predlani je bilo takšnih apara-
tov na Celjskem veliko več. Ko
so na začetku letošnejga leta
takšno akcijo izvedli v Ljub-
ljani, so mnogi gostinci oziro-
ma lastniki tudi na našem ob-
močju te aparate odstranili.
V celjski akciji se je pokazalo,
da lastniki igralnih aparatov
večinoma niso gostinci. Od
lastnika so prejemali le dolo-
čen odstotek od izkupička.
igro, ali ti^ti, ki daje za pla-
čilo prostore za igranje na
srečo.
Zakaj so se za takšno poli-
cijsko akcijo v UNZ Celje
odločili šele zdaj, ko pa je
Vse zasežene aparate je bilo treba skrbno evidentirati in prepeljati ter jih začasno vskladiščiti
v prostorih UNZ Celje. V kratkem bodo zasežene aparate izročili javnemu tožilcu oziroma
sodniku za prekrške, kjer bodo potekali nadaljnji postopki zoper kršitelje.
Zakon o igrah na srečo star
že dobrih enajst let?
Prvi razlog je v dejstvu, da
so igre na srečo z igralnimi
avtomati na naše »tržišče«
prodrle šele koncem minule-
ga desetletja in se razbohoti-
le v letu 1990 in lani. Drugi
razlog tiči v pravni opredeli-
tvi, nejasnosti, ali so igralni
aparati sploh predmet ome-
njenega zakona. Šele lani je
republiški javni tožilec po-
stregel z razlago, da so ti
igralni aparati predmet iger
na srečo in s tem tudi sankci-
oniranja.
Poleg pravnega vidika pa
so pri igrah na srečo po-
Operativne naloge v akciji
so v občinah izvajali policisti
posameznih Policijskih postaj.
Največ dela so imeli v občini
Celje. Tu je bilo v preteklosti
tudi največ kaznivih dejanj,
povezanih z igrami na srečo na
igralnih avtomatih. Dogajalo
se je, da so zlasti mladoletni
igralci cesto vlamljali v apara-
te. Hazarderji so lastnike apa-
ratov goljufali tako, da so nad
ključavnico aparata z\Ttali
luknjo, vstavili vanjo posebno
iglo in si s tem sami določili
višino dobitka.
membni tudi sociološki, eko-
nomski in psihološki vidik.
Znano je, da so bili prav
igralni avtomati cesto pred-
met kaznivih dejanj, pred-
vsem vlomov in goljufij. Igre
na srečo tudi močno, včasih
celo usodno, vplivajo na člo-
vekovo osebnost, saj je ne-
malokdo postal zasvojenec
s hazardom. Tako je prihaja-
lo do pravih družinskih tra-
gedij, ko so posamezniki na
teh igrah zapravili vso me-
sečno plačo ali celo premo-
ženje. Mnogi so se zadolže-
vali, čemur so sledila kruta
Zvone Kozjek, namestnik ko-
mandirja Policijske postaje
Celje: »Zaradi pravne nejas-
nosti so se v občini Koper lani
znašli tako, da so od sleherne-
ga takšnega igralnega avtoma-
ta pobirali prometni davek in
s tem zajezili poplavo, ki je
ogrožala zakonite igralnice,
casinoje. Ker je bila lani na
Obali turistična suša, so bili
mnogi lastniki in gostinci pri-
siljeni te igralnice zapreti in
aparate prodati. Biznis z igra-
mi na srečo jim je namreč pri-
našal samo izgubo, ker se je
denar stekal v občinski pro-
račun.«
izsiljevanja in podobno. Ob
tem pa so zanemarjali svoje
družine, kjer so bili spet naj-
večje žrtve otroci.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Varčevalna knjižica_
Trdna vrednost v vaših rokah ,
Denarni vsakdan je poln ovir, negotovosti in pasti.
Vrednost prihranitev z inflacijo pada. Ne izgubite tekme z njo!
Predlagamo vam dobro rešitev - varčevalno knjižico.
Varčevanje na varčevalni knjižici vam nudi naslednje ugodnosti:
prihranki na varčevalni knjižici niso vezani, obrestujejo pa se po obrestni
meri, ki velja za enomesečne vezane depozite, omogoča postopno
varčevanje tudi manjših zneskov in obresti se pripisujejo med letom.
Komu namenjamo varčevalno knjižico?
Vsem, ki želite varno in gospodarno naložiti svoj denar, ne da bi morali
vnaprej razmišljati, kdaj ga boste potrebovali. Varčevalna knjižica vam
zagotavlja popolno varnost in ohranjanje vrednosti vloženih sredstev.
S postopnim varčevanjem lahko uresničite načrtovani večji nakup, ne
nazadnje pa vam privarčevani denar lahko pomaga tudi ob nepredvide-
nih izdatkih.
Kje in kako lahko odprete varčevalno knjižico?
Varčevalno knjižico lahko odprete v katerikoli enoti Ljubljanske banke.
Ob začetku varčevanja je potrebno na knjižico položiti začetni polog
v tolarski protivrednosti 200 nemških mark, ki ga lahko dvignete ob
saldaciji knjižice. Kasnejši pologi so lahko manjši ali večji, odvisno od
tega, koliko denarja lahko oddvojite za varčevanje.
Kako smo uredili razpolaganje s prihranki?
Sredstva s knjižice lahko dvigate v enoti banke, ki vodi vašo vlogo.
Dvigov ni treba napovedovati vnaprej, le posamezen polog mora na
knjižici ležati 15 dni. Prihranki na varčevalni knjižici so vam praktično
ves čas na razpolago.
Prepričani smo, da smo se z novo obliko varčevanja na varčevalni
knjižici približali vašim željam in potrebam.
Št. 11 - 19. marec 1992
16
Zadnji IVlohikanec na 01?
Jeseni se bo oa reprezentance poslovit zatinji as zlatega celjskega rotlu JuiJoistov
Štefan Cuk-Smola v Pragi, v soboto v Varšavi
Štefan Cuk je še januarja
vodil priprave slovenske re-
prezentance v judu, pred de-
setimi dnevi pa ga je v Pragi
na svetovnem pokalu v judu
v lahki kategoriji (do 65 kg)
od norme za nastop na olim-
pijskih igrah ločilo le pol mi-
nute, a je odločilni dvoboj
nesrečno izgubil. V soboto
bo na zadnjem turnirju za
SF lovil uvrstitev do 5. me-
sta, ki bi ga popeljala v Bar-
celono, zadnjo možnost pa
bo imel maja na evropskem
prvenstvu v Španiji.
V dvoboju za vstop v polfi-
nale sem proti Bolgaru vodil
že s 7:0, v zadnjih sekundah
pa mi je zmanjkalo moči in
velika priložnost je šla po
zlu. Bolgar me je ukanil
z iponom, pravzaprav se mi
je zadnjo minuto dvoboja po
glavi bolj motala misel, če
bom ubranil prednost in zdr-
žal nasprotnikove napade,
saj se za turnir v Pragi nisem
posebej pripravljal,« je pri-
povedoval 29-letni Štefan
Cuk, ki je leta 1980 na mla-
dinskem EP v San Marinu
osvojil bronasto kolajno, leta
1984 in 1985 osvojil naslov
balkanskega prvaka in za-
tem z reprezentanco Jugo-
slavije postal ekipni evrop-
ski prvak.
Uspehov v minulem deset-
letju ni manjkalo, toda kot
da se je Štefan Cuk po
evropskem zlatu izgubil?
Pestile so me poškodbe in
pred tremi leti sem že name-
raval končati tekmovalno
kariero. Koleno je bilo moč-
no poškodovano; operiral
sem miniskus, a ni dosti po-
magalo, saj so bile natrgane
tudi križne vezi. Z novo ope-
racijo bi izgubil celo sezono
in začeti znova bi bilo bre-
zupno. Zdaj je sicer precej
bolje, le na pripravah je ko-
leno znova »zaškripalo«. Za-
radi poškodbe nisem delal
velikih načrtov, zato me je
uspeh v Pragi presenetil. Tu-
di s pomanjkljivim trenin-
gom sem še sposoben dose-
gati vrhunske rezultate, toda
odločitve nisem spremenil:
letos se bom poslovil od re-
prezentance. Zanesljivo bo
to v Španiji. Na evropskem
prvenstvu, ali pa dva meseca
pozneje na olimpijskih
igrah.
Poslovil se bo torej še zad-
nji Mohikanec slovitega celj-
skega rodu, ki sta ga v med-
narodni areni zastopala
Fabjan in Anerle. Kdo je vaš
naslednik?
Pred leti je klub Ivo Reya
zapustila vrsta tekmovalcev
in ustanovila nov klub
"Ostrožno. Ta delitev se nam
še danes maščuje, nič pozi-
tivnega ni prinesla, pač pa
smo izgubili praktično celo-
ten mladinski rod in genera-
cijska praznina se nam v na-
ši ekipi še letos otepa. Na-
slednik? Mile Sadžak je že
stalni mladinski reprezen-
tant, veliko pa napoveduje še
pet ali šest tekmovalcev.
Štefan, pojutrišnjem bo na
turnirju za svetovni pokal
v Varšavi nova priložnost za
izpolnitev olimpijske norme.
Kako bo?
Napovedi so tvegane. Veli-
ko je odvisno od žreba, saj so
turnirji za svetovni pokal ve-
liko bolje zasedeni kot
evropsko prvenstvo, toda na
njem so vsi v vrhunski formi.
Praga je bila dober znanilec,
medtem sem s. pospešeno
vadbo tudi nekoliko pridobil
na samozavesti in morda bo
moj zadnji reprezentančni
nastop vendarle na olimpij-
skih igrah, kamor si želi
marsikateri športnik. V Pra-
gi so vsi slovenski reprezen-
tanti z izjemo Leščaka in
mene izpadli že v 1. kolu.
Morda bo na koncu tudi 7.
mesto zadostovalo za Barce-
lono.
ŽELJKO ZULE
Spet prihaja basebali
s tekmo Celje: Kranjski lisjaki 2:13 se je na igrišču na Zgornji Hudinji začela nova sezona
baseballa, ki bo veliko bolj pestra kot zadnje, saj bodo Celjani nastopah v državni ligi.
Prvenstvo se bo začelo 18. aprila, celjsko moštvo pa večinoma sestavljajo srednješolci, ki
trenirajo ob sredah, petkih, sobotah m nedeljah popoldne. Na tekmi s Kranjčani sta edini
točki dosegla Tilen Križnik in Rok Žagar, pokrovitelj ekipe pa je servis gostinske opreme
MES. Foto: EDO EINSPIELER
Razsipni Jerič
Najbolj vnet zagovornik
razvoja slovenske košarke je
zanesljivo trener Celja Rudi
Jerič, ki je v blagajno KZS
za mlade selekcije vplačal že
1550 DEM v tolarski proti-
vrednosti. A ne po svoji volji,
marveč je to znesek denarnih
kazni za njegovih pet tehnič-
nih napak v letošnjem pr-
venstvu. Kazni se namreč
podvojijo: prva je še 50
DEM, naslednja 100, 200 itd.
Jerič je v soboto v Sloven-
skih Konjicah dobil še peto
tehnično napako in samo za-
njo bo plačal nekaj manj kot
40 tisoč tolarjev.
V eliti le dva
kolesarja
Slovensko kolesarsko re-
prezentanco bo letos sestav-
ljalo 20 tekmovalcev. Med
njimi sta tudi Sandi Šmerc
(posamična cestna vožnja) in
Brane Ugrenovič (moštveni
kronometer).
Kemična,
grafična
in papirna
industrija
Celje, d.o.oii
Emo je Slovenija?
Prvi ekipni naslov državnih prvakinj Slovenije so
v Celje prinesle kegljavke Ema, ki so dobile vseh 20
dvobojev. In kakšna so povprečja Celjank? Kardinar
465 v Golovcu in 436 na gostovanjih, Grobelnik
429+426,Petak453+419,Gobec424+416,Šeško438+412,
Tkalčič419+408,Lesjak426+398,FiIipčič0+357.Druga
ekipa se bo kljub naslovu prvakinj v svoji ligi odpove-
dala napredovanju, zanesljive udeleženke SP v Brati-
slavi pa so že Kardinar, Grobelnik, Petak, Gobec in
Šeško, nledtem ko ima nekaj možnosti še tudi Tkalči-
čeva. Torej se lahko zgodi, da bo Slovenijo na keglja-
škem SP zastopala kar ekipa državnih (in svetovnih)
prvakinj.
SP@RTNI
KOLEDAR
Sobota, 21. 3,
Judo
Slovenska Bistrica: državno
prvenstvo za ml. mladince.
Košarka
Velenje: Elektra-Podbočje
(18.30), Maribor: Maribor-Co-
met (15), Ljubljana: Olimpija
ml - Celje (17), Postojna: Po-
stojna - Rogaška (13. kolo mo-
ške SKL, 19), Rogaška Slati-
na: K. Afrodita - Jezica, Jese-
nice: Jesenice - Comet (5. kolo
končnice ženske SKL, obe 18);
Idrija: Idrija - Polzela (5. kolo
končnice II. moške SKL, 19).
Namizni tenis
Celje: Ingrad - Radgona
- 13. kolo super lige, 16).
Rolcomet
Hrpelje: Jadran - P. Laško
(18), Velenje: Velenje - Presad
(16. kolo moške super lige, 19),
Velenje - Primož (18. kolo žen-
ske super lige, 17).
Streljanje
Ljubljana: državno prven-
stvo z zračnim orožjem-med-
narodni program. Še jutri.
Nedelja, 22. 3.
Nogomet
Celje: Publikum - Domžale,
Rogaška    Slatina:     Steklar
- Izola, Velenje: Rudar - Med-
vode (25. kolo SNL); Žalec:
P. Hmezad -Železničar, Slo-
venske    Konjice:    Dravinja
- Pohorje (14. kolo II. SNL, vse
15).
Rokomet
Celje: Eurodas - Dol (18. ko-
lo moške SRL, 11).
Zakaj ni Igral
Stankovič?
Po katastrofi za Bežigradom
se je vodstvo Publikuma sku-
paj z nogometaši dogovorilo,
da bo že na volilni skupščini
(26. marca) Studio Publikum
dobil večje pristojnosti pri vo-
denju članske enajsterice.
V nedeljo je proti Domžalam
\'prašljiv nastop reprezentanč-
nega vTatarja Gorana Stanko-
viča, ki je bil proti Olimpiji
predviden za prvo moštvo, a je
dres s številko 1 zaM-nil; sam
pravi, da zaradi slabega po-
čutja. Vodstvo kluba se bo do
nedelje odločilo o morebitni
kazni, po drugi strani pa je še
precej težav zaradi zamud pri
izplačevanju hranarin, neza-
dovoljstva z delom trenerja
Božiče\iča, zato minuli teden
vadba nekaterih igralcev ni
bila posebej zavzeta. Že zdaj
pa je jasno, da bo za celjski
nogomet prelomen 7. april, ko
naj bi se Studio Publikum od-
ločil o nadaljnjem pokrovitelj-
stvu.
Ž. Z.
Varčuje vam denar,
čas, pa še zabava.
št. 11 - 19. marec 1992
17
PANORAMA
Košarka
Slovenska liga
Moški: 12. kolo - zelena
skupina: S.Olimpija - Roga-
ška 130:63 (70:63); strelci: Ri-
tonja 23, Kidrič 14, Cerar 9,
Petovar 5, Tabak 4, Sušin, Pa-
le-Kosovac, Volarič, Kalinger
2. Vrstni red: S.Olimpija 24,
Postojna 22, Helios 19,
M.Marcus, Triglav, Medvode,
Rogaška 16, Unicom 15. Rdeča
skupina: Comet - Celje 93:65
(48:24); strelci: Šmid 30, Per-
kič 18, Nerat 15, Kožar H, Že-
leznikar 9, Marguč 4, Srot,
Rupnik, Pučnik 2, za domače;
Kahvediič 30, Starovasnik 25,
Pucko 10- za goste; Jezica
-Elektra 78:77 (42:43); strelci:
Gole 39, Pipan 18, Kitak 8, Le-
skovšek 4, Pleše j 3, Mrzel, Pe-
čovnik 2, Lipnik 1. Vrstni red:
Slovan, Jezica 21, Comet 20,
Podbočje 19, Elektra 18, Mari-
bor, Olimpija ml. 16, Celje 13.
Ženske: zelena skupina - 22.
kolo: Apis - K.Afrodita 78:91
(41:51), strelke: Jurše 23, Pe-
šič, Kokolj 16, C.Jezovšek,
Škegro 14, Cujež 8; vrstni red:
Jezica 44, K. Afrodita 40, Apis
38, Odeja 37, Kranj 32, Ilirija
30. Rdeča skupina - 4. kolo:
Comet - Slovan 55:67 (27:30),
strelke: Šporar 16, Baraga 14,
Koželj 9, Groleger 6, Zdovc 4,
Pantič, Kranjc 3. Vrstni red:
Jezica ml. 8, Slovan 7, Indu-
plati 6, Cimos, Jesenice, Comet
4.
il. Slovenska liga
Moški - 4. kolo končnice:
Kokra - Polzela 78:72 (44:26),
strelci: Cizej 27, Cencelj 14,
Turnšek 12, Urbani j a 8, Ben-
čan 5, Vasiljevič, Kuhar 3;
Idrija - Miklavž 90:67. Vrstni
red: Kokra 7, Polzela, Idrija 6,
Miklavž 5.
Območna liga
Moški - 8. kolo končnice:
Prebold - Starše 71:63, Kočev-
je - Jelša 103:81, Janče - Čr-
nuče 91:90. Vrstni red: Pre-
bold 14, Črnuče, Janče 13, Ko-
čevje (s tekmo manj) 11, Jelša
10, Starše (s tekmo manj) 8.
Nogomet;
Slovenska liga
24. kolo: Primorje-Steklar
1:1 (1:0), strelec: Šmid; Olim-
pija - Publikum 6:0 (4:0), Ru-
dar (T)-Rudar (V) 2:0 (0:0).
Vrstni red: Maribor 37, Olim-
pija 33, Izola 32, Naklo 31, Go-
rica, Mura, Koper 28, Publi-
kum 26, Steklar 25, Slovan 23,
Zagorje, Ljubljana, Svoboda
22, Rudar (V) 21, Potrošnik 20,
Primorje 18, Rudar (T) 17,
Nafta 16, Medvode 13, Dom-
žale 10, Jadran 8.
Rokomet]
Super liga
Moški - 15. kolo: P. Laško
- Drava 23:16 (11:5), strelci:
Čater 9, Šerbec 4, Safarič 3,
Ocvirk, Jeršič, Pungartnik 2,
Franc 1; Rudar - Velenje 21:21
(8:8), strelci: Plaskan 6, Voglar
4, Čater, Rozman 3, Krejan,
Cvetko 2, Šeško 1. Vrstni red:
P. Laško 28, Slovan 22, Rudar,
Jadran 18, Velenje 16, Pomur-
ka, N. Oprema 15, Presad,
Drava 12, Duka 10, Preddvor
8, Inles 6.
Ženske - 16. kolo: Velenje
- N. mesto 32:18 (11:10), strel-
ke: Oder 11, Golič 7, Topič,
Katic 4; Hudarin 3, Fale, De-
lič, Čater 1; 17. kolo: Mlinotest
- Velenje 22:19 (11:7), strelke:
Golič 10, Topič, Katic, Fale 2,
Oder, Hudarin, Delič 1. Vrstni
red: Olimpija 32, Velenje 27,
Mlinotest 25,. Krim 21, Kranj
19, Oprema 17, Primož 12,
Burja 7, Branik 6, N. mesto 4.
Slovenska liga
Moški - 17. kolo: Ormož-
Eurodas 23:21 (10:11); strelci:
Vešligaj 8, Novak, Ocvirk 5,
Lubej 2, Bilbija 1. Vrstni red:
Eurodas 29, Dobova 25, Šešir
23, Krško 22, Grosuplje 20,
Kamnik 17, Črnomelj, Ormož
16, Radeče, Krog 14, V. Nede-
lja, Izola, Dol 10, Mokerc 5.
Judo
Slovenska liga
3. kolo: I.. Reya-Gorišnica
13:1 (60:0); Košir, Cuk, Nov-
kovič, Sadžak, Spasovič, An-
derle po 2, Imamovič 1. Vrstni
red: I. Reya, Olimpija, Impol 6,
Drava 4. SI. Gradec 2, Gorišni-
ca, Golovec, Železničar 0.
Prvenstvo Slovenije
Celje: pionirji - do 31 kg: 1.
I. Holer, do 42 kg: 3. Ferjan, do
46 kg: 3. Mahmutovič, do
50 kg: 1. Lakner, 2. B. Holer,
do 67 kg: 1. Bednjički, nad
67 kg: 2. Ceraj (vsi IR), pionir-
ke - nad 50 kg: 1. Gorjup (Vel).
Holcejsifi veterani v Celju
Nekdanji celjski hokejisti (na sliki prizor s treninga) so se lani
spet zbrali na ledeni ploskvi in ob pomoči trgovine Avtoplus
brez izgubljene točke osvojili naslov v štajerski ligi. Veterani
bodo to soboto in nedeljo v Celju pripravili zanimiv turnir, saj je
v ekipah Olimpije, Jesenic in Maribora udeležbo napovedala
tudi večina nekdanjih slovenskih hokejskih asov. Oba dneva je
začetek ob 17. uri, ob vseh zapletih s finalom končnice DP pa
vse kaže, da Cinkarna jeseni ne bo igrala v alpski ligi. Italijanski
in avstrijski klubi so našim namreč odrekli gostoljublje, češ da
s tekmovanjem v dveh skupinah niso mogli določiti zaporedja
pred startom v njihovem nacionalnem prvenstvu.
Foto: EDO EINSPIELER
Namizni tenis
Super liga
Moški - 12. kolo: Ilirija-In-
grad 5:4 (Horvat 2, Maras,
Bezjak 1). Vrstni red: Kovina
28, Strojna, Potrošnik 20,
Merkur 10, Ingrad, Radgona,
Novotehna 6, Ilirija 4.
ii. Slovenska liga
Moški — končni \Tstni red:
Vrtojba 34, Preserje 30, Sava
28, Škofije 24, Arrigoni, Križe
14, Š.Loka 12, Logatec 10,
Sevnica 8, Tempo Era (Vel) 6.
Streljanje
Slovenska liga
Zračna puška: I. liga - fina-
le: 1. Kamnik 1724 ... 7. Sial
Celje (Ravnikar 569, Marko
Dobovičnik 542, Seršen 535)
1646. n. liga - vzhod: H.Ma-
rok, Boštanj 17, Leskovec, Is-
kra, Impol, Unior 15, Mrož 11,
B. Hrvatin 7; ID. liga: Š. Kovač
24, Kovinar 20, Ptuj, T.Meliva
18, Ormož 16, Kajuh, Stavbar
14, Elektro 12, Radgona 8.
Zračna pištola: končni VTst-
ni red - moški: 1. Olimpija
8486, 2. Mrož 8462 ... 5. Celje
8133, 6. D.Poženel 8084, 7.
Unior 7996; posamično: 1.
Kraiijc (01) 2850 ... 4. Vetemik
2820, 7. Detelbah (oba M)
2769, 10. Sajovic (DP) 2751,
12. Malec, 13. Kolar (oba Ce),
14. Voler (U); ženske: 1. Olim-
pija 5568, 2. D.Poženel 5276;
posamično: 1. Toroš (01) 1866,
2. Maček 1860, 5. Kufner (obe
DP), 6. Saje (M).
Regijsko prvenstvo
štore: člani - puška: Ravni-
kar (Ce) 567, Zagoričnik (SŠ)
553, Matej Dobovičnik (Ce)
553; pištola: Malec 558, Frece
(oba Ce) 552, Kostrevc (DP)
545; mladinci - puška: Matej
Dobovičnik 540, pištola: Mar-
ko Dobovičnik (Ce) 506; mla-
dinke - pištola: Maček 368,
Kufner 354, Taškar (vse DP)
351.
Občinsko prvenstvo
Slovenske  Konjice:  puška
- člani: Keber (TM) 361, člani-
ce: Lamut (U) 365, mladinci:
Fevžer (TM) 364, mladinke:
Borovnik (U) 368, pionirji: Pe-
trič (TM) 178: zlata puščica:
Borovnik (U) 548, Keber 544,
Fevžer 542; pištola - člani:
Voler (TM) 556.
Kegljanje
Prvenstvo Slovenije
Celje - mladinke: 1. Ribič
(Trig) 861, 2. Ledinek 855 ... 4.
Verdnik 814, 6. Grivič 789, 7.
Filipčič 789, 8. Kmeta 786, 13.
Razlag 753, 15. Špoljar (vse
Emo) 736.
Območna liga
Moški - 15. kolo: RŠD Emo-
-Rogaška 4902:4928, Emo II-
Izletnik 4919:4967, Kovinar-
-Dobma 20:0, Metka-Ljubno
4558:4484, Konus-Šoštanj
4906:4814. Vrstni red: Šoštanj
26, Kovinar 22, Dobrna 20,
Konus 18, Metka 17, Ljubno
12, Emo II, Rogaška 10, RŠD
Emo 9, Izletnik 6.
Umetnostno
drsanje
Pokal Slovenije
Jesenice - mladinke: 3.
Eberlinc; pionirji A: 1. Špo-
ljar; pionirke A: 8. Hutinski;
pionirke B: 5. Kranjc, 11. Pfe-
ifer; pionirke C: 5. Bratec, 8.
Kolar, 10. Germadnik.
Strelski preporod z novim orožjem
Celjskim strelcem se je lani slabo pisalo in bi izpadli iz 1. slovenske lige, toda s spremembo
tekmovalnega sistema (namesto nacionalnega je bil uveden mednarodni program) in z okrepi-
tvami so spet povsem pri vrhu. Z leve: Vih Ravnikar, Marko in Matej Dobovičnik.
^   ^ ^ Foto: EDO EINSPIELER
Št. 11 - 19. marec 1992
18
Uspela oddaja in žrebanje
Drugo žrebanje za sodelo-
vanje na 20. izletu 100 kmeč-
kih žensk na morje je bilo
v kulturnem domu na Lju-
bečni.
V programu so sodelovali
oktet Studenček in trio Viki-
ja Ašiča st., ženski pevski
zbor KUD Ljubečna pod
vodstvom Vide Bukovac ter
harmonikar Marjan Lipov-
šek iz Vojnika. Posebnost
srečanja je bila prisotnost
kmetice Anice Pevec iz Sla-
tine, Ponikva pri Grobel-
nem, ki je dala pobudo za
izlet 100 kmečkih žensk na
morje.
»Pred dvajsetimi leti je
uredništvo Novega tednika
povabijo šest kmečkih žensk
na pogovor o kmetijski pro-
blematiki. Takrat je bila
močno aktivna cerkev z or-
ganizacijo raznih izletov, pa
sem uredniku Jožetu Volfan-
du predlagala, naj tednik ne-
kaj organizira za kmečke
ženske. Volfand je pobudo
sprejel, Jure Krašovec pa re-
aliziral. Zraven sem bila na
prvem izletu v Portorožu in
verjemite mi, bilo je prekras-
no. Vsa leta sem pozorno
spremljala razvoj te akcije,
nisem pa pričakovala, da
bom letos potovala še en-
krat.«
Anico Pevec nam je poma-
§ala odkriti Mira Rezar iz
marjete pri Celju (na sliki)
in tako bosta obe tudi naši
gostji na jubilejnem izletu.
Naslednje žrebanje bo
v nedeljo v Atomskih to-
plicah.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Seznam Izžrebanih potnic za 20. izlet 100 kmečkih žensk na morje
Občina Šmarje
Štefanija Alegro, Golobinjek 10, Podčetrtek
Anica Brezovec, Pecelj 10, Buče
Marija Cujež, Cerovec 34, Vinski vrh
Silva Fidler, Polžanska vas 8, Šmarje
Občina Šentjur
Marija Frece, Turno 18, Gorica pri Slivnici
Helena Lubej, Repno 6, Šentjur
Jožica Užmah, Straška gorca 27, Šentjur
Milena Žloh, Krivica 36, Prevorje
Občina Celje
Ljudmila Jelen, Lešje 7, Škofja vas
Marija Kovač, Arclin 60, Škofja vas
Fanika Močenik, Socka 46, Strmec
Mira Rezar, Šmarjeta pri Celju.
Občina Žalec
Frančiška Germadnik, Matke 56, Žalec
Fani Štorman, Kale 17, Žalec
Majda Vrečko, Zabukovica 53, Griže
Občina Laško
Vida Sirk, Klenovo 17, Sedraž
Rezika Šeško, Lokavec 24, Rimske Toplice
Sava Zupane, Reka 35, Laško
Občina Mozirje
Ana Komar, Grušovlje 11, Rečica ob Savinji
Ana Predovnik, Radegunda, Mozirje
Občina Slov. Konjice
Nada Korošec, Ilirska pot 1, Zreče
Stanislava Pristovnik, Sojek 3, Frankolovo
Občina Velenje
Dora Stopar, Rečica ob Paki 63, Velenje
KUMARICE
Od dela se še ne umira
Na preprosta vprašanja
je včasih silno težko od-
govoriti. Pol ure klepeta
z našimi poslušalci je bilo
vsekakor premalo, da bi
prišli do dna razmišlja-
njem o tem, kaj je delo.
Ugotovili pa smo, da je
delo za človeka nujno, da
njegova vrednost naraš-
ča, cena pa pada. Skrat-
ka: če že nismo sklenili,
da se od dela umira pa
smo prišli vsaj do zak-
ljučka, da se od dela vse
teže živi, kar lahko pri
nadaljevanju takšnega
trenda konec koncev pri-
pelje do istega rezultata.
Prejšnji teden smo sto-
pili tudi na žulj: kdo uni-
čuje inventar naših blo-
kov, svinja po njihovih
hodnikih in čečka po nji-
hovih stenah. Deset, dva-
najstletni fantiči so v naš
mikrofon odgovarjali, da
počnejo to iz dolgočasja
ali pač zato, ker jim praz-
ne stene niso všeč, ker so
to imenitni prostori za pi-
sanje sporočil in tako na-
prej in tako nazaj. Vsi se
zgražajo in čudijo nevz-
gojeni mulariji, nihče pa
se ne spomni, da ima ta
mulah j a tudi starše, ki
sicer vijejo roke nad nji-
hovo neubogljivostjo,
ampak pozabili so jim
vcepiti v zavest tudi kaj
o kulturi vedenja, o odno-
su do okolja in stvari. Ta-
ko tipičen odgovor: Do-
ma kaj takega ne počnem,
ker bi me mama kregala,
zunaj me pa ne vidi. Bi
mogoče uspeli kdaj po-
gledati tudi preko praga
stanovanja?
Ježe tako, da se danda-
nes večina zaveda, da je
lahko zaradi slabega dela
ob službo, zaradi slabe
vzgoje pa še nihče ni ostal
brez otrok.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. VIDEOLOGV - PAULA ABDUL (4)
2. DIAMANTE - ZUCCHERO (3)
3. LIVE AND LET DIE - GUNS N'ROSES (4)
4. SMELLS LIKE TEEN ŠPIRIT - NIRVANA (5)
5. DIAMONDS AND PEARLS - PRINCE & NPG (7)
6. DON'T LET THE SUN GO DOWN ON ME
- ELTON JOHN & GEORGE MICHAEL (9)
7. I CANT DANCE - GENESIS (2)
8. EMOTIONS - MARIAH CAREY (10)
9. REMEMBER THE TIME - MICHAEL JACKSON (1)
tO. MISSING YOU NOW - MICHAEL BOLTON (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. MRTVA POMLAD - VERONIOUE (5)
2. RDEČA MASNA - ČUKI (8)
3. NAJ TE NE BO SRAM - U'REDU (6)
4. EDINO TI - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF (3)
5. LJUBI ME, LJUBI ME - NASTJA & SANDRA (2)
6. NOVO JUTRO - 1 xBAND (7)
7. ODIDI Z MANO - BAHNHOF (2)
8. SEXOPATI - RDEČI BARON (4)
9. DOLGA CESTA - MAD DOG (1)
10. UKRADLA SI Ml SRCE - MALIBU (1)
Narodnozabavne melodije:
1. DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR (7)
2. NA POTEP - ISKRA (6)
3. NI NEVESTE - ŠUMAH (3)
4. SANJE LJUBEZNI - CIK (2)
5. OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ (4)
6. CIGANKA-SLAK (6)
7. PET PRIJATELJEV - EKART (3)
8. FRANCELJ, LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠIČ st.    (10)
9. VEDNO NA POTI - VESNA (1)
10. PRED STARIM KAMINOM - SPOMIN (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
GOODNIGHT GIRL - WET WET WET
HAZARD - RICHARD MARK
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
JAZ NE LJUBIM TE NIČ VEČ - AGROPOP
HEJ, DEKLE - GLOBUS BAND
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK
MAM'CA, VINO JE KLJUČ - BISERI
Nagrajenca: Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik
Jerica Kos, Poljci 13, Braslovče
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
VABIMO K
POSLUŠANJU
Četrtek, 19. marca, popoldne:
REHABILITACIJSKI CENTER.
Naša novinarka NATAŠA GER-
KEŠ je obiskala center v Stubi-
ških toplicah, kjer se zdravijo
hrvaški vojni invalidi. Za četrt-
kovo popoldne pripravlja splet
pripovedi, ki bodo rdeča nit po-
poldanskega programa.
Petek, 20. marca ob 11. uri:
JOŽE VOLFAND. Konec tedna
bo Jože Volfand na Celjskem ve-
čeru gostil Kira Gligorova in Mi-
lana Kučana. V Opoldanski ma-
vrici pa boste lahko slišali pogo-
vor o tem, kako ti celjski večeri
nastajajo, kako moderator pri-
dobiva sogovornike in še marsi-
kaj zanimivega. Pogovor je pri-
pravil ROBERT GORJANC.
Nedelja, 22. marca ob 9. uri:
ZMAGO JELINČIČ. Gost na ne-
deljski skodelici čaja bo prvak
Slovenske nacionalne stranke,
človek, ki je tudi sicer dejaven
na mnogih področjih od zeliščar-
stva do heraldike, denarništva,
filatelije, parapsihologije in še
česa. V pogovor ga bo zapletla
NATAŠA GERKEŠ.
REVIZIJA RUMENEGA CE
IVIošl(i čaj
Razvpita izjava demokrš-
čanskega strelca Ervina
A. Schwarzbartla, »da so mo-
ški in ženske enakovredni, ni-
so pa enakovredne vse žen-
ske«, pri čemer je pihal na du-
šo materam kot nosilkam slo-
venstva in s tem nadaljnjega
obstoja naroda, je naletela na
čudovit sprejem tako pri ti-
stih, ki jim je bila namenjena,
kot pri onih, ki so se naivno
nadejali, da gre domžalskemu
županu v nos le pregrešna por-
nografska ponudba in erotična
rašomonijada v domačem
kraju.
Potem ko ga je Jaša Zlobec
označil za fašista, in ko je me-
dijska mašinerija v svojem sti-
lu napumpala nevedne, da so
začeli podpisovati neke petici-
je za njegov odstop, je tudi_
sam g. Schwarzbartl spoznal,
da ga je polomil: uporabil je
neprimeren izraz, toda za trdi-
tvijo kot takšno seveda stoji.
Žalostno, gospod poslanec.
Res je, da nam je nataliteta
drastično padla, da bi rodnost
morali dvigniti vsaj za 30 od-
stotkov, toda če ste gledali
zadnji Tednik, gospod župan,
in če poleg tega pogledate še
malce okrog sebe, vam bo po-
stalo jasno, da bi veliko (mla-
dih) žensk zelo rade bile »ena-
kovredne«, a si še ne upajo po-
stati »nosilke slovenstva«.
Preprosto zato, ker finančno
ne zmorejo teže sicer častnega
bremena. Novorodni rasizem
pa je, da se ženski, ki ne more
imeti otrok, a bi jih rada, očita
manjvrednost..
Ne bi verjel, če ne bi slišal:
zadnji Rumeni CE (na to temo)
je bil prava mala vojna med
obema spoloma. Najprej je za-
blestel macho Marko, ki je
ženskam pokazal pot za štedil-
nik, jim solil o poslušnosti,
ubogljivosti in podobnih sred-
njeveških pridobitvah.
Poslušalko, ki se je branila
na drugem telefonu, je poslal
v kuhinjo: »kaj sploh delaš na
telefonu, veš, kje je tvoje me-
sto!« Moram priznati, da se mi
je meglilo pred očmi. Za njim
je nastopil Vojko, ki se je poh-
valil z višješolsko izobrazbo in
ubogo poslušalko, ki se mu je
zoperstavila s strupeno termi-
nologijo, nadiral do nezavesti.
S tresočim glasom je nato zve-
zo dobila Irena, ki jo je seveda
vrglo s tira. Priključil se ji je
avtokrat in ji razložil, da tudi
sam pomiva posodo in sploh
zganja neverjetne vragolije
v domači kuhinji (z enakim
uspehom soli tako golaž kot
pamet soprogi). Potem sta se
šla vrtnarjenje, kdo vozi gnoj,
ga trosi, kdo ga ne bi in zakaj
ne. Holtikulturni šovinizem je
presedlal v posteljo in nazaj
v kuhinjo.
Poslušalke so bile razburje-
ne. Razmišljal sem o nekakšni
spravni slovesnosti na Tomši-
čevem trgu... No, oglasila sta
se Mitja in Viktor, ki sta priz-
nala, da ju je sram kot moška,
ko poslušata prebliske fizično
močnejšega spola. Zatem je
zadevo zopet zaostril Zlatko,
ki je najprej v ogenj poslal
svojega enajstletnega An-
drej čka. Mali se ni kaj prida
znašel, zato je slušalko prepu-
stil očetu, ki je v drugem jezi-
ku obnovil ekstremna stališča
že slišanih machov. Gospa, ki
mu je parirala v etru, ga je
opomnila, da bi bilo dobro, ko
bi se naučil slovensko. On pa,
da je itak žena Slovenka. In
v tem stilu naprej.
Zadnja gospa, ki ji je uspelo
dobiti telefonsko zvezo, se ni
preveč sekirala nad medspo-
lovsko vojno, ampak je zašte-
kala, da je imel Schv/arzbartl
po svoje prav, in da vse ženske
ne morejo biti enakovredne.
Za ilustracijo je primerjala
mamo, ki se pol dneva podi za
tekočim trakom in potem do-
ma še za tremi otroki in mamo,
ki lepo sedi v službi, ko pride
domov, pa butne vse štiri od
sebe in sanja o tipkovnici na
računalniku. Rekla je, da nista
enakovredni.
Ja, draga moja, potemtakem
tudi voditelj Rumenega CE ni
enakovredn tistim, ki razbija-
jo svoje telefone, da bi prišli
v oddajo. On tam preprosto se-
di, se z vami pogovarja in nič
hudega mu ni. Ko konča odda-
jo, gre na pivo, telefoni pa zvo-
nijo še pol ure za tem. Enako-
vreden? Smešno. Kdo si je
sploh izmislil to besedo v tem
smislu. In kdo navsezadnje
lahko deli vrednostne sodbe?
Schvvarzbartl, napojen s krš-
čanskim etosom in ljubeznijo
svojih štirih otrok? Samozvani
macho, ki je dobil košarico in
zdaj stresa jezo na ves ženski
svet? Delavka, ki se muči za-
stonj in zavida svoji sosedi, ki
nosi mini krilo, da bi bila všeč
direktorju? Je že res, da so eni
bolj enkovredni od drugih, to-
da to je v tem živalskem boju
za preživetje že stvar tretira-
nja samega sebe. Ponos ali kaj
podobnega; namreč, ko si zle-
zeš do kolen, veš, da nisi bos.
Vreden ali celo enakovreden
- je stvar mentalne rehabilita-
cije.
Št. 11 - 19. marec 1992
19

ijrse o Cinkarni
poslanec Janez Cemej, De-
jnos Celje, želi odgovor na
^rašanje, zakaj Cinkarna Ce-
jje brez ustreznih dovoljenj
oziroma z dovoljenji, ki nima-
jo pravne podlage, odlaga sa-
jro na območju »Za trav-
nikom«.
Tukajšnje ministrstvo je za-
devo proučilo in ugotovilo na-
slednje:
Republiški komite za var-
stvo okolja in urejanje prosto-
ra je izdal Cinkarni Celje loka-
cijsko dovoljenje št. 350/F-20/
88 z dne 29. 2. 1988 za gradnjo
odlagališča sadre »Za travni-
kom« in za gradnjo cevovoda
za transport sadre od črpališča
v Vrheh do vtoka v odlagališče
nad naseljem Kresnike na
podlagi odloka o zazidalnem
načrtu za odlagališče Cinkar-
ne Celje »Za travnikom«
(Uradni list SRS, št. 42/86 in
1/87). Cinkarna Celje je zapro-
sila Republiški sekretariat za
varstvo okolja in urejanje pro-
stora za spremembo citiranega
dovoljenja v delu, ki se nanaša
na potek cevovoda, vendar je
bila njena zahteva zavrnjena
z odločbo št. 350/F-20/88
z dne 5. 7. 1990, ker predlaga-
na spremenjena trasa cevovo-
da ni bila v skladu z navede-
nim zazidalnim načrtom.
Cinkarna Celje je kljub za-
vrnjeni zahtevi za spremembo
lokacijskega dovoljenja začela
z deli v nasprotju z izdanim
lokacijskim dovoljenjem, zato
ji je bila izdana odločba Repu-
bliškega urbanističnega in-
špektorata št. 350-1/88-13
z dne 10. 10. 1990 o odstranitvi
dela cevovoda, trasiranega
v nasprotju z izdanim lokacij-
skim dovoljenjem z dne 29. 2.
1988. Pritožba zoper omenjeno
odločbo je bila na tukajšnjem
ministrstvu zavrnjena z odloč-
bo št. 350-02/A-625/90 z dne
28. 11. 1991. Zoper to odločbo
ije Cinkarna Celje sprožila
' \xpravni spor pri Vrhovnem so-
dišču RS.
Po ponovni odločbi Republi-
škega urbanističnega inšpek-
torata je investitor zgradil nov
cevovod po trasi, določeni z lo-
kacijskim dovoljenjem in ga
spojil z odlagališčem sadre
'»Za travnikom«, kar je bilo
ugotovljeno na inšpekcijskem
pregledu dne 29. 5. 1991 in ob
tehničnem pregledu dne 25. 7.
1991. Cevovod, ki je bil zgra-
jen v nasprotju z lokacijskim
dovoljenjem, je ostal v nasipu
odlagališča »Bukovžlak« in je
na obeh straneh blokiran, to-
rej neuporaben. Investitor ce-
vovoda ni prestavil, ker bi bili
stroški visoki, sam poseg pa
nevaren za nasip že polnega
odlagališča sadre. Sporni ce-
vovod pa poteka v nasipu od-
lagališča sadre »Bukovžlak« in
ne preko drugih odlagališč.
Poslanec Zbora občin Repu-
blike Slovenije Janez Cemej
v svojem delegatskem vpraša-
nju navaja, da je SO Celje dne
27. 11. 1991 razpravljala o os-
nutku predloga za spremembo
Zazidalnega načrta, ki je osno-
va za lokacijsko in gradbeno
dovoljenje spornega cevovoda
ter da iz tega razloga lokacij-
sko dovoljenje z dne 29. 2.
1988 in gradbeno dovoljenje
2 dne 18. 7. 1989 ter uporabno
dovoljenje z dne 10. 9. 1991
ttoiajo nobene pravne podla-
ge. Ugotavljamo, da te trditve
fiiso točne. Omenjeno lokacij-
sko dovoljenje ima pravno
podlago, kot je bilo že zgoraj
fiavedeno, v citiranem zazidal-
^^n\ načrtu, ki ga je sprejela
So Celje, na tej osnovi je bilo
•zdario tudi gradbeno dovolje-
•^je pri Republiškem komiteju
^a industrijo in gradbeništvo
Pod št. 351-05/88-519 z dne
27. 7. 1988 in 18. 7. 1989. Dej-
^^^o pa je, da Cinkarna Celje
^\ gradila cevovoda v skladu
^ izdanim lokacijskim dovolje-
"^jem (s tem pa tudi ne v skladu
^Zazidalnim načrtom), zato je
•Republiški   urbanistični   in-
špektorat izdal ustavitveno
odločbo. Po naših podatkih
odlok o spremembah citirane-
ga zazidalnega načrta še ni
sprejet, zato tudi iz tega razlo-
ga ni možno trditi, da je ta
osnutek podlaga za lokacijsko
in ostala dovoljenja spornega
cevovoda, saj je SO Celje raz-
pravljala o zadevnem osnutku
predloga zazidalnega načrta
šele 27. 11. 1991, vsa citirana
dovoljenja pa so bila izdana
pred tem datumom.
Tukajšnje ministrstvo je dne
24. 2. 1991 dobilo informacijo
pri upravnemu organu občine
Celje, pristojnem za urejanje
prostora, da je sprememba
predmetnega zazidalnega na-
črta še v fazi osnutka, saj je
Cinkarni Celje naloženo, da
opravi javno obravnavo tega
osnutka.
V zvezi s prej omenjenimi
trditvami imenovanega po-
slanca Zbora občin Republike
Slovenije Demos je treba še
ugotoviti, da je za uporabo od-
lagališča sadre »Za travni-
kom« in cevovoda za transport
sadre, zgrajenega s citiranim
gradbenim dovoljenjem izdalo
Ministrstvo za industrijo in
gradbeništvo Ljubljana pod št.
351-02/91-249 z dne 10. 9.
1991 uporabno dovoljenje. Tu-
di to uporabno dovoljenje je
torej skladno z gradbenim in
lokacijskim dovoljenjem ozi-
roma s prej navedenim zazi-
dalnim načrtom.
Iz opisanih dejstev je treba
zaključiti, da sta lokacija od-
lagališča sadre »Za travni-
kom« in naknadno zgrajen ce-
vovod za transport sadre
skladna z lokacijskim (ter
gradbenim) dovoljenjem. Ce-
vovoda, ki je bil zgrajen v na-
sprotju z lokacijskim dovolje-
njem. Cinkarna Celje ne upo-
rablja. Tega cevovoda pa ni
odstranila, ker bi to pomenilo
zelo visoke stroške, sam poseg
pa, kot je bilo že zgoraj nave-
deno, bi bil nevaren za nasip
že polnega odlagališča sadre.
MIHA JAZBINŠEK
Minister
za varstvo okolja
in urejanje prostora
Še o Štajerski
banki
Ogorčene uslužbence Šta-
jerske obrtne banke, podpisni-
ke pisma v 10. številki NT-RC
prosim, da še enkrat v miru
preberete, kar sem napisal
o vaši banki! Niti besedice na-
mreč nisem zapisal o vas ali
o vašem delu, pisal sem izk-
ljučno o nepravilnostih v zvezi
z ustanavljanjem banke do re-
gistracije. Teh pa je bilo obilo
in v svojem odgovoru jih tudi
vi sami večinoma niste niti po-
skušali zavrniti. Raje ste koj
prešli na drugačno igro, mi
podtaknili preganjanje vaših
delničarjev, zasejali dvome
v moje osebno in politično po-
štenje in mimogrede postavili
pod vprašaj mojo bivšo župan-
sko in sedanjo poslansko delo-
vanje. Skratka, namesto teme
našega dialoga se se lotili kar
mene osebno.
Prepričevati prepričane je
res brezupno delo, toda vseeno
vam moram reči, da čudežev
gotovo nisem znal delati, toda
sem se vedno dosledno zavze-
mal za poštenost, zakonitost in
javnost oblasti. Mnogi to ceni-
jo, nekateri pač spet ne, kot
temeljni pogoj za vsakršen
družbeni napredek. Vsekakor
pa mi spoštovanje tega načela
omogoča, da lahko mirno ogle-
dam v oči slehernemu občanu
in volilcu, tudi tistim, ki so
nezakonito vložili 400.000
DEM v vašo banko, kakor tudi
vam, uslužbencem ŠOB, če-
prav mi ponujanje vašega
usmiljenja v obliki lastnih
plač in prostega časa, sedaj ko
ste svoje poslovne interese
v Šentjurju krepko zakoličili,
diši bolj po ceneni demagogiji
in cinizmu, kot pa po zdravem
podjetništvu.
mag. FRANC KOVAČ,
Šentjur^
Česar ne veste
o M. Pojavniku
Ker se navaja v članku No-
vega tednika z dne 20. 2. 1992
tudi godba na pihala Male Do-
le, smo dolžni objaviti resnico
o delu in sodelovanju z g. Mar-
janom Pojavnikom v času, ko
je bil predsednik društva KUD
F. Prešeren Vojnik, predsednik
KS Vojnik in ravnatelj šole.
V letu 1977 je na željo KS
Vojnik in članov društva KUD
F. Prešeren, ki je bilo v krizi,
sprejel funkcijo predsednika
društva g. Marjan Pojavnik.
Društvo je z njegovim priho-
dom oživelo, uredil ga je orga-
nizacijsko, izdelal pravilnik
o vrednotenju po delu sekcij,
dobili smo potrebne prostore
za vaje. Škoda pa je bilo, da
mu je bilo onemogočeno pri-
dobiti nov kulturni dom za
Vojnik. V članku je neresnica
tudi to,,da je bil proti sodelo-
vanju s cerkvijo, kajti lep pri-
mer sodelovanja je soorgani-
zacija pogreba g. župnika
Lupše Martina, itd.
Godba je v tem času imela
vedno na razpolago prostore
za vaje ali v dvorani KUD ali
dvorani KS in celo v osnovni
šoli, kjer pa je bilo seveda po-
trebno upoštevati red in čisto-
čo šole.
Vsa sodelovanja s šolo in KS
Vojnik so bila v obojestransko
zadovoljstvo do današnjih dni,
za kar še enkrat hvala g. Mar-
janu Pojavniku.
Godba na pihala
Male Dole - Vojnik
SLAVKO LIPOVŠEK, ml.
Nismo iopovi
Ko sem se v petek (in to tri-
najstega) kot običajno vrnila
v Celje, sem se ugriznila v je-
zik. V Novem tedniku sem
imela kaj prebrati o Štajerski
banki. Nisem namreč vedela
za skupščino delničarjev, ko
sem se pretekli teden dotakni-
la »premoženja Celjanov«
v Štajerski banki. Od takrat se
je pa precej dogodilo. Vrsta
člankov v Delu (pa smo le pro-
drli    v    slovenski    prostor
- Ljubljančani temu pravijo
- »celjska posla«) in pa seveda
v Novem tedniku.
Sama goreče navijam za jav-
nost (glej pogovor z dr. Boštja-
nom M. Zupančičem, Kaj, 10.
marca 1992), še posebej pa naj
to velja za banke, ker so njiho-
vi problemi vedno tudi javni
problemi. Seveda pa na način,
ki ga predlaga gospa Irena Ba-
sa v komentarju: Naliti čistega
vina.
Samo za primerjavo, ne pa
tudi za direktno »plonkanje«,
naj služi odstavek iz komen-
tarja g. Vojka Flegarja (Delo,
28. febr. 1992, str. 5: Afera ob-
glavila vodstvo - Landerbank:
zdaj še velika vzhodna luk-
nja): »Ali bo nadzorni odbor
vztrajal pri vseh pravnih po-
sledicah, ki jih za nevestno po-
slovno vodenje predvideva av-
strijski zakon o delniških
družbah, je za zdaj ostalo ne-
jasno. Verjetneje je, da ne, kaj-
ti na povrnitev najmanj dveh
milijard šilingov najbrž ne
more računati, ime banke pa
bi se ob tožbi v negativnem
kontekstu predolgo pojavljalo
v medijih. »Navajam prednje
samo zaradi cene, ki so jo last-
niki pripravljeni plačati zara-
di zaščite imena banke. Ostalo
»plonkanje« pa bi seveda pri
nas pomenilo: »biti posloven
- dober z družbenim premože-
njem«.
Najprej komentar izjave
celjskega župana (Delo, 10. 3.
1992), za katerega sem v ne-
kem zapisu izvedela, da je del-
ničar Štajerske banke: Če so
številke prave potem na kra-
tek rok to ni dobra naložba.
Ker predvidevam, da gre za
podatek na dan 31. 12. 1991,
takrat pa je bila marka pri-
bližno 37 SLT; torej bi morala
biti tolarska vrednost »celj-
skega premoženja« v Štajerski
banki vsaj 14,8 milijonov SLT,
tj. 32%-ov iznad navedenega
zneska. Sicer bi pomenilo, da
je bilo »celjsko premoženje«
v banki vredno koncem leta
samo še približno 300.000
DEM. Na primer: če bi sredi
preteklega leta kupili za
400.000 DEM obveznic RS I, bi
bilo koncem leta »celjsko pre-
moženje« vredno približno
15,4 milijonov SLT. Seveda pa
naložba v ustanovitev" banke
ni kratkoročna naložba (to bi
lahko bila šele kasneje, ko bo
banka sposobna kotirati na
borzi in ko bomo imeli razvit
kapitalski trg - s takšnimi na-
ložbami pa se verjetno država
na republiškem in občinskem
nivoju ne bo ukvarjala) in ni
tako enostavna naložba, če-
prav bistvo ostaja isto. Za del-
ničarja, seveda.
Vendar pa menim, da bi mo-
rali to naložbo Celjanov jemati
kot »srednjeročno zagonsko
sodelovanje« pri ustvarjanju
konkurenčnosti v našem banč-
nem sistemu. Banka pa mora
po normalnem »zagonskem
času« zagotoviti tudi njeno
normalno donosnost. Zato pa
se ne strinjam z županovo izja-
vo, da ne nasprotuje morebit-
nemu ponovnemu nakupu del-
nic Štajerske banke. Slučajno
imam »Animacijski material
za bodoče delničarje« Štajer-
ske banke, iz katerega je raz-
vidno, da je bil predvideni se-
stav delničarjev popolnoma
nekaj drugega, kot je sedanji
nenormalni (nekje sem preči-
tala kar 83% državnega kapi-
tala - da se ne spuščam v kva-
liteto jamstvenega kapitala
banke v obliki terjatev). Ver-
jetno je bil to izhod v sili. »Sa-
nacija« tega je možna ob na-
slednjem razpisu delnic (v No-
vem tedniku piše: v višini 2,4
milijona DEM), če bodo razpi-
sane navadne delnice in če jih
ne bodo kupovali tisti, ki ima-
jo že sedaj prevelik delež.
In ob zaključku: direktorju
banke se pozna, da je finanč-
nik (ob spregledu nekaterih
pretemperamentnih besed, bi
rekla bančnik), kar pa ne mo-
rem trditi za bančne uslužben-
ce v »starih« bankah. Tudi
njim ne bi škodilo nekaj jav-
nosti.
Toliko v dopolnitev.
TINA SVET,
Celje
Užaljen ponos
Izražam »ogorčenje« nad
objavo o nekakšnem ptičjem
perju, ki ga vsebuje žalski grb,
v NT 27. II. 1992. To perje je
vendarle del grba trga Žalec,
ki je bil narejen po pečatu trga
Žalec. Sami Zalčani so že 1763
opisali grb: »Obe krili sta črni
v rjavordečem in z zelenimi li-
sti okrašenem polju, cvet in li-
lija sta svetlordeči in okraše-
ni«. Vrečar v knjigi Savinjska
dolina omenja »rdeči ščit,« ki
nosi na vzglavju rožo v srebr-
nem petlistnem cvetnem vencu
z zelenimi kotnimi listi ter zla-
tim peščiščem. Na desni in levi
rože je po ena na zunaj obrnje-
na krilna kost (nemški: Sach-
sen) s črnimi orlovskimi krili;
na vznožju ščita pa so trije sre-
brni listi lilije.
Torej imamo v Žalcu na av-
tomobilskih tablicah orlovska
krila in ne nevem kakšno ptič-
je perje.
Grb je narejen na podlagi
tako imenovanega govorečega
pečata, ki je datiran z letom
1346, izvira pa že iz trinajste-
ga stoletja. Krili sta govoreči
za »Sachsen« ali »Saxen«, ki
v heraldiki pomenita krilni
kosti orla, na katerih sedijo
peresa; cvetlice in lilija pa za
»Feld«, oziroma Veld. Torej
skupaj SACHSENFELD. Ta
govoreča podobna iz pečata ni
po najnovejših raziskavah ni-
koli prešla v ščit in tako ne
moremo govoriti o grbu Žalca
pred 19. st. Šele leta 1822 se
v tabelah trških grbov pojavi
grb Žalca, posnet po pečatu.
Torej nas grb spominja na
Saksonce, na vojno Karla Ve-
likega proti Saksoncem v IX
stoletju, na saksonske koloni-
zatorje Savinjske doline. Na
kratko: ohranjamo spomin, za
kolonizatorje Saksonce, na
kolonizatorje Nemce. Kaj je
tukaj narobe, saj hočemo sedaj
v Evropo, Evropa pa je že v IX.
stoletju silila k nam!
In če so pred 50 leti obudili
spomin na Saksonce, ko so Ža-
lec preimenovali v Sachsen-
feld, zakaj bi danes nasproto-
vali. Saksonci so bili prvi, vse
ostalo je bilo kasneje.
Dejali boste: kaj pa II. žalski
tabor, kaj pa borba Žalčanov
za svobodno Slovenijo, kaj pa
hmelj, ki je gospodarsko dvig-
nil Savinjsko dolino? Pustimo
to, vse to je bilo kasneje, v Sa-
vinjski dolini so bili že v IX
stoletju povezani s Saksonci,
z Nemci, le to še ne vedo točno,
kje je bil castrum Saxonvim
(tabor Saksoncev), ki je ome-
njen v kroniki »Die Cillier
Chronik« (Vrečar: Savinjska
dolina).
Pa saj v Žalcu niso edini, ki
pozabljajo na narodnostne bo-
je ob koncu 19. stoletja. Tudi
Mozirjani so vzeU ulico Franu
Kocbeku, prvemu predsedni-
ku Savinjske podružnice Slo-
venskega planinskega društva,
ki je s svojim delom ohranil
Savinjske Alpe slovenske in
Lipoldu (v NT 20. II. 1992 ni-
ste zapisali kateremu Lipol-
du), verjetno se je ulica imeno-
vala po Janezu Lipoldu
(1811-1878), ki je bil 20 let žu-
pan v Mozirju in se je na vsa-
kem koraku boril za narodne
pravice slovenskega meščan-
skega tabora. Mimogrede, za-
kaj niste zapisali, da so vzeli
ulico tudi dr. Jožetu Goričar-
ju (1907-1985), utemeljitelju
slovenske sociologije in članu
Slovenske akademije znanosti
in umetnosti?
Vrnimo se k grbu mesta Ža-
lec in občine Žalec. Imamo ga.
Zakaj pa niso bili Vrašani bolj
prodorni in bi predlagali svo-
jega: vrano na smrekovem de-
blu. Ta govoreči grb: vrana
- Vransko, bi verjetno ne
uspel, ne kaže nam pot
v Evropo.
Naslov v uredništvu
Podražitve
komunalnih
storitev
Javni odgovor poslancu ZKS
g. Silvanu Božiču
G.Božič! Kot poslanec Zbo-
ra krajevnih skupnosti ste se
udeležili seje Izvršnega sveta
občine Celje dne 26. 2. 1992 ter
se vklučili v razpravo pri spre-
jemanju cen komunalnih sto-
ritev. V vaši razpravi je bilo
več nekorektnih kritik, ki izvi-
rajo le iz vaše miselnosti brez
konkretnih strokovnih podlag.
Omenili ste tudi zahtevek iz
17. seje skupščiiie, na katerega
po vašem mnenju niste dobili
ustreznega odgovora. Na to
vašo kritiko vam je najprej od-
govoril predsednik Sekretari-
ata za družbeno ekonomski
razvoj in pojasnil, da so v JP
Komunalo poslali inšpekcij-
sko službo, ki pa ni ugotovila
nobene nepravilnosti. Vi ste
kmalu nato zapustili sejo, ker
niste dobili takšnega odgovo-
ra, kot ste si ga želeli.
Na vašo neopravičeno kriti-
ko glede sposobnosti planerja
v Komunali, sem želela tudi
jaz pojasniti svojo resnico
o planiranju, o oblikovanju
cen, o normativih, o številkah,
ki so takšne kot so, nadalje
o analitičnem prikazovanju
posameznih stroškov, kakšen
je nadzor občine glede kalku-
lacij in cen naših storitev.
Vendar te možnosti nisem
imela, ker ste, g. Božič, tako
hitro zapustili sejo, zato sem
se odločila, da vam, ter vam
enako mislečim javno odgo-
vorim.
Cene komimalnih storitev so
bile z Odlokom v Ur. Ustu RS
št. 33/91 zamrznjene. Odlok
o načinu oblikovanja cen ob-
javljen v Ur. 1. RS št. 5/92 po 1.
in 2. členu dopušča povečanje
cen komunalnih storitev v vi-
šini 80% rasti cen življenjskih
stroškov, vendar pa cena posa-
mezne storitve ne sme prese-
gati 2-kratne dovoljene višine
rasti. Po navodilih Ministrstva
za trgovino bi se tako cene ko-
munalnih storitev s 1. 2. v pov-
prečju povečale za 25% (rast
življenjskih stroškov za de-
cember in januar znaša
31,2%). Tako oblikovane cene
pc 1. in 2. členu tega Odloka so
v pristojnosti IS občine Celje.
Odlok dovoljuje po 7. čl. tu-
di višje povišanje, če IS občine
ugotovi, da je za pokritje stro-
škov enostavne reprodukcije
potreben višji odstotek, ven-
dar mora od Ministrstva za tr-
govino zahtevati soglasje, ka-
teremu pa mora skupaj z zah-
tevkom posredovati vso po-
trebno dokimientacijo, ki ute-
meljuje opravičenost zah-
tevka.
Komunala je 6. 2. 1992 prir
pravila predlog po 7. členu
Odloka, ker meni, da ima vse
argumente za omenjen pred-
log. Občinski sekretariat za
družbeno ekonomski razvoj je
dne 17. 2. zahteval, da JP Ko-
mimala pripravi predlog le po
1. in 2. členu Odloka, pa če-
prav je menil, da za nekatere
storitve bi lahko veljal 7. čl.
Odloka o načinu oblikovanja
cen komimalnih storitev. Ko-
munala Celje je tako 18. 2.
1992 posredovala občini nov
predlog. Strokovne službe na
občini so ta predlog še prouči-
le, ga analizirale in predlagale
v potrditev Izvršnemu svetu.
Cene oblikovane po tem
predlogu ne pokrivajo stro-
škov za enostavno reprodukci-
jo pri plinu za široko potrošnjo
ter ogrevanju za obračun po
MWh in priključni moči tako
za Celje kot za Štore. Moramo
pa opozoriti, da so stroški
oblikovani le na decemberskih
cenah vhodnih elementov od-
nosno pri naftnih derivatih je
upoštevana še podražitev iz
meseca januarja.
Predhodno oblikovane cene,
ki so stopile v veljavo s 1. 11.
1991 so bile izdelane na osnovi
cen vhodnih"elementov iz me-
seca septembra vključno za
osnovna goriva s 1. oktobrom
1991. Na osnovi tako obliko-
vanih stroškov je bila izdelana
ocena stroškov poslovanja do
konca leta - to pa izgleda tako
kot da v nadaljnih mesecih ne
bi bilo inflacije. To je sicer res
malo čudno, vendar če bi
v Komunali pripravili predlog
spremembe cen z vključitvijo
inflacije, bi občina takšen
predlog zavrnila. Iz tega sledi
dejstvo, da je popolnoma ra-
zumljivo, da so stroški poslo-
vanja po decemberskih cenah
vhodnih elementov do 100%
višji, kot znaša mesečno pov-
prečje stroškov poslovanja v 1.
1991 na osnovi tako oblikova-
ne ocene stroškov poslovanja
do konca leta. Naj vam za pri-
mer povem, da je znašala me-
seca septembra glede na janu-
ar 1991 rast cen industrijskih
proizvodov 110%, kar je za-
konska osnova za oblikovanje
revalorizacije amortizacije.
Meseca decembra znaša ta rast
kar 277%. Cene osnovnih go-
riv pa so se samo v mesecu
novembru povečale do 73%.
Glede odgovorov na dele-
gatska vprašanja seje Skupš-
čine občine Celje, moram po-
jasniti, da smo v JP Komunali
na vsa delegatska vprašanja,
ki nam jih je posredoval Se-
kretariat za družbeno eko-
nomski razvoj, odgovorili in
temu sekretariatu tudi poslali.
Stroški uprave na poslovni
enoti ne predstavljajo samo
Nadaljevanje na 22. strani
Št. 11 - 19. marec 1992
Cerkev in samostan z lekarno v Olimju.
»Gospa, z vašimi ledvicami se nekaj dogaja...«
Pogledam ti v oko In
te vidim od znotraj
Dr. Jurii Vasiljevič Kolpakov Uiagnosticira s pogieUom v oči - OrHinira tudi v Olimiu
Oko je eden najbolj
dragocenih človeških or-
ganov. Z očmi vidimo,
gledamo in po svoje tudi
govorimo. Oko je v litera-
turi, zlasti v poeziji, naj-
češče opevan človekov
organ, povezan z našimi
čustvenimi stanji, najpo-
gosteje z veseljem in ža-
lostjo.
Govorica našega očesa
pa ima še en jezik, ki je
pri nas še zelo malo poz-
nan. Vgrajen je v očesni
šarenici, ki razkriva sta-
nje našega organizma
oziroma spremembe
v njem. Šarenica torej ne
daje očesu le svojevrstno
lepoto, ampak je ta del
očesa tudi naše drugo
oko. S pogledom v šareni-
co se da v hipu videti, kaj
se z organizmom, s posa-
meznimi organi, dogaja.
Zato je šarenica organ,
s katerim je mogoče po-
staviti dokaj zanesljivo
zdravstveno diagnozo in
prognozo.
Diagnosticiranje s po-
močjo šarenice je metoda,
imenovana iridodiagno-
stika, poznana že iz časov
Starega Egipta. V Tutan-
kamonovi piramidi so ra-
ziskovalci našli posebne
ploščice, na katerih so bi-
le narisane šarenice, iri-
dodiagnostiko pa so poz-
nali tudi Babilonci in
Asirci. V Evropi je prve
korake na tem področju
naredil sredi prejšnjega
stoletja nek madžarski
kirurg. Iridologija se da-
nes v Evropi spet uveljav-
lja kot dodatna metoda
v medicinski diagnostiki.
Seveda pa je spoznavanje
te metode dolgotrajno de-
lo, zato se ga lotevajo le
redki mcdicinci. Eden
takšnih jc dr. Jurij Vasi-
ljevič Kolpakov, ruski in-
ternist in psihiater, ki se
s to metodo ukvarja vrsto
let, s prakso pa je pričel
pred tremi leti v labora-
toriju »Patrice Lumum-
ba« v Moskvi. Lani marca
jc pripotoval v Jugoslavi-
jo z namenom, da v neka-
terih zdravstvenih cen-
trih organizira tečaje iz
Dr. Kolpakov: »Šarenica je drugo oko, s katerim gledamo
organizem od znotraj.«
iridologije. Aprila je pri-
šel v Slovenijo, kjer je
ostal do danes. Zanj sta
izvedela patra - pavlinca
Janez Žurman in Marjan
Vogrin iz samostana
v Olimju ter ga povabila
k sodelovanju s tamkajš-
njo tristo let staro in zdaj
obnovljeno zeliščno le-
karno. Doktor Kolpakov
prihaja v Olimje trikrat
tedensko, vsako sredo,
četrtek in petek, kjer or-
dinira od 9.30 do 18. ure.
K njemu prihajajo ljudje
z vseh koncev Slovenije,
pa tudi s Hrvaške, Avstri-
je in Italije. Dnevno
sprejme do osem pacien-
tov, zato se jc za pregled
treba predhodno naročiti
po telefonu.
Pregled
Prostor v hiši zraven
samostana,    kjer    dela
dr. Kolpakov, je bolj po-
doben pisarni, kot pa
kakšni zdravstveni ordi-
naciji. Edino »orodje«, ki
ga uporablja pri delu, je
povečevalno steklo, zato
jc pregled še najbolj po-
doben tistemu pri okuli-
stu. Pacient sede na stol,
doktor se z njim nekaj
minut pogovarja o vsak-
danjih rečeh, nato pa
vzame v roke svetilko in
povečalo. Najprej gleda
v eno, nato v drugo oko.
Vmes kaj vpraša, pregled
pa se konča z razmeroma
dolgim pogovorom, z ra-
zlago vsega tistega, kar je
razkrila šarenica. Mar-
sikdo je presenečen, ko
izve, da je njegovo zdrav-
je nekje v organizmu že
načeto, a je bolezen še
vedno v latentnem stanju,
ko zanjo še ne ve, ko je še
ne zaznava. Pred odho-
dom dobi pacient navodi-
la za izboljšanje zdravja
in počutja glede na ugo-
tovljeno stanje pri pre-
gledu. Doktor Kolpakov
mu pove, kateri organ je
obolel in kateri je ogro-
žen in kaj mora storiti,
česa se izogibati, da bi se
zdravje popravilo ali pa
da ne bi prišlo do izbruha
^ bolezni. V mnogih prime-
rih svetuje, pri katerem
zdravniku-specialistu naj
se bolnik oglasi zaradi
potrebnih nadaljnjih pre-
iskav. Točnost iridolo-
ških preiskav doktorja
Kolpakova je namreč od
štirideset do devetdeset
odstotna.
Da ne bi bolelo
»V vaših očeh se lepo
vidi, da je vaš žolčnik na-
čet ...« Pacient se najprej
začudi, saj ve, da s tem
organom doslej ni imel
nobenih težav, nato pa
mu ruski iridiolog našteje
še vrsto drugih žarišč, po-
tencialnih mest, kjer bi se
sčasoma pojavile spre-
membe v obliki, ki ji pra-
vimo bolezen, potrebna
intenzivnega zdravi j en j a.
Gre torej za preventivo,
za nasvet o načinu življe-
nja, ki omogoča, da osta-
nemo zdravi. Doktor Kol-
pakov pri tem svetuje
predvsem naravna zdra-
vila: razne pripravke iz
zelišč, mazila, zdravilno
blato, razne tinkture in
stoletja stare ter preizku-
šene recepte oziroma
zdravila za zdravljenje
posameznih obolenj. Prav
teh pa imajo v lekarni
v Olimju v izobilju. Eden
najbolj dragocenih pri-
pravkov olimske lekarne
je gotovo alkoallium, to je
česnova tinktura, nareje-
na po tibetanskem recep-
tu, starem dobrih dva ti-
soč let.
Zapisi na šarenici
»Tudi šarenica je člove-
ški organ, ki se odziva na
vse spremembe v orga-
nizmu. Spremembe se
odražajo v barvnih od-
tenkih šarenice, v ne-
kakšnih lisah, ki jih
s prostim očesom ni mo-
goče zaznati. Tudi naša
koža je posejana z nešte-
timi organi, akupunktur-
nimi točkami. Pri aku-
punkturi je iskanje teh
točk dolgotrajno, metoda
s pogledom v šarenico pa
je veliko hitrejša in pre-
prostejša. Vsak človek
ima posebno strukturo
oči in v tej strukturi so vsi
zapisi o človekovem or-
ganizmu. Zapisane so bo-
lezni in nagnjenost k po-
sameznim boleznim, vse
genetske slabosti. Pri po-
polnoma zdravem člove-
ku je barva kroga na ša-
renici enake barve, pri
spremembah v organiz-
mu pa se ta barva, pig-
ment, spreminja in tako
se da precej zanesljivo
povedati, kateri organ je
obolel ali za katero ener-
getsko ali sistemsko ok-
varo v organizmu gre. Se-
veda pa ta metoda ni sto
odstotna, je le v pomoč
pri analizi stanja. Je pa
gotovo boljša od katere
koli druge, saj šarenica
zdravniku govori o celo-
vitem stanju organizma.
Te metode se nisem učil
v času študija na medi-
cinski fakulteti, ampak
sem se veliko družil s ko-
legi, ki so o iridologiji že
nekaj vedeli. Potem sem
to znanje dopolnjeval, ve-
liko sem se učil iz knjig.
V Moskvi je iridodiagno-
stika nekaj vsakdanjega,
priznana dodatna metoda
v medicini,« je povedal
doktor Jurij Vasiljevič
Kolpakov, ko smo ga obi-
skali v Olimju, v slikovi-
tem okolju tamkajšnjega
samostana in cerkve ter
obnovljene najstarejše le-
karne v Evropi, kjer s ču-
dovito poslikanih sten še
vedno gledajo v nas Hi-
pokrat, Salomon, Avice-
na in sam Gospod.
MARJELA AGREŽ
Foto:
EDO EINSPIELER

Mojmir j
noči dvai \
Moj mir Sep
jen Celjan,
uspešno  opr;
na takratni
ziji, je odšel ^
dirat, igrat ig
Že leta 195
sensko, ki jo
Gašperšič-Og
nes že ponaro
noč iz leta 19
tekst napisal
pela pa je Ma
Med več kc
mi gre še pose
sere kot so Bi
Evrovižija, 5
Berta Ambro
bom cvet (1!
Amsterdam, ]
S teboj. Čez
Uspavanka 2
bunde, Pisi
Brown, Med
mi in druge.
»Tekste so
niki in to je 2
kovost«, se S]
in našteje s(
tekstovno opi
skladbe: Elz
gorja Strnišo
Miroslava K
Šomna, velik(
tudi s Franc
Ježkom.
Ob tem je
skladb za kn
sanke ter v Zc
račnico za si
rialce.
Z novimi vi
deluje na ve
v Rogaški I
zadnji večji ui
ga, ki sta n
strokovna ži
NT&RC na la
lu narečne f
jesen v Marib'
iVIatl pomi
iVIozarta
Mojmir Se
glasbenik, k
poznata pre(
in srednja ge
pot je začel v
glasba iz Ani)
ne Evrope p^
dana, češ, da
sli. Njega iii
navdušence n
je vzel pod i
danes aktivni
Adamič.      1
Mojzes, tal
klicati njegot
tem, ko je n<
zaigral sklad
vom v ljublja
niku, se je s
vlačnim in n
benim svetor
zgodaj.
»Doma sm(
pri šestih let:
po njem. Tak
pisal prvo sh
nim tekstom:
glej pod nt
ptički pojo, <
pod goro, ki
cveto...« Ko
domov, bila j
ji to pesmico
Objela me je
saj je tisti h
rojstvo novejj
Ob tem sel
kot zna le on-
srčno, iz srca,
močna pljuča
moral imeti,!
Št. 11 - 19. marec 1992
20,21
zesova trobenta za
! grajske gospodične
0 lastno pesem napisal pri šestih letih - Zabavna glasba Ha, domača ne - Avtor večno zelene Poletne
gviziji
set let, sam ne ve, koliko ur
na teden, pihal v trobento.
Bil je eden naših prvih in
najboljših mojstrov na tem
instrumentu.
»Ob gimnaziji sem obisko-
val tudi glasbeno šolo ter se
pri šestnajstih letih ob kla-
virju začel učiti še trobento.
Klavir sem se učil pri izred-
no strogi profesorici Žuljevi.
Nikoli mi ni bilo žal, kajti
veliko sem se naučil. In ker
sem igral klavir, sem imel
čast spremljati odličen mla-
dinski pevski zbor, ki ga je
na celjski gimnaziji vodil
profesor Egon Kunej. To so
bili čudoviti trenutki. Nasto-
pal sem tudi v gledališču.«
Prva leta po vojni je bil
glasbeni cvet v Celju izredno
živahen, saj sta delovala dva
plesna orkestra, in sicer še
danes aktivne Žabe ter Vese-
li študentje, pri katerih je
igral tudi Mojzes.
»V orkestru Veseli štu-
dentje smo bili sami Celjani
in igrali smo vse. Orkester
smo ustanovili leta 1946 in
za silvestrovo smo že imeli
prvi javni nastop nasproti
hotela Evropa. Leta 1947
smo celo glavno turistično
sezono igrali v takratni turi-
stični meki Opatiji. Reperto-
ar smo res imeli bolj ozek,
kakšnih dvajset komadov,
zato so nas selili iz hotela
v hotel, pa je kar šlo. Med
turisti so takrat prevladovali
Madžari in Čehi, mi pa smo
bili glavni. Joj, kako je bilo
fletno!«
Začetki so bili težki, saj ni
bilo ustreznega notnega gra-
diva.
»Nekaj malega smo dobili,,
kar je bilo napisano že pred
in med vojno. Nekaj! Takrat
sem začel pisati prve aranž-
mane. Sicer pa smo igrali do
leta 1949, ko je orkester Ve-
seli študentje razpadel, raz-
cvetele pa so se Žabe, pojem
Celja. Veliko nas je odšlo
v Ljubljano, nekateri so pre-
stopili k Žabam.«
V beli Ljubljani
Dobro oborožen z glasbe-
nimi osnovami se je tako
celjski Mojzes znašel v pre-
stolnici Slovenije, beli Ljub-
ljani. To je pomenilo prelom-
nico v njegovem življenju,
saj se je glasbenemu svetu
Mali Mojmir, star pet ali šest let, na sprehodu po Celju (zadaj
stavba železniške postaje) z mamo Ljudmilo Sepe, učiteljico, in
očetom Francem Schiffrerjem, znanim opernim pevcem.
popolnoma zapisal. Znašel
se je med ljudmi, ki so imeli
novo glasbo radi. Prvi med
njimi je bil seveda mojster
Bojan Adamič, ki je takrat
vodil plesni orkester, ob
njem pa je deloval še revijski
orkester. Takrat so se začela
rojevati velika imena sloven-
ske zabavne glasbe, ki še da-
nes pomenijo temelj, brez
katerega te glasbene zvrsti
prav gotovo ne bi bilo: Mario
Rijavec, Miško Hočevar,
Aleksander Skale, Ati Soss,
Vilko Avsenik, Vinko Globo-
kar. Mike Soss, Levček Po-
nikvar, Miha Gunzek,
Veble...
»To so bili krasni časi«, se
spominja Mojzes, ki je imel
tudi to priložnost, da je
v svinčenih letih kot glasbe-
nik odpotoval na turnejo po
Sovjetski zvezi.
»V začetku smo igrali kar
doma, saj nas ven niso pusti-
li. Sčasoma so se meje le od-
prle in tako smo bili prvi ju-
goslovanski ansambel, ki je
gostoval v ledeni Sovjetski
zvezi. Uspeh je bil fantasti-
čen. Igrali smo tako, da so
Rusi mislili, da se jim je pri-
kazala Marija...«
Po vrnitvi so se v Ljubljani
pojavile potrebe po malih
zasedbah in tako je Mojzes
ustanovil Ljubljanski plesni
sekstet, ki je kmalu postal
zelo popularen. Sledilo je
preimenovanje v Ansambel
Mojmira Šepeta, ob njem pa
je deloval tudi mednarodno
uveljavljen Ljubljanski jazz
ansambel.
Jožeta Privška, velikega
mojstra slovenske glasbe, je
odkril Mojzes: »Jože je igral
v ljubljanskem Narodnem do-
mu. Opazil sem, da igra klavir
na čisto poseben, neobičajen
način. Občutil sem, da ima
fant neverjeten posluh, in že
takrat je bilo dosti virtuoza
v njem. Privšek je prišel
k plesnemu orkestru, začel pi-
sati aranžmaje, se izpopolnje-
val v Ameriki in je po odhodu
mojstra Adamiča prevzel še
danes cenjeni in spoštovani
veliki plesni orkester z dobrim
imenom tudi v svetu.«
Ledena gora uveljavljanja
te zvrsti glasbe se je gočasi
odtajala. »Med ljudmi je bilo
za to glasbo veliko zanima-
nje, saj je pomenila neko
osvežitev po vsiljeni »klasi-
ki«, ki so nam jo ponujali
v prvih povojnih letih. Seve-
da se s tem mnogi režimci
niso strinjali, vendar se je
sačsoma pokazalo, da imajo
ljudje prav. Več je bilo tudi
snemanj na radiu, vsa stvar
se je malo profesionalizirala.
Če smo prvi vhunec dosegli
v Sovjetski zvezi, smo druge-
ga v Parizu, kamor so nas
povabili na gostovanje. Sicer
pa smo vsa leta veliko igrali
na Bledu.«
V začetku so bili v ospre-
dju instrumentalisti, okoli
leta 1962 pa so se pojavih
tudi že pevci.
»Samo instrumentalno
igranje je bilo premalo, po-
kazala se je želja po petju.
Tako se je pod patronatom
Radia Ljubljana tudi rodila
slovenska popevka, ki smo jo
prvič uspešno izvedli na Ble-
du leta 1962. Potem smo jo
prestavili v Ljubljano in za
konec v Celje, žal pa je ta
lepo goreča sveča kmalu do-
gorela. Tiste slovenske po-
pevke z Bleda ni bilo več.
Skoda. Letos naj bi jo obno-
vili, saj je jubilej, 30 let! Ob
dobrih starih vižah bo mož-
no slišati tudi nove.«
Mojzes spozna
graščalcinjo
Mojzes je poročen z eno
najboljših slovenskih pevk
zabavne glasbe, Majdo Sepe.
»Zares« se je začelo med go-
stovanjem v Parizu.
»Igral sem pri Ljubljan-
skem jazz ansamblu, s kate-
rim smo gostovali v Parizu.
Zraven je bila tudi Majda,
vendar ne kot pevka, ampak
kot manekenka. Se je pa za
glasbo zelo zanimala in začel
sem ji pomagati. Odlično sva
se dopolnjevala. Jaz sem ji
bil v pomoč pri uvajanju
v glasbeni svet, ona me je
lepšala z oblekami.«
Tudi tu sledi smeh, da se
voda v kozarcu zamaje. Ves
rdeč v obraz, kot da bi pihal
v trobento, bolj tiho, zaradi
pomenljivosti, doda:
»Ja, tega pa še ne veste,
kdo je Majda. Graščakinja
je. Prava! Stanovala je
v ljubljanskem gradu. Ta
pravem. Ja, ja. Ta pravem.«
To še nekajkrat ponovi, da
bomo le verjeli. In ta lepa
pravljica celjskega Mojzesa
in ljubljanske graščakinje
traja že 35 let.
»Prav na Martinovo sva se
poročila. Za 35-letnico sem
jo povabil na gos v dobro go-
stilno na rob Ljubljane in
vnuki so bili zraven. V kotu
so imeli klavir in se je začelo
z »Glažek vinčka«, zmago-
valko na Veseli jeseni. Malo
sem igral, Majda je pela in
kmalu smo peli vsi, ki smo
»Z Avsenikom, Sossom in
Koširjem seiri* igral v plesnem
orkestru, eno leto pa sem bil
aktiven pri Zadovoljnih
Kranjcih. Napisal pa nisem
nič. To ni moje področje, če-
prav nimam nič proti tej zvTsti
glasbe. Posebej rukne me pa
ne.«
bili tam. Čeprav se do takrat
skoraj nismo poznali, smo
naenkrat postali strašno ve-
sela družba. Pa naj še kdo
reče, da glasba ne zcfružuje
ljudi!«
Mojzes Majde na njeni
glasbeni poti ni oviral.
»Majda je hodila po svoji
poti. Obredla je domala ves
svet, stkala vrsto vezi z ljud-
mi, ki jih je osvojila s pesmi-
jo. Vsa dolga potovanja, ko
sva bila drug brez drugega,
sva na srečo z lahkoto zdrža-
la, tako da je med nama še
vedno vse O. K.«
Ostal bom optimist
Mojzes je zdaj že nekaj ča-
sa v pokoju, sicer pa je še
vedno aktiven. Veliko se uk-
varja z rekreacijo. Poleti ko-
lesari, dvakrat tedensko igra
namizni   tenis  s  prijatelji
»Glažek vinčka« je po mne-
nju strokovne komisije pod
vodstvom Bojana Adamiča
zmagovalni šanson na zad-
njem festivalu narečne popev-
ke Vesela jesen v Mariboru 91.
Melodijo je napisal Mojmir
Sepe, tekst Frane Milčinski-
Ježek, odlično pa ga je inter-
pretiral Lado Leskovar.
To skladbo je nagradil
NT&RC, česar je bil Mojzes še
posebej vesel: »Resnično ni-
sem pričakoval, da bom kot
sedanji Ljubljančan zmagal
v Mariboru in dobil nagrado
rojstnega Celja.«
- slikarjem Jožetom Ciuho,
Franetom Jermanom in dru-
gimi. In sklada nove melo-
dije.
»Ko dobim penzion, vidim,
da smo imeli bolj slabe pla-
če. Vendar se ne jezim, osta-
jam optimist. Možnosti za
delo smo imeh in to je glav-
no. Kadar ocenjujem minulo
delo, ugotavljam, da smo ve-
liko naredili in dosegli
evropski nivo za tiste čase.
Imeli smo talent in voljo, bili
smo iznajdljivi in tečni, pa je
šlo. Življenje je pestro in
kombinirano z lepimi doži-
vetji pa z razočaranji tudi,
saj drugače pač ne more biti.
Mi smo z glasbo stopili
v Evropo že deset let pred
politiko! Čeprav sem v pen-
zionu, mi ni dolgčas in naj-
večje veselje mi je zastopati
Slovenijo doma in v tujini
z dobrim orkestrom in do-
brimi pevci. Res smo že malo
zastareli, zakaj pa bi to mo-
ralo biti slabo? Sicer pa, saj
poznate tisto o starem vinu.«
Trobenta je v enem kotu,
klavir v drugem - za obuja-
nje spominov na lepa leta in
v pričakovanju novega.
Zraven je Majda.
Brez besed med Iskrenimi
ljudmi sredi Poletne noči
stopata Čez Šuštarski most
Mojzes in Majda.
TONE VKABL
Foto: EDI MASNEC
Ansambel Veseli študentje iz Celja leta 1946, ko so prvič igrali na silvestrovo, spredaj od leve Odon Majerič,
Mitja Brodar, Bojan Kovač, Bojan Plavc in Jože Cetina, zadaj Miloš Hohnjec, Vlado Veber, Fazarinc, Mojmir
Sepe, Jure Plahutar, Danci Kramer, Aleksander Hrašovec in Rudi Vračko.
Del prostega časa kot aktivni upokojenec Mojmir Sepe - Mojzes vsak dan preživi
v prodajalni Digitalija, kjer ponujajo zelo pestro izbiro nosilcev zvoka.
Št. 11 - 19. marec 1992
22
Nadaljevanje z 19. strani
osebnih dohodkov, ampak tu-
di ostale materialne in poslov-
ne stroške. Teh je kar 65%
v strukturi stroškov uprave, ki
pa vključujejo tako pisarniški
material, toaletna sredstva, či-
stila, amortizacijo od poslovne
zgradbe, opreme in vozil, stro-
ške tekočih in investicijskih
popravil, stroške bančnih sto-
ritev, zavarovalnih premij, na-
domestila za prehrano in pre-
voz, stroške uradnih listov in
raznih literatur, stroške ener-
gije, vode, ogrevanja, nadalje
je tu vključena varnostna služ-
ba in še kaj.
Skupne službe opravljajo
storitve za poslovne enote.
Skupne službe vključujejo ce-
lotno inkasantsko službo, ra-
čunovodsko in finančno po-
dročje, vse zaposlene na po-
dročju razvojne dejavnosti
(razen treh zaposlenih na cen-
tralni čistilni napravi), po-
dročje kadrovske službe ter
službe plana in analiz. Tudi
pri teh stroških je velik delež
materialnih in poslovnih stro-
škov.
Želji po bolj podrobni raz-
členitvi stroškov je vsekakor
mogoče ustreči. Za potrebe
Sekretariata za družbeno eko-
nomski razvoj smo jo v pred-
hodnem predlogu že izdelali,
zahteva pa velik obseg gradi-
va, ki postane nepregleden in
preveč obsežen.
Struktura stroškov oz. oseb-
nih dohodkov je glede na raz-
nolikost posameznih komu-,
nalnih storitev zelo različna,
odvisna pa od delovne ali ma-
terialne intenzivnosti storitve.
Vaši podatki o odstotkih oseb-
nih dohodkov v strukturi stro-
škov, ki jih navajate so daleč
od resnice, so pa v povprečju
za polovico nižji.
V zvezi s kritiko o obsegu
posameznih stroškov v kalku-
laciji, želim pojasniti, da so
normativi o številu zaposlenih
konkretno pri pridobivanju in
distribuciji vode v mejah zelo
blizu realnosti, kar je ugotov-
ljeno na osnovi študije o nor-
mativih in standardih, ki jo je
izdelal Inštitut za komunalno
gospodarstvo Ljubljana v letu
1991. Ta študija je izdelana
skladno z evropskimi normati-
vi in standardi. - Naš največji
slovenski pesnik dr. France
Prešeren, se je soočil s podob-
nimi težavami in je v svojih
poezijah zapisal »Le čevlje so-
di naj kopitar!«
Analizirajmo še izdatek za
vodo, ta znaša mesečno na ose-
bo 50 tolarjev (za 4m"^ vode).
V tem izdatku je 20% - to je 10
tolarjev za razvoj oz. za prido-
bitev dodatnih bolj kvalitetnih
virov vode. Da pa umazanija
odteče proč od nas, pa je treba
za kanalščino odšteti 24 tolar-
jev mesečno na osebo, od tega
pa je precejšen del sredstev za
razvoj na tem področju. Ali se
še najde kdo, ki bo rekel, da je
še tudi to preveč?
Še bi se dalo veliko pisati
o naši realnosti, vendar bi
končala z enim samim zak-
ljučkom, da cene naših stori-
tev ne vključujejo nobenih
stroškov, ki bi jih bilo nemo-
goče uradno dokumentirati oz.
dokazati. Sedanje cene, ki ve-
ljajo od 1. 3. 1992 ne vključu-
jejo niti tolarja stroškov nepo-
ravnanih terjatev. Cene naših
storitev niso najnižje v sloven-
skem prostoru, niso pa najviš-
je, zavzemajo pa mesto nekje
v sredini, predvsem pa v veli-
kih primerih zaostajajo za ob-
čino Maribor in Ljubljano.
Če kljub temu pojasnjevanju
še nismo zadovoljivo odgovo-
rili na vaše pomisleke, smo
pripravljeni postreči še s po-
drobnejšimi podatki in argu-
menti.
Ob koncu pa naj zapišem, da
se komunalci zavedamo, da
vse ni čisto brez napak, želimo
jih zmanjšati oz. odpraviti, za-
to smo sprejemljivi do korekt-
nih in konkretnih kritik ter
kvalitetnih predlogov, ki bodo
v obojestransko korist.
JP KOMUNALA CELJE
Plansko inf. sektor
TONČKA JURKOŠEK, oec.
PREJELI
SMO
Odprto pismo g.
Sclivvartbartlu
Z gospodom Ervinom
A. Schwarzbartlom in njego-
vim kategoriziranjem žensk,
se seveda ne morem strinjati.
Menim celo, da njegov način
boja za ohranitev naroda
sploh ni vredno objave v časo-
pisu, ker je »fašistoiden, dis-
kriminacijski, žaljiv... Ker pa
je njegovo besedičenje že pri-
šlo v javnost, bi mu v imenu
določene kategorije »neenako-
vrednih žensk« postavila ne-
kaj vprašanj:
- Kam sodijo ženske, v ka-
tero kategorijo, ki so rodile
dvakrat in celo večkrat, am-
pak svoje otroke odvrgle, od-
dale, uničile jim začeto življe-
nje, ne skrbijo za njih, ali je ta
ženska enakovredna tisti, ka-
tera je s težavo in muko dala
luč življenja samo »enemu
otroku«?
- V katero kategorijo se po
njegovem uvrščajo ženske, ka-
terim je mati narava obrnila
hrbet za materinstvo, za kate-
ro hrepeni vsaka ženska?
- V katero kategorijo se
uvrščajo ženske, katerih so
možje neplodni?
- Kje imajo mesto ženske,
katere so otroka (ali več) po-
svojile, ali na ta ženska enako-
vredna tisti, katera jih je sama
rodila dva ali več?
- Zakaj naj bi se kaznovale
ženske »nematere«, ki jim je že
tako otežkočena pot do mate-
rinstva, ali že ni dovolj kazno-
vana?*"
- Ali se sploh zavedate, ko-
liko nedolžnih otrok - sirot bi
bilo, če jih ne bi vzele pod svo-
jo srčno streho, za vas »neena-
kopravne matere«?
Predno se je lotil take disku-
sije, bi se g. Schwarzbartl mo-
ral vprašati, kaj se je naredilo,
za ohranitev slovenskega na-
roda - pomladka, koliko je da-
nes žensk, ki iščejo kakršno-
koli medicinsko pomoč, potro-
šijo svoj zadnji dinar, odpirajo
razna vrata s prošnjo, da se
jim pomaga priti do naravnega
materinstva. Koliko let, muk,
trpljenja, psihične napetosti
mora prebroditi, da »morda«
pride do cilja »enakovrednih
žensk«.
Ali se kdaj vpraša in pomisli
tudi na »očetovstvo«, ali je res
vedno ženska tista »krivdono-
silka«, za izomrtje slovenskega
naroda? Ali niso tudi moški ti-
sti, kateri imajo tudi glavno
vlogo pri ohranitvi naroda?
Kakšna kategorija se bo pa
uvedla za očetovstvo?
Vsakdo si želi in mu je cilj
nadaljevati s pomladkom na-
roda, vendar se vpraša, kako
bo preživljal veliko družino,
kako naj gre brez finančnih
skrbi v trgovino in kupi otroku
najnujnejše, da ne bo prikraj-
šan za stvari, ki jih drugi otro-
ci zlahka dobijo, kako mu za-
garantirati zaposlitev in sred-
stva za dokaj normalno življe-
nje in odločitev za nasledstvo?
Trdim, (kakor tudi ostale
prizadete podpisnice), da je
treba reševati večkratno mate-
rinstvo na drugačen način. Za-
kaj naj ne bi imela vsaka mati
za vsakega otroka procentni
dodatek pri upokojitvi. Čisto
jasno je, da tista mati, katera
je imela po več porodniških
staležev, bo prikrajšana pri
pokojnini, kot pa tista, ki je
bila samo enkrat ali pa nikoli
na porodniški, kar pa seveda
sigurno ne zaradi neželje po
več otrocih, temveč zaradi fi-
nančnih in ostalih preprek in
nenazadnje, iz zdravstvenih
razlogov. Zato se takih žensk
nikakor ne sme razvrednotiti
in jim zagreniti še preostali del
življenja, ki je že tako kratko.
G. Schwarzbartl, ali se zave-
date, koliko nesrečnih žensk
ste užalili, ponižali, kako jim
še lahko pogledate v oči in to
vi, kot »zavedni krščanski de-
mokrat«, vi, ki nam bi morali
biti vzgled v sedanjem času, ko
se trdno borimo, najti si pot
v Evropo?
Sem ena izmed prizadetih
mater-podpisnic in si zato ne
dovoljujemo, da nas kdo žali,
poniža, ker pač ne moremo
s ^ojim telesom prispevati po
naravni poti, da slovenski na-
rod ne bo izimirl, saj nas je že
mati narava hudo kaznovala.
Spodaj podpisane zahteva-
mo, da se javno opravičite
vsem »neenakovTednim žen-
skam - materam«.
MILENA ROMIH
Brezplodno delo
celjske
skupščine
Zasedanje celjske skupšči-
ne, 12. marca 1992, je še en-
krat, vendar sedaj v najbolj
očitni cinični in arogantni
obliki poslance, goste, novi-
narje ter javnost neposredno
prepričalo, da skupščina
z vsem velikim administrativ-
nim aparatom, še zlasti pa iz-
vršnim^ svetom, kar morajo
davkoplačevalci dnevno fi-
nancirati, ni kos zahtevam
časa.
Še več! Hudi gospodarski in
ekološki problemi, socialne
razmere, ki so že krepko pod
pragom preživetja, kulturno
umiranje »knežjega mesta«,
srednješolstvo, ki se mu skozi
racionalizacijo močno krči
prostor v Celju, da problemov
»žile življenja« regije - bolni-
ce, ali pa vse manj delovnih
mest in velike brezposelnosti
sploh ne omenjam, nam dnev-
no in konkretno dokazujejo
veliko škodo, ki je reziiltat tu-
di aktualne politike Skupščine
in Izvršnega sveta v Celju.
To nas niti ne sme čuditi, saj
tako SOB, kot IS delata brez
programa oz. jasnega pogleda
naprej. Dnevni redi sej in
s tem delo skupščine, se se-
stavljajo sproti, glede na to, da
se večina časa porabi za prepi-
re o datumih praznikov, ime-
nih šol ali ulic v mestu, bi ne-
odvisni opazovalec lahko ob-
jektivno ocenil, da je problem
skupščine preteklost, ne pa iz-
ziv jutrišnjega dne, oz. zahteve
življenja danes. Izpostavil bi.
da so vsa opozorila na brez-
plodnost takšnega dela ter od-
govornost pred volilkami in
volilci ostala brez rezultata.
Še več: konkretni vsebinsko
razdelani in strokovno uteme-
ljeni predlogi, kako reševati
razvoj podjetništva, novih de-
lovnih mest, socialne politike,
zagotoviti čistost zraka in vo-
de, v skupščini niso našli pro-
stora.
Zadnja seja pa je sodu izbila '
dno. Dogodila se je namreč
očitna in groba kršitev Poslov-
nika in s tem pravica poslanca.
Njegov predlog namreč, da
mora skupščina ob pridobitvi
ustrezne dokumentacije obli-
kovati jasen odnos do evident-
ne prekoračitve pristojnosti
celjskega izvršnega sveta pri
razpolaganju z veliko vsoto
proračunskega denarja *
(400.000 DEM), je namreč celj-
ski župan preprosto ignoriral.
Kljub javnemu opozorilu, da
gre za grobo kršitev Poslovni-
ka, župan svoje odločitve ni
spremenil.
Skratka: ob tem, ko parla-
ment nima toliko moči, da bi
oblikoval svoj program; ko se
izvršnemu svetu v celoti oz.
njegovim ministrom očita jas-
na nekompetentnost; ko je
skupščina oblikovala preisko-
valno komisijo, ki proučuje re-
zultate dejstva, da se predsed- ^
nik izvršnega sveta in posa-
mezni ministri, hkrati angaži-
rani tudi kot podjetniki; ko se
pri oblikovanju sej skupščine
oz. njihovem vodenju grobo
krši demokratična pravila
igre, izstopa jasno dejstvo, da
se skupščina oz. oblikovanje
njenega dela načrtuje v ozkem
krogu ljudi. Brez vpliva na
oblikovanje in izvajanje poli-
tike tako ostajajo stranke par-
lamentarne in izvenparlamen-
tarne opozicije, sindikati,
stroka in javnost. Posamezni-
ki, ki jim poslanci javno in ar-
gumentirano očitajo nepravil-
nosti ter kršitve pristojnosti,
pa se skrivajo za predznakom
»Demos«.
Vprašanje, ki je na koncu
pred nami in zahteva odgovor,
gotovo ni enostavno. Je pa
konkretno in jasno - prav gle-
de odgovornosti za posledice.
Davek takšnega dela skupšči-
ne bo namreč velik. Že danes
ga čutijo Celjani zelo konkret-
Podpisani Brane Piano liot taliratni odgovorni urednili
Nove dobe se iskreno opravičujem univerzitetnemu
docentu dr.prim. Fazarinc Francu, zdravniku specialistu
službujočem na oddelku za nuklearno medicino celjske
bolnišnice za objavo žaljivih in netočnih navedb objavlje-
nih pod naslovom Černobil v bolnišnici in Za vselej brez
otroka -prvi objavljen dne 23. 1.1991 v 3. št. Nove dobe in
drugi objavljen v 5. št. istega časopisa in istega leta
- s katerimi je bil prizadet imenovani osebno kot tudi
njegov strokovni ugled.
Brane Piano
POLJUBI SMRTI

Spomini Cel/ana Karla Kuneia
Leto 1962: Pri obiranju sadja sem
padel z drevesa, a se je vse
srečno končalo
že od nekdaj sem bil velik ljubitelj različnih žlahtnih vrst
sadnega drevja. Sam sem sadil divjake in jih potem cepil ali
pa sem sadil že požlahtnjene vrste. Drevje je uspevalo in
hitro rastlo, posebno v takšni temlji, kot je v opuščenem
vinogradu. Tam sem imel mnogo breskev, napol žlahtnih,
vendar zelo dobrih. V štirinajstih dneh sem jih nabral tudi
po 50kg dnevno. Marsikdaj sem jih šel obirat takoj po
službi, ne da bi si prej vzel čas za kosilo - sicer pa tudi ni
bilo nikogar, ki bi mi ga skuhal. Pobral sem breskve, ki so
ležale po tleh, odbral najlepše za prodajo in stresel preo-
stale v sod, za žganje. Polno košarico breskev sem si pona-
vadi odnesel tudi domov in si jih privoščil namesto kosila.
V roke sem vzel časopis, zraven pa sem kar nekako neza-
vedno, a z užitkom jedel breskve. Koščice sem zlagal na
kupček in nekoč se jih jc nabralo kar petindvajset!
Kasneje smo v tem sadovnjaku posadili jabolka, hruške,
slive in češplje. Leta 1925 sem vsadil divjak hruške, izko-
pan v gozdu pred hišo, ter ga naslednje leto cepil z zelo
dobro zgodnjo vrsto hrušk, imenovano magdalenka. Naglo
je zrasla v 15 metrov visoko drevo. Kadar je bogato obro-
dila, so se hruške te vrste dobro prodajale na celjskem trgu.
Čez nekaj let pa so na jugu države vzgojili neko vrsto hrušk,
ki so našo prehitele za 14 dni. Tako se je kupčija močno
poslabšala, ker nismo bili več konkurenčni.
Bilo je v začetku poletja, ko je zopet zorel ta okusni sadež.
Tudi polna je bila hruška, kakor bi hotela vabiti: ponujam
se ti, vzemi me! Pod hruško je stala brajda z vinsko trto, na
koncu pa dva visoka stebra. S težavo sem privlekel
6 metrov visoko lestev in jo naslonil na spodnjem koncu čez
tisti steber, zgoraj pa na veje drevesa, precej površno sem to
naredil, kar sem seveda ugotovil šele kasneje. Lestev bi
moral z verigo trdno pripeti k stebru, da se ne bi mogla
spodmakniti, a na to nisem niti pomislil. Približno pet
metrov nad tlemi sem pridno obiral hruške in jih zlagal
v košaro, obešeno na veji nad sabo. Nenadoma se je lestev
premaknila. Zbal sem se, da bo košara padla po meni, zato
sem iztegnil roke in jo zagrabil. Tisti hip me je nekaj
udarilo. Se danes ne vem, kaj je bilo, da me ni nič bolelo.
V tem trenutku, kakor da bi veliki čarovnik naredil svoj
hokus pokus nad menoj, sem lestev spustil in zagrnila me je
črna noč, popolna nezavest, brez bolečin. Zbudil sem se
nekaj kasneje šest metrov niže na tleh, ko sem dobil vedro
vode v obraz. Začudeno sem opazoval zaskrbljena obraza
žene in sina in šele čez nekaj sekund ugotovil, kje sem in kaj
se je zgodilo.
Kar bal sem se vstati, kakor da meje strah, kako bo. Malo
sem bil omotičen in še tri dni sem pljuval kri. Občutek sem
imel, kot da bi bil po vsem telesu pretepen. Kljub temu sem
se naslednje jutro prisilil, da sem tiste hruške s kolesom
odpeljal na tržnico in jih še kar dobro prodal.
Pozneje sem se še večkrat znašel v položaju, ko so odlo-
čali trenutki. Drobna nepazljivost, nenadna izguba ravno-
težja - in obiranje sadja na osem metrov visokem drevesu bi
se lahko tragično končalo. A sem vedno imel srečo. Ohranil
sem prisebnost, bliskovito iztegnil roke in se oprijel veje
- in vse se je dobro končalo.
Povedati pa moram, da sem prav zaradi sadja tudi resno
zbolel, tako da so me v zdravilišču Topolšica komaj rešili.
To je bilo leta 1980, ko sem imel 73 let. Tega leta je bila
izredna letina jabolk, a dozorela so precej pozno, tako da
jih jc sneg, ki je zapadel 1. novembra, že zasul. Šele čez
štirinajst dni je toliko skopnel, da smo jabolka lahko pričeli
spravljati. Večinoma so bila že na tleh. Imel sem zelo pridno
pobiralko, komaj sem se s praznim košem vrnil do gospo-
darskega poslopja, oddaljenega približno sto metrov, že sta
me čakali polni košari. V dobrih dveh urah sva sadje
pobrala, nato pa sva si privoščila požirek. V hiši je bilo
precej hladno. Svoji pomočnici sem ponudil šilce žganja,
ker ji je bilo vroče. Vedel sem, da lahko z žganjem preprečiš
prehlad - tako vsaj trdijo izkušeni ljudje - vendar ga sam
V veselem razpoloženju - leta 1962
nisem srknil. Zvečer se mi je že zdelo, da me kuha vročina.
Pregnal sem jo z vročim čajem, naslednji da pa sem pridno
nosil 40kg težke brente zmletih jabolk v stiskalnico. Že pri
prvi sem moral počivati, sicer bi se zgrudil. Zelo težko sem
dihal, srce je začelo hitreje biti, zvečer pa so mi povrhu
vsega še otekle noge.
Ni šlo drugače - moral sem k zdravniku. Dežurni me je
takoj napotil v bolnišnico - v Topolšico, kjer me je sprejel
dr. Jakob Kralj iz Ljubnega. Po štirinajstih dneh se mi je
stanje kar precej izboljšalo, upal sem, da bom kmalu odpuš-
čen, a zdelo se je drugače.
8. marca je imel dr. Kralj dopust, nadomeščala ga je neka
zdravnica. Povedali so mi tudi da bom dobil obisk, zato sem
sklenil, da se moram bolj temeljito urediti. Že zgodaj sem se.
odpravil v kopalnico, da bi se v miru okopal in preoblekel,
a topla voda nikakor ni hotela priteči iz pip. Brez premi- :
sleka sem se umil kar z mrzlo, resda malo bolj površno,
Št. 11 - 19. marec 1992
23
pO. Glede na to, da so volitve
o občinah predvidene šele
pekje v zaključku prihodnjega
leta, pa so najprej poslanke in
poslanci, potem pa tudi volilci
postavljeni pred dilemo: kaj
2 brezplodnim in brezciljnim
delom celjske skupščine kot
5010 mu priča. V kolikor bo
^velo naprej, bo nekdo za to
pioral prevzeti odgovornost.
poslanke in poslanci so na-
0ireč prvi postavljeni pred
^rprašanje odgovornosti za re-
zultate dela parlamenta, ka-
^lor so bili izvoljeni. Da še en-
l^at ponovim, sadovi tega so
vse prej kot zadovoljivi.
In nenazadnje, parlamen-
tarne stranke v Celju se mora-
jo takoj sestati za okroglo mi-
zo z jasnim ciljem, da se dogo-
vorijo pod kakšnimi pogoji in
Icako so pripravljene dela
skupščine vsebinsko izpeljati
do konca mandata.
Obstrukcija skupščine ima
namreč dve plati: prvo opisa-
no, ki se izvaja s strani vodstva
Izvršnega sveta in vodstva
Skupščine občine in drugo,
o kateri odločajo poslanke in
poslanci ali so pač pri takšnem
delu skupščine še pripravljeni
sodelovati. To, kar se dogaja,
je namreč hitra in očitna pot
nazaj - pa še draga je povrhu.
Ali bodo za to nosili odgo-
vornost še naprej?
ŽELJKO CIGLER
SDP - CELJE
Materinstvo in
enaicopravnost
Mesec, ki odpira duri po-
mladi in kliče v življenje smo
posvetili ženam in materam.
Ali res? Je ta trditev upraviče-
na že ob dejstvu, če smo se 8.
marca spomnili boja za žensko
enakopravnost v družbi in če
bomo 25. marca izrekli besedo
zahvale svojim mamam?
Mislim, da to še zdaleč ni
[dovolj. Živimo v obdobju, kjer
mnoga življenjska vprašanja
in vprašanja medsebojnih od-
nosov zatemnjujejo politični
Iproblemi. V naši družbi je pač
Inavada, da radi zadeve spoliti-
ziramo, jim odvzamemo vsebi-
no in si z praznimi lupinami
zagotavljamo politični sloves.
Splav da ali ne, je bila žal
hvaležna lupina za diskusije
brez konca in kraja v katerih
smo najmanj prisluhnili lju-
bezni, kreposti medsebojnega
spoštovanja, pomoči bližnje-
mu v stiski in odgovornosti za
sočloveka.
V Demokraciji z dne 6. mar-
ca 1990 je Marfja Gregorič Kr-
žič zapisala članek »Za ovred-
notenje ženske«, v katerem
med drugim postavlja tudi to
vprašanje. Splav naj bi bila
pridobitev za osvoboditev žen-
ske. Z vidika enakopravnosti
pa ima ta medalja dve plati.
Ali ni splav prej pridobitev za
osvoboditev moškega - izmi-
kanja pred odgovornostjo za
spolni odnos?
Rojstvo novega človeka na
svet, kot tudi njegovo nasprot-
je - splav ni le izključno zade-
va oziroma problem žensk
- mater ampak tudi mož (oče-
tov). Družina - trojni odnos
žepa-mož, oče in mati - otroci,
ter otroci med seboj zagotav-
ljajo varnost drug drugemu,
sprejetje, pomoč, ljubezen. Za
to je potrebna vzgoja za živ-
ljenje.
Materinstvo in očetovstvo
sta dve izmed mnogih oblik
poslanstva v življenju, ne edi-
na, vendar bolj povezana kot
marsikdo želi dojeti.
Bojim se, da bi kdo skušal
razvrednotiti tudi materinstvo
in materinski dan 25. marec
ter ga postaviti kot nasprotje
8. marcu. Oba dneva nosita
svojo sporočilno moč. Mate-
rinstvo ne more izključevati
enakopravnosti ženske, če ga
dopolni odgovorno očetovstvo.
Odgovorno partnerstvo, oseb-
no spoštovanje in iz tega izha-
jajoča dobra družina je temelj
dobre, ne samo čim številnejše
družbe. Vzgoja za življenje naj
zavzame pomembno vlogo že
v šoli, v vrtcih,... Tudi šola
ima delež pri materinstvu.
Enako tudi država z ustrezno
družinsko politiko. Materin-
stvo ni le telesno ampak tudi
duhovno. Mati pomeni ljube-
zen, dobroto, skrb in darova-
nje za drugega. Materinstvo je
podarjati lepoto življenja. Oče
in mati lahko podarita življe-
nje novemu bitju - novemu
človeku. Vsi pa si lahko lepše
življenje podarjamo drug dru-
gemu - vsak dan znova.
V službi, v soseski, med prija-
telji, v šoli... Podarjati življe-
nje - biti materinski pomeni
torej ljubezen, medsebojno
spoštovanje, pomoč bližnjim
v stiski in odgovornost za živ-
ljenje sočloveka.
Materinstvo resnično potre-
bujemo - tudi v politiki - mor-
da še najbolj. Le tako se bomo
osvobajali in postajali enako-
pravni moški in ženske. Ena-
kopravni v pravici do drugač-
nosti, enakopravni v očetov-
stvu in materinstvu - telesnem
ali duhovnem.
PETER ČETINA
Vodstvu RTV
Ljubljana
Zahvaljujoč skrajšanim po-
ročilom vaše ustanove sem
pridobil čas, da vam sporočam
sledeče:
Ne bom vam plačal naročni-
ne za mesec MAREC 1992 do-
kler ne zagotovite:
- objavo sporne kolektivne
pogodbe v vseh dnevnikih, da
bomo naročniki vedeli v čem je
bistvo spora,
- zagotovite možnost, da
tudi gledalci mesečno ocenju-
jemo delo vaših novinarjev ali
ekip in njihovo odvisnost plač
od uspešnosti;
- pojasnite od kod vam vi-
šek dohodkov po zaključnem
računu za 1991, ki znaša pri-
bližno 3 mesečne naročnine
okrog 600.000 naročnikov;
- kako ste uspeli pretentati
pristojne, da so vam odobra-
vali tolikšna povečanja, ki so
omogočila ustvaritev tako vi-
sok dobiček;
- ne ukrepate proti novi-
narjem, ki objavljajo neresnič-
na, nepreverjena in neobjek-
tivna tolmačenja ali izpuščajo
obvestila o važnih dogodkih,
o katerih moramo biti gledalci
obveščeni šele preko tujih vi-
rov informacij;
- koliko je bilo disciplin-
skih ukrepov zaradi kršenja
določil kodeksa novinarjev
(Za zgled navajam slučaj do-
pisnika agencije REUTER ob
poročanju iz Vukovara).
Moj sklep o neplačanju na-
ročnine za mesec MAREC
1992 bom posredoval vsem na-
ročnikom preko dnevnih časo-
pisov s pozivom, da se mi pri-
družijo pri bojkotu plačevanja
za en mesec ali točneje mesec
MAREC.
Zaključujem z vašim poz-
dravom ob vsakokratnem spo-
ročilu o podražitvi. Prosimo za
razumevanje!
CIRIL KNEZ,
Laško
Druga smrt
šentjurslce
sicupščine
Jasne besede direktorja ŠOB
g. Kamer j a na zasedanju šent-
jurske skupščine, da smo ho-
češ nočeš, na življenje in smrt
zvezani z njegovo banko, je le
za hip zmedla odbornike, ki
so, vsaj po grobni tišini sodeč,
le dojeli, da so pretrdo nasedli
občinsko bančnim igricam
z njihovim denarjem in njiho-
vimi pristojnostmi. Toda le za
hip, kajti kaj kmalu je prevla-
dalo pragmatično stališče, da
je lastne napake najbolje kar
čimprej pomesti pod preprogo
in se igrati naprej pravno in
demokratično občinsko oblast.
Odbomica krščanskih demo-
kratov je v obrambi uboge
ŠOB - za občinske denarje jo
ni posebno skrbelo - takoj
prešla v napad in je malce hu-
dobno zahtevala, da povrnem
banki tisto škodo, ki jo je ta
domnevno utrpela pri svojih
poslih zaradi mojega javnega
opozarjanja na storjene napa-
ke. Res, večje podpore pri od-
bornikih ni bila deležna, toda
te bi zagotovo bilo še manj, če
bi odborniki dojeli, da jih je
njihov izvršni svet, še preden
so mu odpustili prvo samovo-
ljo iz decembra 1990. leta,
pred kratkim spet nategnili:
dne 13. 02. 1992 je izvršni svet
namreč samovoljno odkupil od
šentjurske   Obrtne   zbornice
400 delnic SOB. Ce bi za na-
kup delnic te banke davnega
14/12-1990 bilo še mogoče do-
puščati, da so bile nabavljene
na nezakonit način zaradi nez-
nanja oz. nerazlikovanja ob-
činskih finačnikov med krat-
koročnimi in dolgoročnimi na-
ložbami, je sedaj ob zapisnikih
SDK, ob neposrednih infor-
macijah od ministra Janka in
ob poznanih ovadbah javnega
tožilstva, taka možnost seveda
izključena. Izvršni svet je pač
še enkrat pokazal koliko da na
zakonitost in na svojo skupšči-
no. Še več! Za 140 tisoč DEM
vredne delnice ŠOB (po izjavi
direktorja te banke), je mimo
priznal reci in piši 228.800
DEM ter tako poleg nezakoni-
tosti zagrešil tudi veliko fi-
nančno malomamost, saj je
mimogrede zapravil 82.800
DEM občinskega denarja.
Ker skupščine tudi ta pod-
vig ni prebudil, izgleda, da je
njena politična smrt res do-
končna.
mag. FRANC KOVAČ
Informativni dan
na Gimnaziji
Celje-Center
v petek, 6. 3. 1992, je bil na
vseh srednjih šolah v Celju in-
formativni dan. Učenci osmih
razredov so tako prišli prvič
ryj stik s šolo, o kateri so doslej
informacije le zbirali.
Priprava informativnega
dneva je odgovomo delo,
a hkrati veliko zadovoljstvo,
če dajejo nasmejani obrazi
slutiti, da so učenci izvedeli
vse, kar so želeli.
Na Gimnaziji Celje-Center
smo osnovnošolcem pripravili
za dobrodošlico kratek kultur-
ni program, nato pa smo jim
v pisni in ustni obliki posredo-
vali vse potrebne informacije.
Da bi bila predstavitev šole
čim bolj plastična, so bili va-
njo vključeni gospod ravna-
telj, šolska psihologinja in
•profesorji - vodje posameznih
strokovnih aktivov. Iskreno je
o svojem doživljanju šole in
o možnosti razvijanja posa-
meznikovih interesov sprego-
vorila dijakinja 1. razreda.
Že po predhodnih podatkih
smo pričakovali večje število
kandidatov, vendar nas je
množičnost vseeno preseneti-
la. Dopoldne je prišlo 229 os-
novnošolcev, mnogi v sprem-
stvu staršev. Tudi popoldne je
bilo število obojih daleč nad
pričakovanji, tako da - na ža-
lost - vsem nismo mogli ponu-
diti potrebnega gostoljubja. Še
v soboto, ki je po skušnjah iz
preteklih let, potekala mimo,
je prišlo 25 otrok s starši. Pre-
senetljivo je bilo število fan-
tov, kar dokazuje, da v javnost
vendarle prodira vedenje, da
smo gimnazija.
A. T. in M. U.
Zakaj je mleko
drago aH kako
piti cenejše
mleko
Namen mojega pisanja je
zbuditi sveti gnev v potrošni-
ku, ki si spričo socialne stiske,
v katero ga je pahnila nespo-
sobna politikantska vlada na
čelu z gospodom Peterletom,
tega živila ne more več privoš-
čiti.
Potrošnik bi lahko pil za če-
trtino in več cenejše mleko,
ukolikor bi se ta dušebrižna,
a telo zanemarjujoča vlada,
odrekla skubljenju že oskub-
ljenega državljana.
Odreči bi se morala 36% ca-
rini na embalažo kar znaša
3,48 SLT po škatlici. Nadalje
davku na energijo za predela-
vo in prevoz mleka kot surovi-
ne, kar bi pomenilo nadalnji
tolarček. Ukiniti bi morala
ljudskim množicam v posmeh
sprejet prometni davek na os-
novna živila, ki znaša okoli tri
tolarje. In ker dober zgled vle-
če, bi se pravgotovo tudi trgo-
vina odrekla delu neupraviče-
no visoke marže, ki danes zna-
ša 19% ali 7 tolarjev.
Trgovina bi se čisto lahko
zadovoljila z zaslužkom, ki ga
ustvarja z veriženjem sredstev
od prodanega mleka, kar zna-
ša v 45 dneh, ko mleko plača
ca. 10% maloprodajne cene.
Če zelo na hitro seštejemo
dohodek tistih, ki brez vsake-
ga materialnega vlaganja po-
birajo profit ali kradejo po-
trošniku ugotovimo, da bi lah-
ko pili 14,5 SLT cenejše
mleko.
Za ilustracijo samo še poda-
tek, da je kosmati osebni do-
hodek delavcev v mlekarni, ki
mleko zberejo, pasterilizirajo,
ohladijo in spravijo v karton-
ček ter dostavijo pred vrata tr-
govine, samo 0,35 SLT po
litm.
Državi, bi še vedno ostalo
dovolj od davka na dohodek,
ki ga plačuje družbeni sektor
in katasterskega dohodka, ki
ga plačuje zasebni kmetova-
lec. Saj pobira večinski delež
dohodka tudi preko carine za
rezervne dele in uvožene re-
promateriale za proizvodnjo
in predelavo mleka.
Ce bo moje pisanje ugledalo
luč dneva in bodo potrošniki
ostali tiho, potem res ne zaslu-
žijo drugega kot še enkrat po-
večan prometni davek za vsa
osnovna živila.
SREČKO ČATER
Predsednik
ROS kmetijstva
in živilske industrije.
Za pokrajino
Spodnja
Štajerska
Občinski zbori demokratske
stranke s celjskega območja
ustanavljajo pokrajinsko ko-
ordinacijo kot zametek - osno-
vo za ustanovitev pokrajine
Spodnja Štajerska v skladu
z ustavo Republike Slovenije!
Po Statutu Demokratske
stranke se na območju Repu-
blike Slovenije ustanovi 14
pokrajinskih koordinacij,
mestna zbora Ljubljane in
Maribora ter obalni zbor, ka-
terih predsedniki so tudi člani
29 članskega Glavnega odbora
stranke. Za pretežni del t. i.
celjske regije je po Statutu
opredeljena celjska koordina-
cija, kamor spadajo občine Ce-
lje, Šmarje, Šentjur, Slovenske
Konjice, Laško, Mozirje in Ža-
lec. Glede na to, da smo na tem
območju že formalno ustano-
vili občinske zbore Demokrat-
ske stranke Celje, Žalec, Šent-
jur in Šmarje, v preostalih ob-
činah pa tudi že delujejo inici-
ativni odbori za njihovo usta-
novitev, smo " se medsebojno
dogovorili tudi za formalno
ustanovitev pokrajinske koor-
dinacije in ji dali delovni na-
slov Pokrajina Spodnja Šta-
jerska.
Vsa vodstva občinskih od-
borov se bomo zato v kratkem
sestali na delovni seji v Šent-
jurju, naslednje seje bodo nato
vedno v drugem občinskem
središču. Na prvi seji bomo
ustanovili poseben iniciativni
odbor in sprejeli program de-
la. O točnem datumu bomo vse
zainteresirane seznanili pra-
vočasno.
Naša ključna naloga pri tem
bo opredeliti vse tiste aktivno-
sti, ki nam bodo pripomogle,
da ne bomo - ko bo sprejet
zakon o občinah in o ustanav-
ljanju pokrajin - teh dogodkov
dočakali nepripravljeni. Ker
nam je ključni cilj ne zgolj na-
sprotovati Ljubljanski centra-
lizaciji, ampak tvorno obliko-
vati vse zametke spodnješta-
jerskega (pokrajinskega) par-
lamenta, predvsem pa z ostali-
mi na celjskem območju pozi-
tivno delujočimi demokratič-
nimi strankami najti skupni
jezik za oblikovanje takšnih
kandidatov za poslance v dr-
žavni svet republiškega parla-
menta, ki bodo znali in bodo
sposobni bolj kot večina dose-
danjih v Ljubljani zagovarjati
za celjsko območje ustreznejšo
razvojno politiko, smo tudi
prepričani, da nam bo s po-
močjo večine prebivalstva
z območja bodoče pokrajine
Spodnja    Štajerska    uspelo
v čimkrajšem možnem času
formirati takšno organizacij-
sko obliko, ki nam bo dolgo-
ročno zagotovila materialno
blagostanje, naši pokrajini
primerni gospodarski, socialni
in prostorski razvoj, nam vsem
pa predvsem kvalitetnejše živ-
ljenje.
TOMAŽ M. JEGLIČ
tajnik
Celjskih demokratov
Javni pobudi
odbornikom
šentjurske
skupščine
čeprav z odprtimi pismi ni-
mam posebno dobrih izkušenj,
vseeno še enkrat poskušam
s tako komunikacijo, kajti
druge poti več enostavno
nimam.
V zadnjega pol leta sem kar
nekajkrat naslovil na vodstvo
skupščine več javnih in odbor-
niških pobud v zvezi s finanč-
nim poslovanjem občine, a so
odgovorni moje pobude eno-
stavno preslišali^/ali pa odgo-
vorili s pomanjkljivimi podat-
ki. Vse skupaj kaže na nedo-
pustno popačene odnose v naši
občini in prepričan sem, da
skupščina kot najvišji nosilec
demokratične oblasti mora
slejkoprej o tem odločati.
Predlagam:
- Skupščina naj izvoli
skupščinsko komisijo za pro-
račun in finance, ki naj prouči
preteklo finančno poslovanje
občine, tekoče spremlja denar-
ne proračimske tokove in vsaj
dvakrat letno izčrpno poroča
skupščini.
- Skupščina naj zadolži ko-
misijo za strategijo razvoja
občine, da prouči vsa dogaja-
nja v zvezi z vlaganjem kapi-
tala v SOB, naj na podlagi po-
slovnega poročila banke za
preteklo leto ter na podlagi
poročila o finančno-ekonom-
skem revizijskem pregledu
banke, predlaga skupščini od-
ločitev o nadaljnji usodi tega
kapitala.
Obrazložitev:
Nobena skrivnost več ni, da
so ustanovni vložek v SOB
v imenu Skupščine občine vlo-
žili nekateri posamezni člani
izvršnega sveta v nasprotju
z določbami zakona o javnem
financiranju in tudi v nasprot-
ju z določbami občinskega od-
loka o proračunu. Po do sedaj
znanih podatkih so bili doma-
la vsi pismeni in ustni odgovo-
ri predstavnikov izvršnega
sveta na odbomiška vpraša-
nja, ki jih je s tem v zvezi po-
stavljal g. Ivan Jager, netočni
in milo rečeno zavajajoči. Toč-
ne številke za ta posel doslej še
niso predstavljene niti skupš-
čini niti izvršnemu svetu. Tako
skupščini kot verjetno tudi iz-
vršnemu svetu še vedno ni
poznana usoda 200 tisoč DEM
Obrtni zbomici Šentjur za na-
bavo delnic SOB, ki ga je na
enak način dodelila ista skupi-
na funkcionarjev izvršnega
sveta. Iz sodnega registra je
namreč jasno razvidno, da je
Obrtna zbornica v SOB vložila
vsega le 2500 DEM. Prav tako
je pravno in moralno vprašljiv
pismeni odgovor predstavnika
IS, v katerem trdi, da je bil
kredit, ki je bil najet 14. 3.
1991, iz naslova vložka v SOB,
po 92 dneh brezobrestno vr-
Nadaljevanje na 24. strani
a bilo je dovolj. Potem sem sicer počival, a do vizite je utrip
srca že narasel na 150 udarcev - kot tokrat, ko so me
sprejeli v bolnišnico. Zdravnica se je začudila, takoj me je
vprašala: »Ja, kaj pa je z vami, ste spet hodili po tistih
stopnicah ali kaj?« To sem zanikal, nisem pa ji povedal, da
sem se umival z mrzlo vodo. Pravzaprav se tega niti nisem
sponmil. Ne vem, o čem je razmišljala zdravnica, morda
o tem, da bo z mano tako ali tako kmalu konec, vsekakor mi
je predpisala injekcijo, za katero je dr. Kralj naslednji dan
dejal, da mi je ne bi srnela dati. Stanje se mi je še poslab-
šalo, zato sem moral v sobo za intenzivno nego, v šok sobo
torej. Bilo je ravno 10. marca, na dan mučencev. Dve sestri
sta se sklanjali nad mano in nameščali vse potrebno za
priključitev na aparature, ki spremljajo delovanje srca.
V nos sta mi napeljali cevčico za dovajanje kisika, v žilo pa
zdravila. Poskušal sem se pošaliti: »Danes je dan matemi-
kov, pa sem tudi jaz takšen maternik!«, a sestri nista niti
trznili z obrazom - najbrž sta precej bolj natančno vedeli,
kako je z menoj, kot jaz. Tri dni sem moral ostati v šok sobi,
nato pa so me premestili na drug oddelek, kjer sem ostal še
deset dni, da se je pulz kolikor toliko normaliziral. Ko sem
čez mesec dni prišel na kontrolo, me je dr. Kralj takoj
povabil v ordinacijo, kar mimo vrste bolnikov, ki so čakali
nanj, rekoč: »Kunej, vi ste bili zelo težak bolnik, kar naprej
pojdite.«
A moje srce se nikakor ni hotelo povsem pozdraviti,
čedalje teže sem dihal in v nogah se mi je začela nabirati
Voda. Spet sem moral v bolnišnico, tdkrat v celjsko. Zdrav-
niki pri viziti so bili bolj površni, zame pa se je zavzel
dr. Komadina. Predpisal mi je neke močne injekcije, ki sem
jih vsak dan dobival v roko, pa tudi shujšal sem precej in
končno se je stanje začelo stabilizirati. Zelo počasi sem
iezel na zeleno vejo.
Tokrat sem opazil še nekaj drugega: prsne bradavice so
postajale boleče in rdečkaste. Zbal sem se, da je rak. Spom-
nil sem se trditev, da smrekova smola dela čudeže - obliž
s smolo na platnu naj bi iz telesa izvlekel vse škodljive snovi
- in sklenil sem poskusiti. Iz bradavic se mi je kakih deset
dni cedila neka sluzasta snov, tako da sem moral vsak dan
temeljito umiti, razkužiti kožo z medicinskim bencinom in
Se preobleči. Od takrat, ko je vse to šlo iz mene, se počutim
dobro, tudi srce je v redu in kar zdrav sem - kljub visoki
^tarosti 82 let. Le desna noga me včasih ne uboga, kot sem
že napisal, sem namreč civilni invalid vojne, ker sem bil
nekoč za kakšno sekundo ali dve bolj nagel kakor tisti
četniški oficir, ki mi je zažugal, da me »odmah ustreli, ako
§3 ne slušam.« Sebe sem rešil, noge pa ne popolnoma.
KONEC
Št. 11 - 19. marec 1992
24
Nadaljevanje s 23. strani
njen, v resnici pa je proračun
dne 17. 6. 1991 vrnil to posoji-
lo v znesku 2,679.882,00 din
(cca 70.000 DEM). Le nekaj
dni za vračilom tega posojila,
je občina najela 1,5 milijona
din kredita pri Investicijski
banki, brez poznanih namenov
in pogojev kreditiranja. Legal-
nost dolgoročne zadolžitve
proračuna pri DOPS-u (1,5
milijona) pa je sploh vprašlji-
va. Ne bom navajal znanih po-
mislekov ob porabi sredstev
namenjenih za demografsko
ogrožena območja, za ceste,
komunalo, za sofinanciranje
samoprispevkov in progra-
mov, ker niso dokumentirani.
Toda, če se je delalo povsod
tako kot v meni poznani Seli-
škarjevi ulici, potem so dvomi
umestni.
Poseben problem je ocena
smotrnosti ohranitve ali vrni-
tve kapitala, vložene v delnice
SOB. To vlaganje je brez dvo-
ma največji kapitalski zalogaj
občine, toda zanj a ni bil nikoli
legalno izkazan niti občinski,
niti kak strankarski interes. Iz
občine smo spustili domala pol
milijona DEM kapitala, ga de-
jansko dolgoročno zvezali
v novoustanovljeni bančni
celjski hiši na način, ki na go-
spodarske tokove v naši občini
ne bo imel zadostnega vpliva,
poleg tega pa se nam lahko
zgodi, da ga delno ali v celoti
izgubimo. SOB, ki je bila na
hitro registrirana po jugoslo-
vanski zakonodaji, vsega le
nekaj dni pred sprejetjem slo-
venske bančne zakonodaje (ta
registracija s tako nizkim
ustanovnim vložkom ne bi do-
volila), starta namreč celo
z manjšim od najmanjšega
možnega ustanovnega kapita-
la in še od tega ima 45% v od-
stopljenih terjatvah, ki bodo
dospele v odplačilo šele v letu
1996, kar banki seveda v pri-
čakovanem konkurenčnem
spopadu ne zagotavlja rožnate
prihodnosti. Četudi odpišemo
vse nerešene neznanke v zvezi
z ustanavljanjem banke, za-
plete z idejnim in operativnim
tvorcem banke, zasebno firmo
YU-Stip inženiringom, je do-
volj zaskrbljujoč podatek, ki
ga je te dni v Delu objavil di-
rektor banke g. Kramer, na-
mreč, da ima banka po enem
letu poslovanja le še cca 1,3
milijona DEM kapitala.
Komisijo za strategijo raz-
voja brez dvoma čaka nemu-
den in odgovoren posel. Upam,
da mi ni potrebno še dodatno
utemeljevati odrekanja legi-
timnosti predstavnikom izvrš-
nega sveta za reševanje naka-
zanih problemov.
FRANC KOVAČ
odbornik v DPZ
Pred uničenjem
spomeniifov
Rimska trdnjava pri Ločici ob
Savinji in načrtovanje avtoce-
ste Arja vas-Vransko
Vsako arheološko najdbišče
je zelo dragocen, celo edin-
stven vir za poznavanje prete-
klosti. Slovenija pa ima nekaj
najdišč, ki niso zanimiva samo
za naš prostor, temveč so
ključnega pomena tudi za
evropsko zgodovino. Takšen
izjemen spomenik je rimska
legijska trdnjava pri Ločici ob
Savinji. Po letu 166 so ger-
manska plemena večkrat bli-
skovito vpadla čez mejo na
Donavi ter preko današnje
Slovenije plenila in pustošila
prav do severne Italije. Rim-
ljani so razpisali splošno mo-
bilizacijo, reorganizirali voj-
sko in upravo ter pri Ločici
postavili močno trdnjavo. Tod
se je nekaj let zadrževalo po-
veljstvo rimske vojske, ki je
vodilo operacije na vsem
ozemlju med Jadranom in Do-
navo. Raziskovanja z začetka
tega stoletja so ugotovila tloris
trdnjave. Znotraj obzidja, utr-
jenega s stolpi, so stale velike
stavbe, med drugim štab II.
italske legije in najstarejša
bolnišnica na slovenskem
ozemlju. Znameniti zdravnik
Galen je organiziral zdrav-
stveno službo na našem ob-
močju, ki ga je hkrati z barbari
ogrožala tudi strašna epidemi-
ja kuge. Verjetno se je v Ločici
ustavil tudi eden najpomemb-
nejših rimskih cesarjev, filozo-
fov in literatov Mark Avrelij.
V njegovem spremstvu sta bila
svetovalca, senatorja T. Varius
Clemens, po rodu iz Celeje
(danes Celje), in M. Valerius
Maximianus iz Poetovione
(danes Ptuj).
Zaradi izjemnega položaja
v zgodovini rimskega imperija
je bilo področje utrdbe, ki ob-
sega prostor 543 X 435 m, zašči-
teno v stari in novi Jugoslaviji
pred gradbenimi posegi in tudi
pred postavljanjem žičnic za
gojenje hmelja. Okoliška nase-
lja so se širila, tako da je danes
arheološki spomenik edini
večji nepozidan predel ob cesti
Šempeter-Polzela.
Žal po tisoč osemsto letih
rimsko trdnjavo ogrožajo na-
črti, ki so gotovo nastali iz
premajhnega poznavanja nje-
nega zgodovinskega pomena.
Seznanjena sem s projektom,
ki ga pripravlja Razvojni cen-
ter Celje, in po katerem naj bi
bila avtocesta Arja vas-Vran-
sko speljana prav preko naj-
dišča. Avtocesta in prestavitev
stranske ceste Ločica-Polzela
bi skupaj uničili skoraj polovi-
co spomenika. Močno dvomim,
da bi obstajal še kakšen drug
tehten razlog za izbiro trase,
kot to, da območje trdnjave ni
pozidano. Tako je desetletja
varovan predel nenadoma po-
stal »najlažja« in »najcenejša«
pot za avtocesto.
Ideja, da bi arheološka izko-
pavanja strokovno izvedli še
pred nameravano graditvijo,
je navadna utvara. Arheolo-
gom, ki so konec sedemdesetih
let gradnjo z izkopavanji odo-
brili, v tistem času še niso mo-
gla biti poznana najnovejša
dognanja v arheološki znano-
sti. Ugotovimo pa lahko tudi,
da so sedanji načrtovalci z no-
vim predlogom krepko prese-
gli takrat zamišljeno stopnjo
uničenja. Znanstveno neopo-
rečna izkopavanja tako velike
površine in zapletene proble-
matike bi zahtevala desetletje
terenskega dela z odlično
usposobljeno ekipo. Za takšno
»rešitev« bi potrebovali
ogromna sredstva. Nemogoče
bi jo bilo opraviti pod pritiski
načrtovalcev, graditeljev in ne
nazadnje tudi slvoenske drža-
ve in številnih posameznikov,
ki komaj čakajo na boljšo cest-
no povezavo s Štajersko. Toda,
tudi če bi zagotovili denar, iz-
šolali primemo skupino stro-
kovnjakov in bi z gradnjo po-
čakali deset let, bi še vedno
ostalo dejstvo, da bi bil eden
največjih spomenikov rimske
dobe v Sloveniji uničen. Čez
razrite zidove bi vozili težki
tovomjaki, mesto kjer je stala
trdnjava, pa bi poznal le ozek
krog strokovnjakov.
Načrtovalcem avtoceste
očitno ni pojasnjen pomen
edinstvenega spomenika.
Srednji vek jim je nedvomno
dosti bliže in gotovo se ne bi
lotili tega območja, če bi na
njem stala katerakoli od cerk-
va, kakršnih imamo v Sloveni-
ji na stotine, in nikoli jim ne bi
prišlo na misel, da bi pridobi-
vali pesek in kamenje za nasi-
pe avtoceste z mletjem teme-
ljev Celjskega gradu.
Upam, da ne bomo tako po-
membnega obdobja nove slo-
venske zgodovine začeli z uni-
čevanjem pričevanj o visoki
stopnji civilizacije naše domo-
vine že pred tisoč osemsto leti.
Nedvomno načrtovalci, ki smo
jim pripravljeni nuditi vse
strokovne podatke, ne bodo
hoteli prevzeti nase krivdo za
uničenje rimske trdnjave pri
Ločici ob Savinji, enega naj-
pomembnejših spomenikov
rimskega obdobja v Sloveniji
in Evropi!
mag. JANA HORVAT,
Inštitut za arheologijo
Neupravičene
icritiice zalconao
denacionaiizaciji
v zadnjem času slišimo in
beremo razne kritike zakona
o denacionalizaciji. Kot noben
zakon tudi ta ni popoln. Toda
če ga proučimo, le ugotovimo,
da je bilo vloženega mnogo
truda in znanja pravnikov in
ekonomistov pravosodnega
ministrstva, da v danih prili-
kah poiščejo sprejemljive reši-
tve za odpravo storjenih
krivic.
Osnovni motiv zakona je, da
se z odpravo storjenih krivic
ne povzroči novih, da se čim
več razlaščenega premoženja
vrne v naravi, ter da se s tem
ne obremenjuje državnega
proračuna. Če pa to ni mogoče,
denacionalizacija obsega od-
škodnino v obliki nadomest-
nega premoženja, vrednostnih
papirjev ali v denarju. Denar-
na odškodnina se daje le upra-
vičencem slabšega premoženj-
skega stanja in v limitirani
vrednosti. Kot protiutež stor-
jenim krivicam razlaščencev
zakon nudi pravne rešitve, ki
pa ne bodo odpravile vseh
storjenih krivic, ker je bil za-
konodajalec prisiljen sprejeti
takšen zakon, ki ga bo mogoče
tudi uresničiti.
Tako se razlaščencem ne
prizna izgubljenega dobička
za čas med nacionalizacijo in
denacionalizacijo, ne daje
možnosti vrnitve v naravi ne-
premičnin, ki so v lasti fizičnih
oseb. Prav tako ni mogoče vr-
niti v naravi nepremičnin, ki
služijo za opravljanje dejavno-
sti državnih organov, zdrav-
stva, izobraževanja in kulture
oziroma drugih javnih služb,
če bi se s tem bistveno okrnila
prostorska kompletnost ali
ekonomska oziroma tehnolo-
ška funkcionalnost kom-
pleksov.
Pri vračanju nepremičnin,
ki jih upravljajo podjetja, ob-
stajajo časovne omejitve, da ne
bi prišlo do motenj v njihovem
poslovanju.
Splošno je znano, kako še je
v preteklosti ravnalo in pre-
kupčevalo z razlaščeno imovi-
no, kako so nekatere fizične
osebe prišle do nacionalizira-
nih zemljišč, zgradb, stano-
vanj ipd. Razlaščenci v teh
primerih ne bodo dobili vmje-
nega premoženja, temveč le
odškodnino. Zakon daje legal-
no potrditev na sklenjene po-
sle kot pravne posle v »dobri
veri«.
Kljub temu pa se širijo kriti-
ke, da bo z vračanjem premo-
ženja razlaščencem obreme-
njen državni proračun in s tem
davkoplačevalci, kar sploh ni
res. Vračalo se bo tako, kot je
navedeno. Ugovori, da bo
s tem prišlo do slabšega gospo-
darjenja z zemljo in podjetji,
prav tako niso upravičeni.
Pred kratkim je bil v Delu
objavljen članek Zakon bi bilo
treba v celoti razveljaviti. No-
vinar objavlja poglede oz. ana-
lizo dr. Bajta o zakonu o dena-
cionalizaciji kot o zakonu, ki
zanika zasebno lastnino. Zla-
sti očita nerazumevanje last-
ninskega in premoženjskega
prava oz. pravic, nepoznava-
nje razlike med vrednostjo
vloženega kapitala in njegovo
tržno vrednostjo, da je treba
spoštovati tako pravnega kot
premoženjskega lastnika in da
je pravni lastnik nepomemben
tudi za denacionalizacijo. Na-
vaja predvojno zadolženost in-
dustrijskih podjetij in preza-
dolženost kmetijstva. Toda
nacionalizacija je bila izvrše-
na po vojni, ko je bilo premo-
ženje skoraj brez dolgov. In-
flacija okupatorkse valute je
naredila svoje, denarne vloge
in obveznosti so bile razvred-
notene, valorizacijskih faktor-
jev ni bilo.
Prizadeti so bili varčevalci,
dolžniki pa so se okoristili.
Kot osnova za ugotovitev
vrednosti, ki se upravičencem
z denacionalizacijo vrača, je
bila bilanca sredstev in obvez-
nosti, ki je bila napravljena «b
podržavljanju, v zemljiških
knjigah so vidne vpisane hipo-
teke. Upoštevanje medvojne
inflacije ni izvedljivo. Če bi za
to obstajal uspešen postopek,
bi se lahko ugotovilo tudi bo-
gatenje koristnikov gradbenih
in drugih kreditov po vojni, ki
jih niso nikoli realno vrnili. Od
tega so odstopili vsi, banke,
država in politiki, ker bi za
pravično rešitev bile potrebne
dodatne institucije in pravne
fakultete, kar pravi tudi sam
dr. Bajt.
Na splošno dr. Bajt, ugleden
profesor in akademik, denaci-
onalizacije ne zavrača, temveč
nasprotno, širi krog pravic
razlaščencev tudi na vrnitev
izgubljenega dobička. Alar-
mantni naslov prav gotovo ni
v skladu z analizo dr. Bajta, še
manj pa zahteva, da mora
ustavno sodišče zakon takoj
razveljaviti ali za začetek za-
držati njegovo izvajanje. Ne
vemo, kaj je posredi? Pričaku-
jemo, da se bodo zaradi te ana-
lize oglasili tudi priznani eko-
nomisti in pravniki.
Iz navedenega je razvidno,
da gre za poskus, da se izvaja-
nje zakona o denacionalizaciji
onemogoči, razlaščence pa
prikaže kot populacijo, ki bo
z denacionalizacijo povzročila
zastoj v gospodarskem razvoju
naše države, ker bi z odpravo
krivic prišlo v mnogih prime-
rih tudi do neupravičene vrni-
tve premoženja.
Razlaščenci takšno prikazo-
vanje zavračamo, ker nam je
bilo povzročenih preveč krivic
in se nam vrača le del povzro-
čene škode, kar ne bremeni ni-
kogar, najmanj pa tiste, ki bo-
do še naprej koristili našo
imovino^ a imajo zoper denaci-
onalizacijo največ ugovorov.
Zakon o denacionalizaciji je
potrebno takoj uvesti v življe-
nje, ker je to pomemben korak
k privatizaciji družbenega ka-
pitala. Organi državne uprave
morajo v postavljenih rokih
izdati ustrezna navodila, da
bodo občinske komisije lahko
pričele delati. Sicer pa je toli-
ko enostavnih primerov, ki bi
se lahko rešili na podlagi ob-
stoječih zakonskih določil. Po-
trebna je samo dobra volja.
IZVRŠNI ODBOR ZLRP
ŽALEC
Javna zalivala
izgnancev
Izvršilni odbor Dmštva slo-,
venskih izgnancev je na svoji
seji 25. 2. 1992 zelo ugodno
ocenil organizirano akcijo
včlanjevanja v društvo. Z iz-
polnjevanjem pristopnih izjav
na krajevnih uradih in skup-
nosotih, v župnijskih uradih in
organizacijah ZB je bil tako
evidentiran velik del še živečih
izgnancev, ki so bili prve žrtve
nacistične raznarodovalne po-
litike v obdobju 1941-45.
Zato se Izvršilni odbor javno
zahvaljuje občinskim izvršnim
svetom. Nadškofijskemu ordi-
nariatu v Ljubljani, škofijske-
mu ordinariatu v Mariboru,
republiškemu in občinskim
odborom ZB in sredstvom jav-
nega obveščanja za nudeno ve-
likodušno pomoč in sodelova-
nje v tej akciji. Posebna zah-
vala je namenjena tudi vsem
posameznikom v navedenih
institucijah za osebno angaži-
ranje v tej akciji.
Ta pomoč nam je tudi možna
opora v naših prizadevanjih,
da mračno obdobje izgnanstva
ne bo prepuščeno pozabi ter
izgnancem priznano moralno
zadoščenje in materialno od-
škodnino. Sedaj je na nas sa-
mih, da se čimprej organizira-
mo v krajevne organizacije kot
osnovne organizacijske enote
ter oblike in metode dela dru-
štvenega delovanja. Preko teh
bomo lahko uresničevali pro-
gramske cilje in naloge dru-
štva ter pridobili v članstvo še
vse, ki iz kakršnih koli razlo-
gov tega doslej še niso storili.
Za Izvršilni odbor:
SLAVKO KUNEJ
Proti ulcinjanju
programov
Izobraževanja
Odločno protestiramo proti
administrativnemu ukinjanju
določenih programov izobra-
ževanja v srednjih šolah celj-
ske regije (program FRIZER in
ELEKTROTEHNIKA ENER-
GETIKA) in v Republiki Slo-
veniji nasploh.
V celjski regiji že vsa leta
opažamo, da je premalo vpis-
nih kapacitet za žensko mladi-
nok posebej tisto s slabšim uč-
nim uspehom (primer: pred le-
ti ukinitev skrajšanega pro-
grama za šivilje). To potrjuje
tudi podatek, da je bil v lan-
skem šolskem letu v naši regiji
najvišji procent otrok v repu-
bliškem merilu, ki je opravljal
preizkus znanja za vpis v sred-
nje šole (glej raziskavo Zavoda
za šolstvo). Z ukinitvijo pro-
grama FRIZER v šolskem letu
1992/93 pa se bo ta problem le
pe povečal (v celjski regiji je za
program FRIZER 179)(!) na-
mer). Zaradi vse slabšega ma-
terialnega stanja družin, starši
ne bodo mogli pošiljati svojih
otrok v druge kraje, kar jim
onemogoča tudi spremenjena
politika štipendiranja, ki je
močo zaostrila kriterije za pri-
dobitev štipendije. Poleg vsega
tega pa nam podatki kažejo,
da v naši regiji primanjkuje
kar za 7 oddelkov vpisnih mest
v srednjih šolah, glede na le-
tošnjo osnovnošolsko popula-
cijo.
Menimo, da bi glede na vse
to bilo prav, da bi Ministrstvo
svojo odločitev ponovno pro-
učilo in jo uskladilo z mne-
njem in izkušnjami strokov-
njakov - praktikov, ki se s te-
mi vprašanji ukvarjajo v posa-
meznih regijah.
V razvitih deželah sodobne-
ga sveta kažejo izkušnje, da
razvoj neke družbe ne gre
v smeri ukinjanja oddelkov za
izobraževanje, temveč le v vse-
binsko spreminjanje progra-
mov (posodabljanje progra-
mov) v skladu s sodobnimi to-
kovi dmžbe. Temu ukinjanju
nekaterih programov izobra-
ževanja srednjih šol tudi slabo
gospodarsko stanje naše druž-
be ne more in ne sme biti opra-
vičilo.
Aktiv šolskih
svetovalnih delavcev
občine Šentjur/Celju
Naredimo to
deželo zopet
slovensko!
To razmišljanje, ki je na-
slovljeno z zgoraj navedeno
zahtevo, bom začel z retorič-
nim vprašanjem. Ali je res že
umrl zadnji Slovenec?
Do tega razmišljanja me je
privedla zaskrbljujoča ugoto-
vitev, da se nekateri Slovenci,
ki se žal imajo za Slovence,
sploh ne zavedajo, da nismo
več del Jugoslavije, saj se še
venomer hlapčevsko obnašajo
do vseh naših Neslovencev, ki
pa sedaj postajajo Slovenci
(zahvaljujoči se sramotnemu
sprejemu Zakona o tujcih, ki
dovoli tudi to, da lahko kupijo
slovensko državljanstvo za bo-
rih 500,00 SLT in se potem de-
rejo' »E pa sad smo Slo-
venci ...«
Sodu pa je izbilo dno poslu-
šanje zadnje oddaje RU CE
(petek, 6. marca 1992 na Radiu
Celje). Ob poslušanju takšnega
hlapčevskega razmišljanja kar
velikega števila poslušalcev,
sem se zgrozil ob misli, da so
to morda moji sosedje, bodoči
volilci in navsezadnje Sloven-
ci. Dokler bodo med nami
takšni ljudje, ki sebe imenuje-
jo Slovenci, nam še hudič več
ne bo pomagal. Tako dolgi mo-
nologi izpričujejo vso hlapčev-
sko dušo teh poslušalcev. Po
drugi strani pa je zanimivo, da
se ni oglasil, mislim, nobed^,
od teh Neslovencev. Očitno j,
da se »... oni baš nista ne po{
nju ugroženim...« Mi, Slovei
ci smo ogroženi in to je na«
onalna sramota!
Ne bom se spuščal v posj
mezne primere, najprej je j
deželo potrebno narediti sl(
vensko in očitno je, da nekat
ri tega ne zmorejo ali pa noč(
jo. Slovenci, ki še zmeri
obravnavajo neslovence (be
južnjake) za svoje, niso Sl(
venci, ampak so slovenski jj
ničarji.
Dejansko imajo Nesloven
popolno zaščito naših lastni
sonarodnjakov, ki pa žal kn
irajo tudi javno mnenje.
Dejstvo je, da si skoraj \^
slovenske stranke, razen Sl^
venske nacionalne stranlj
mečejo pesek v oči pred te(
problemom, ki nas poniži^
sredi slovenske zemlje. To \
noben nacifašizem kot zatrj^
jejo raznorazni levičarski, sr<
dinski in tudi drugi politič
veljaki, ki se tudi imajo za Sij
vence. Potemtakem je biti Sl<
venec biti nacist in obratni
To zavest je potrebno elimini
rati in to čimprej. Takšna
vest je pač posledica 50 letii
vladavine komunizma na
Slovenci in je tudi posledic
70 letnega hlapčevstva Sk
vencev na Balkanu. Naj n
tem mestu zapišem, da so o tti
zadevah že nekoč pisali pd
membni ljudje, ki so bili na
prej kreatorji slovenskega m
cionalnega programa, dan^
pa jim to ni več sveto.
Očitno je to po njihovem ž
passee, saj so danes pač na vi
šokih položajih. Pa ni tako, si
to dokazujejo ravno reakcij
nekaterih preprostih ljudi, j
se tudi imajo za Slovence,  i
Na koncu je tudi potrebn
poudariti, da je brezplodn
razpravljati o dejstvih, ki pri
čajo o dejanjih Neslovence
pri nas, saj je premalo papirj
na razpolago. Njihova dejanj
je potrebno preprečiti že da
nes, saj je jutri že lahko pr«
pozno! j
GREGOR URANIC
Predsedn|
Iniciativnega odboit
Slovenske nacionali^
stranke za Štajersko
Koroško in Prekmurj
Izjava i
šentjurskih
Narodnih
demokratov
o volilnem
sistemu
Nepričakovana odločit«
večine slovenskih politični
strank za proporcionalni voli
ni sistem pomeni, da bi na pr
hodnjih volitvah volili 1
stranke in ne konkretnih ljud
Očitno je prevladal interes n
publiških strankarskih vo<
stev, ki bi tako bila izvoljel
zanesliveje, kot pa če bi se m(
rala v volilni tekmi pomeri
neposredno s protikandida
v manjših volilnih enotah. N<
vi parlament bi v veliki me
sestavljali stari politiki iz se
danjih strankarskih vodste^
večinoma iz Ljubljane, vse
še bolj težilo k centralizaci;
mnogo sedanjih občin, zlaS
še podeželskih, pa bi zagoto>
ostalo brez svojih predstavn
kov v državnem zboru. Čis
proporcionalni sistem reab
tudi pomeni zanikanje nep<
srednih volitev.
Narodni demokrati iz Šen
j ur j a pozivamo vodstvo repi
bliske skupščine, da se zavzi
me za tako kombinacijo večil
skega in proporcionalnega v<
lilnega sistema, ki bo volilce!
omogočala neposredno izbii
med poznanimi kandidat
z imeni in priimki in ne le izbi
ro med strankami.
Predsednik
FRANC KOVAii
Št. 11 - 19. marec 1992
25
PRIHAJA TEDNIKOVA PETICA
Tednikova petica - tako smo naslovili povsem
nov časopis, ki ga Novi tednik namenja svojim
zvestim bralcem. Ob dejstvu, da nam kljub red-
nim 32 ali 40 stranem Novega tednika vsak četr-
tek zmanjkuje prostora v časopisu za teme in
področja, ki bralce še kako zanimajo, smo se
odločili, da vam v branje ponudimo peto
mesečno izdajo Novega tednika. Petica smo jo
naslovili in njeno geslo je - Vse za dom, družino
in prosti čas.
Petica bo presenečenje in darilo za najzvestejše
bralce - naročnike. Prejemali jo bodo enkrat na
mesec in to zastonj. Potico pa bodo lahko kupili tudi
vsi drugi, ki jih bo branje v njej zanimalo. In kaj bo
ponudila v branje? Kot pove že geslo časopisa, bo
naravnana predvsem v družinske in prostočasne
teme. Vpetici boste našli vsakič potrošniški barome-
ter, ki vam bo varčeval čas in denar, saj bomo
namesto vas brskali po trgovinah in cenah. Prinašala
bo, nadalje, portrete in intervjuje z znanimi Slovenci
iz sveta show bussinessa. V športni rubriki bo prina-
šala intervju meseca s športnikom po vaši izbiri,
polna pa bo tudi akcij. Med prvimi naj naštejemo
akcije ocenjevanje gostišč, turističnih postojank,
namige za izlete, zanimive reportaže in izlete v pla-
nine. Bogat bo svetovalni del - v njem boste našli
koristne nasvete o negi domačih ljubljenčkov (psov,
mačk, rib, ptičev...), o vzgoji sobnih rastlin, modi in
še čem. Tudi mesečni bio koledar ne bo manjkal.
Avto je dandanes predrag, da bi se do njega obna-
šali površno. V avtotestu vam bomo povedali vse
o ponudbi zanimivih avtov na tržišču, o možnostih
nakupa rezervnih delov, negi avta in še čem. Tudi
lovci in ribiči bodo v petici našli kotiček zase. In
zanesljivo ne bo manjkal humor.
S petico bomo torej naročnikom ponudili številko
več - in to zastonj, ostalim bralcem pa kup zanimi-
vega branja za skromnih 50 tolarjev. Petica prihaja.
Če ne bo zapletov, in ne bi jih smelo biti, povprašajte
(če niste naročnik NT, ker če ste, bo petica prišla po
pošti) po prvi številki petice v torek, 31. marca.
Petica bo izhajala v formatu B-3, enkrat mesečno, v barvni tetiniki.
Prva številka izide 31. marca.
Kazen za
onesnaževalce
gozdov
Doma sem iz Loč. Pred krat-
Idm je bil na tukajšnjem jezeru
'prvi letošnji ribiški lov. Lep
'dan je bil in tudi sama sem se,
^čeprav z berglo, sprehodila ob
jjezeru.   Bilo   je   kaj   videti.
V gozdu ob jezeru so celi kupi
odpadkov - polivinilaste vreč-/
ke, konzerve... Očitno že od
lani ni bilo očiščeno.
Tako ne more biti. Jaz bi
vsakogar kaznovala, tako kot
to znajo v Avstriji. Potem bi se
onesnaženje kmalu končalo.
Res je, da moram pohvaliti ri-
biče, ki večinoma za seboj lepo
počistijo. Žal tega občasni obi-
skovalci ne naredijo.
Pa ni samo jezero onesnaže-
no. Tudi Koprivnica iz Šmart-
nega v Loče je ovenčana kot za
Cvetno nedeljo. Po grmovju
visijo vrečke polivinila, ki iz-
gledajo kot zavese, pa tudi
druga navlaka. Ob potoku si
bodo lahko obiskovalci za Ve-
liko noč mimogrede skuhali
šunko, saj tu ne manjka štedil-
nikov. Morda pa bodo le še
greli.
t Prepričana sem, da bi mora-
li tiste, ki mečejo odpadke po
gozdovih, kaznovati. Zakaj pa
lahko doma mečemo smeti
v kante, tako da ni navlake
okoli hiš? Mimogrede - mi-
slim, da se odvoz smeti ne
obračunava pravično, saj pri
tem ne upoštevajo števila dru-
žinskih članov.
HELENA ZUPANC,
Loče 9
ZAHVALE,
POHVALE
Hvala Rdečemu
križu
Sem begunka s tremi otroki
iz Vinkovcev. Vojna vihra me
je privedla v Trbovlje lani no-
vembra. Najprej sem bila pri
iieki družini, potem pa sem se
2 otroci znašla na uliei brez
ftiaterialnih in denarnih sred-
stev.
Ko nisem več vedela, kaj na-
rediti, sem se obrnila na Rdeči
križ v Trbovljah. Sprejela nas
je gospa Meta Škrbec, žena, ki
je s polno človeške topline pri-
sluhnila našim problemom.
Lepo bi bilo, če bi vse organi-
zacije Rdečega križa v teh tež-
kih časih imele takšne ljudi.
Ko je videla, da smo slabo
oblečeni, nam je takoj poma-
gala s toplimi oblačili in nam
zagotovila hrano. Naredila je
vse, da nam zagotovi varno in
trajnejšo namestitev. Uspelo ji
je v Zbirnem centru za begun-
ce v Ljubljani, občina Vič.
Ker smo bili brez denarja,
nam je tudi tega zagotovila, pa
še prevoz z vozilom Rdečega
križa do Viča. Voznik je bil
Milovan Starčevič, ki nam je
prav tako pomagal, da bi čim-
prej in čim manj boleče prišli
v naše novo prebivališče
v Ljubljani.
S tem pismom se želimo jaz
in moji otroci javno zahvaliti
Rdečemu križu Trbovlje in še
posebej čudovitim ljudem, kot
sta gospa Meta Škrbec in Mi-
lovan Starčevič, ljudem, ki so
nam pomagali v težkih časih
vrniti vero v ljudi in človeč-
nost. SNJEŽANA,
SANJA, BORISLAV in
BRANISLAV GONŽUREK
Nagelj za Metre
Celje In Agrinino
blagovnico Žalec
Dnevi so vse daljši in toplej-
ši in prav kmalu bo prišel čas,
za bolj lahka oblačila, med ka-
terimi pa so za celo našo dru-
žino najljubše kavbojke. Tako
smo se odpravili na lov za kav-
boj kami za mojo hčerkico. Či-
sto po naključju smo zavili
v Agrinino blagovnico Žalec
- imenovano tudi Zelena jama
in bili nemalo presenečeni nad
pestro izbiro kavboj k po zelo
nizkih cenah in za vso družino.
Trgovke so bile zelo prijazne
in ustrežljive - lahko bi rekla,
da celo preveč. Tako smo ku-
pili kavbojke za hčerko in mo-
ža, ki pa je doma ugotovil (in
to ves nesrečen), da mu ta šte-
vilka kavbojk ni prav - ugajal
pa mu je kroj. Nesel jih je na-
zaj, kjer mu je vesela, hudo-
mušna prodajalka z veseljem
obljubila, da mu bo do nasled-
njega dne nabavila večjo šte-
vilko. In to je tudi res storila.
Zato bi se ji rada - posebno še
mož - najlepše zahvaUla in jo
dala za vzgled vsem ostalim
prodajalcem!
Med drugimi bi rada pohva-
lila tudi otroški oddelek Celj-
skega Metroja. Pa ne zaradi
tako ustrežljivih prodajalk,
temveč njihove domiselnosti.
Na tem oddelku imajo igračo
konjička in vlak, ki ob pritisku
na gumb veselo »zdirjaš ali od-
pelješ«. Res domiselno ni kaj
- še posebej zato, ker lahko
v tem času starši v miru naku-
pimo ali si vsaj nagledamo do-
ločene stvari - pa tudi zato,
ker je zastonj. »Vožnja« s takš-
nim konjičkom stane v Žalski
Savinjki 10 tolarjev. Pa bi
otroškemu oddelku Žalske Sa-
vinjke svetovala, da se odloči
za podoben korak!
ALENKA TURNŠEK
PRITOŽNA
KNJIGA
Zapleti na
železnici
Najprej vas lepo pozdrav-
ljam, a že na začetku ne mo-
rem mimo dogodka, ki se mi je
pripetil v soboto, 22. 2. ob 5.50
na celjski železniški postaji.
Kupiti sem nameraval tri po-
vratne karte za Rogatec.
Uslužbenka pri blagajni, kjer
sem karte kupoval, je zahteva-
la drobiž, saj ni mogla vrniti
od tisočaka. Pustil sem ji ga na
pultu in šel k ženi po 500 to-
larjev, ko pa sem se vrnil
k pultu, sem nazaj dobil 1000
in še 20 tolarjev, karte pa ni-
sem dobil. Šel sem v prometno
pisarno, pokazal obe denarnici
in vse žepe, da dokažem, da
kart res ni pri meni. Potem je
šel eden izmed uslužbencev
poizvedovat k blagajničarki,
ki je še vedno trdila, da mi je
vozovnice izročila. Dva potni-
ka sta ji potrdila, da mi kart
res ni dala, ona pa se je le
obregnila, da pač sania najbo-
lje ve, kaj dela, in da meni ni
treba že ob šestih zjutraj biti
»v rožcah«. Obljubil sem ji, da
se bova še videla, in da želim
imeti v nedeljo pri povratku za
vse skupaj pojasnilo. Rekel
sem tudi, da bom šel do šefa,
tam pa se bom pozanimal,
kakšen je bil obračun.
V nedeljo sem se vrnil, čaka-
la pa me je že kuverta z 480
tolarji, ker sem pač kupil nove
karte.
Zaradi vsega tega se nikakor
ne čudim, da ima železniški
promet tolikšne izgube, saj že
uslužbenci s svojim vedenjem
odganjajo potnike.
Ob zgoraj opisanem dogod-
ku nisem bil sam na peronu,
zato sem pismo tudi napisal.
Ostali potniki naj zvedo, da
napaka res ni bUa moja.
A. T.
Zbogom, Oscar
O sloganu - turizem in go-
stinstvo smo ljudje, sem pred
nekaj dnevi začela dvomiti.
Prepričljiv razlog za to je bil
neljub dogodek v kavami Os-
car v Celju.
Po končanem športnem dne-
vu smo se prijateljice odločile
spiti skupaj še kakšen sok ali
dva in zato smo odšle v na zu-
naj prijazno kavarno Oscar.
Kakšna napaka!
Lokal je bil poln dijakov, le
ena miza je bila še prosta. Sed-
le smo tja in prišel je urejen
natakar v obleki in metuljčku,
že na prvi pogled je bil poln
samega sebe.
»No, kaj boste?« je vse prej
kot prijazno vprašal. Dekle
poleg mene je reklo: »Meni dva
dl mineralne vode, prosim.«
Dve uri pa že ne boš sedela
samo ob Radenski!« Nato si je
naročila sok. Jaz sem si naro-
čila le del »nemzrlega« juicea.
»Ne, en deci pa ne moreš. Dva
ali pa nič.« »No, pa dva. Am-
pak, da ne bo mrzel!« sem ga
še enkrat opozorila.
Ko je odšel, sem sošolke
vprašala, če vedo kaj mu je.
Povedale so mi, da se je vedno,
kadar so bile v tem lokalu, do-
gajalo isto. Jaz sem bila tu
prvič.
Ko se je vrnil s pijačo, sem
dobila ne boste verjeli, juice
naravnost iz hladilnika s temu
primerno roso na kozarcu. Se-
veda sem se pritožila, a on ni
mogel iz svoje kože. »Saj ti ni-
sem dal nič ledu noter. Ali ti
ga naj sedaj še pogrejem?«
»Da«, sem mu odvrnila. Zavil
je z očmi in šel gret juice. Ko
ga je prinesel nazaj, je bil bolj
podoben topli kavi kot juicu.
Zaradi ljubega miru sem bi-
la tiho.
Takrat pa sta stopili v ka-
varno dve zelo lepo urejeni
mlajši dami, ki sta najbrž
ustrezali natakarjevi podobi
»dobrega« gosta z nabasano
denarnico. Na mah je spreme-
nil svoj zadirčni stil. Kar topil
se je od prijaznosti in hinavš-
čine. Opazil je, da ena izmed
dam ne more sesti, saj ni bilo
več nobenega prostega stola.
To nevšečnost je na svojstven
način hitro uredil. Stopil je
k naši mizi, kjer je sedelo tudi
dekle, ki ni imelo kozarca pred
seboj. Rekel ji je: »Ti, ki nič ne
piješ, vstani in odstopi stol ti-
sti gospe!« Toliko, da ji ni iz-
pulil stola izpod zadnjice. Ta-
krat je bila mera polna. V zna-
menju protesta sem pobrala
svoje stvari in odšla, kar bi
morala storiti že zdavnaj, toda
še preden smo stopile skozi
vrata, sem mu povedala, da me
zadnjič vidi v tem lokalu.
Na koncu bi še dodala, da je
skoraj ves čas, kp se je to doga-
jalo, bila v kavami prisotna
tudi lastnica, ki ni z ničemer
pokazala, da jo vedenje njene-
ga natakarja moti.
Njun odnos ni bil le nesra-
men, ampak tudi neumen. Za-
to se zavedajte, da tisti, ki
s svojimi gosti (pa čeprav so to
le dijaki) dela kot svinja z bu-
čami, te goste kmalu izgubi
- in prav je tako!
TANJA PETROVSKI,
Žalec
Celje - Zdravo
mesto
Noben slogan pa tudi še ta-
ko leporečje ne bo napravilo
Celja kot zdravo in čisto me-
sto, če ne bomo v ta namen
podvzeli tudi konkretnih
ukrepov.
Na obrobju Celja ah bolj na-
tančno Na Lavi med vrtcem in
Štegenškovo ulico se že 12 let
ustvarja smetišče, nabirajo se
odpadki vseh vrst, največ pa je
grmovja, razne šare z vrtov,
trave, kamenja in dmgega ma-
terijala, kar vse dovažajo in
prinašajo lastniki hiš dela Šte-
genškove, Klanjškove in Nje-
goševe ulice. Te navlake je že
za več kamionov. Smetišče je
pravi elodrado za številne ko-
marje, razne glodalce in dm-
go. ■ Podpisani sem v stalnem
strahu, da bo prišlo do resnega
požara in do vdora miši in
podgan v stanovanjske prosto-
re. Smetišče je namreč samo
8 metrov od stanovanjskega
prostora in od vrtca. Med vrt-
cem in smetiščem je tlakovana
peš pot, ki pa je večkrat skoraj
neprehodna in služi otrokom
za nezdravo igro. V letu 1991
je dvakrat gorelo in to ponoči,
vsakokrat sem po triurnem ga-
šenju uspel preprečiti nesrečo.
Pripominjam, da sem prvih
osem let, ko je bilo smeti še
razmeroma malo, te sežigal in
odstranjeval navlako, kljub
temu pa jo je bilo zmeraj več.
Značilno in žalostno pa je, da
ima večina ljudi, ki prinašajo
smeti, visoko-šolsko izo-
brazbo.
Večkratne prošnje v Krajev-
ni skupnosti Lava so izzvenele
v prazno. Prosil sem namreč,
da bi se smeti odstranile in na
tem mestu namestila opozoril-
na tabla. Menim, da so krivi za
takšno nevzdržno stanje tudi
Zeleni, saj ne podvzamejo ni-
česar, da bi se nevamo, nez-
dravo in grdo smetišče odstra-
nilo.
LEOPOLD LIPOVŠEK
Neprimeren
odnos do
potnikov
Na avtobusni relaciji Celje-
Dobma običajno vozijo prijaz-
ni šoferji, ki so potnikom pri-
pravljeni priskočiti tudi na
pomoč, če je le ta potrebna.
Zal, pa vedno ni tako.
Globoko me je prizadel do-
godek v ponedeljek, 9. marca,
ko je proti Celju z avtobusne
postaje na Dobmi, krenil pra-
zen avtobus z registrsko šte-
vilko tablice CE 276-332, ki ga
je izjemoma vozil neki mlajši
šofer neke druge proge, bolj
zabuhlega obraza in malo
daljših las. Le ta ni hotel od-
preti vrat petim potnikom, ki
so čakali in drgetali na mrazu.
Ko je eden izmed potikov sto-
pil pred avtobus in potrkal na
šipo s prošnjo, naj šofer odpre
vrata, mu je slednji odgovoril,
da jih bo odprl, ko bo to sam
želel, oziroma minuto pred
predvidenim odhodom.
Morda bi to ne bilo tako hu-
do, če bi bili čakajoči potniki
mlajši, vendar so bili sami sta-
rejši. Zalo bi priporočil temu
nekulturnemu šoferju, da si
kupi knjigo o lepem vedenju.
Saj smo tudi potniki ljudje,
mar ne? In od naših tolarjev se
polni šoferjeva denarnica.
Š. M.
Št. 11 - 19. marec 1992
26
• V ponedeljek, 9. marca
popoldrie so poklicali iz ne-
kega celjskega butika, ker
jih je obiskal neznanec, ki
je brez zadrege kazal svoje
premoženje. Ko je dedec
zaslutil pretečo nevarnost,
jo je pobrisal z odprtim šli-
cem in se podal na drugi
razstavni prostor. Zato se
je spet oglasila butična
prodajalka in spet nazna-
nila curokazača, ki jo je
spet pravočasno popihal.
Ker so ga prodajalke dobro
opisale (možaka, se razu-
me), ga bodo policisti brž-
čas izsledili.
• V sredo dopoldne se je
na policiji oglasila sestrica,
ki je povedala, da jo je pred
tednom dni pretepel bratec
in jo z udarci lažje telesno
poškodoval. Ker ima bra-
tec očitno stalne tovrstne
razvade, se je sestrica odlo-
čila, da ga naznani. Nepri-
jetnega žlahtnika čaka
sodnik za prekrške.
• V bifeju marketa na
Dolgem polju sta se v sredo
popoldne srečala Tone R.
in Ernest Č. To srečanje pa
je bilo za Emesta zelo ne-
prijetno, ker ga je Tone na-
mlatil. S Tonetom bo po
svoje opravil sodnik za
prekrške.
• Dan za tem je bilo vro-
če na cesti, kjer sta se pre-
pirala stric in nečak. Ker je
zadeva postajala vse bolj
vroča in nevarna, so oči-
vidci poklicali na policij-
sko postajo. Možje v mo-
drem so se potem srečali
z Jožekom K., ki se je drl
nad stricem, s katerim ima
menda neporavnane raču-
ne v zvezi z nepremično
lastnino.
• Petek trinajstega je bil
zelo ugoden dan za nočno
cvetenje. Okoli pol dveh
popoldne je inštruktor av-
tošole naznanil neznanca,
ki se je grdo obnašal do
njega in do gospodične
kandidatke. Ko sta okoli
enajstih na parkirišču na
Trgu svobode jemala lekci-
jo iz parkiranja, se je tja
pripeljal neznani voznik in
se začel nad inštruktorjem
dreti in ga grdo žaliti. Ko
ga je obmetal z neprijetni-
mi izrazi, se je odpeljal
v neznano. Ker to ni bilo
prvo dejanje neznanega
zmerjača, se bodo policisti
potrudili, da ga izsledijo.
• Okoli desetih zvečer
so zaprosili za intervencijo
iz bistroja Eks. Tam se je
Branko B. spravil nad ne-
kega gosta in nad natakari-
co. Ker nad tem objemom
ni bil navdušen ne gost ne
natakarica, bo Branko sto-
pil pred sodnika za pre-
krške.
M. A.
Belo polje trgovine
z orožjem In mamili
Lanski trenti rasti kriminaiitete se v tem ietu natialjuie
Družbene, ekonomske in so-
cialne razmere, ki se odražajo
v vsakdanji bitki za preživetje
in v skokoviti rasti brezposel-
nosti, so idealna osnova za bo-
hotenje vseh vrst kriminala.
Dodaten zagon kriminaliteti
ponuja zanemarjanje osnovnih
človeških vrednot na račun
»uvoženih« iz razvitega in du-
hovno vse bolj siromašnega
Zahoda.
Zato lahko mirne vesti reče-
mo, da je Slovenija stopila
v Evropo edinole na področju
kriminalitete. Njeno rast so
v UNZ Celje v minulem letu
zabeležili na domala vseh po-
dročjih, v povprečju pa je bilo
lansko število kaznivih dejanj,
v primerjavi z letom 1990, več-
je za dobrih 13 odstotkov.
Delavci organov za notranje
zadeve so lani Temeljnemu
javnemu tožilstvu ovadili 3791
osumljencev, za katere je zna-
čilno, da se njih starostna do-
ba iz leta v leto znižuje, med
ovadenimi osumljenci pa je bi-
la kar tretjina povratnikov.
Zaskrbljujoč je tudi podatek,
da so organi pregona lani
obravnavali 458 otrok ali 93
odstotkov več kot v prejšnjih
letih. Škoda, povzročena
s kaznivimi dejanji, je lani
znašala blizu 144 milijonov to-
larjev. Porazdelitev tega zne-
ska na posamezno kaznivo de-
janje pomeni skoraj 34 odstot-
no povečanje.
Gospodarska kriminaliteta
je dobila lani nekatere nove
razsežnosti, zlasti iz naslova
praznine v lastninski zakono-
daji. Na področju gospodar-
skega kriminala so lani obrav-
navali 419 primerov, med ka-
terimi prednjačijo kazniva de-
janja zlorabe položaja in pra-
vic odgovorne osebe, ponever-
be, nevestno gospodarjenje,
ponarejanje ali uničevanje po-
slovnih listin, nedovoljeno
razpolaganje s stanovanji, naj-
številčnejša pa so kazniva de-
janja izdaj nekritih čekov in
gozdnih tatvin.
V UNZ Celje so v letu 1991
zaznali 5329 kaznivih dejanj
s področja splošne kriminali-
tete, kar pomeni porast za do-
brih 7 odstotkov. Značilno za
lansko leto in tudi za prve me-
sece tega leta pa je, da so
v močnem porastu kazniva de-
janja zoper družbeno in zaseb-
Poseben problem je trgovina
z mamili in orožjem, ki je
v izrednem porastu, obenem
pa je zelo težko obvladljiva.
Zaradi nedovoljene trgovine
z orožjem so delavci organov
za notranje zadeve lani ovadili
8 oseb, katerim so zasegli 32
pušk, 29 pištol ter 33.800 na-
bojev in 4 bombe. Zoper 4 ose-
be so podali kazenske ovadbe
zaradi neupravičene proizvod-
nje in prometa z mamili ter
zoper 23 oseb predloge sodni-
ku za prekrške.
no premoženje, veča pa se tudi
število kaznivih dejanj z ele-
menti nasilja. Število umorov
in poskusov umorov se je po-
večalo s predlanskih 6 na lan-
skih 11 primerov, občutno
večje pa je tudi število poseb-
no hudih in hudih telesnih po-
škodb ter zlasti ropov in ro-
parskih tatvin.
Veča se tudi število kaznivih
dejanj, v katerih so bile žrtve
otroci. V glavnem gre za kaz-
niva dejanja v družinah, kjer
zaskrbljuje vse večja brutal-
nost storilcev nad nemočnimi
otroki. Število odkritih tovrst-
nih primerov pa še zdaleč ni
relna podoba družinskega na-
silja, saj so ta dejanja skrbno
Delavci UNZ Celje so v mi-
nulem letu obravnavali tudi 72
samomorov in 36 poskusov sa-
momorov.
prikrita in varovana pod pret-
njo grožnje in kazni.
Delavci UNZ Celje so v mi-
nulem letu obravnavali tudi "72
samomorov in 36 poskusov sa-
momorov, te številke pa celj-
sko območje spet uvrščajo
v sam vrh slovenske in evrop-
ske lestvice. Samomori in njih
poskusi se v letošnjem letu na-
daljujejo s celo povečano in-
tenzivnostjo. Lani je bilo na
Celjskem še 17 nezgod pri de-
lu, ki so se končale s smrtjo, 12
pogrešanih oseb iz minulih let
pa policisti še vedno iščejo.
MARJELA AGREŽ
Je kaj vašega?
Na Policijski postaji Celje so v zadnjem času odkrili več
storilcev, ki so iz avtomobilov kradli predvsem radiokasetofone
in zvočnike. Zdaj na postaji hranijo te zasežene predmete in
vabijo njih lastnike, da se oglasijo pri njih in ukradene pred-
mete prevzamejo.
Foto: UNZ Celje
mini KRIMIČI
Medsosedski spor
Minuli četrtek popoldne je
Ivan M. iz Tlak pri Rogaški
Slatini z motorno žago obrezo-
val živo mejo, ki meji na nje-
govega najbližjega soseda Ig-
naca G. Med sosedoma je pri-
šlo do prepira, nakar je Ignac
Ivana napadel z vilami, Ivan
pa se je branil tako, da je sose-
da z motorno žago porezal po
nogi. Ignac je moral v bolniš-
nico, oba pa bosta morala na
sodišče.
Obilen nočni iztržek
v torek, 10. marca ponoči se
je neznanec odločil za vlom
v stanovanjsko hišo v Jenkovi
ulici v Celju, last Nikole M. Po
temeljitem ogledu prostorov je
odjadral v noč z ukradenimi
različnimi tehničnimi predme-
ti, zlatnino in denarjem. Last-
nika je s tem oškodoval za
okoli 300 tisoč tolarjev.
Okradeni IVIaks
v razmeroma kratkem času
je Maks F. iz Lise prijavil že
tretji vlom oziroma tatvino iz
svoje hiše v Liscah v Celju.
V noči na 11. marec mu je nez-
nanec ukradel več tehmičnih
predmetov, orodja in alkohol-
nih pijač v skupni vrednosti
dobrih 100 tisoč tolarjev. Ker
je Maks že ob skoraj vse imet-
je, vse potencialne vlomilce
obveščamo, da se pri Maksu
v Liscah ne splača vlamljati in
krasti.
izguniii passat
v sredo, 11. marca zarana, je
nekdo ukradel osebni avto VW
passat, ki je stal na parkirnem
prostoru v Badovinčevi ulici
v Laškem. Avto je kovinske si-
vomodre barve, z reg. tablico
KR 197-630, vreden 1 milijon
300 tisoč tolarjev.
Tiliotapska
Tretjega marca popoldne
je patrulja mejne prometne
policije na regionalni cesti
Bistrica ob Sotli - Mesti-
nje, v kraju Prelasko usta-
vila osebni avjtomobil maz-
da 626, ki ga je vozil An-
drej R. iz Celja, direktor
zasebnega podjetja Roan iz
Celja.
Omenjeni voznik je hrva-
ško slovensko mejo ilegal-
no prestopil v kraju Sed-
larjevo. Vozil je iz smeri
Zagorskih sel proti Prela-
skem, na slovensko stran
pa se je pripeljal preko le-
senega mostu v Sedlarje-
vem, kjer prehod ni dovo-
ljen. Patrulja je opravila
pregled vozila in v prtljaž-
niku našla več pvc vrečk,
v katerih je bila večja koli-
čina predmetov bižuterije.
Ustavljeni voznik je izjavil,
da je robo dobil v Dubravi
v Zagrebu kot povračilo za
dolg, vreden okoli 1800
DEM. Voznika so napotili
na mejni prehod Imeno,
kjer je carinski delavec iz-
polnil zapisnik o prekršku
in mu zasegel pretihotap-
ljeno blago.
Veterinarska konkurenca
Veterinarska služba občine Šmarje pri Jelšah je te dni opozo-
rila na škodljiv pojav, ko se veterinarji iz sosednje Hrvaške
pojavljajo na šmarskem terenu in opravljajo lažje veterinarske
posege na območju ob meji.
Denar po opravljenem delu preprosto spravijo v žep, ne da bi
lastniku izstavili kakršno koli potrdilo o opravljeni uslugi.
S tem vršijo nelojalno konkurenco šmarskim veterinarjem ter
odnašajo dohodek Veterinarskemu zavodu Šmarje, šmarski
občini in državi Sloveniji. Šmarski veterinarji opozarjajo na
belo lado nivo, ki se vsak dan pripelje na slovensko stran v kraju
Imeno, v njej pa so spravljena razna zdravila in druga sredstva
za veterinarska opravila. ___,_______ _
Požar v Rimskili Topiicali
v torek, 17. marca je ob 11. uri zagorelo gospodarsko poslopje, last Silva Senice v Jesenovi
ravni 4 v Rimskih Toplicah. Do požara je prišlo v spodnjem delu poslopja, v bližini, kjer je stal
kmetijski traktor. Ogenj se je hitro razširil na vse gospodarsko poslopje, ki je v celoti pogorelo,
delno pa je ogenj poškodoval tudi gospodarsko poslopje najbližjega soseda Antona Seliča.
Zahvaljujoč hitri intervenciji gasilcev iz vseh prostovoljnih društev v laški občini in gasilcev
celjske poklicne brigade ni pogorelo tudi sosedovo poslopje. Na kraj požara so, poleg kriminali-
stov celjske UNZ, prišli tudi strokovnjaki kriminalistično-tehničnega laboratorija Ministrstva za
notranje zadeve Slovenije. Po oceni strokovnjakov je do požara prišlo zaradi kratkega stika na
glavnem električnem vodniku zaganjača traktorja Store tip 404, ki je prav tako zgorel. Materi-
alna škoda znaša po prvih ocenah najmanj 1 milijon 500 tisoč tolarjev.
M. A., Foto: EDI MASNEC
Prometna
nezgoda
v Ulici v. prekomorske bri-
gade v Celju se je v nedeljo, 15.
marca ob 13.20 uri pripetila
nezgoda, v kateri je bil hudo
telesno poškodovan otrok.
Iz smeri Ljubljanske ceste je
po Ulici v. prekomorske bri-
gade vozil osebni avto 26-letni
Sašo Puncer-Smeh iz Celja.
V bližini stanovanjskega bloka
št. 13 na omenjeni ulici, mu je
z desne strani, s travnate povr-
šine, nenadoma pritekel na ce-
sto osemletni Mitja V. iz Celja
in se zaletel v desni bok vozila.
Pri trčenju in padcu se je fan-
tek hudo telesno poškodoval,
v bolnišnico pa ga je pripeljal
voznik Puncer.
Novo mjsivo
' Nedelja, osmi marec. Pozno popoldne še vedno brije
hladen vzhodnik, sonce zahaja v rdeče-rumeni mavrici.
Parola je: ne zavreči dneva. Torej obrok hitre hoje proti
Celju in nazaj. V predvečernem polmraku je vzporednica
ob glavni cesti proti Levcu prazna. Korak je prožen in
lahek. Človek je sam s seboj v dobri družbi, misli so
predejo same po sebi. Čeprav v razdalji nekaj metrov
hrumi cestni promet, je odmaknjen. Nekakšna zvočna
kulisa prijetnemu miselnemu brkljanju. O čemJ Starčev-
sko vtikanje nosu v vsako stvar - čisto neškodljivo.
Urnebesni krik zavirajočih gum je popolnoma nepriča-
kovan in ubijalsko nečloveški. Otrplih čutov stojim nemo-
čen in nisem zmožen presoje, ali se je zgodilo meni ali
nekomu drugemu. Šele, ko avto na drugi strani ceste
pospeši, dojamem, da sem samo priča. Ko ga zagledam, je
že ob meni. Kuštravček devetih let živahno poganja gor-
sko kolo, v najvišji prestavi ga ima, uživa. Po nekaj metrih
obrne, se postavi ob glavno cesto in ko dočaka luknjo,
smukne skoznjo na drugo stran, domov.
Ali mu bo kdaj kdo povedal, da se je pravkar, to je
osmega marca leta 1992, ob 18 uri in 12 minut drugič
rodil, da je odslej drugačen, da im^ v sebi dve življenji?
Nehaj z nakladanjem, stari, kdo tešmirgla!
Pa vendar mi ne da miru. Nazaj grede stopim na drugo
stran. Dve hiški stojita tam, dva privoza, čedno obrezana
hgustrova živa meja. Past, nastavljena kuštravčku, je
dvojna:
- dovoz se proti cesti vzpenja, torej ga na kolesu vza-
meš z zaletom. Ne na enem ne na drugem privozu ni vrat
ah kakšne zapore.
- hguster je previsok, zato zagledaš svojo stran ceste iz
Levca šele, ko je prvo kolo že na robu cestišča.
Kuštravček seveda v večernem polmraku spregleda pri-
hajajoči avto s kratko lučjo m vsaj 90 urnimi kilometri.
Stvar je tako daleč od njegovega dojemanja, da še prepla-
šen ni.
Draga očka in mamica! Nekoč bom tudi.jaz bil velik in
bom ztiravnik ali trgovec ali pek, še ne vem. Ampak
najprej moram odrasti. To pa lahko le, če bom ostal živ.
Pomagajia mi! Ne pustita, da me povozi avto! Tokrat je
bil v njem pravi šofer in mi je podaril tistega pol metra
ceste za življenje. Ampak kaj če bo drugič tam sedel drugi,
ki si bo ravno takrat prižigal cigareto ali pa sukal radio?
Naučita me, da ne smem izzivati sreče!
PS: Če bosta slučajno prečitala tole pisanje tistega čud-
nega stnca, ki je stal tam kot spodsekano drevo in nekaj
govoril vame, shranita ga in mi ga izročita kdaj kasneje,
ko ga bom lahko tudi sam razumel. Baje to kot svečko na
grob.
SREČKO KEAJNC
Št. 11 - 19. marec 1992
27
Sodelujte
z nami
Saj vem, da boste spet
hudi. Tudi v tej številki
ne bo rubrike Zaplešimo
s Stepom. Je pač čas ma-
turantskih plesov in Ste-
povci so zaposleni, da je
kaj- Vendar! Nagrajenca
iz prejšnje številke sta:
Majda Konda, Iršičeva 6,
iz Celja in Zlata Roje,
prav tako iz Iršičeve 6, iz
Celja. Nagradi bosta pre-
jeli po pošti.
Ponovno pa vabim vse
osmošolce, da se nam
oglasujo z dopisnico za
rubriko Zadnjič skupaj.
Vabim pa vas tudi, da
nam sporočite, če se v va-
šem kraju, oziroma na šo-
li dogaja kaj zanimivega,
da nas pokličete, saj želi-
mo, da je naša stran pe-
stra in zanimiva. Do pri-
hodnjič pa lep pozdrav!
Mojca
Eros Ramazzotti
Osebna izkaznica:
Ime, priimek: Eros Ramaza-
zotti
Rojen: 28. 10. 1963 v Rimu
(Italija)
Velikost: 180 cm
Lasje: rjavi
Oči: zelene
Da predstavitev naših go-
stov ne bo šla vedno po enem
kopitu, sem vam danes pripra-
I NAŠ GOST
vila intervju z italijanskim
zvezdnikom Erosom Ramaz-
zottijem. Deloma je povzet iz
revije Bravo.
Pesem iz albuma In ogni
Senso si posvetil umirajočemu
dekletu.
V časopisu sem prebral pi-
smo neke ženske. Njena hči
Barbara je bila smrtno bolna.
Mati omenjenega dekleta je
pisala uredniku, da je Barbara
moja velika oboževalka in ga
prosila, če bi lahko jaz kakšno
svojo pesem posvetil Barbari.
Pravkar smo pisali pesmi za
nov album, in odločil sem se,
da ji posvetim pesmico z na-
slovom Dolce Barbara (Sladka
Barbara). Toda moj LP ima
poseben naslov In ogni Senso,
da bi dokazal svoje različnosti.
Tudi hop - hop - dancefloor
stran?
Ne, ne, oh ne. To je ravno
nasprotno tistemu, kar delam.
Dancefloor glasba je namenje-
na plesu, ne poslušanju.
Plešeš v diskotekah?
Ne, na to ne dam nič...
Potem pa gotovo rad poslu-
šaš rap glasbo?
Rap? ljubi bog, ne! Te glasbe
ne maram. Ameriških rap ko-
madov sploh ne razumem, (ker
ne govorim angleško), pa še
slabo se jih da prevesti v ita-
Ijanščino.
Kateri pa je tvoj naj pevec?
Phil CoUins... But seriously
je moja najljubša plošča.
Kje trenutno živiš, v svojem
rojstnem kraju, ali v Milanu?
Živim na deželi, blizu Mila-
na. Tam sem kupil počitniško
hišo. Ne kmetijo, le miren ko-
tiček na deželi.
V rojstni hiši v Rimu si imel
veliko domačih živali. Si jih
vzel s seboj?
Ja. Dirkalni konj Faiz živi
v hlevu blizu Rima, v bližini
nove hiše pa imam še enega
konja Duca. Ni dirkalni konj.
Sicer je nekajkrat že zmagal
na tekmovanjih, a sedaj ga jez-
dim le jaz.
Kdo skrbi za hišo na pode-
želju?
Imam nekaj ljudi, ki mi po-
magajo. V glavnem so Nemci,
pa tudi dobermana Nascha
imam. Poleg tega pa živi z ma-
no še moja mama, ki skrbi za
hišo. Stara je 63 let in ne bi
smela toliko delati, a... Oče
me pride velikokrat obiskat.
Sicer pa je tole prvič, da o tem
komu govorim.
Večkrat si že bil proglašen
za seksualno zelo privlačnega
moškega. Se tudi sam sebe vi-
diš takšnega?
Oh, kdo pa je to rekel? Sam
ne vem.
Misliš, da dobro izgledaš?
Kaj pa ti praviš? Mislim, da
izgledam čisto normalno, nič
posebnega nisem.
Te na tebi kaj moti?
Ja, kakšen kilogram manj bi
bilo kar dobro. Prehranjujem
se zelo zdravo.
Dlje časa si živel z Donatello
Bucci. Nenadoma sta se
razšla...
Donatella študira jezike. Si-
jajno sva se razumela. Vsi so
pričakovali, da se bova poroči-
la. Toda vsega lepega je enkrat
konec. Preprosto se ne poču-
tim dovolj zrelega za zakonsko
življenje. Moja gledanja na
življenje in poroko so pač malo
drugačna.
Zakaj se z novinarji nikoli
ne pogovarjaš v angleščini?
Mogoče nekoč v prihodnosti.
Učil sem se angleščino, toda
nimam časa, da bi se skoncen-
tiral za pravo učenje.
Ko si na turneji, se zabavaš
tudi z drugimi dekleti?
Ne!
Kakšno pa mora biti dekle,
da ji bo uspelo?
Ne, ne, to pa ne gre. Vendar
naj dekleta nikar ne obupajo.
Ha-ha-ha!
Drži to, da si zelo ljubo-
sumen?
Ne, v mejah normale. Mislim
pa, da je prav, da je pri resnej-
ših zvezah fant malce ljubo-
sumen.
Na kateri del telesa ti naj-
prej padejo oči, ko pogledaš
dekle?
Na zadnjico... Ne, ne. Če
osebe ne poznam, so najpo-
membnejše oči, te povedo
največ.
Si bil že kdaj v življenjski
nevarnosti?
Ja, imel sem prometno ne-
srečo. Avto je bil popolnoma
uničen, na srečo pa se meni ni
zgodilo nič. Peljal sem skozi
križišče, ko je bil semafor iz-
klopljen. In počilo je.
Bi se fotografiral gol za kak-
šano revijo?
Ne, niti za milijon dolarjev
ne.
Si že kdaj sodeloval na le-
potnem tekmovanju?
Ne! Se mnogo bolje počutim
na odru kot pevec.
Je res, da si član World Wil-
dilife Funda?
Ja, res je. Velikokrat sem
daroval denar zanje. Nikoli se
nisem strinjal s tem, da bi Do-
natella nosila krznen plašč.
Tudi ona je proti krznu.
Si mogoče svojim staršem že
podaril sanjsko vilo?
Ne. Seveda pa jima pošiljam
darila, kot je pač to sinova
dolžnost.
Kateri šport imaš najrajši?
Doma imam majhen fitnes
studio. V njem veliko treni-
ram. Zelo rad pa igram tudi
nogomet.
Kakšne avi:omobile voziš?
Mercedesa in črnega BMW-
ja M5.
MOJCA KAPUS
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
Čas
maturantskih
plesov!
Nekateri matu-
rantje so svoj ples že
odplesali, drugi ga
še bodo. In če si med
vami še katera od
maturantk ni izbra-
la obleke za ta Naj
večer, je sedaj zad-
nji čas, da si jo iz-
^bere!
- Eleganco črne
barve poudarja glo-
bok srčast izrez.
Z bleščicami in per-
lami pošit material
pa daje navdih raz-
košnemu vzorcu.
Krilo je nabrano in
odkriva kolena.
- Plesirano, do gležnjev segajoče krilo je sešito iz tanke
skoraj prozorne bombažne tkanine, ki jo imenujemo muslin.
Zgornji del obleke je drapiran in rdeče barve. Obleka poudarja
telo in se hkrati razkošno širi.
- Tudi to krilo je plesirano, dolgo in sešito iz muslina. Zgornji
del obleke je zelo preprosto ukrojen, zato na njem naredi velik
Doudarek pentlia, katero polepša cvet.
ZADNJIČ SKUPAJ
ič so se skupaj pred fotografski objektiv postavili učenci 8. e razreda OŠ Šentjur.
Osnovna šola Frana Roša Celje in
IV. osnovna šola Celje
že 7. pripravljata srečanje mladih literarnih ustvarjalcev iz
osnovnih šol celjske občine, imenovano
ROŠEVI DNEVI 1992.
Srečanje bo v četrtek, 7. maja 1992.
Učence 6., 7. in 8. razredov vabimo, da svoje prozne ali
pesniške sestavke, ki naj jih izberejo s pomočjo mentorjev,
do 17. aprila 1992 pošljejo na naslov Oš Frana Roša,
63000 Celje, Cesta na Dobrovo 114, z oznako Roševi
dnevi1992.
O poteku srečanja vas bomo obvestili kasneje.
Organizacijski odbor
Roševih dni 1992
UPRAVNI ORGANI OBČINE
CELJE
objavljajo prosti delovni mesti
1. v občinskem sekretariatu za družbeno
ekonomski razvoj
- svetovalca II za gospodarstvo
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske, upravne
In pravne smeri,
- 4 leta delovnih izkušenj
- 3 mesečno poskusno delo.
- pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
- zažeJjeno bi bilo poznavanje osnove iz računalništva
in opravljen izpit iz ZUP.
2. v občinski upravi za družbene prihodke
- vodjo oddelka odmere - višjega
svetovalca
Pogoji:
visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
5 let delovnih izkušenj
2 mesečno poskusno delo,
pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika.
Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz 4.
člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list
RS št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-11). Delovno
razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z doka-
zili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi
razpisa na naslov: Upravni organi občine Celje. O izbiri
bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po zak-
ljučku zaspisa.
Občina Celje
objavlja
RAZPIS
za evidentiranje upravičencev do enega dvo-
sobnega kadrovskega stanovanja s površino
58,76    v Celju, Podjavorškova 9.
Stanovanje se bo oddalo v skladu z osnovami in merili,
ki so določena s Pravilnikom o osnovah in merilih za
dodeljevanje stanovanj delavcem, ki opravljajo dela in
naloge širšega družbenega pomena (Uradni list SRS št.
5/84).
Prijave je treba poslati v petnajstih dneh po objavi tega
razpisa Občini Celje, Sekretariatu za urejanje prostora
in varstvo okolja, Strokovni službi za stanovanjsko in
komunalno gospodarstvo, Celje, Gledališka ulica 4.
Št. 11 - 19. marec 1992
28
Elizabeth R
v začetku februarja je mi-
nilo štirideset let, odkar je
takrat komaj 26-letna prin-
cesa Elizabeta Alexandra
Mary zavladala več kot 600
milijonom ljudem. Čeprav je
že tako dolgo na čelu Velike
Britanije in tukajšnje kralje-
ve družine, si navadni Oto-
čani nikakor ne morejo
predstavljati, kakšno je živ-
ljenje monarhinje. Zevajočo
praznino v vedenju britan-
ske javnosti so zapolnili
BBCjevi televizijci z doku-
mentarno oddajo o bolj ali
manj skritem delu Elizabete
PISMO IZ
LONDONA
druge, na spored pa so jo
uvrstili šestega februarja
zvečer, ko je kraljica prazno-
vala štirideseto obletnico
vladanja. Tako so lahko Oto-
čani po dolgih letih radoved-
nega ugibanja za 110 minut
pogledali za kulise in spoz-
nali, kaj njihova monarhinja
pravzaprav počne od jutra
do večera.
Elizabeth R
Dokumentarna oddaja
Elizabeth R je prišla v jav-
nost kar 23 let po zadnjem
intimnejšem filmu o britan-
ski kraljevi družini (Royal
Family, 1969), ki si ga je
ogledalo kakih 200 milijonov
gledalcev. Proslavil se je
predvsem s prizorom, kako
kraljičin mož Vojvoda edim-
burški na pikniku pred kra-
ljevo rezidenco - škotskimi
gradom Balmoral - peče me- '
so na žaru.
Novi dokumentarec prika-
zuje predvsem delo monar-
hinje, njena družina, psi in
konji so omenjeni samo mi-
mogrede.
Tukajšnjo javnost je
v BBCjevi oddaji verjetno
najbolj navdušilo razkritje,
da se njihova vladarica zelo
rada in zelo veliko smeje in
ima izreden smisel za humor.
V letu dni, kar so televizijci
skoraj vsak dan spremljali
Piše Mojca Belak
kraljico Elizabeto li pri delu,
so ujeli v kamere prizore, ki
dokazujejo, kako ostro zna
opazovati in prijazno zbada-
ti ali vsaj nasmejati druge in
tudi sebe. Po prihodu v Wa-
shington je komaj sto šestde-
set centimetrov visoka mo-
narhinja stopila na govorni-
ški oder takoj za ne prav
majhnim predsednikom
Bushem. Tako se je znašla
pred mikrofoni, ki so ji sega-
li čez glavo in televizijski
gledalci po vsem svetu lahko
videli samo njen klobuk. Ta-
krat ni bilo videti, da bi se
kakorkoli zmedla, naslednji
dan, ko je kot prvi britanski
monarh spregovorila v ame-
riškem kongresu, pa je pre-
bila led z lahkotno pripom-
bo; »Upam, da me lahko da-
nes bolje vidite s svojih se-
dežev«.
Kako se je začelo
Dokumentarec Elizabeth
R so začeli snemati po dis-
kretnih pogovorih med Bu-
ckinghamsko palačo in
BBCjevo televizijo. Tudi sa-
ma kraljica je pristala na
predlog, da bi jo kamere kar
celo leto spremljale pri delu
in obljubila je, da bo sodelo-
vala, kolikor bo v njeni moči.
Obe strani tudi poudarjata,
da Buckinghamska palača ni
nadzorovala končnega izdel-
ka televizijcev ter da si je
kraljica ogledala film o sebi
šele dva dni preden so ga po
televiziji videli njeni »pod-
ložniki«.
Vsebina
Film se začenja z okto-
brom leta 1990, ko je kraljica
sprejela italijanskega pred-
sednika in z njim izmenjala
uradna darila. Kamera se
nato premakne v spodnje
prostore Buckinghamske pa-
lače, kjer dela 345 stalno za-
poslenih »služabnikov«, po-
kaže, kako pripravljajo več
deset metrov dolgo mizo za
banket ter kako s sesalcem
čistijo neskončne, z rdečimi
preprogami pregmjene hod-
nike, ki povezujejo vsega
skupaj 1844 sob in soban.
Kasneje se kamera spet seli
v blišč, ki obdaja kraljico na
sprejemu voditeljev sedme-
rice najbogatejših. Režiser in
producent Edvvard Mirzoeff
si bo ta sprejem zapomnil
zaradi precej neljubega do-
godka; ko je s snemalcem
spremljal kraljico po sobani
in se ji zadenjsko umikal, je
nekomu stopil na nogo. Obr-
nil se je, da bi se opravičil in
v svojo veliko grozo opazil,
da je lastnik pohojene noge
gospod George Bush, ki ga je
tudi nagovoril s prijaznim
»Kako ste kaj«? Mirzoeff se
spominja, da se je samo kislo
nasmehnil in kar se le da hi-
tro izginil s prizorišča.
Nadaljevanje prihodnjič
Piše
FRANCI HORVAT
3. nadaljevanje
Kakšnih posebnih občutkov
nimam, le malce sem zadihan.
Dobro se spočijeva in se
okrepčava, nato se počasi od-
praviva po drugi strani v doli-
no. Najprej po skopi travi, na-
to po pašnikih do žitnih polj.
Vreme se še bolj pokvari, obla-
ki prekrijejo celo nebo in kaže
na dež, kar pa ne moti navdu-
šenih nedeljskih privržencev
nogometa. Na višini 3500 me-
trov igrajo prav tako dobro, če
ne še bolje, kot naši precej niž-
je. Navijači naju burno pozra-
vijo z obveznim »gringo«. Ma-
lo pred mestom se odžejava
s kokakolo, saj sva že pošteno
izsušena, pa tudi v mestu pade
še kakšna »la cerveza« (pivo).
Cordillera Blanca in Cordillera Negra
Na večer se nebo čudovito
obarva, škoda je le, da je v teh
krajih prehod iz dneva v noč
zelo kratek.
Zvečer naju obišče Davidov
kolega Dancen iz Avstrije. Rad
bi se nama pridružil pri vzpo-
nu na Uros. Dogovorimo se za
naslednji dan. Po večerji si zo-
pet pripravim nahrbtnik, ki pa
je občutno težji od današnjega
- ima blizu 30 kilogramov. Še-
le zvečer opazim, da me je ek-
vatorsko sonce kar precej ope-
klo po rokah in po obrazu. Na
debelo se namažem z niveo, ki
mi malce ohladi opečeno kožo.
Spim brez sanj in dobro, če-
prav je postelja v zelo slabem
stanju. Proti jutru sem se pre-
hitro obrnil in pod mano se je
vdrlo. Prečne deske so se iz-
muznile iz svojih ležišč in po-
padale na tla, tudi žimnica se
je precej povesila. Res je bilo
smešno, ko sem lezel iz napol
podrte postelje, Jocovega hihi-
tanja pa ne bom posebej opi-
soval.
Dancen je ob osmih s taksi-
stom pri naju. Dobil je prevoz
do Paltaya za 5 dolarjev za
vse, taksist mu je celo obljubil,
da bo uredil prevoz do Collo-
na, kar pa se kasneje ni uresni-
čilo. Zaradi naglice pozabimo
kupiti kruh v mestu. Prva vož-
nja iz mesta ob reki Santio je
zelo slikovita. Na desni strani
ceste so pobočja bujno zelena,
na levi pa se lepo vidi C. Ne-
gra, ki pa je dokaj pusta. Pri
odcepu za dolino Ishinco nas
taksist odloži in odpelje do va-
si, kjer naloži novo posadko za
Huaraz. Joco gre po kruh,
Dancen pa na pogajanja z do-
mačini za prevoz. Zagotavljajo
mi, da vozi tovornjak za Col-
lon vsako uro, a po uri in pol
čakanja spoznamo, da doma-
činom ni kaj dosti verjeti. Opr-
tamo si težke nahrbtnice in
vzamemo pot pod noge.
Spremljajo nas agavc in evka-
lipti, v travi opazimo tudi ne-
ko strupenjačo, a ni mamba.
Na poti smo srečali precej
domačinov, ki prav tako kot
mi potujejo peš, le redko jih
vidiš na konjih. Po dveh urah
smo v CoUonu. Vasica je zelo
skromna, saj šteje le nekaj hiš
in cerkev. Pred gospodarskim
poslopjem stoji sodoben Fi-
atov traktor. Veliki hlevi pri-
čajo, da gre za farmo govedi,
tudi smrad nam to potrjuje.
V tej vasici ni trgovine ali go-
stilne, kjer bi se lahko odžeja-
li. Po krajšem postanku nada-
ljujemo pot ob reki. Ker je
Dancen hitrejši, nama uide
daleč naprej. Zaide v povsem
napačno smer in se dokaj iz-
mučen vrne na pravo pot. Trdi,
da so ga zapeljali domačini.
Pot se precej dvigne in zopet
spušča k reki, težki nahrbtniki
pa režejo v ramena. Na večer
se ustavimo pod mogočnimi
skalnimi stolpi, ki me spomi-
njajo na indijanske obraze.
Dostojanstveno dominirajo
nad okolico. Pripravimo si
obilno večerjo, nato pa se
spravimo v spalke kar na pro-
stem. Pričnejo se prižigati pr-
ve zvezde. Dve najsvetlejši si
z Jocom izbereva za svoji. Po-
imenovala sva ju Jose in Fran-
cisco. Napravi se čudovita noč,
zvezde se prižigajo druga za
drugo, razpoloženje je enkrat-
no, romantično. Kljub utruje-
nosti se pomenkujemo še dolgo
v noč, kajti ni nam do spanja.
Ko kolega že dremljeta, sam še
zrem v nebo. Gledam v zvezde,
kot da bi bila moja nadaljnja
pot zapisana v njih, a na kopi-
co vprašanj ne najdem odgo-
vora. Ponoči dobimo obisk:
krave so nas prišle pozdravit.
Ker je Dancenovo ležišče tik
ob »sprehajalni poti« krav,
najbolj motijo prav njega.
Zjutraj se zbudimo beli od
ivja. Pozna se, da smo že blizu
4000 m visoko in ponoči tem-
peratura pade pod nič stopinj
Do baze pod Urusom imamo šf
dve uri. Bujno rastlinstvo za-
menjajo ostre trave, ki rastejo
v šopih. Zanimive se mi zdijo
marjetice, ki so brez pecljev.
Končno pridemo do previsne-
ga balvana, kjer si uredimo
bazo. Prostor je raven in blizU
reke, okoli pa so zasneženi vr-
hovi.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 11 - 19. marec 1992
291
Nagradni razpis
1. nagrada 1.500 tolarjev
2. nagrada 1.000 tolarjev
in 3 nagrade po 500 tolarjev.
Pri žrebanju bomo upošte-
vali le pravilne rešitve, ki jih
boste po pošti ali osebno do-
stavili v naše uredništvo do
torka, 24. marca 1992, do 9.
ure dopoldan. Na kuverte z re-
šitvami obvezno napišite NA-
GRADNA KRIŽANKA. Po-
šljite le kupon.
Rešitev Icrižanife
VodoravTio: KODRAVEC,
ARAMEJKE, KAN, RASA,
KANIN, ČIR, VOGEL, ELA,
VULPES, ITA, TLAK, NA, PI-
AVA, ANTIKVAR, OJE, N.N.,
A. Ž., TATI, PLEBANUS, RE-
NE, IRA, ZELENICA, AZU-
CENA,   BOR,   LIJ,   ŠEGA,
SLADOLEDAR, SLOP, RAS,
DETE, E.S., AMI, E.E., BO-
BEN, STUDOR, ČRNA POLT,
KOLERA, OTALINA, NAKIT.
Končna rešitev: Matija led
razbija, če ga ni, ga pa naredi.
izid žrebanja
1. nagrado 1.500 tolarjev
prejme: Darko Selič, Latkova
vas 83 b, 63312 Prebold.
2. nagrado 1.000 tolarjev
prejme: Marija Jazbec, Pemo-
vo 21 a, 63310 Žalec
3 nagrade po 500 tolarjev
prejmejo: Majda Konda, Irši-
čeva 6, 63000 Celje, Alojzija
Kožar, Ronkova 21, 63000 Ce-
lje, Bojana Arhanič, Tmovlje
103 a, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno česti-
tamo!
Nagrade boste prejeli po
pošti!
Št. 11 - 19. marec 1992
30
ftVTOKOTIČEK
in letošnja Ženeva
v E\Topi je vrsta mednarod-
nih a\'tomobilskih prireditev,
toda v samem \Thu sg vsako
leto le dve oziroma tri. Ženeva
je v tem avtomobilskem kole-
darju na vrsti vsako leto v za-
četku marca, septembra ali
v začetku oktobra pa avtomo-
bilska salonska slava izmenič-
no pripada dvema mestoma
- francoskemu Parizu ali nem-
škemu Frankfurtu. Že zaradi
tega, ker je Ženeva na sporedu
prav vsakih 365 dni (in doslej
so avtomobilski salon v mestu
ob Ženevskem jezeru pripravi-
li že 62-krat), ima toliko večjo
veljavo. In letos ni bilo nič
drugače, kajti na ogled je bilo
več kot 1000 avtomobilov ja-
ponskih, evropskih in ameri-
ških tovarn. Dovolj za vse, ki
jih to zanima.
Kljub temu ugledu švicarske
Ženeve pa letos novosti ni bilo
toliko kot morda prejšnja leta,
kajti avtomobilske tovarne
novinarjem večino novih vozil
pokažejo tik pred tem. In tako
je bilo tudi letos, čeprav ima
predstavitev na takšni priredi-
tvi dodaten pomen. Volkswa-
gen vento, limuzinska izve-
denka golfa III, je potemtakem
novost, ki se že dovolj uspešno
vozi po nemških in tudi drugih
zahodnoevropskih cestah.
Vento se od golfa razlikuje
predvsem po limuzinskem
zadku (kjer je izjemno velik
prtljažnik s 550 litri prostorni-
ne) in štiri oglatih prednjih lu-
čeh, karoserijska izvedenka pa
vedno ponuja le štiri vrata.
Motorji pogajnajo prednji ko-
lesi, različice pa bodo štiri
(CL, GL, GT in VR 6). Ob ko-
mercialni uspešnosti golfa III
(nanj je treba v Nemčiji čakati
skoraj pol leta) se uspešno po-
slovno življenje nedvomno ka-
že tudi ven tu.
Francoska avtomobilska to-
varna Renault je bila lani bolj
uspešna na drugih trgih in
precej manj doma. V Ženevo je
pripeljala na ogled safrane,
zamenjavo za renault 25.
Pravzaprav je bil safrane edi-
na resnična sejemska novost
(tudi novinarjem avtomobil ni
bil na voljo predtem), ki naj
Renaultu zagotovi ustrezno
prisotnost v višjem avtomobil-
skem razredu. Safrane je vse-
kakor elegantna kombi limu-
zina, ki bo na voljo v 18 razli-
čicah (glede na motorje, opre-
mo, pogon ipd.), pri čemer bo
motorno počutje odvisno od
petih bencinskih in dveh di-
zelskih agregatov, siceršnje
počutje pa od treh različnih
paketov opreme. Safrane je
francosko tovarno stal okro-
glih osem milijard frankov in
to je vložek, ki se bo moral
vrniti.
Med omembne vredne
evropske avtomobilske novo-
sti je treba šteti alfo 155. S tem
avtomobilom, ki ga je tovarna
prvič pokazala sredi januarja
letos, se Alfa Romeo dokočno
odreka hišni tradiciji: pogonu
na zadnji kolesi. Alfa 155 je
nadomestila za alfo 75, ki sicer
še ostaja v programu (vsaj za
nekaj časa), je bila pa hkrati to
edini hišni model s pogonom
na zadnji kolesi. Zunanjost al-
fe 155 ni izjemno presenetlji-
va, kajti spogledovanje z alfo
164 je dovolj očitno. Motorji
bodo štirje (vsakem primeru
s po dvema svečkama na valj,
kar pomeni twin spark), zra-
ven pa še športna izvedenka
GTA, ki je namenjena dirkal-
nim stezam. Ali se bo Alfa ro-
meo posrečilo prav z novim
vozilom prodreti v nemški in
japonski avtomobilistični
krog, pa je še neodgovorjeno
vprašanje.
Kdor je v Ženevi dogajanje
na razstavišču (Palexpo) opa-
zoval zgolj površno, ni mogel
mimo gneče pri japonski Maz-
di. Tri novosti, sicer na ogled
Ford escort RS cosworth 4x4
Mercedes henz 500/600 SEC
že na lanskem tokijskem avto-
mobilskem salonu, so bile
v vsakem primeru zanimive:
obnovili so mazdo 626 in
športnika RX-7, povsem nova
pa je limuzina xedos 6. Ni dvo-
ma, da bo xedos zaradi svoje
zunanjosti in vsega drugega
uspešen avtomobil. Pravšnja
mera zunanje karoserijske za-
obljenosti, prijetna notranjost
in dva motorja (s 148 in 115
KM) so aduti, ki jih bo Mazda
z lahkoto vnovčila. Honda ci-
vic CRX, kar je oznaka za
špotno izvedenko modela civic
(v novi podobi je bil predstav-
ljen lani v Frankfurtu), je av-
tomobil, ki se bo zanesljivo
priljubil predvsem mladim.
Targa oblika s snemljivo stre-
ho, prostor le za dva in dva
motoma agregata: prvi
s 125 KM in drugi s kar 160
KM. Japonski avtomobilski
spampedo je dopolnjevala še
največja japonska tovarna To-
yota, ki je pod ženevske raz-
staviščne luči pripeljala novo
toyoto carino E. Ta bo na voljo
(serijska proizvodnja bo stekla
sredi junija in to v ameriškem
Kentuckyju) v dveh karoserij-
ski različicah (limuzina in av-
tomobil s položnim zadkom) in
vrsta motorjev. Pri Toyoti so si
ob tem omislili še camry stati-
on wagon (karavan). Zanimi-
va, morda nekoliko preveč
ameriška oblika je bistvena
značilnost novega karavana
made by Toyota.
Vsaj še o dveh avtomobilih
je treba zapisati nekaj vrstic.
Mercedes kupe 500 / 600 SEC
je seveda avtomobil, ki ni na-
menjen prav vsakomur (tudi
zaradi cene 200 tisoč mark).
Ženeva je bila za vozilo evrop-
ska promocija (sicer je bil ku-
pe prvič predstavljen januarja
v ameriškem Detroitu) in k te-
mu ni veliko dodati. Avto je
velik v vseh pogledih (skupna
dolžina več kot 5000 milime-
trov), oblika je dovolj izvirna,
da ga na cesti ni mogoče spre-
gledati, izdelava naj bi bila
popolna. Motorja (500 SEC
z osemvaljnikom in 326 KM,
600 SEC z dvanajstvaljnikom
in 408 KM) bosta omogočala
prestižne občutke vseh tistih,
ki si bodo lahko takšen avto-
mobil privoščili. In nič ne ka-
že, da bi jih bilo malo. Ford
escort RS cosworth 4 x 4 j e seve-
da povsem druge vrste vozilo.
Iz 2,0-litrškega motorja s po
štirimi ventili na valj bo iztis-
nil največ 227 KM, zanesljivej-
šo vožnjo pa zagotavlja stalni
štirikolesni pogon. Ogromen
spojler na zadnjem delu je
eden najbolj očitnih dokazov,
da gre za cestnega dirkalnika,
ki pa nedvomno zahteva pre-
udarno glavo in tudi preudar-
no nogo.
To naj bi bilo skoraj vse.
Skoraj zaradi tega, ker avto-
mobilska tekma ne pozna po-
čitka in ker avtomobilski salo-
ni vedno zbujajo občutek, da
je mogoče videti in vedeti prav
vse. Velika zmota.
VoIkswagen vento
Mazda xedos 6
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred Halo Golovec v Celju je
bil tudi tokrat v znaku povečane ponudbe, saj je bilo na prodaj preko
650 avtomobilov. Uradno je bilo sklenjenih 27 kupoprodajnih pogodb
- torej se v povprečju proda vsak petindvajseti avtomobil, še vedno
se ponudba in povpraševanje koncentrirata predvsem na znamke
Renault, Crvena Zastava in Golf. Cene v tabeli so postavljene
v nemških markah in so le okvirne, saj ne odražajo razlik v kvaliteti
posameznih istovistnih modelov.
Št. 11 - 19. marec 1992
31
Št. 11 - 19. marec 1992
33
Ne zastrupljajte se!
Koniaminitanosi zemlje In rastlin v celjski občini
Javnost v občini Celje se je
preteklih nekaj let imela mož-
nost seznaniti z onesnaženost-
jo zemljišč in posledično opo-
rečnostjo rastlin in živil žival-
skega izvora. Bili sta dve javni
predstavitvi raziskovalne na-
loge in objavljena so bila na-
vodila za ukrepanje. Navodila
so bila poslana na vse krajevne
skupnosti. V Novem tedniku
in Radiu Celje je bilo zaslediti
več polemičnih razprav. Opa-
žamo lahko, da kljub temu
pretežni del Celjanov dela po
starem.
Na območju Slovenije že 12
let traja akcija analiziranja
kontaminiranosti živil žival-
skega izvora. Ugotavlja se, da
so notranji organi pri domačih
živalih in divjadi v občini Ce-
lje kontaminirani z nedopust-
nimi količinami kadmija,
svinca in cinka. Zato veteri-
narji v klavnicah jetra in led-
vica praviloma ne puščajo
v promet. Društvo za varstvo
okolja Celje in inšpekcijske
službe so v preteklih letih
vzorčili povečano število rast-
linskih vrst živil in živil žival-
skega izvora. Na osnovi teh
spoznanj se je izvršni svet ob-
čine Celje odločil financirati
temeljito študijo kontaminira-
nosti zemljišč in rastlin. Od 44
preiskovanih možnih konta-
minentov se -je izkazala pred-
vsem povečana prisotnost
kadmija, svinca in cinka na
ožjem območju mesta Celje.
Na posameznih mestih je to
povečanje tudi do desetkrat
nad še sprejemljivo količino.
Treba je vedeti, da je taka štu-
dija stanja v Sloveniji nareje-
na le za občino Celje. Upravi-
čeno lahko predpostavljamo,
da se kontaminacija širi tudi
na mejni sosednji občini Žalec
in Šentjur pri Celju.
Povečana vsebnost težkih
kovin v zemlji ima za posledi-
co le povečanje teh v rastlinah
in preko njih v organizmu ži-
vali in ljudi. Znano je, da na
vsrkavanje kovin v rastline
vpliva kislost tal, mokrota tal
in druge karakteristike prsti.
Rastline imajo tudi to lastnost,
da različno kopičijo težke ko-
vine. Z namenom, da v praksi
ugotovijo povezavo med vseb-
nostjo težkih kovin v zemlji in
vsebnostjo v rastlinah, so stro-
kovnjaki BF Katedra za pedo-
logijo izvedli poizkuse pride-
lave. Izvajali so jih na štirih
lokacijah - Dobrna, Medlog,
Oblakova ulica, Žepina. Naj-
višja stopnja onesnaženosti
zemlje je bila na lokaciji Obla-
kove ulice. Tam je bila konta-
minacija zemlje z kadmijem
5,8 X nad dovoljeno, dinkom 4,5
X nad dovoljeno in svincem 2,4
X nad dovoljeno količno. Od
enajstih vrtnin preiskanih
v Oblakovi ulici so bili neopo-
rečni le brstični ohrovt, kole-
raba (koren) in zelje. Pri para-
dižniku, endivji, solati, špina-
či, korenju, rdeči pesi, redkvici
in krompirju so bile količine
kadmija nad dovoljeno mejo.
Najbolj oporečna je bila špi-
nača (13 x nad dovoljeno) in
endivja 10,8 x nad dovoljeno
količino. Ostale kulture pa:
paradižnik 0,48 x, povečanje,
solataO,40 x,korenje4,5 X,rde-
ča pesa 4,3 x, redkvica 0,48 x,
krompir 2 x.
Če velja, da odrasla oseba
lahko tedensko zaužije največ
0,5 mg kadmija, lahko sklepa-
mo: da s tedenskim zaužit jem
1 kg endivje pridelane v ožjem
območju mesta Celje zaužije-
mo še dovoljen tedenski vnos
kadmija ter da enako količino
kadmija zaužijemo tudi ob za-
užitju 7 kg solate, 2,2 kg rdeče
pese ali korenja in 5 kg krom-
pirja.
Treba je vedeti, da se ljudje
kontaminiramo tudi z živili ži-
valskega izvora. Meso v por-
metu sicer ni oporečno v po-
gledu Pravilnika. Noimativi
za meso so 2 x in drobovino 10
X višji od svežih vrtnin in sadja.
Problematično je praviloma
občasno le meso starejših kur
in kuncev. Jetra in ledvica pa
so pri živalih vzrejenih v obči-
ni Celje praviloma higiensko
oporečna in tako neužitna.
Napotki:
1. Pridelava krme za živali
je brez omejitev. Priporočamo
gnojenje in apnenje površin na
osnovi kemičnih analiz tal.
2. V mestu Celju in bližnji
okolici je pridelava neoporč-
nih vrtnin praktično nemogo-
ča. Zato odsvetujemo vrtnar-
jenje. Še posebej odsvetujemo
pridelavo špinače in endivje.
3. Kot kažejo analize ima
špinača in endivja povečano
sposobnost vsrkavanja težkih
kovin. Tako je pridelava teh
vrtnin tudi na manj kontami-
nirani zemlji vprašljiva.
4. Za kolerabo (koren), br-
stični ohrovt in zelje velja, da
ga lahko pridelujemo tudi na
močneje kontaminirani zemlji.
5. V kolikor bodo posa-
mezniki še vedno vrtnarili na
odsvetovanih površinah, jim
odsvetujemo uporabo NPK
(fosfatnih) mineralnih gnojil.
Svetujemo jim gnojenje s hlev-
skim gnojem s poreklom izven
območja južno od avtoceste.
Kontaminiranost rastlin delno
zmanjšujemo tudi z močnejšim
zalivanjem vrtnin. Odsvetuje-
mo tudi kompostiranje v ožji
okolici mesta Celje.
6. Vrtovi naj bodo po mož-
nosti od cestišč ločeni z živo
mejo.
7. Priporočamo apnenje
površin.
8. Vsem, ki imajo možnost,
svetujemo, da v vrtove pripe-
ljejo preverjeno neoporečno
zemljo in sicer plast debelo
najmanj 20 cm (velja za ožje
območje mesta Celje).
9. Pri uporabi listnate ze-
lenjave odstranite vrhnje liste
in zelenjavo temeljiteje operi-
te. Korenje pred uporabo olu-
pite.
10. Pridelava sadja in jago-
dičevja je možna na celotnem
območju občine Celje.
11. Ob zakolu živali na do-
mu odsvetujemo uporabo je-
terc in ledvic pri vseh žival-
skih vrstah na celotnem ob-
močju občine Celje.
Prebivalcem občine Celje
svetujemo, da se o kontamini-
ranosti svojih zemljišč zani-
majo na ICrajevnih skupnostih
ali pa pri Kmetijski svetovalni
službi občine Celje, Kocbeko-
va 5, tel. 24-120. Tam je možno
dobiti tudi dodatne informaci-
je in navodila.
EDI STAROVEŠKI
ZDRAVILNE RASTLINE
starostne težave
Star sem 65 let in me mučijo
starostne bolezni. Prosim, če
mi poveste kaj o česnu!
Vaš bralec
Česen (ALLIUM SATIVUM
L.) spada v rod lukov in v dru-
žino lilijevk. Predstavniki lu-
kov se razlikujejo od večine
drugih lilijevk po kobulastem
socvetju, ki ga obdajata dva
ali več ovršnih listov. Razen
redkih izjem (npr. por) so zna-
čilne za rod lukov podzemske
čebulice, s katerimi preživijo
neugodno letno obdobje, med
tem ko jim nadzemni deli od-
mre. Rod obsega kakih 300
vrst, ki so doma predvsem
v zmerno toplih območjih se-
verne poloble, ena sama vrsta
raste divje v južni Afriki.
Česen je doma v Prednji
Aziji in je vsem dobro poznana
začimba. Poznan je že v davni-
ni in je vedno vzbujal pozor-
nost. Pri starih Grkih je bil
česen začimba siromakov, po-
seben zakon pa je prepovedo-
val vstop v tempelj boginje Ci-
bele vsem tistim, ki so jedli
česen. Vendar česen slovi že
stoletja kot imenitno zdravilo.
Nekateri prebivalci Pensilva-
nije so prepričani, da bodo vse
leto zdravi, če bodo pojedli
spomladi poln krožnik česna
in so menja, da se jim po taki
pojedini vsaj teden dni ne bo
nihče približal.
Česnovi čebulčki vsebujejo
eterično olje, številne fermen-
te, vitamine kot so A, BI, B2,
C, amid nikotinske kisline, kot
tudi glikozid aliin in njegov
razpadni produkt allicin, raz-
ne spojine z jodom, žveplom,
silicijem, holin in pa hormone,
ki učinkujejo podobno kot člo-
veški spolni hormini.
Tako tudi pri česnu vidimo,
da ne vsebuje le ene posebne
učinkovine, temveč cel niz, ki
imajo skupen učinek. Poleg
alilnega eteričnega olja pozna-
mo v česnu snovi, ki zavirajo
delovanje bakterij. Torej ima-
jo antibiotične lastnosti. Zato
je česen antibiotik in antisep-
tik. V prvi vrsti vpliva na čre-
vesno floro in zavira čezmerno
vrenje in gnitje ter urejuje se-
stavo bakterij. S tem se zbolj-
šujejo neprijetne težave, ko
nas napihuje, ali muči driska.
Odgovarja:
Boris Jagodic
trebušni krči, ali nam je kaj
obležalo v želodcu. Česen od-
lično preganja gliste, tako na-
vadne otroške kot tudi podan-
čice in celo trakulje. Poleg te-
ga je česen odlično poživilo za
organizem in ureja vse njegove
bistvene funkcije. Ugodno
vpliva pri boleznih jeter ali te-
žavah z žlezami z notranjim
izločanjem, pri protinu, vrto-
glavici, šumenju v ušesih, na-
valu krvi v glavo itd.
Česen odlično deluje na oži-
lje, predvsem na žilice na peri-
feriji telesa. Znižuje krvni pri-
tisk, ter vpliva na žile, da osta-
nejo prožne, uravnava količi-
no holesterola, spodbuja delo-
vanje rdečih krvničk in zavira
zastrupitev z nikotinom pri
strastnih kadilcih.
Česnovo eterično olje ima si-
cer zelo neprijeten vonj zaradi
svojih sestavin, vendar je to
povezano z učinkom. Če poje-
mo česnov strok, nam sapa
smrdi po njem, pa tudi koža in
znoj. To nastane zaradi hlap-
nih sestavin, ki prodro v naj-
tanjše žilice in tam učinkujejo.
Ker uživanje česna poživlja, je
odlično zdravilo za starejše
ljudi, ker zavira razvoj arteri-
oskleroze in znižuje holesterol.
Sveži česnov sok znižuje krvni
pritisk. V malih količinah kre-
pi gibanje čerevesja in tonus
črevesne stene, kar je po-
membno pri starejših ljudeh,
ki jih muči lena prebava in ne-
prijetno napihovanje.
Iz česna si lahko pripravim*
številne pripravke, kot so
tinktura, sirup, česnovo vino
itd. Za tinkturo vzamemo 20
delov sesekljanega česna in 80
delov dobrega žganja in to na-
makamo vsaj 48 ur. Vsak dan
popijemo po 30 kapljic tinktu-
re, ki smo jo razredčili z meti-
nim čajem.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIHi
Srajca je prav gotovo eno
najuporabnejših in pri večini
ljudi zelo priljubljenih oblačil.
Čeprav naj bi po vsej logiki
pripadala zgolj moškemu spo-
lu, pa so ženske že davno
v preteklosti ta kos oblačil
vzele tudi za svojega.
O srajcah bi lahko zapisali
še veliko zanimivega. Nekateri
prisegajo nanje zato, ker so
udobne in športne, drugim
spet so všeč zaradi elegance,
tretji pa celo pravijo, da so
v srajce oblečene ženske še po-
sebej zapeljive. Razlogov za
vsaj srajco ali dve v vsal
omari je torej več kot dovolj.
In prav o srajcah, ki so v le
tošnji spomladansko-poleti
sezoni še kako aktualne, pij
danes naša modna svetovalk
Vlasta Cah-Žerovnik. Pri tei
pa velja opozoriti še na en<
a ne tako nepomembno po
drobnost. Kroji letošnjih sraj
niso prav nič drugačni kot
v preteklih sezonah, moda je
bila do ljudi z vse bolj prazni,
mi denarnicami usmiljena, saj
si na srajcah ni izmislila prav
nobene ekskluzivne novosti.
Uredništvo
Priiiajajo srajce!
čeprav je srajca ženskega
spola, pa je bilo njeno rojstvo
pred davnimi leti načrtovano
strogo v moške namene. Res so
bili njeni prvi lastniki moški,
a ne prav dolgo - kmalu je tudi
nežnejši spol ugotovil, da je to
nadvse praktično in udobno,
celo čarobno oblačilo. V dolgi
srajci namreč deluje debelu-
ška manj obilna, suhica pa po-
sta vnejša, še posebej, če si na-
dene za številko ali dve preve-
liko.
Ker tudi moda prav dobro
ve, kako močno je v zadnjih
letih srajca prirasla na srca
mladih in malo manj mladih,
se je letos potrudila in nam
natresla nekaj srajčnih no-
vosti.
Najmodernejše so še vedno
bele srajce, veliko pa jih je tu-
di v močnih, papagajastih bar-
vah. Črtasto srajco lahko prav
po moško okrasimo s široko in
kratko kravato ali »kavboj-
sko« rutico, nosimo pa jo lah-
ko tudi razpeto, če spodaj
oblečemo oprijet body. Neka-
tere bo gotovo navdušila v pa-
su zavozlana srajca - če boste
spodaj oblekle ozke hlače ali
krilo z vratolomnim razpor-
kom, boste v celoti izpolnile
želje letošnje mode.
Sicer pa je pri letošnjih no-
vih srajčnih linijah razveselji-
vo prav to, da sploh niso nove!
S kakšnim drobnim dodatkom
ji lahko nadenemo svež in mo-
den videz, tudi če nove srajce
sploh ne bomo kupili. Če ne
v vaši, pa gotovo v omari vaše-
ga najbližjega moškega visi
najmanj ena primerna, kajne?
No, morda pa prav tista ko-
maj čaka, da zamenja last-
nika ...!
VLASTA
Nagi-adno vprašanje tega tedna pa je:
NAŠTEJTE VSAJ TRI MOŠKA OBLAČILA, KI SI JIH JI
ŽENSKA MODA »PRISVOJILA«!
Št. 11 - 19. marec 1992
33
0 kisanlu zelja in repe
KMETIJSKI
NASVET
jijaj navedem le nekaj reči,
^ katere je treba biti pozoren,
|g želimo imeti dobro kislo ze-
jj in dobro kislo repo.
Prva stvar je sorta. 2e ob
^tvi moramo izbrati seme ta-
je sorte, ki se dobro kisa. Od
^Ija so to sorte: krajnsko
iljroglo, emona. Od uvoženih
^rt pa hisepta Fl, higusta F 1,
ivgula F 1.
Naj pojasnim, kaj pomeni
jznaka F 1. To pomeni, da je
,ilo seme dobljeno tako, da
mo križali dve sorti. Ena ima
na primer lastnost, da obilo
rodi, je pa občutljiva za bolez-
ni. Druga pa je zelo odporna,
vendar slabo rodi. Pri križanju
dobimo ugodno sestavo dobrih
lastnosti, torej visoko rodovit-
nost in veliko odpornost zoper
bolezni. Takemu semenu pra-
vimo, da je križanec ali hibrid.
Če pridelujete zelje v bolj
slabih pogojih, to je na težkih
tleh ali na tleh, ki so plitva in
suha, sej te domače sorte. Če
imate dobro zemljo, sejte uvo-
žene sorte, ki so bolj rodovit-
ne, pa tudi bolj zahtevne. Do-
mače sorte dajo po štirideset
ton glav na hektar, uvožene,
hibridne pa tudi do sto ton.
S tem pa ni rečeno, da domače
sorte ne dajo večjega pridelka
na dobrih tleh. Sorta emona je
dala tudi 78 ton pridelka glav
na hektar v lanskem letu, ven-
dar le ob potoku, kjer je zme-
raj nekaj vlage v zraku ali ob
gozdu, na osojni legi, kjer ni
pripeke, zemlja pa je globoka
in humusna.
Ko zelje dozori, ga zrežemo
in skisamo. Ob rezanju po na-
vadi izrežemo kocene in jih za-
vržemo. To je škoda. Koceni
imajo največ snovi, ki pospe-
šujejo in ugodno vplivajo na
kisanje zelja. Zato delajo ne-
kateri kmetje tako, da kocene
močno zdrobijo in jih kisajo
skupaj z zeljem. Seveda je tre-
ba kocen prej izrezali, ga
zdrobiti in šele potem dodati
zelju, ki ga nameravamo ki-
sati.
Zelja ne solimo preveč. Pri
nas zelo pretiravamo pri solje-
nju. Gospodinja ga pred kuha-
njem opere, vodo, s katero ga
je prala, zavrže. S tem pa zavr-
že tudi veliko vitaminov in mi-
neralov, ki so v zeljnici. Bolje
je, da zelje manj solimo. Naj-
več dva kilograma soli damo
na sto kilogramov zelja. Žal se
pogosto izkaže, da gospodinja
nikoli ne tehta pridelka. Kako
naj tedaj ve, koliko soli rabi.
Soli po občutku, zato je zelje
tudi vsako leto drugače slano.
Gospodinje pravijo, da se jim
je neko leto zelje posrečilo,
drugo pa ne. Kdor želi imeti
dobro zelje, ga naj soli le od
1,7 do 2 kilograma soli na sto
kilogramov zelja ali učeno 1,7
do 2% soli.
Zelje se dobro kisa, če izže-
nemo iz njega kisik. Da to do-
sežemo, ga režemo in stiska-
mo, tlačimo, obtežimo. Zeljni-
co tedensko čistimo. Pravimo,
da zelje umivamo. Če se nam
ne posreči iztisniti vsega kisi-
ka iz zelja, se zgodi, da se zelje
zasluzi. To se rado pojavi ob
robovih posode. Tako zasluze-
no zelje pustimo na enem me-
stu v škafu, čez čas bo sluza-
vost izginila. Zelje se najlepše
skisa pri temperaturi osem-
najst stopinj Celzija. V kleteh
pa ni tako visoke temperature,
zato se zgodi, da je zelje po
enem mesecu kisanja še slad-
kasto, neskladnega okusa.
Takšno zelje se bo skisalo kas-
neje. Zato je treba biti pri ki-
sanju potrpežljiv. Če imamo
možnost, škaf, v katerem kisa-
mo zelje, ogrevamo tako, da
postavimo ob njega električno
pečico, ki jo čez dan prestavja-
mo. V taki kleti, kjer kisamo
zelje z ogrevanjem, ne smemo
imeti krompirja, repe, korenja
in drue zelenjave, ki jo shra-
njujemo čez zimo. Pa tudi pi-
jače ne. Sadjevcu in vinu bi
ogret prostor škodil.
Pri kisanju repe moramo bi-
ti prav tako pozorni na sorte.
Izberemo take, ki ne počmijo
na zraku, ko jih narežemo in
kisamo. Dobra sorta za kisanje
je kranjska okrogla repa. Poz-
namo pa tudi domače seme
krajnske podolgovate repe, ki
pa ni v prodaji. Glave obeh
sort so zgoraj, pri listih, rdeče,
spodnji del, ki je pri zemlji, pa
je bel.
Obe sorti ohranita lepo belo
barvo tudi na zraku in se do-
bro skisata.
IDA TEPEJ
RECEPT TEDNA
Riž
Riž je odlična surovina za
jnoge sladke in slane jedi. Je
udi dietna hrana in svetovna
dravstvena organizacija pri-
teva riž v skupino živil, ki so^
drava    in    pomembna    zal
dravljenje nekaterih bolezni]
rebavil.   100 g  suhega  rižai
sebuje 353 kalorij ter vsebuje
% beljakovin, 0.86% maščob,
177% ogljikovih hidratov,    j
Riž ne povzroča skoraj no-j
lenih alergij, poleg tega pa jej
ižv svoji naravni obliki, to je
«poliran riž - najboljša hrana j
a preprečitev ali za zdravlje-^
ije že obstajajočega zaapnenja
il. Takšna hrana mora priti
o možnosti večkrat na teden
a mizo.
Riž lahko ponudimo zjutraj,
poldne in zvečer, pripravlje-
ega na razne načine. Pri tem
mejimo količino maščob in
lesa ter hrano izboljšamo
sadnimi sokovi in svežo zele-
njavo. Žile postanejo spet ela-
stične in s tem se zniža tudi
krvni pritisk, ki je nastal zara-
di izgube elastičnosti žilne ste-
ne. Ce pa se nam jedi iz riža
priskutijo, povečamo količino
zelenjave in skute. Bolniki
z visokim krvnim pritiskom na
splošno uživajo preveč mesa,
jajc in sira, zato se morajo te-
mu odpovedati ali vsaj dra-
stično zmanjšati. Riž je pri tej
dieti najpomembnejši, ker de-
luje zdravilno na arterije, da
postanejo bolj elastične, skuta
vsebuje vrsto koristnih belja-
kovin, hkrati pa se da okusno
kombinirati s povrtninami in
solatami. Da je vse bolj okusno
lahko začinimo s hrenom, čes-
nom drobnjakom itd. Tudi riž
je priljubljen z bučkami, para-
dižnikom, gobami, melancano,
brstičnim ohrovtom in solatno
ploščo.
Najboljši je naravni riž, ki
vsebuje 10 krat več hranilnih
snovi kot bel, poliran riž. Na-
ravni riž vsebuje zunanjo plast
celuloze, slastno srebrno koži-
co in kalček.

Potrebujemo: 8 pesti naravnega riža, 300 g špinače,
liter kostne ali zelenjavne juhe ter žlico olja, košček
surovega masla in žlico parmezana.
Špinačo očistimo, zrežemo ter prevremo v slanem
kropu in ko je mehka, jo pretlačimo. V kožici razbeli-
y tQO žlico olja in dodamo špinačo, posolimo ter dušimo,
da voda izpari. Primešanio očiščen riž in počasi zaliva-
mo z juho. Pokrito duširio do mehkega. Po potrebi še
zalivamo z juho. Ko je mehko, narahlo primešamo
košček surovega masla, damo na krožnik in potresemo
s parmezanom. Zraven ponudimo sezonsko solato.
PASJI KOTIČEK
Kodri - veliki, majhni in
pritlikavi - so se pri nas
v zadnjih nekaj letih razme-
roma hitro razširili in prilju-
bili. To je povsem razumlji-
vo, saj je koder ena tistih pa-
sem, ki se je na življenje
v mestu odlično prilagodila.
Kodri so izredno bistri psi,
živahni so in igrivi, zelo so
prisrčni in vdani. Omenjena
pasma je vedno živela ob člo-
veku, kodrov pogled je bi-
ster, odkrit in pogosto zgo-
voren. O kodrovem poreklu
si niso vsi enotni, še danes ni
jasno, katera vrsta kodra je
povsem izvirna. Če upošte-
vamo njegov značaj, lahko
ugotovimo, da je ta pasma
nastala s križanjem med pa-
stirskimi in lovskimi psi. To
pasmo si lastita Francija in
Nemčija. Povsem nesmisel-
no je izvor kodra vezati na
neko deželo; po svoji zunanji
podobi povsem spominja na
madžarskega pulija.
Kodre razvrščamo po veli-
kosti v tri skupine, oziroma
vrste: veliki, mah in pritUka-
vi kodri. Smrček je ponavadi
črne barve, le pri oranžnem
in rjavem kodru je usnjeno
rjav, pogosto tudi pri belem
kodru.
Narava: Na splošno prija-
zen, pameten, zvest pes. Ži-
vahen pes kodraste dlake,
s spuščenima, zaobljenima
ušesoma. Njegov splošni vi-
dez je odvisen predvsem od
striženja. Neostriženi koder
je močno podoben puliju.
Glavo nosi visoko pokonci,
trup je kvadraten, hrbet kra-
tek in raven. Dlaka je volne-
na in kodrasta, redko tudi
vrvnata, le-ta je dolga naj-
manj 20 cm. Po barvi je bel,
črn, srebrno siv, rjav in oran-
žen, v zadnjem času se po-
javlja tudi apriko barva, ved-
no pa je enobarven.
Potrebe: Dlaka vedno ra-
ste in se ne goh, zato ga je
treba redno striči. Priporoč-
ljivo je tudi redno kopanje
s pasjimi šamponi, lahko
uporabljamo tudi suh pasji
šampon.
Plečna višina: Veliki ko-
der 45 do 55 cm, mali koder
35 do 45 cm, pritUkavi koder
pod 35 cm.
MK
Št. 11 - 19. marec 1992
št. 11 - 19. marec 1992
I a
351
Št. 11 - 19. marec 1992
št. 11 - 19. marec 1992
361
371
Št. 11 - 19. marec 1992
št. 11 - 19. marec 1992
31
39
Št. 11 - 19. marec 1992
4C
TRAČ-nice
Leve stranke
Političen boj za slovensko
sredino se v Celju odmika v le-
vo. Tako gre sklepati po izjavi
Mira Gradiča, da je njegova
SDZ-Narodno demokratska
stranka bolj leva od prenovite-
ljev. Da bi mislil z »levo« na
kaj drugega kot politično
opredeljenost, ni misliti...
Marš, turisti!
v časih, ko si Zgornjesavinj-
čani prizadevajo v Logarsko
dolino privabiti kar največ
obiskovalcev, je celjski Izlet-
nik še zmanjšal število avto-
busnih prog v ta konec. Ob ne-
deljah in praznikih odpelje pr-
vi avtobus iz Celja v Logarsko
šele ob enajstih. Saj je res bo-
lje, da čim manj turistov vidi
Izletnikovo sramoto, planinski
dom v Logarski!
Po Titu - Vane!
Velenjčani nameravajo od-
straniti velik Titov spomenik
z glavnega trga. Nekateri
predlagajo, da bi na njegovo
mesto postavili kip slavnega
zelenega rojaka Vaneta Gošni-
ka. Vane si zagotovo že za živ-
ljenja zasluži takšno čast, saj
je, kot kaže, prvi na svetu izu-
mil elektriko brez elektrarn.
Drugače si njegove zahteve za
zaprtje krške nuklearke in šo-
štanjske termoelektrarne ni
mogoče razložiti...
Politiita v naravi
žalski liberalni demokrati zadnji mesec ne morejo prehvaliti
svoje stranke. Potem, ko se jim je pridružil Janez Drnovšek, so
postali mnogo bolj samozavestni, spremenili pa so tudi način
svojega dela. Nič več v pisarnah - zdaj svojo politiko krojijo
v naravi. Kakšen kozolec v bližini pa tudi ni odveč...
Srbi niso krm
Vili Einspieler-Mujo, dopisnik Dela, je na
spolzkem cestišču v Bosni potolkel rekord.
Uničil je tretje vozilo, na srečo ali nesrečo, je
bilo tokrat službeno. Po karambolu je izjavil:
»Niso bili krivi Srbi!«
Maks Bast, bivši republiški minister in še
vedno celjski podžupan: »Minili so časi, ko sem
takole v prvi vrsti sedel ob predsedniku. Zdaj
bom pogosteje, prav tako ob predsedniku, sedel
v celjski skupščinski dvorani.« O zarečenem
kruhu ni slišati nobenih podrobnosti.
Smrtnil( v Savinjsid
Da se časi resnično spremi*-
njajo, je na lastni koži izkus$
tudi eden od vrhov slovenskih
prenoviteljev. Miran Potrč, ki
so ga pred leti v gostišču Štor-
man pričakali še s fanfaranii:
in rdečo preprogo, je moral
v soboto zvečer na prosto mizo
čakati dobrih deset minut. Ob
šanku je zavzdihnil: »Kaj češ,^
smo pač vsi postali navadm.
smrtniki...«
Pepčl(ova
iiubosumnost
Minuli petek je bil za Šmar-
čane velik dan. Kulture željni
so si lahko po dolgem času
ogledali novo predstavo do-
mačega ljubiteljskega gleda-
lišča »BO«, analitikom duš lo-
kalnih politikov pa se je konč-
no posvetilo, kakšne muke je
do prevzema pr\'ega stolčka
v občini trpel novopečeni Žu-
pan Jože Čakš, med prijatelji,
sorodniki in ostalimi bolj znan
kot Pepi. Jože Čakš, ki je
v prostem času tudi režiser
gledališča »BO«, je namreč na
šmarski oder postavil tri krat-
ke komedije iz sicer bogate
Molierove zakladnice. Med
njimi tudi tisto o Pepčkovi lju-
bosumnosti ...
Veliki kuhar
Veliki mojster občinske ka-
drovske kuhinje Silvester Dre-
venšek je najuspešnejši mini-
ster celjske vlade. Še pred po-
lovico svojega mandata je rešil
vse kadrovske probleme v ob-
čini, saj je za edino občinsko
kadrovsko stanovanje našel
primernega kandidata - po-
membnega občinskega funkci-
onarja. Ta sicer že ima primer-
no stanovanje, težava je le
v tem, da so 4 kilometri le pre-
dolga pot v službo.
Krst ob Savinji
Prekrščevalci celjskih ulic
so našli genijalno rešitev za
Kidričevo cesto: se naprej bo
ostala Kidričeva, le da se ne bo
več imenovala po revoluci-
onarju Borisu, ampak po lite-
rarnem zgodovinarju Francetu
Kidriču. Na enak način bi lah-
ko rešili tudi sporno ime Tom-
šičevega trga. Saj imamo ven-
dar tudi Franceta Tomšiča! Ni
vrag, da se ne bi našel tudi
kakšen nerdeč Stane, pa tudi
kakšen gospod, ki se piše Z
danšek, je gotovo na današn
liniji...
Zeleni umotvor
»EIIC je izvirni, dekoncenl
triran republiški organ in I
v izvajanju svoje dejavnoi
omogočal uporabnikom El
celoten prikaz posledic enei
getskih sfer na okolje...« Tal
kunštno formulacijo smo dc
besedno prepisali iz gradivi
ki ga je pripravil večno zelei
Jožef Jarh za predstavitev svc
jega življenjskega sna - Ekolo
ško informacijskega in izobra
ževalnega centra. Bralcu, k
nam bo znal razložiti, kaj j
Jožef s tem mislil, nudimo lepi
nagrado: faksimile celotneg.
besedila tega dosežka poljud
no-znanstvene literature!
Če še kaj
velja zakon
o inerciji
stvari,
si bo iVIuzej
novejše
zgodovine
čez nekaj let
nailel še
čudovitejše ime
- Mavzolej
najnovejše
politike.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
iViici, greš v Pianico?
»Znano je, da grem rada tja, kjer
je dobra volja in petje doma. So-
rodnik, tudi muzikant, me je pred
leti povabil v Planico in po končani
tekmi smo vesela družba zavili
v prvo gostilno, ki je bila polna
nemških turistov. Sorodnik se je na
vsak način hotel izkazati. Tako je
igral, da je bil ves moker, turisti pa
so ga hladno opazovali. ,Mici, pa še
vi igrajte,' je rekel in mi porinil
harmoniko v roke. Da vi vidite, ka-
ko so ploskali in vriskali, pa še no-
ge so si razguncali, ko sem razteg-
nila meh. ,Mici, z vami pa ne grem
več,' je rekel sorodnik in do danes
tudi še nikjer ni bil. Pa ne, da bi on
slabo igral, ženska s harmoniko je
že na pogled bolj zanimiva,« pravi
Marija Goropevšek iz Šešč pri Pre-
boldu. Preko 40 let že razteguje
meh, še najpogosteje na izletih in
srečanjih zadnjih trinajst let.
»Na prvo ohcet so me povabili
potem, ko je poročni obred že ste-
kel, a se jim ga je muzikant tako
napil, da je omagal in so mene pri-
šli prosit za ,štimung'. Za kazen
smo ga zvezali v ,arnco' in ga po-
stavili na hladno. To je bilo še
v rosnih letih. Potem, ko so mi po
vojni vzeli harmoniko takratni
oblastniki oz. policaji, mi je veselje
do igranja umrlo. Naključje je ho-
telo, da sem pred trinajstimi leti
kupila harmoniko sinu, ki pa se ga
ni prijela in z veseljem sedaj sama
raztegujem meh. Tri harmonike
sem v zadnjem času zamenjala
v dobri veri, da sem staro dobro
prodala in novo, še boljšo, kupila.
Danes pa vidim, da se mi je naredi-
lo ravno obratno.«
EDI MASNEC
Ena iz Mickinega rokava
Pacient, rahlo bolan, je poklical zdravnika na dom
Koga je pregledal, mu zdravnik napiše račun za 1.50D
tolarjev. Pacientu znesek ni šel v glavo in je prosil
zdravnika, da mu pove, kaj cena vsebuje.
»400 tolarjev so zdravila, obisk pa jc 1.100,« odgc
vori zdravnik.
»A tako? Tu imate 400 tolarjev, obisk vam bom pS
vrnil.«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Na pokopališču
Tone je hodil po pokopališču in čez čas se
mu pridruži neznanec. Ker le-ta vidi, da je
Tone ves prestrašen, mu reče:
»Da, da, tudi mene je bilo strah hoditi po
tej poti, ko sem bil še živ.«
Žiga Razgoršek, Slovenj Gradec
V vinotoču
v vinotoču prodajajo vino od pet do deset
litrov in nekoč sc jc zgodilo, da je prišel
kupec z reklamacijo, češ, da je plačal vino,
v posodi pa jc bilo le malo vode.
»Oh, oprostite, pri tej gužvi sem čisto po-
zabil dodati vino,« pravi prodajalec.
Rezka Filipančič, Buče
Črnec
Potnik je zamudil zadnji vlak, pa je šel
v hotel vprašat za prenočišče. Prijazni re-
ceptor mu je ponudil posteljo v sobi, kjer je
že spal nek črnec. Ker ni imel druge izbire,
jc bil zadovoljen s predlogom, ob tem pa
naročil rcceptorju, da ga zbudi ob dveh zju-
traj, ko ima naslednji vlak. Ker rcceptor ni
dobil napitnine, ga jc za kazen namazal
s črno kremo, zadnji čas pa se je spomnil na
gostovo željo o zgodnjem bujenju. Le-ta se
je zadnji hip oblekel in odhitel na vlak.
Revež sc je na vlaku pogledal v ogledalo in
skoraj ga je zadela kap. »No, zdaj pa še
pravega ni zbudil!«
Helena Zupane, Loče
Št. 11 - 19. marec 1992