v vrtcu in šoli Gradimo dobre odnose 8 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 V delovnem okolju se ves čas pogovarjamo o strategiji, vrednotah in poslanstvu organizacije, v kateri delamo (npr. v vrtcu, šoli …). Toda – ali se zavedamo, kdo je organizacija? Kdo jo sestavlja? Odgovor je: zaposleni. Pravljičnih sedem za uspešen dan Pomemben je tudi odgovor na vprašanje, ali le poznamo vse 'sestavine' organizacije (strategijo, vrednote, vizijo, poslanstvo …) in vemo, da obstajajo, ali vse to tudi živimo, čutimo. Če je naša osebna življenjska strate- gija z osebnimi vrednotami, poslanstvom in cilji usklajena z organizacijskimi, smo v pra- vem delovnem okolju, med pravimi ljudmi. Vse to je namreč temelj za širšo poslovno strategijo ter način dela. In posledično za individualni in kolektivni uspeh. Zato mo- ramo vedno začeti pri sebi. Imamo osebne cilje, načrte, želje, prepričanje, sanjarjenje? Med sestavine za uspešno delo in hkrati zadovoljno življenje med drugim spadajo tudi obvladovanje komunikacijskih veščin, poznavanje in spoštovanje poslovnega bon- tona, usklajenost notranjega in zunanjega jaza, pozitivna samopodoba – samozavest in samozaupanje – ter postavljanje in dose- ganje ciljev. Sedem pravil Tokrat izpostavljam sedem pravil, ki so nepogrešljiva pri vsakodnevnem delu in Irena Potočar Papež je motivacijska predavateljica, avtorica knjig in moderatorka, lastnica podjetja Peresa. medsebojnem komuniciranju (zasebno in poslovno – s sodelavci, otroki, njihovimi starši, poslovnimi partnerji in drugimi). Ustrezno komuniciranje je namreč ena od temeljnih človekovih veščin in sestavni del bontona. Dale Carnegie je že leta 1936 raz- mišljal, kako si pridobiti prijatelje, zavezni- ke in jih navdušiti za sodelovanje. In to je osnovni cilj komuniciranja – ustrezen od- nos med sporočevalcem in naslovnikom, s katerim ustvarimo obojestransko zadovolj- stvo, zaupanje, napredek, uspeh … Skratka 'win-win' kombinacija. Naslovnik naj bi sporoči- lo razumel natanko tako, kot ga je sporočevalec po- dal. Komunikacijska 'potovanja' do naslovnika lahko sporočevalec mojstrsko izpelje, če je nenehno na 'preži', če utrjuje in do- polnjuje svoje znanje in komunikacijske veščine ter se zaveda enkra- tnosti (unikatno- sti) vsakega dejanja in osebe posebej. Osnovni namen komunikacijskega procesa je namreč zadovoljstvo, ki je pogoj za boljše odnose. Za vsa poslovna okolja, ne glede na to, s kom delate in sodelujete, komunicirate, so uporabni naslednji namigi. 1. Osebno ime vsem veliko pomeni. Spoštuj- mo dostojanstvo drugih. Nagovarjajmo ljudi (otroke, njihove starše, sodelavce – nadrejene, podrejene) ustrezno glede na medsebojni odnos in v skladu s po- slovnim bontonom. Spoštujmo njihovo ime. Dale Carnegie pravi, da »je vsakemu njegovo ime najpomembnejše in najlepša beseda od vseh, ki jih pozna«. Uporabljajmo tudi nazive. V diplomat- skih, uradnih, poslovnih in zasebnih stikih je pravilno naslavljanje znamenje spoštovanja in poznavanja pravil lepega vedenja. Naslavljamo z 'gospa', ('gospo- dična'), 'spoštovani' … Z imenom nago- vorimo le osebe, ki jih dobro poznamo. Če ima oseba, ki jo naslavljamo, akadem- ski naziv, dodamo imenu tak naziv. V tem primeru besedo 'gospod', 'go- spa' opustimo (doktor Janez Novak, doktor Novak, profesor doktor Novak). Ob ženskih imenih uporabljamo žensko obliko (doktorica Jana Novak). Priimke ob moških imenih sklanjamo, ob ženskih pa ne. 2. Vljudnost ne pozna hierarhije in meja. Pozdravljanje (dobro jutro, dober dan, zdravo, na svide- nje) in čarobne besede (hvala, oprosti, prosim) ne poznajo hierarhije. Uporabljati jih mo- Pozdravljanje (dobro jutro, dober dan, zdravo, na svidenje) in čarobne besede (hvala, oprosti, prosim) ne poznajo hierarhije. Uporabljati jih moramo vsi, v vseh okoljih in razmerjih. V govorjeni in zapisani obliki. Foto: Matej Hozjan v vrtcu in šoli Gradimo dobre odnose Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 9 ramo vsi, v vseh okoljih in razmerjih. V govorjeni in zapisani obliki. 3. Ljudje radi slišimo priznanje. Ne pozabi- mo iskreno pohvaliti, kar je vredno po- hvale. Prav tako pohvalimo tistega, ki si pohvalo zasluži. Torej dejanje in osebo. Žal nekateri raje kritizirajo, kot hvalijo. Kritiko povedo na glas ali jo celo zapi- šejo, na pohvalo ob dobro opravljenem delu ali dejanju pa pogosto pozabijo. Pri posredovanju povratne informacije upo- rabimo metodo 'sendvič'. To pomeni, da najprej izpostavimo pozitivne stvari, ki smo jih opazili v konkretni zadevi, potem predstavimo napake, pomanjkljivosti, a pogovor zaključimo vzpodbudno, s spo- znanjem, da je vsaka povratna informa- cija, podana na ustrezen način, nov korak do izboljšanja, odličnosti. 4. Vsak je svet zase. Zavedajmo se, da mo- ramo ljudi obravnavati kot posameznike, individuume. Primerjajmo njihove do- sežke enega z drugim (npr. v določenem časovnem okviru) in ne s sorodniki, so- šolci, sodelavci … 5. Prvi vtis je pomemben. Prvega vtisa ne moremo narediti drugič. T a trditev oziro- ma ugotovitev velja tako za besedno kot nebesedno komuniciranje. Prejemnik sporočila (besednega ali nebesednega, pi- snega ali ustnega) si o nas ustvari prvi vtis že na podlagi pozdrava, načina vstopa v prostor, napisanega naslova na ovojnici, ki jo prejme, oblike vabila, napak, govor- jenja, mimike … Pogoj za to, da ustvari- mo odlične odnose tako v zasebnem kot poslovnem okolju, je ustrezen (odličen) prvi vtis. Ta je namreč zelo pomemben in ga težko popravimo. Kako naredimo dober prvi vtis pri osebnem stiku?  Smo spočiti, naspani. Smo psihično in fi- zično 'fit'. To se namreč izraža na našem videzu. Bodimo dobre volje in pozitivno razpoloženi. S tem je tudi stres manjši ali pa ga sploh ni.  Vzemimo si čas za to, kar smo se nameni- li narediti. Bodimo osredinjeni na sogo- vorca in pogovor. Pozabimo na beganje z mislimi, utišajmo telefon, ne pogledujmo na uro vsakih pet minut. Le tako bomo delovali umirjeno, samozavestno, odlo- čeno, a tudi prijazno in spoštljivo.  Imejmo prijazen nasmeh in dober stik s sogovorcem. S sogovorcem vzpostavimo očesni stik, saj bomo tako delovali iskre- no in samozavestno. Prijazno ga pozdra- vimo in se z njim rokujmo.  Oblecimo se primerno glede na vrsto dogodka (poslovno kosilo, večerna pri- reditev, konferenca, roditeljski sestanek, športni dan, kulturni dan …). Pomemb- no je, da smo urejeni in da se počutimo udobno. Tudi s tem izražamo svojo oseb- nost, počutje, samozavest …  Bodimo točni. To pomeni, da nismo pre- tirano prezgodnji in da seveda ne zamu- jamo. Zato se o kraju dogodka, možnosti parkiranja, časovni prometni konici, mo- rebitnih drugih zastojih na cesti … poza- nimajmo že prej. V razred ali igralnico ne zamujajmo, prav tako kot ne smejo zamujati otroci.  Na srečanje se dobro pripravimo. Vnaprej moramo vedeti, kakšna je naša vloga, kdo se bo srečanja še udeležil, imeti moramo cilj in poznati temo, o kateri bomo govo- rili … 6. Trudimo se za 'kaizen'. Navdušujmo se za izboljšave, iščimo nove, ustreznejše rešitve. To omogoča poslovno in osebno odličnost. 'Kaizen' je japonski sistem ozi- roma način za nenehno napredovanje. 7. Poslušajmo, da bomo izvedeli. Poslušanje je pri sporazumevanju najbolj pomemb- no. Ta veščina je povezana s kulturo di- aloga. Med poslušati in slišati je namreč velika razlika. Poslušanje je eden od naj- boljših načinov, da pokažemo svoje spo- štovanje do bližnjega. Lahko je izjemno močno orodje, s katerim lahko razvozla- mo komunikacijske vozle oziroma pre- prečimo, da ti sploh nastanejo. Naš dnevni izkupiček uspeha je odvisen od energije, ki smo jo vložili v odnos do življenja in oseb, s katerimi se zasebno in poslovno družimo ter sodelujemo. Pri tem pa si pomagamo z ustreznim vedenjem ter besednim in nebesednim komuniciranjem in razmišljanjem. Priporočeni viri in literatura • Anderson, Carol Grace (2004): Zažarite, ne da bi izgoreli. Lju- bljana: Založba Tuma. • Blanchard, Kenneth H.; Waghorn, Terry; Ballard, Jim (1996): Misija: mogoče. Kako ustvariti vrhunsko organizacijo, dokler je še čas. Ljubljana: Taxus. • Carnegie, Dale (2009): How to win friends and influence peo- ple. New Y ork: Simon & Schuster. • Dyer, Wayne W . (2006): Dragulj je v tebi. Kranj: Založba Ga- neš. • Levine, Stuart R.; Crom, Michael A. (2000): Kako uspešno vo- dimo ljudi. Ljubljana: Mladinska knjiga. • Potočar Papež, Irena (2016): Bonton (bonbon) za vsak dan. Novo mesto: Peresa. Med poslušati in slišati je velika razlika. Poslušanje je eden od najboljših načinov, da pokažemo svoje spoštovanje do bližnjega. Foto: BS