14. štev.
V Kranju, dne 3. aprila 1909.
X. letu.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
8tane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti xa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ta druge države itane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne .vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav--'S?/*>\   n',tvo Je °* pristavi goap. K. Floriana v tZvezdi«.
Izhaja vsako soboto == zvečer =====
Inierati m računajo ta celo stran 60 K, za pol strani 90 K, ta četrt strani 80 K. Inierati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne tadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Manifestacijski shod za slov. vseučilišče v Kranju.
Konec.
Govornik slika preganjanje, ki ga morajo trpeti slovenski dijaki na Dunaju in Gradcu. Ogromna večina med njimi «o reveži, ki ne dobivajo od doma nikake ali ikoro nič podpore. Prisiljeni io, pomagati si z raznimi zaslužki, v prvi vrsti z inštrukcijami in deloma po raznih pisarnah.
Za Slovence je bila v tem oziru žc prej jako slabo — a po 20. septembru 1908 so takorekoč popolnoma vrženi na cesto. Ne dobe nikjer več zaslužka. Primerilo se je že, da je Slovenec dobil zaslužek — a ko se je zvedelo, da je Slovenec — je bil takoj odslovljen!! V tem oziru bi mogli slovenskim dijakom mnogo pomoči slovenski trgovci, ki imajo zveze z dunajskimi in graškimi nemškimi trgovci — ako bi tem dosledno dopisovali izključno v slovenskem jeziku ter tako prisilili Nemce, da bi si iskali slovenskih prestavljalcev. Ti bi bili v prvi vrsti slovenski dijaki in tudi trgovski uslužbenci, ki bi tako zaslužili marsikatero kronico. Zal, da take narodne doslednosti naših trgovcev ni nikjer čuti!
Posledice pomanjkanja, ki ga trpe naSi dijaki na nemških univerzah so jako žalostne. Mnogi izgube v taki bedi zdravje in življenje — a Se več se jih izgubi po raznih pisarnah, ker ne morejo dovršiti svojih Študij. Oboji so velika izguba na talentih, ki občutno oškoduje nas narod!!
Neverjetna so nasilstva, s katerimi preganjajo naSe dijake nemški dijaki na Dunaju in v Gradcu. O teh se je že pisalo po slovenskih listih in so torej precej znana. A kar mora vsakega zavednega Slovenca Se bolj razburiti, nego ona nasilstva sama, je za avstrijske narodne politike skrajno sramotno dejstvo, da vlada in Šolska oblaatva podpirajo uprav barbarsko početje nadutih nemških buršakov. Dunajska policija, ki bi imela čuvati nad osebno varnostjo vsakega poedinca, naravnost Ščiti neraško-
radikalne napadalce in preganjalce slovenskih in drugih nenemskih visokošolcev — a tlači le te. Dne 2 decembra t. I. so morali neneroSki in med njimi slovenski visokošolci na Dunaju praznovati cesarjev jubilej z lačnimi želodci, ker so jih bili nemški buršaki pod zaSčito c. k. policije vrgli iz «mensae academicae* (dijaSke kuhinje). Zato so prejeli ti siromaki nagrado 1000 K v obliki odškodnine za to, ker tiste doi niso jedli v dijaški kuhinji. In — to nagrado jim bodo morali plačati prav oni preganjani nenemSki dijaki, ker se je v pokritje onih 1000 K zvišale cene v dijaški kuhinji!!! To je avstrijska pravičnost in enakopravnost!!
Tem in vsem drugim neprilikara se da odporno či edino na ta način, da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Res je, da bi se ne moglo ustanoviti naenkrat popolnega vseučilišča — a naj se stori začetek z ustanovitvijo pravne fakultete in potem naj se sčasom razširi s ostalimi fakultetami. Za pravno fakulteto imamo te potrebno število profesorjev. Da dobimo profesorjev tudi za ostale fakultete, naj vlada vsote, ki bi bile sicer potrebne za njih vzdrževanje, podeli kot štipendije v to sposobnim aapirantom, da se morajo primerno izobrazit. Dokler pa nimamo popolnega vseučilišča — naj se na vseučiliščih v Pragi in Zagrebu na dotičnih fakultetah osnujejo potrebna stolice, da se bodo mogli slovenski dijaki na teh dveh vseučiliščih popolnoma izobraziti, v popolni neodvisnosti od Dunaja in Gradca. Tako bi dobili sčasom popolno slovensko vseu&lišče. S tem pa bi bilo ustreženo ne samo nam — marveč — menda — tudi Nemcem, ki bi se nas tako radi znebili na Dunaju in v Gradcu. Bilo bi pa to važna pridobitev za nas v gospodarskem oziru — ker bi potem vsi oni ogromni tisočaki, ki jih zunaj domače dežele potroši, kakih 700 slovenskih dijakov ostalo med nami.
A, glej, nerazumljivo nemško pravičnost! Na Dunaju in v Gradcu naa mečejo z vseučilišč — čei, da nimamo tam ničesar iskati — a ustanovitvi
slovenskega učilišča ugovarjajo na vsa usta in se opirajo na najrazličnejše razloge. Pravijo, da nimamo pravice do svojega vseučilišča, ker smo Slovenci prerevni in plačujemo premalo davka, da nimamo profesorjov, da je naš jezik nezrel i. t d. Vse te ugovore je govornik zavrnil prav temeljito. Ako hočemo doseči svoj cilj, slovensko vseučilišče, se moramo zavzeti za to idejo vsi: dijaki, znanstveniki in znanstvena organizacija, ljudstvo v celoti na javnih shodih in naši politiki. Govornik preide za tem k naši politiki in političnemu delovanju naših poslancev ter izreče strogo sodbo nad nato politično delegacijo na Dunaju. Koliko ugleda da imajo naši poslanci pri vladi na Dunaju — je vlada najbolje pokazala s tem, da si je npala imenovati ministroma najkrutejša slovenožrca Sturgkha in Hochenburgerja. Narodne pridobitve naših poslancev da ao: nemška gimnazija v Ljubljani, nemški nadzornik Belar i. t. d. Poslanec Korošec pa je na dijaškem shodu na Dunaju dne 3. decembra L L, kjer se je zahtevalo slovensko vseučilišče, naravnost za nos vlekel ves slovenski narod. Govornik strogo obsoja nsšo današnjo narodno politiko ter zahteva korenite izpreusembe. Potem šele nam je upati, da kdaj dosežemo avoj toliko zaželjeni cilj — slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Po sklepu govora je navzoče občinstvo, ki je bilo vet čas z največjim zanimanjem sledilo go-vornikovim izvajanjem in dokazom, navdušeno izrazilo svoje odobravanje in hvalo govorniku.
Zatem predlaga g. dr. Josip Kušar sledeče resolucije:
Resolucije.
Ljudski shod v Kranju, dne 20. aušca 1909 1. najostrejše obsoja dunajsko vlado, ki dovoljuje, da se s sinovi slovenskega naroda na avstrijskih visokih šolah postopa tako škandalozno ter se jim z različnimi šibami in preganjanjem skuša onemogočiti študije, da bi tem lažje pre-
PODLISTEK.
Zvestoba in nezvestoba v ptičje® zakonu.
Po prof. dr. L. BOchnerju spisal M.
Ljubezen — lepa beseda, katera zbudi s svojim čarobnim žarkom v nezasledni globočini človeškega srca celo trumo najplemenitejših, najkrepkejših čuvstev in občutkov! Kaj bi bilo naše bivanje brez tebe, ti vladarica narave in človeštva? Ljubezen je, ki druži in veže srca, zedini duše, provzroča in vzdržuje valovito, vsak trenotek se predrugačujoče življenje ponavljaje se pri tisočih in tisočih bitjih na površju našega planeta. Ljubezen je vdahnila človeškemu rodu Življenje in jo vzdržuje; ljubezen provzroča njega prenovitev od roda do roda, vedno zboljšanje in popolnitev. Brez ljubezni bi tudi srca pretresu joči umotvori pesnikov in drugih umetnikov ostali brez vpliva med človeštvom, kajti manjkalo bi jim nebeškega kinča. Ljubezen je, ki obdava umotvore z nevenljivim vencem lepote; nikoli ni mogel umetnik tako ganiti srca, kakor to zahteva umetnost, ako ni bilo njegovo srce polno vstvarjajoče ljubezni. Že v sv. pismu stoji: .In ako bi govoril
v človeškem in angeljskem jeziku, imel pa ne ljubezni, bil bi kakor doneča ruda in zveneči kraguljec. In ko bi znal prerokovati ter vedel vse tajnosti, imel vse spoznanje, manjkalo bi mu pa ljubezni, bil bi nič." Kristus je priporočal svojim vernikom kot prvo zapoved: .Ljubite se med seboj" in .Kdor je veliko ljubil, temu bo veliko odpuščeno". V človeku in po človeku se je razvila ljubezen do najvišje moči in do največjega pomena, kajti tudi medsebojno dopadenje spolov je doseglo pri njem najvišjo stopinjo. A tudi najčistejša in najplemenitejša ljubezen je vobče v zvezi s telesnim nagonom, kar privede človeško ljubezen v tesno zvezo z živalsko. Resnica je, da živalim primanjkuje čuvstev in občutkov. Toda nagoni, ki delajo človeško življenje tako različno in vzbudljivo, se nahajajo tudi pri živalih. Ljubezen in zaljubljenost, ljubkovanje, zakonsko in družinsko življenje, otroška in materna ljubezen, ljubezen staršev je pri živalih skoraj ravno tako razvita, kakor vzvišena in nesebična ljubezen človeka.
Ljubezni sledi zakon, zakonsko življenje, katero pa skoraj ne zaostaja za Človekom glede srčnosti soprogov in otroške ljubezni, kakor sploh glede vseh zakonskih čednosti, Seveda tudi ne zaostaja
za njegovem zakonskem prepirom in kreganju, za nezvestobo, prešestovanjem in nenravnostjo, za jezo, ljubosumnostjo in tekmovanjem. Toda vobče prevladuje srečni zakon in s tem v zvezi rastoča ljubezen. Ni treba pa si misliti, da je morda živalska družitev zgolj samo zavolj spolnega občevanja! Ne, dvojico veže nek poseben čut kajti spolno občevati bi mogla tudi izven zakona. S posebnimi čednostmi zakonskega življenja je obdarjeno pleme ptic, tako da se more ptičji zakon smatrati naravnost kot ideal živalskega zakona. Naravoslovec Brehm imenuje ptičji zakon najzvestejši vseh zakonov, katerega večkrat razveže le smrt, srečen in brezmadežen ter od človeštva posnemanja vreden. .Naj se soproga postarata, njuna ljubezen se ne postara, ampak ostane vedno mlada; zalije se vsako vigred z oljem, da plamen ne ugasne; nežnost in ljubkovanje obeh soprogov ostane tudi pri najdaljšem zakonu enaka. Skratka, ptičji zakoni so najzvestejši in naj prijetnejši med živali, kolikor jih je!" Združena dvojica ostane skupaj skozi vse Življenje in le redkokrat se zgodi, da eden ali drugi zavrže postave sklenjenega zakona, čeravno se potka vedno precejšnje število samcev okoli, ki izkuiajo zapeljati zveste zakonske ptičje žene kakor kažejo naslednji dogodki:
plavili nato domovino nezmožni in mm sovražni taji uradniki;
2. zahteva od vlado, da napravi tem neznosnim razmeram konec To pa se d« doseči edin o le s ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani, s katero se ne sme več odlašati. Vlada se zato naj-odločoejie poživlja:
a) da takoj ustanovi pravno fakulteto v Ljubljani, za katero je že pripravljen profesorski materija!;
b) da, dokler ni popolne slovenske univerze v Ljubljani, s štipendijami pridnim in nadarjenim slovenskim dijakom omogoči, vsposobiti ve za profesorje na isti;
c) da prizna Studijo in izpite na visoki Soli v Zagrebu in iz popolni tudi visoko šolo v Pragi v toliko, da ne bodo naSi dijaki prisiljeni prenašati barbarske surovosti nemškega dijaslva na Dunaju in v Gradcu;
3. poživlja slovenske državne poslance, da postavijo kot prvo točko v svoje parlamentarno delovanje ustanovitev slovenske visoke šole v Ljubljani in nastopajo proti vsaki vladi tako, kot bo postopala ona napram tej naSi upravičeni zahtevi.
Resolucije so bile navdušeno in soglasno sprejete.
Predsednik potem izreče govorniku, g. Cerniču, » aahvalo za njegov izvrsten govor ter zaključi shod.
Nov davek za kmeta ali socialno zavarovanje.
Konec.
V Unionu.
Cimdalje bolj je plamtela v kmečkih srcih zavest, da se približuje dan, ko treba izreči odločilno besedo, «da» ali «no». Približal se je naglo 31. januar. V Ljubljano so dospele množice poštenih kmetov iz cele dežele, da izrečejo končno besedo. Res, bil je impozanten, velečasten nastop kmečkega stanu, kakršnega do t a čas še nismo videli.
Kakor hitro se je začulo od g dr. Sušteršiča besede o socijalnemu zavarovanju, zagrmela je navzoča množica kakor iz enega grla: «Ne maramo, to ni za nas. Gg. poslanci, če boljšega ne znate, nikar ne hodite na Dunaj.» S|loh ni bilo moč govoriti o tem. Zbrano, užaljeno ljudstvo, navzoči narod ni dopustil razprave.
Pri glasovanju se je pokazalo, da je bilo samo petero navzočih za načrt socijalnega zavarovanja, vse drugo proti.
Gg. poslanci in generali klerikalne armade so se udali na milost in nemilost kmečki volji, pometali so puške v koruzo in izjavili, da se pokore splošni volji in nastopijo v zbornici od sedaj nadalje proti predlogi zakona. Bomo videli, kaj prinese bodočnost. Znajo biti mož-beseda?
Nesramnost se iznova pričenja.
Komaj je kmečki stan odklonil to zavarovanje, na katerem klerikalni general dr. Krek ni mogel do besede, usilil se je takoj čez dva dni za govornika zopet v oni veliki dvorani Uniona delavcem in jim tako pihal na d«So, kakor bi ga oni izvolili in poslali v državni zbor, ne pa kmetje
V gostilniški sobi neke pivovarne šleziškega mesteca sta gnezdili lastovki, ne da bi jih motil hrup gostilniškega življenja. Pri zapiranju in odpiranju vrat pa sta švigali tjainsem. Pivovarnar, katerega sta zanimali živalici, jih opazuje ter vidi nekega dne prileteti samca v družbi tuje samice k gnezdu, kar je seveda pravo soprogo razsrdilo in spravilo k boju. Ker je pa ta zanjo nesrečno končal, ji je hotel pivovarnar pomagati iz zadrege, hoteč vjeti tujko ter jo spustiti na prosto. Zmo-toma pa vjame staro samico, katera zopet hitro zleti k gnezdu ter jo tako hrabro brani, da je bila nova dvojica prisiljena začeti novo stavbo blizu starega gnezda. Zapuščena samica pa je gledala žalostno to življenje in zapuščala svoj dom od zdaj naprej le redkokrat za trenotek, kadar nove dvojice ni bilo navzoče. Druge lastovice so se zdajpazdaj pokazale, da bi si žalostno •tanje ogledale. Samozavest, ki je vodila zapuščeno ženo nekaj dni pri samotarenju, pa jo je zapuščala počasi. Nova ženica jo je začela zopet zbadati ter jo tako grdo obdelovala, da je popolnoma premagana morala z bežati čez gnezdo in iz hiše, nakar sta zmagovalca popustila novo stavbo in se vrnila na staro gnezdo. Nova gospodinja pa je znesla hitro potem jajca. Dalje prih.
kamniškega okraja. — Tudi tukaj je priporočal zavarovanje ter dosegel, da se je sprejela resolucija, da se zavarovanje mora vpeljati.
Najjasnejši dokaz, da so klerikalci, saj tako smemo reči, ker je dr. Krek njih glavni voditelj, danes takega mnenja, jutri zopet drugačnega, prav kakor kilavo jesensko vreme.
Tako nedosledno stranko treba enkrat za vselej obsoditi in povedati njih pristašem, da niso resoi ljudje.
Ne samo kranjski klerikalci hočejo še danes slepomišiti s celo zadevo, tudi na Goriškem in Štajerskem uganjajo «predpustno politiko* našemljenih maškar.
V Gorici je kmečka zveza po prizadevanju nekega mladeniča, ki se kliče za Kremžarja, spravila skupaj nekaj ljudi, ki so so izrekli za novi penzijon.
Saj so tudi na Kranjskem kmečke zveze hotele samo slepomišiti. Prav dobro vemo, da bi se še sedaj rade izrekle za ta načrt, ko bi se ne bale ljudstva.
To kaže, da naša «kmečka zveza» še ni vse, da je ime samo slepilo, če ni pri njej r?s vzornih in poštenih ljudi, ki sami kaj razumejo. Vsekakor je potrebno, da se ustanove politične organizacije, pri katerih bi imeli kmetje kaj govoriti, ne pa da bi bili poleg samo kinsovci.
Kako se konča?
Meseca februarja letos je bil državni zbor raz-puščen.
S tem so izgubili moč tudi vsi predlogi, o katerih je imela zbornica sklepati. «Domoljub* je prav z veseljem poročal svojim naročnikom, da je s tem padlo tudi socialno zavarovanje.
Nevarnost še ni odstranjena. Vsak čas se skliče zopet državni zbor in vlada prav gotovo predloži to predlogo zbornici, da jo ali sprejme ali zavrže.
Državnozborski klub, kateremu pripadajo kranjski klerikalci, se še ni odločil, kako bode glasoval. To je zelo sumljivo'znamenje!
Zato mora kmečki stan stati na straži, posebno: ker je »Domoljub* izpremenil taktiko in sedaj več ne zagovarja in priporoča socialnega zavarovanja, kar je bil te davno napovedal dr. Krek. Klerikalci hočejo loviti ribe v kalni luži, to je kmečke volilce na kak način preslepiti in speljati na led. Ali se:jim posreči, v tem Se danes ni moči izreči zadnje besede.
Eno je gotovo, ako se predlog socijalnega zavarovanja sprejme, krivi bodo tega klerikalni poslanci.
Proti njim bo treba obrniti ost nevolje in sicer čez štiri leta z volilnim listkom v roki. Takrat se naj pa pošlje v «penzijo» one poslance, ki v dobi šestih let niso drugega koristnega za ljudstvo napravili, kakor to, da so napolnili svoje mošnjičke.
Kranjski kmet, ti pa zasleduj vse korake svojih zastopnikov, ne pusti jih iz oči, nadziraj in kontroliraj njih delovanje, da bodeš lahko rekel svoje-časno: Sam sem izkusil, sam sem videl na lastne oči, da je klerikalcem samo sleparija.
Gospodarski del.
Strojne zadruge.
II.
Pravila
Strojne zadruge v Zg. Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem
registrovane zadruge z omejeno zavezo. Konec.
Razglasila zadruge.
§ 17.
Razglasila v imenu zadruge izhajajo pod zadružno tvrdko in se podpisujejo po dveh udih načelstva.
§ 18.
Javna razglasila zadruge se vršijo po razgla-silu v uradnici nabitim, oziroma po okrožnici, katero podpišejo člani.
Načelstvu je svobodno, razglašati vrhu tega Še drugim potom in zadružnikom v posebno važnih slučajih, dostaviti posebna pismena obvestila.
Uprava in vodstvo zadruge.
§ 19.
Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnikov. Njeni organi so:
1. načelstvo,
2. nadzorstvo,
3. občni zbor.
Načelstvo.
§ 20.
Načelstvo obstoji iz načelnika in dveh odbornikov.
Načelstvo voli občni zbor za dobo treh let Legitimacija načelstva je zapisnik o dotičnem občnem zboru, prvo načelstvo legitimujejo ta pravila. Udje načelstva se morajo po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register.
§ 21.
Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dolžnostmi, katere določuje zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko.
Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih načelnik predseduje.
Sklepa se z večino glasov, pri enakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje.
Svoje sklepe zglašuje »načelstvo po potrebi z oznanili nabitimi v uradnici.
§ 22.
Načelstvo vodi načelnik in izvršuje njega sklepe. Načelnik podpisuje satn pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza. On se ima prepričati vsaj vsake tri mesece o blagajničnem stanju in mora v slučaju kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno.
Če je načelnik začasno zadržan, opravlja njegove posle tisti ud načelstva, katerega določi načelnik. V slučaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega uda načelstva, morajo se udje načelstva za čas do prihodnjega občnega zbora po sejnem sklepu načelstva dopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva vpiše v zadružni register.
Legitimacija takega začasnega uda načelstva je zadevni volilni zapisnik načelstva.
§ 23.
Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni član načelstva se more odstaviti vsak čas po sklepu občnega zbora, ako je bil ta predlog na dnevnem redu.
§ 24.
Načelstvo imenuje zadružne uradnike in določa njihovo plačo. Legitimacija uradnikov je poseben dekret, katerega izda načelstvo.
Nadzorstvo.
§ 25.
Nadzorstvo obstoji iz treh članov, katere izvoli občni zbor za dobo dveh let; izvoliti se sme vsak zadružnik, če ni član načelstva.
Nadzorstvo izvoli iz svoje sredine predsednika in druge poslovnike in določi svoj poslovni red.
Sklepa se z navadno (absolutno) večino glasov.
Seje sklicuje predsednik ali njegov namestnik.
O seji je napraviti zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči. Delokrog nadzorstva je isti, katerega določata §§ 24 in 25. zak. z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak.
Občni zbor.
§ 26.
Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer na j dal je do 15. marca. Izredni občni zbor se skliče, če se načelstvu ali nadzorstvu potrebno zdi, ali če to od načelstva zahteva deseti del zadružnikov, ki zastopajo vsaj četrti del zadružnih deležev v posebni pismeni vlogi z izrecno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora razglasiti je 14 dni prej v uradnici nabitem naznanilu ter z okrožnico, katero podpišejo člani.
§ 27.
Predmeti sklepanja občnega zbora so:
1. prememba pravil,
2. razdružba in likvidacija zadruge in sklepanje o porabi po likvidaciji preostalega premoženja,
3. potrjenje letnega računa,
4. izvolitev načelstva in nadzorstva,
5. odstavitev načelstva in nadzorstva,
6. navodila glede snovanja posebnih rezerv,
7. sklepanje o pritožbah.
§ 28.
Vsak zadružnik ima pravico glasovati na občnem zboru v vseh v § 27 navedenih točkah in ima za vsak delež po en glas.
Več kakor deset deležev posameznik ne more imeti. Zadružniki, ki se ne vdeležujejo osebno občnega zbora smejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. Vsak zadružnik sme le enega druzega zadružnika zastopati.
Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan vsaj peti del zadružnikov in najmanj tretji del zadružnih deležev.
Ako |bi tega ne bilo, se mora v treh tednih razpisati drugi občni zbor, kateri sme veljavno sklepati ne glede na to, koliko članov in deležev je zastopanih. Sklepa se z nadpolovično večino
I. priloga „Gortnlcu" if. 14 Iz 1.1909.
glasov, pri enakosti glasov odloči mnenje predsednikovo.
Če se gre za razdružbo zadruge, morata biti zastopani vsaj dve tretjini vseh zadružnikov in najmanj »/♦ vseh zadružnih deležev in mora biti od zadružnikov, ki se občnega zbora udeleže, oziroma ki so na občnem zboru zastopani, vsaj */4 navzočih, oziroma zastopanih glasov za to, da se zadruga razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem v to svrho sklicanem občnem zboru ni zastopanih zadosti zadružnikov in glasov, mora načelstvo tekom 14 dni sklicati drugi občni zbor z istim dnevnim redom in potem zadostuje za sklepanje vsako število zadružnikov. Sklepi pa so le tedaj veljavni, ako je bilo zanje oddanih vsaj */« glasov vseh zastopanih deležev. Glasuje se, kakor določi občni zbor. O sklepih vsakega občnega zbora obvešča načelstvo svoje zadružnike z oznanili v časopisih, z okrožnicami ali s posebnimi dopisi.
Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le določi, če se sploh vzamejo v pretres, da se o njih poroča na prihodnjem občnem zboru.
O občnem zboru se sestavi zapisnik, kateri se podpiše po predsedniku občnega zbora in še od dveh zadružnikov, ki sta bila navzoča.
Prehodna določba.
§ 29.
Člani prvega načelstva, koje legitimirajo ta pravila, so:
Načelnik:
Jožef Jenko, posestnik, Zg. Brnik št. 14; Odbornika:
Janez Kaplenek, posestnik, Zg. Brnik št. 37; Fran Ahlin, posestnik, Cerkljah št. 34.
94.538 K K 04 vin. 23.825 K.
V mesecu 74.204 K K 32 vin.
Tedenski sejem v Kranja ase 29. lošea
1909. Prignalo se je — konj, 172 glav domače goveje živine, 14 glav hrvaške goveje živine, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 5 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domačih ovc, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 1325, proso K 775, rž K 10*50, oves K 9 53, ajda K 9'—, repno seme K 80-—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 3*50 za 50 kg, seme dom. detelje 50 vin.
Mestna hranilnica T Radovljici. V mesecu marcu  1909 je  260  strank vložilo 35 vin. 322 strank vzdignilo 147.552 26 strankam se je izplačalo posojil Denarni promet 595.039 K 79 vin.
Meilsa hranilnica v Kamnika, marcu 1909 je 191 strank vložilo 75 vin. 284 strank vzdignilo 92.664 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1100 K. Stanje hranilnih vlog 1,726.127 K 59 v. Stanje hipotečnih posojil 1,265.000 K 90 vin. Denarni promet 276.646 K 81 vin.
Vinsko razstavo is vinski semenj v zvezi z vinsko poskušnjo in premovanjem vin priredi kmetijska podružnica v Novemmestu dne 11., 18. in 19. aprila. Namen tej prireditvi je, pokazati, kako dobra vina se dobe na Dolenjskem in privabiti gostilničarje in vinske trgovce k poskušnji in nakupu dolenjskega vina. V zvezi z razstavo se priredi premovanje vin, da se na ta način poveča zanimanje pri vinogradnikih kakor tudi pri vinskih kupcih. Za najboljša vina je določenih več premij in sicer za rdeča in bela vina posebej. Za vinsko kupčijo in poskušnjo je razstava odprta na belo nedeljo dne 18. aprila in v ponedeljek 19. aprila. Vinske razstave in vinskega semnja se lahko udeleže le dolenjski vinogradniki. Vsak, kdor se zeli udeležiti razstave, se mora priglasiti pri kmetijski podružnici novomeški do 10. aprila t 1. in mora povedati, koliko vrst vina želi razstaviti, in katere vinske gorice in koliko ga ima od ene in druge naprodaj. Vino je razstaviti v vinskih steklenicah (buteljkah) in sicer belo vino v visokih, rdeče vino in črnina v nizkih steklenicah ki naj drže po •/ litra. Potrebne steklenice, preskrbi, če treba, kmetijska podružnica. Vsak vinogradnik mora od vsake vrste vina poslati saj 3 steklenice, od katerih je namenjena ena za razsojevalao komisijo, drage dve pa za poskušnjo. Vinski kupci dobe posebne izkaznice, ki jim dovoljujejo prosto poskušnjo, sicer se imajo pa razstavljena vina pokušati proti plačilu z znamkami. Dohodek za pokušnje se porabi za pokritje režijskih stroškov. — Vabimo vse dolenjske vinogradnike in vinske kupce, da se udeleže v obilnem številu vinske razstave in vinskega semnja v Novem mestu, ki naj pomagata k na-daljnemu razvoju naše vinske kupčije in našega Uetarstva. — Za odbor Kmetijske podružnice v Novem mestu: V. Rohrman.
II. zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. malega srpana 11. wr f Tržldnu
Umetnost in književnost
Utriakl Črtice in potopisi. Spisal Franjo Krašovec. Naslovno stian narisal Hugon Oerbič. Ta v pisateljevi založbi izšla knjiga obsega na 180 straneh poleg nekaj prav čednih feljtonov tudi več jako zanimivo pisanih in prav informativnih potopisov. Pisatelj je z odprtimi očmi potoval po svetu in spoznal mnogo karakterističnih posebnosti različnih dežel in narodov. Knjiga je vredna, da se jo čita in bo posebno ugajala vsem tistim, ki ne morejo sami z doma, pa se zanimajo za druge dežele in narode.
Odborova seja »Slovenske Matice> dne 3. marca 1909. Predsednik naznani, da je iz odbora izstopil g. ravnatelj Fran Wiesthaler; za njegovo dolgoletno in marljivo delovanje se mu izreče iskrena zahvala. Umrla sta ustanovnika Ivan Kuralt in dr. Janko Sernec. ki je bil med prvotnimi utemeljitelji „Matice Slovenske" (1864.). Nadalje se spominja predsednik stoletnice M. Maj ar j a in Ljud. Gaja. Odbor pritrdi predsednikovim nazorom o organizaciji našega znanstvenega dela. Letošnji občni zbor bo v ponedeljek, dne 19. aprila ob 8. uri zvečer. Od zadnje odborove seje (od Božiča) so zborovali reklamni, gospodarski, zemljevidni in knjižni odsek; delalo pa se je tudi v krajepisnem in tehničnem odseku. — Tisti dosedanji člani, ki niso plačali članarine za L 1908., so po § 8. društvenih pravil izbrišejo izmed letnikov. — Knjige za prošlo leto, ki so že vse razpečane, so sicer pozitivne, vendar se je pokrilo le malo deficita iz prejšnih let, zato bo treba v tekočem letu posebno štediti. Pri konkurzu za tisk letošnjih publikacij se bodo uvaževale vse slovenske tiskarne. „Simon Gregorčičev sklad vese-ličnega odseka Unec—Rakek" vzame Matica v oskrbo. „Bleiweisov Zbornik" bo obsegal kakih 18 tiskanih pol; prispevke so že obljubili na pr. g. dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Lončar, dr. Prijatelj, dr. Šlebinger, dr. Lokar, dr. Pustotnik, dr. Ilešič, dr. Tominšek; upamo tudi pridobiti dr. Mraka in dr. Štrekelja in prof. Grafenauerja. Dr. M. Potočnika opis »Koroške" bo ilustriran. Dr. Iv. Prijatelja prevod iz ruščine „Ognjenin" bo kmalu gotov. — Za 1. 1910. se pripravlja večja knjiga o francoski dobi (dr. Vidic: Tajna korespondenca ilirsko-avstrijska, dr. Bog. Vošnjak: Ustava in uprava francoska z razvojnega stališča državopravnih ved, Sandri-Majster: Vojno kretanje na Kranjskem (po vojnem arhivu). Ilešič-Prohaska: Ilirija in jugoslov. literature. Vrhovec-Vrhovnik: Vrhovčevi v francoski dobi, dr. Gruden: Narodopisno blago o francoskih časih itd. — Gajevo-Vrazovo „llirsko dobo" opiše dr. Branko Drechsler v Zagreba. — Opis »Štajerske" izdela do 1.1912. g. dr. Fr. Hauptmann ml. v Gradcu, Prekmursko doda g. A. Trstenjak. — Dru-štveui predsednik je slov. zgodovinarjem razposlal poziv za spisovanje „Zgodovine slovenskega naroda"; odziv je povoljen; gg. pisatelji se v kratkem sestanejo na posvetovanje. Organiziralo se je prevajanje iz slovanskih literatur kakor glede na izbor tako glede na preva-jatelje; v poštev pridejo le prevodi po izvirnikih. — Ukrene se o predlogu g. učitelja Svanjaka na Koroškem, naj bi se sistematičuo nabirala narodna rastlinska imena, in o nekaterih rokopisih. »Matica* izda „Zbrane spise" dr. Jan. Mencingerja ter uredi svojo knjižnico. V zadnjem času ji je došlo več krajepisnega gradiva. Zemljevid je do nekaterih dvomljivosti v pisavi imen izdelan; gre sedaj za to, kdaj ga bo vojaški geogr. zavod mogel tiskati. Zemljevidu se doda popoino kazalo imen. Za tehnični slovar se že prepisuje določeno gradivo. Tajnikovo poročilo o tekočih poslih vzame se na znanje; za 1909 je plačalo le še malo članov.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden.
4. aprila: 1521. Luter se napoti na državni zbor v worms. — 1794. V Parizu obglavijo Dantona. — 1806. * Pesnik Juri Grabnar v St. Jerneju.
5. aprila: 1723. t Sta vitel j Janez Fischer v Erlachu. — 1795. Mir v Bazlu. — 1844. * Pisatelj Jožef Ogrinc v Podgorju pri Kamniku.
6. aprila: 468. pred Kristom. * Modrijan Sokrat v Atenah. — 1490. t Kralj Matjaž (Matija Korvin) na Dunaju.. — 1620. f Slikar Rafael Santi. — 1528. f Slikar Albrecht Dttrer. — 1722. * Charles Tourier. — 1826. * Pisatelj Jožef Le-vičnik v Železnikih.
7. aprila: 1348. Češki kralj Karol IV. ustanovi v Pragi vseučilišče. — 1359. Vojvoda Rudolf IV. Ustanovitelj položi temeljni kamen za stolpe pri Štefanovi cerkvi na Dunaju (prvi temelj za to cerkveno stavbo je položil še Henrik Jazomirgott 1. 1144). — 1826. * Pisatelj dr. Leon Vončina v Novem pri Reki. — 1847. * Danski pisatelj I. P. Jacobsen. — 1871. * Viljem Tegetthof, slavni zmagalec v pomorski bitki pri Lisi. — 1874. * Slikar VV. pl. Kaulbach. — 1879. f Slovenski zgodovinar Janez Parapat v Zagrebu. — 1897. f Slikar Anton Cej v Kandiji pri Novem mestu.
8. aprila: 1655. * Mejni grof Ludovik Ba-denski, imenovan »Turški Ludovik", zmagalec v Bitkah pri Derventu 1688, pri Nišu 1689, pri Vidmu 1689 in pri Slankamcnu 1091. — 1904.
t Zgodovinar Konrad Črnologar v Šmarju pod Ljubljano. - 1905. f Djakovski ikof Jožef Juri Strossmayer, največji jugoslovanski mecen.
9. aprila. 1241. Mongolska bitka pri Liegnitzu.
— 1388. Bitka pri Nafelsu v volni med Habs-burgovci in Trčarji; poraz Avstrijcev. — 1626. • Angleški filozof Bacon Verulamski. — 1645. Švedi pred Dunajem. — 1854. * Pisateljica Pavlina Pajkova v Paviji. — 1883. f Pisatelj Štefan Kocijančič v Gorici.
10. aprila: 1583. * Hugo Grotins. — 1585. f Papež Gregor III., ki je popravil julijanski koledar. — 1741. Friderik II., zmaga pri Mollwitzu.
— 1825. t F. Lassalle, ustanovitelj nemške socialne demokracije. — 1864. Nadvojvoda Maksimilijan sprejme v Miramaru mehikansko cesarsko krono.
Godovi prihodnjega tedna:
4. Dušica, Rozamila; 5 Vincenc F., hvali-sava, Vrbata; 6. Celestina, Neradi n; 7. Herman, Radivoj, Stanislava; 8. Viljenica; 9. Milija, Demeter ; 10. Krasoje.
Poučni listek.
Najvišji prel&zi ? Alpah.
Cesta čez Stilfserjoch Prelaz Velikega sv. Bernarda Cesta čez Farko Gemmi-prelaz Albula cesta Julijska cesta Grimsel - prelaz Splugen cesta Št. Gotardska cesta Mont Ceniš cesta Bernardinska cesta Simplom cesta Mont Gen čvre prelaz Radstadski prelaz čez Ture Reschen - Scheideck Breuer prelaz
2830 m 2470 „ 2536 „ 2529 „ 2315 „ 2287 ,. 2165 „ 2117 „ 2114 „ 2071 „ 2063 „ 2010 „ 1850 „ 1740 „ 1500 „ 1370 „
Dvanajst največjih atest na sveta.
London	7	milijonov
Veliki New-York	41	
Berolin	2	•
Pariz	2*8	
Chicago	2	H
Dunaj	2	II
Tokio	18	,,
Petrograd	1-5	t*
Philadelphia	1-4	M
Kalkutta	1*2	,1
Moskva	1*2	,,
Carigrad	11	If
Vojna s Srbijo?
Došle so doslej sledeče vesti:
Prestolonaslednik Jurij je poslal Nevako-viču sledeče pismo:
«Vsled raznih o smrti mojega kom omika Kola kovic a razširjenih vesti, proti katerim se ni nastopilo na noben način. 88 odrekam vseh pe-sebsih pravic, ki ml Jih osje ustava. Sočasno izjavljam, da se bom tudi nadalje trudil, služiti domovini kot navaden vojak in meščan.*
Druga brzojavka se glasi:
Vest, da se je princ Jurij odrekel ■Mlesstva na prestola, se potrjuje. V petek popoldne je ministrski svet nadalje sklepal o tam koraku prestolonaslednika. Kraljeviče v odstop ni posledica njegove lastne volje, temveč se je zgodil pod pri* tiskom Anglije in Rusije. Iz Carjevega Imetka bo dobival 60.000 rabljev letne apanaze, vrhutega se poplačajo njegovi znatni dolgovi.
Vsled vesti o umoru Kolakoviea je kralj Peter poklical Jurja k sebi in, zahteval, da se odpove nasledništvu na prestolu na korist svojemu brsta Aleksandru. Jurij se je branil, končno je pa spoznal, da se mora vdati.
Razburjenje v Belem gradu je velikansko. Vsi treznejši elementi sodijo, da se napravi zdaj kmalo ■ifr s Avstrije.
Ruski ministrski svet je pod carjevim predsedstvom sklenil, da se Rusija nikakor ne vmešava, če izbruhne vojaa med Srbijo in Avstrijo. Sodi se, da je ta odločni sklep močno vplival na preobrat v Belem gradu.
. «Corriere d' Italija* javlja, da se. je med Avstrijo m Rusijo obnovU mfirzsteški dogovor.in da je vsled tega Rusija pozvala Srbijo, naj takoj izvrši rssoroženje.
O seji skupštine, na kateri se je sankcionirala odpoved Jurja, se poroča:
Zanimanje za sejo je bilo velikansko; ker se se po mestu »znašale vsakovrstne govorice, so se pričakovali senzacionalni dogodki, o katerih se je ugibalo na vse strani. Galerije se bile kmalu natlačene. V časnikarski loži se je živahno debatiralo o predatoječih dogodkih. Ko se je pričela seja, so se najprej čitale vloge, cesar ni takorekoč nihče po-ilnsal. Nsto je predsednik Jovsnovlč naznanil,
da ga je ministrski predsednik Novakovic obvestil • odpoved! prectolea«sIednlka in naprosil, da postavi to zadevo na dnevni red. V tem so prišli v dvorano vsi ministri. Ministrski predsednik Novakovi C prečita pismo, s katerim se prestolonaslednik odpoveduje pravicam do prestola, nadalje zapisnik o včerajšnjem ministrskem sveto in kraljevo lastnoročno pumo predsedniku ministrov, s katerim kralj konstatira odpoved in izraza željo, da bi princa Aleksandra proglasil za prestolonaslednika.
Med čitanjera teh listin, ki so jih poslanci poslušali svečano mirno in tiho, zadone iz bližnje cerkve zvonovi. To je na vse navzoče napravilo globok vtis. Predsednik Jovanovič pravi, da mora narodna skupftina napram tej odpovedi zavzeti svoje stališče, in predlaga, naj vzame skupščina listine, ki jih je prebral ministrski predsednik, na snauje. Z vseh strani odobravajo ta predlog.
Predsednik Jovanovič konstatira, da je njegov predlog sprejet. Poslanec Markovič zakliče: To je protiustavno 1 Skupščina ne sme tega vprašanja na tak način rešiti 1
Predsednik izjavlja, da poslanec Markovič nima besede. Stvar je rešena.
Poslanec Markovič pravi, da ne bo govoril, ker mu predsednik ne dovoli besede. Postopanje skupščine je protiustavno. Zadovoljuje se s tem, da konstatira.
Zbornica preide na dnevni red. Občinstvo zapušča galerijo in — gleda debelo, ker so izostale pričakovane senzacije.
•Samouprava* objavlja sledeči razglas kralja Petra:
•Srbskemu narodni Moj sin, princ Gjorgje, dosedaj prestolonaslednik, je imel povoda, izraziti svojo nepreklicno voljo, da se odpove svojim pravicam in prednostim kot prestolonaslednik, ki so mu šle po ustavi kot mojemu prvemu sinu. Vsled tega sem se posvetoval v navzočnosti predsedništva skupščine in predsednikov državnega in kasači j skega dvora, z ministrskim avetom in sklenil, da sprejmem odpoved prestolonaslednika in da podelim njegove pravice in predpravice s pravicami prvorojenstva v soglasju i ustavo svojemu drugorojenemu sinu, kraljeviču Aleksandru, ki ga s tem proglašam za dediča svojega prestola. Ko to naznanjam srbskemu narodu, prosim blagoslov božji svoji kraljevski ro-dovini in vsem dragim podanikom. Peter.* — Proglas so podpisali vsi ministri.
*
■Jugoslovanska korespondenca* poroča iz Belgrada, da ■e vria med srbsko vlado in kraljem Petrom pogajanja, da ki se kralj Peter odpovedal prestolu vsled nevspeha v zunanji politiki. To je tembolj verjetno, ker so vsi poslanci skupštine dobili poziv, da naj ostanejo v Belemgradu, ker stoji domovina pred važnimi dogodki.
•
Sploh prihajajo iz Srbije različne kolikortoliko čudne vesti. Belgrajski listi ostro napadaj« dinastijo. Neki list prinaša z debelimi črkami članek z napisom: «Volili bodemo kralja* ter pravi: Kdor je nesposoben, naj gre. Listi, ki so se pred dnevi pisali za prestolonaslednika, ga sedaj napadajo. <Stampa> pravi, da je v rokah oderuhov. Sumljivo je, ker listi nič ne omenjajo naslednika v prestolonaaledstvu, princa Aleksandra. Vse je namreč za to, da postane prestolonaslednik sin kraljevega brata princa Arzena, princ Pavel, ki je po Belemgradu sploino znan in «sposoben>. Ne bi bilo nič čudnega, če pride vest, da se je Aleksander na korist princu Pavlu odpovedal prestolu.
Vojaštvo v Belemgradu je baje silno razburjeno, ker se je kraljevič Jurij definitivno odpovedal pravicam prestola. Tudi iS notranjosti prihajajo vznemirjajoče vesti. Bati se je, da izbruhne revolucija. Govori se, da je dinastija Karagjorgje-vicev v nevarnosti. Nekaj poslancev namerava predlagati v narodni skupštini, da bi se Srbija proglasila za volilno kralj tat vo.
V Zemunu je razširjena govorica, da dobiva princ Aleksander mnogo pretilo i h pisem, gotovo iz bojne stranke. Obljubljajo mu smrt, če sprejme prestolonasledstvo in ne stori vsega, da bi preprečil padec svojega brata.
V nasprotju s temi vestmi se poroča iz Belgrada, da je končna rešitev prestolonaslednikovega odstopa v vseh političnih krogih vzbudila veliko zadovoljstvo, tembolj, ker se je bilo se vedno bati, da bo kraljevič Jurij pod vplivom vojaških krogov preklical svojo aplikacijo. Nedeljski listi poročajo, da je kraljevič Jurij nasproti vsem osebam — tudi nasproti Pašiču — kategorično izjavil, da ostane pri svojem sklepu, ki gaje prej dobro premislil. Njegova neovrgljiva namera je, da v najkrajšem času zapusti Srbijo, ker ve, da je to za blagor domovine, ki jo zelo ljubi, nujno potrebno.
Gibanje proti ISjuragJorgJsvičsin narašča, čeprav si uezadovoljneži ne upajo na dan. Veliko častnikov in precejien del inteligence zavrača vso odgovornost za neizmerno ponižanje Srbije v balkanskem konfliktu na kralja Petra in na člane «Slovanskega juga*. Obstoja celo stranka, — ki propagira po različnih več ali manj vplivnih osebah misel, da bi Avstrija Srbijo v slučaju revolucije okupirala, Karagjorgjevice in zarotnike pregnala in poskrbela za novo, pošteno dinastijo.
:;     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo cikorijo!
V Kranja, dne 3. aprila 1909.
Češki deželni zbor se skliče v prvi polovici tega meseca na kratko zasedanje.
Baron Aeureathsl bo baje imenovan za grofa.
Dnevi barona Ashroathsls so baje šteti. Govori se, da odstopijo vsi trije skupni ministri, Aehrenih al, Burian in Schönaich, ko se izjstni položaj. Kot naslednika barona Aehenthala
imenujejo bivšega ogrskega ministrskega predsednika Kolomona Szella, sedanjega guvernerja ogrske hipotekarne banke. Poleg Szella pa pridejo kot kandidatje za to mesto v poštev sedanji ogrski ministrski predsednik dr. VV e k e r 1 e, ogrski minister notranjih del grof Andrassv in grof Zichy, zaupnik prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. Dasi vlada glede na osebo še negotovost, je gotovo, da bo Aehrenthalov naslednik -Madžar.
Zastopniki ogrskega ministrstva so odpotovali na Dunaj, da se udeleže skupne ministrske seje, na kateri se bo razpravljalo o carinskih pogodbah, predvsem o trgovinski pogodbi s Srbijo.
Tolstoj je v Jasni Poljani nevarno obolel, tako da se zdravniki boje katastrofe.
Baski prometni minister knez Hilkov je umrl.
Japonska vlada je baje nameravala zasesti vzhodno Sibirijo, če bi bila v Evropi izbruhnila vojna in če bi se bila Rusija vmešala. Aehrenthala dolže, da je Japonce naščuval proti Rusiji.
Razmere v Perziji so od dne do dne bolj zamotane. Mnogo begunov se je skrilo pred ša-hovimi četami v mohamedanskem svetišču Šah Abdul Azim; šahovi ljudje so jih pa tudi tam pomorili. .Vsled tega je nastal velik strah med onimi, ki so pobegnili v turško poslaništvo. Turški poslanik je brzojavil v Carigrad, naj se pripravijo turške čete, da odkorakajo v Teheran, če bi poslaništvo potrebovalo varstva.
Dopisi.
Is Javori) prt Poljanah. (Volitev župana.) V zadnjem poročilu smo poročali »Gorenjcu* o volitvi občinskega odbora v naši občini, s katero izvolitvijo je malone pretežna večina naših občanov zadovoljna. One 30. marca se je vršila volitev župana in starešinstva, in sicer po načinu kakor pri prvi volitvi, da se večina ni zmenila za župnikovo stranko in izvolila županom Fr. Demšarja, posestnika na Volči. Mi sicer ne vemo, kateri stranki pripada novi, vsega spoštovanja vreden mladi mož, sedanji župan. Lahko pa rečemo, da se mož ne bo pustil komandirati iz župnišča, kakor je bila navada pod dosedanjim županom Pin-tarjem, ki je dobil le po pomoti 1 glas. Gotovo je, da županu, kakor je vsepovsodi skoraj dandanes, ravno ne cveto rožice, kajti potreb je veliko, a občinski dohodki so le majhni. To ga tudi ne sme strašiti, vsak pameten človek ve, da se ne da delati čudežev in je mogoče izvršiti le toliko, v kolikor pripuste denarna sredstva. Tedaj, kakor se je pokazalo, je bila skrb v zadnjem »Domoljubu« odveč, ko se poprašuje, kdo bo župan. Že iz tega bi se bilo lahko vedelo, da to breme ne zadene več starega župana, ker je ta le po sreči cizšel iz klobuka*, kljub temu, da se je prej, če ne očito, pa bolj prikrito delalo, da bi ostalo vse pri starem in so lepo vladalo iz župnišča. Pa potolažiti se 1 Ljudski glas, božji glas. Nekako tega pregovora se spomnimo pri tej priliki. «Naše dobro ljudstvo* je začelo samo misliti in to nekaj velja. Res je, da ni doseglo tega, kar so že dosegli drugod, a zdramilo se je in jelo ločiti pravo od nepravega in to je nekaj, četudi morda še pridejo žalostni časi, da se bo izrabljalo to ljudstvo, ko doslej; gotovo je pa, da s kože se ne bo pustilo več dati in bo vedno glasneje zahtevalo: Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega in — duhovniku, kar mu gre, pa nič več, vse drugo pa sebi. Tudi drugi ljudje morajo živeti, ne le nekaterniki.
Il Gorenje vsil nad Škofje Loko. V Poljanah, oziroma v Dobju se je vpeljala mlekarna že pred osmimi leti. Vsako leto bi se imel vršiti občni zbor ali pa vsaj voliti odbor; ali vsega tega še nikdar ni bilo. Odbora bržkone nič ni, ker nobeden o njem nič ne ve. En odbornik je že pred osmimi leti umrl, in vendar je še sedaj vpisan za odbornika pri deželnem sodišču v Ljubljani; no, pa taki odborniki klerikalcem najbolj ugajajo, ker so z vsakim računom zadovoljni. Letnega računa v tem času še ni bilo nobenega. Lep dobiček bota imela AL Grošelj in AnL Jesenko, ker njima donasa mlekarna nad dvatisoč kron čistega dobička na leto. Slavna klerikalna gospodarska organizacija, pod katerem nadzorstvom se mlekarna nahaja, bo pa že morda poskrbela, da bo moralo «tisto dobro zavedno ljudstvo* pokriti izgubo, katera bo znašala kakih 12.000 kron. Kmalu se bo lahko še kaj več poročalo, ker že prav opasno vre in poka.
Novičar.
Svojim naročnikom In prijateljem listsl Z
današnjo številko smo pričeli drugo četrtletje 1909. Prosimo naročnike, ki so za naprej na dolgu, naj poravnajo čim prej. Ob tej priliki vabimo zopet na naročbo. .Gorenjec" vrši po svojih najbeljših močeh začrtano mu nalogo, zato pa mora imeti tudi podporo v obilnem številu naročnikov. Naročajte in širite ga torej I .
Revček Andrejček. Dramatični odsek »Narodne čitalnice* priredi danes točno ob pol 9. uri zvečer ljudsko predstavo s petjem in godbo «Rev |
ček Andrejček*. Sodeluje orkester «Sloga*. Igra je dobro naštudirana ter se je preskrbe! ves izvirni glasbeni material. Predstava se vrši na korist blagajne dramatičnega odseka. Jutri zvečer ob pol 7. uri se igra ponavlja kot ljudska predstava. Z ozirom na tesne prostore in ker sodeluje orkester »Sloga*, se je moralo število vrst za dve zmanjšati. Upamo, da bo našim vrlim diletantom dano, videti zvečer razprodano čitalniško dvorano.
Ns o. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se vrši dijaška prireditev v korist »Dijaški kuhinji* in »Podporni zalogi* kakor je sedaj določeno v četrtek, dne 22'. aprila 1909 ob 8. uri zvečer v gimnazijski telovadnici (vhod z dvorišča). Spored: 1. »Oblakom*, mešan zbor, zložil A. Ne-dtčJ. 2.1. S. Bach: »Air* za violiono solo s sprem-Ijevanjem kvarteta. 3. »Naše gore*, mešan zbor, zložil A. Foerster. 4. Predgovor k igri. 5. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Va-ziljevič Gogolj, poslovenil Ivan Vesei. Izdalo »Dramatično društvo v Ljubljani* 1884. Med posameznimi dejanji igra iz posebne prijaznosti p. n. orkester »Sloga*. Vstopnina: Sedeži I, II. in III. vrste po 1 K, ostali sedeži po 50 vinarjev, stojišča po 30 vinarjev. Vstopnice se bodo dobivale dne 22. aprila dopoldne od 10. do 12. ure pri gosp. Vertovšku v gimnaziji in pri blagajni zvečer. — Garderoba bo v sobi na desno od velikega vhoda. Z ozirom na blagi namen (nabava obleke in obu-tala ubožnim dijakom, prispevanje za učila in stanarino) se nobenemu velikodušnemu preplačilu ne bo stavila meja. Vsak posetnik prireditve in prijatelj mladine dobrodošel!
Društvo slov. trg. sotrndnikov v Kranju naznanja, da ima svoj izvanredni občni zbor v torek to je 6. t. m. v društveni sobi h. št 52, na katerega se vsi p. n. člani najuljudneje vabijo.
Bsdl ošpic so zaprli od 1. do vštevši 6. L m. tukajšnjo deško in dekliško ljudsko šolo.
Načrt ss kanalizacijo mesta Kranja je te dni izročila tvrdka E. Gaertner z Dunaja tukajšnji občini. Želeti bi bilo, da se gradnja poveri kaki slovenski tvrdki.
Rsspissne slnžbe. Razpisano je mesto poštarja III. razreda v Kranjski gori z letnim doneskom za slugo 1364 kron. Prošnje je vložiti tekom 14 dni. — Pisarniški ciicijant, oziroma pomožni uradnik se sprejme pri sodniji v Kamniku. Prošnje je vložiti do jutri.
Cestni odbor skladovnega okrsjs Kranj je
imel dne 22. t. m. pod predsedstvom načelnika g. Franceta Strupija v Kranju sejo. Načelnik kon-štatuje sklepčnost in preide k dnevnem redu. 1. Zapisnik zadnje seje se overi na predlog g. Janeza Rakovca. 2. Načelnik predloži račune o dohodkih in stroških za deželne in okrajne ceste v poslovnem letu 1908 in naznani, da so bili računi javno v pregled razpoloženi pri mestnem županstvu v Kranju v času od 1., do vštetega 14. marca 1.1. (v smislu § 36. zakona z dne 28. julija 1889 1. dež. zak. št. 17,) kar se je javno razglasilo v vseh občinah skla-dovnega okraja z razglasom z dne 26. februarja 1909 št. 9. Zoper račune niso došli cestnemu odboru nikaki ugovori ali pritožbe. Račun za deželne ceste izkazuje 3437 26 K stroškov, kateri se pokrijejo s prispevkom deželnega zaklada 259163 K in s prispevkom okrajnega cestnega odbora 845 63 K. Račun za okrajne ceste izkazuje 26.129 89 K dohodkov in 22 699 30 K stroškov, torej 3.430.59 K prebitka. Ker pa je poravnal cestni odbor potom predplačila prispevek deželnega zaklada za deželne ceste 2.591 63, znaša resnični blagajniški preostanek koncem 1. 1908 samo 838 96 K. Poročilo načelnika vzamejo odborniki soglasno na znanje. Na predlog g. Janeza Rakovca se izvolita za pregledovalca računov gospoda Janez Zabret in Andrej Dolinar. —• 3. Glede dopisa deželnega odbora v Ljubljani, da se naj pomnoži na predlog županstva v Smledniku število zastopnikov kmečkih občin od 3 na 5, se vname daljša debata, v katero posežejo gospodje Ciril Pire, Janez Rakovec in Janez Zabret. Končno se sprejme predlog g. Janeza Zabreta: »Okrajni cestni odbor sklene, da počaka s pomnožitvijo zastopnikov kmečkih občin toliko časa, da se definitivno uredi izprememba cestnega zakona, katera se je predlagala pri zadnjem deželnozborskem zasedanju.* — 4. Podjetnik Janez Bohinc prosi, da naj se mu podaljša rok za zgradbo savskega mostu v Smledniku od 31. marca do 30. aprila 1909 z ozirom na skrajno neugodne vremenske razmere letošnje zime, katere so mu onemogočile izvršiti delo v pogojenem času. Prošnji se soglasno ugodi. — 5. Načelnik poroča, da je potrebno most na cesti Kranj—Smlednik temeljito popraviti, kar bo stalo 1200—1400 K. Na predlog odbornika g. Matevža Barleta se soglasno sklene, da napravi na* čelnik stroškovnik za omenjene poprave in razpiše zmanjševalno javno dražbo. — 6. Načelnik naznani, da bo treba plačati prvi obrok za smleški most; ker pa bo most do konca aprila t. 1. gotov, bo treba plačati tudi drugi in tretji obrok. — Ker ni mogoče pokriti s tekočimi dohodki za ta dela pro-rsčunjenih stroškov v znesku 7330 K, bo potrebno najeti posojilo, ki naj bi se amortiziralo v 3 letih s cestno naklado, katera naj se 1. 1909 poviša za 2%. Odbornik g. Ciril Pire pripomni, da naj se v slučaju, ako bi se posojilo vzelo pri kranjski mestni hranilnici, taisto naprosi, da izposluje posojilo proti 41/9'/e obrestovanju.  Sprejeto. — 7. Sprejme se predlog g. Janeza Rakovca, da naj cestni odbor
skrbi, da se odpravi nevarni ovinek na deželni cesti Gaštej—Spodnje Bitnje pri hiši vulgo Siraen v Stra-žišču, kakor tudi dodatni predlog g. Cirila Pirca, da načelnik z dvema odbornikoma pregleda cesto na omenjenem kraju, se dogovori s strankami zaradi odstopa sveta v svrho razširjenja ceste in pri prihodnji seji stavi konkretni predlog. — 8. Na predlog g. Janeza Rakovca se dovoli tajniku cestnega odbora za opravljanje pomnoženih poslov v letn 1908 nsgrada 100 K. — 9. Na vprašanje g. Cirila Pirca glede preložitve klanca v Rakovici pri Kranju odgovori načelnik, da vkljub pogonu te ni dobil od železniške uprave rešitve zaradi odstopa potrebnega sveta, da pa se bo potrudil, da se zadeva skoro uredi.
Poior, vlagatelji hranilnih vlog! V zadnjem času se je opazilo, da se vlagatelji pri hranilnicah brez vzroka vznemirjajo in da dvigajo svoje vloge. To vznemirjenje je nastalo vsled neresničnih in obrekovalnih govoric, da bode avstrijska vlada v slučaju kake vojske kratkomalo zasegla vloge pri hranilnicah in denar porabila za vojne stroške. — Glede tega je Njega ekselenca finančni minister v seji državnega zbora dne 19. marca 1909 1. v imenu vlade izjavil sledeče: »Take govorice so ne-zaslišne in sramotilne, da more naše prebivalstvo o vladi svoje domovine misliti tako izredno žalo-stiloo in poniževalno. Znano je vendar, da se v slučaju vojske, ako se tudi zasede sovražno deželo zasebno 1 astnino varuje kot sveto. Kako se more pa potem le trenotek misliti, da se bode zasebno lastnino svojim lastnim državljanom kratkomalo vzelo proti vsaki pravici in proti vsaki postavi.* «Nikdar in nikoli se kaj takega ne more zgoditi, da bi avstrijska vlada segla po tujem blagu, katero nam je sveto. Vloge v hranilnicah so popolnoma varne in ostanejo varne in nedotaknjene brez ozira na to, ali ostane mir ali pa izbruhne vojska. Vložniki nimajo niti najmanjšega povoda svoje vloge jemati iz hranilnic.* To se vsem prebivalstvu razglaša s pozivom, naj se pomiri in pusti svoje vloge kot najvarnejše pri hranilnicah. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 23. marca 1909. C. kr. deželno vlad ni svetnik: Pire
Umrl je g. Josip Svetlič, učitelj v Škofji Loki, v petek 2. t. m. ob 744 uri zjutraj. Bil je šele 32 let star. Bolehal je dalj časa na jetiki. Potreb bode v soboto 3. t. m. ob 5. uri popoldne. N. v m. p.!
Umrla sta v Kranju g. Rudolf Drinouc, policijski nadzornik v pokoju, in v Novakih gospa Marija Dolžan, rojena Logar. N. v m. p.!
Ni Jesenicah je bil 19. t. m. pogreb nemško-nacionalnega učitelja savske nemške šole P o spise hi 1 a. Prišla je vsa savska nemšiutarija, ki je pred krsto izzivala z dvema vencema z vsenemškimi trakovi. Pogreba se je udeležilo tudi društvo z nemško komando. Pri tem društvu so ljudje, ki jim ni dosti, da so jih tri leta mrcvarili in hočejo zdaj nabirati novce, da jih bo enkrat vlada konfhcirala. Heil!
•Aljažev dom* v Vratih — razdejan. Dne
30. m. m. je velikanski snežni plaz z Rogice odnesel »Aljažev dom*. Dr. Slajmerjeva vila, ki stoji kakih 300 korakov nižje je ostala nepoškodovana. Aljažev dom je bil ena največjih zgradb, kar j h je izvršilo S. P. D. Provzročena škoda se ceni nad 20.000 K. Ker letos ne bo mogoče nanovo zgraditi Aljaževega doma, deloma radi časa, deloma pa tudi radi pomanjkanja gmotnih sredstev, bo turi-stika s tem močno prizadeta. Razdejani «Aljažev dom* je za slovensko planinsko društvo prava katastrofa, ki lahko provzroči njega propad, ako se ne uvede pomožna akcija za nabiranje prostovoljnih darov za zopetno zgraditev »Aljaževega doma*. Župnik Aljaž z Dovjega je poslal slovenskem planinskem društvu to le pismo o strašni nesreči, ki je zadela to društvo. V pismu se bere med drugim : Sinoči je prišel iz Vrat Franc Jakelj, posestnik v Dovjem, ki je šel pogledati svoje oglje zgor Tur-kove bajte in ž njim Kosmato v S i men. Šla sta pogledati tudi Aljažev dom, če bi bilo kaj streho popraviti, pa že od daleč sta videla, da stoji prvo nadstropje Aljaževega doma skoraj celo s treho vred pri kegljišču, 30 metrov proč od prejšnje hiše pri ograji proti Bistrici; — pritličje Aljaževega doma, deloma razdejano, stoji še na starem mestu in polovica dimnika gleda ven. O drvarnici ni nobenega sledu, isto tako ne o stari Aljaževi koči. Vidi se, da se je vrh Rogice (Dovka) utrgal velik plaz in sredi gore, kjer je rob (nos), se je razdelil v dva dela: veliki del se je obnil bolj proti Dovju, 400 metrov daleč od Aljaževega doma in leži čez pot na tisti ledinici (trati), kjer je bilo kopišče in je prinesel seboj grmovje in drevje (10 eol debelo) ter šel v Bistrico, manjši del pa se je obrnil proti Aljaževemu domu in ostal zunaj ograje 50 metrov daleč in puh (zračni pritisk) je poslopje odnesel. Tako sodi tukajšnji posestnik Klančnik, ki se pa gotovo moti. Klančnik je videl dve velike korenini pri Aljaževem domu, tedaj se kaže, da je plaz šel čez poslopje in korenine prinesel, potem pa je zopet nov sneg padel, da Klančnik ni videl plazu. Tudi is drugih hribov so šli strašni plavovi in končali gozde, v Radolni do biš, iz Štenarja, Cmira, veliko plazov je šlo do Bistrice. Pot v Vrata se skoraj ne pozna, vse leži križem, Tudi po Perič-niku je prišel velik plaz in nasproti s črne gore. Pri mostu sta se objela in združila visoko nad mostom. —• Stari možje, ki pomnijo daleč nazaj,
pravijo, da tukaj še ni nikdar šel plaz. Jožef Jakelj mi je zatrjeval še pred 10 dnevi, da stavi vse svoje premoženje in celo življenje, da na Aljažev dom ne bo nikdar prišel plar, ko sera ga vpraševal, če je nevarno. Rekel je, da so v sredi grabni in robovi, ki plaz obrnejo proti Dovju. Pa morebiti so sedaj bili ti grabni že od snega zasuti, da je nov plaz (z dežjem namočan) kar čez šel.
Železniška letreca na Javeraiku, Od poučene strani se nam poroča: Dne 27. marca se je vsied neprestanega dežja pri km 400 blizu Javor-nika zemlja v daljavi desetih metrov znatno posedla. Ko je prišel vlak št. 1721 zjutraj ob 5. uri 15 minut s Jesenic, je na tem mestu skočil s tira in tako nadaljeval svojo pot kakih 30 metrov daleč, dokler se ni slednjič stroj prevrnil. Službeni in poštni voz sta se skoro popolnoma razbila, tako da nista za nobeno rabo več. Veliko srečo sta imela strojevodja Fr. Bodner in kurjač Anton Kramar, da sta prišla nepoškodovana izpred preobrnjenega stroja. Isto tako je srečno prišel iz službenega voza vlakovodja Noč. Tudi drugim železničarjem, kakor tudi potnikom se ni nič zalega zgodilo. Pri preiskovanju vzroka tej nezgodi, so končno zasledili tri močne studenčne sile v zemlji. Te so vzrok nezgodi. Stari delavci, ki že dolgo poznajo to progo, niso doslej še nikdar zapazili takih sil; ni torej dvomiti, da se je vsled dolgega dežja nabralo v zemlji toliko vode. Ta prej ni mogla odteči, a je udarila ven, ko je vlak peljal čez dotični del proge. Žlezniški mojster Gregor Prosen in inžener N. Dolyak c. kr. železniškega odseka v Ljubljani sta s kakimi sto delavci tir z velikim naporom popravila tako, da se je vlak št. 1719 ob 11. zvečer mogel pripeljati. G. postajenačelnik Hlebec pa je skrbel, da je ohranil red na kolodvoru. Seveda je bilo koj od želez, ravnateljstva in od želez, ministrstva polno gospodov poslanih n« lice mesta. Menda bi bili radi tudi to nezgodo obesili na vrat vlakovodji ali želez, mojstru ali kakemu uradniku. Za to so gospodje vedno vneti, a da bi želez, mojstrom in vlakovodjem izboljšali plače, to jim ne pride na nrsel.
Ošpice V Kr&ajn. V Kranju so se zadnjo čase splešno razširile ošpice. Vsled tega ne smejo otroci in dijaki iz prizadetih hiš obiskovati šol, dokler bolezen ne preneha.
topnija Križi pri Tržiču je podi 1 jena gospodu duhovnemu svetniku Janezu Zabukovcu, župniku na Jesenicah.
Pogorela je v pondeljek, 29. m. m. zjutraj ob 3. uri hiša kajžarja Antona Pibra v Mlinem 18, po domače Trojčičev. Sosedje so prhi teli hitro na pomoč, da se niso užgale sosedne hiše, ki so postavljene zelo skupno ob jezernici, ki prihaja iz blejskega jezera.. Ogenj je nastal najbrž po neprevidnosti.
Novi ženska Ciril Metodova podružnica v Sliki je imela preteklo nedeljo prvi občni zbor. Dasi ima nova podružnica prav lepo število članov ter je sploh zanimanje za našo šolsko družbo živahno, vendar udeležba ni bila mnogobrojna. 01-bor se je izvolil sledeči: predsednica ga. Berta Kralj, pref. soproga; tajnica ga. Mar. Seidl, trg. soproga; blagajničarka ga. Mar. Femc, šivilja; namestnice ga. Mar. Rojina, gdč. Fraojica Tome in gdč. Mar. Mtereggev. Pregledovalki računov sta ga. Albina Zakotnik, županja Zg Šiška; namestnici gospa Mar. Pušna in KaL Volkar.
Okrajno glavarstvo v Kranju nam poroča: Cenjenemu uredništvu »Gorenjca" v Kranju. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z razpisom z dne 31. prosinca 1909 1., št. 34 608 ex 1908, naznanilo, da se po različnih trgovinah prodajajo električni aparati pod imenom „Energosapparate" tvrdke Energos Co. v Draždanih, katere tudi priporoča v nakup reklamna brošura kot zdravilsko sredstvo proti vsakovrstnim boleznim na laseh in na poglavni koži. Te preparate je po strokov-njaškem izvidu najvišjega zdravstvenega sveta na Dunaju smatrati za zdravju škodljive, ker je mogoče, da se pri večji moči električnega toka suha pokožica (epidermis) prežge z iskrami elementa pri krtačenju z na aparatu narejenem spiralnim peresom, in osobito to tam, kjer je pokožica tanka. Poleg tega pa pridejo pri teh aparatih kovinski elektrodi v neposredni dotik s človeškimi telesnimi deli, kar lahko pri s potom premočeni pokožici povzročuje, da oksidira kovina ali da razje pokožico i. t. d. Vsled navedenih vzrokov je razprodaja teh aparatov prepovedana.
Poštna nabtrainlca je začela te dni poslovati v Cemšeniku. Svojo poštno zvezo ima s c kr. poštnim uradom Medija-Izlake. Pri tej priliki so se ločile vasi: Čemšenik, Brda Cemšeniška, Dobrijevo, Brezje, Jesenovo, Zaloke, Razbor, Razlake, Na 2agi, Križi in pa Sv. Primož iz trojanskega poštnega okraja, Ržišče iz poštnega okraja vaškega. Zpojile pa iz zagorskega poštnega okraja in* pripadajo odslej vse imenovane vasi k c kr. poštnemu uradu Medija - Izlake. *
Sadjarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi na veliki četrtek dne 8 aprila t. L praktični sadjarski tečaj o izgoji, režnji in saditvi sadnega drevja. Udeležba je dovoljena vsakemu. Vabimo zlasti gg. ljudske učitelje in naše sadje-rejce, da se tečaja mnogoštevilno udeleže, Pričetek tečaja ob 9. dopoldne.
Sleveaika snaga pri deželnoibersklh volitvah II Koroškem, V skupini Vciikovcc-Dobrla-
vas je zmagal Florijsn EUersdorfer, ki je dobil 748 glasov, v skupini PHberk-Železna Kapla ps Fran Grafenauer z 872 glasovi. Tudi drugi slovenski kandidati so dobili lepo število glasov: Janez Široki 722, Val. Podgorc 277, Janez Vospernik 774, Jožef Skrbina 221.
Pri ožjih volitvah v spletni skupini se je sklenil kompromis med nemškimi nadonald In socialnimi demokrati; v celovški okolici so glasovali proti Grafenauerju za nemškega nadonalca, ti pa s« prepustili beijaški mandat socialistom. Izvoljen je bil torej Metnitz z 7732 glasovi proti Grafenauerju ki je dobil 6042 glasov.
Društvo »Zvezda* na Italija priredi zabavni več*r v nedeljo, dne 4. aprila 1909 v dvorani cLehrerhausvereina* v VIII. okraju, Langeg. 20 (Josefsg. 12).
Osuševanje barja ii poglobljeoje Ljubljanica© struge se prične meseca malega travna t. I. Naj« prvo se bo poglobil Grobarjev kanal, kar bo trajalo nekako štiri leta, nato sledi delo v glavni Ljub-Ijanični strogi.
82 kot zaporedoma spala. Švedski listi javljajo, da se je te dni zbudila v Skockholmu neki Julija Kalsdatter, katera je spala 32 let neprenehoma naprej. V 13. letu je zaspala v težkem spanju, a v 45. letu je zopet prvič odprla oči. V teh 32. letih, kar je spala, so jo hraoili na umeten način z mesno juho dvakrat na dan. Telo Julije Kalsdatter je jako oslabelo. Zdravniki so izjavili, da bo težko ostsla pri življenju.
Gospodinje, pozor I   99 1
Ako želite, kupite res dobro, trpežno in pristnobarvno
platneno in bombažasto blago
zahtevajte zastonj in franko zbirko vzorcev od krščanske tvrdke
JOglp dojka, tt-^ss,PeMeii.sT.Ceilw.
Velika izbera po tovarniških cenah: Blaga za obleke, bluze in srajce, posteljnine, damast, gradi, nanking, posebno vsake vrste platno, perilo, robci, flanele, barh*nU i. t. d. Odda se vsaka poljubna mera. Pošiljatve nad SO kron poštnine proste. Radi solidnosti In reelne postrežbe se ta tvrdka lahko vsakemu priporoča. Shranite ta oglas, ker bo redko objavljen.
Vir zdravja so brezalkoholne pijače med katerimi zavzemajo iz SSarAiiarjevIh
ftnrfib Hmenadoih kossoiof
(okus malin, citron, jagod, Cdienj in češminj) napravljene 97 10—1
ŠUMEČE LIMONADE
prvo mesto. — Samo pristne, ako imajo to varstvene znamko. Letna poraba več kot 40 milijonov komadov. Edini izdelovalec: Prva češka akcijska druiba orientalskih slaščic in tvornic čokolad
VlBOBVSJClIf prej A. Mmrinmr.
Glavna  zaloga na Dunaju:
Josip Katz VI.. TBcobaldgisst*
Živite bres skrbi!
101 —1        Rabite moje
■:■ gumi
in ribje mehurje, pristne francoske in amerikanske špecijat tete, nedosežno najfinejša kvaliteta. Pošiljam diskretno 12 komadov K 3, 4, 6, 6 do K 16. 8 najfinejši vzorci svilnatega gumi K 1 30, tudi v pisemskih znamkah.
Franc Švadlena, špecijslist
Bled.     ( Kar c& n j mlsco).
Izvrstno varnostno sredstvo za gospe. Lahko se rabi več let
Proda se
96 S—1
topo posestvo
▼ radovljiškem okraja pri državni cesti. Meri 40 oralov. Hiša ln lile? ita nova. ker sta prod leti pogorela. Redi so lahko 15 glav gorele sivine, 4 konj! ter 16 prašičev.
Tndl se proda lo polovica ali manj zemljišča s hišo in sivino ali tndl brei sivine, oziroma kakor bo pogodi.
Naslov pove upravništvo «Gorenjci*, fffffffffiffflffff
Daril«.
Gospa Magda Kant v Kranju je nabrala t veseli družbi 6 K v prid Aljaževega doma v Vratih. Živeli posnemovalci 1
Alojzij Zniltko
••lika tvarnloa glaab«ti«na orodja v Louaeofit
(Lounx) priporoča ovoja dobro znana
BjVfT o sro d j ca rs.cs, r» i rs.es las. "'||tfj
natančno izvedena in čisto uglašena.     98 —1
Popolnoma lastni izdelek. Oskrbuje rse poprave gosel in pihal. Ceniki in proračuni zastonj.
Ooslarski atelior. — Postrežba vsorna.
Lastni dom
registrovana kreditna in stavbena aadmga i omejeno zavezo v Tržiču
vabi svojo člane na
Kova aaloga vina
Podpisani naznanjam, da sem otvoril
kateri bode
▼ nedeljo, dne 18. aprila
ob pol 2. uri popoldne
¥ gostilni »pri Slugi".
Dnevni rod:
1. Prememba pravil. 98 — l
2. Volitev v načelstvo.
Načelstvo.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Ks«fl(i posojilnici
v Idubljani
(sasproti Ficovca:: v latai hiti:: Daaajsks cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se ebmtnjcjo po % \ V
HV kmečki posojilnici je naloženo II Že nad 15 milijonov kron.   :: II
Rezervni zaklad čez 800.000 kron.
Za varnost pa se neomejeno jamči nad 8000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—11
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Kokriško predmestje
zalogo istrskega, vina bologa In rdečega, lastnega pridelka.
Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K.
S spoštovanjem
FRAN ZOHIL
28 i5-ii       veleposestnik vinogradov v Žminjn (Istra).
1
rT)eist
ir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatltl* Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—7 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana.
Loterijska srečka dne 27. marca 1.1. Trst  27   52   63   14 16
Svoji k svojimi
Prodam več tisoč komadov
strtiii opeko
iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t d. Izdelujem tudi ž'čne ograje s cementnimi stojali
ali verejami.
9 21
Ivan Valand, posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko.
J0S. WEIBL
J. Sproitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
»Ioa*>&Jfcro-%r«B>    vrlioaa sat.
Stivbeio-ooitio li koutrnkcljtko klloCiiilCntro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 76 52—b
valj ioni zastori (Rollbalken).
DD0DD0DDD0
Kdor
— To*aru iliutlh Hrt.    it fintii
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
3 **** ^1 j CL g
hripavost', katara, zaatizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
Kaiserjev« prsno Karamele
s 3 smrekami. 18 24—19
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin Dobiva se v: Lekarni v Tržiču
Električna gonilna sila.
Brata Cbert
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£]ttbl]sti8 Mifeio&ičeve uiice e»
nasproti hot.,Union'
Ustanovljeno 1842. .52—83
Telefon 154.
0QDO00HD
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
nad 212.500 kron.
**********************************
Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
4**444444444444444444444444*444444
Ta najstarejši denarni savod v Kranja nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tndl od 2. do 4 are popoldne.
ttiW!mrm»mmwiimtMfff»mwwtiwirrviw^
obrestuje hranilne vloge po    4,26~7
47 "
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaiati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem ln s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
saaaa^aisssjSja^aasssaV« ^^^s^a^^va^^»^^^^aa**^ay»%^^^*^^"^M^|V*1,,»^»»>*
Hranilnica posoja na zemljidča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
8
Izpred porotnega sodišča.
Požigalec. Jožef Zupan, 27 let star, pristojen v Šenčur, dninar, brez sfalnega bivališča, je znan, da nerad dela in se okolu klati, ljubi žganje, živi pa od tega, kar mu ljudje po hišah prostovoljni podere. Dne 19. decembra r». 1. se je zopet opijanil z žganjem, vendar j«, kakor sam priznava, bil se toliko trezen, da je dobro vedel, kaj da dela, ter se je vedel tudi dobro spominjati na posamezne podrobnosti Okolu 11. ure ponoči je Sel iz Crei-njevka v Praprotno polico. Ko je prišel do hiše Marije Maček, podtaknil je dve goreči už'galkt v slamnato streho poda Slučajno je pa mirnu pri^l Gašper Murnik in videl obdolženčevo početje. Ko je Murnik zakričal, zbežal je zažigalec proti Trati. Ker je bila tema in žara i i oddaljenosti ni mogel spoznati storilca, je Murnik takoj poklical soseda B!až3, katerima se je posrečilo pogasiti ogenj. Ko bi tadva ne bila pravočasno pri rokah, zgorela bi ne bila samo Mačkova hiša, temveč tudi 20 korakov oddaljena hiša soseda Blaža ali pa še cela vas. Ker je v hiši poleg poda spala Marijana Maček, je skoro gotovo, da bi bila tudi ta zgorela, da ni Murnik pravočasno zapazil ognja. Orožnikom se je posrečilo kmalu aretovati Zupana. Prvotno je hudodelec tajil dejanje, kcnečno pa vse pripoznal. Obdolženec pravi, da sam ne ve, zakaj je zažgal, in trdi, da je imel neko jezo. kateri je dal s tem duška, da je hotel zažgati katerokoli poslopje. A. temu ni tako. To posestvo je bilo nekdaj last njegovega brata in tu je preživel Zuoan svoja prejšnja leta. Potem je kupila Marija Maček to domačijo od brata, kar je gotovo Zupana jezilo, da se je hotel na ta način maščevati. Obsojenec je bil obsojen na sedem let težke ječe ter je kazen takoj nastopil.
Izpred deželnega sodišča.
Nedostojno vedenje na pokopališču. Na vseh svetnikov dan so se opravljale na poko-lišču v Cerkljah molitve za umrle. Tja je oriko-lovratil tudi nekoliko vinjeni delavec Andrej Česen. Imel je klobuk na glavi, glasno govoril, delal razne opazke ter preklinjal. Obsojen je bil na 3 tedne zapora.
Uboj. V Burgerjevem hlevu so pili v Pod-rečah domači fantje France in Janez Rozman, France Gaber, Janez Kristan in Janez Narobe pivo in žganje, katerega so prinesli iz Rozmanove gostilne. Bili so vsi korajžni in razpoloženi za pretep, kar sledi že iz tega, da je slučajno mimo prišel fant Šušteršč in nekoliki za vriskal, na kar «o vsi na cesto hiteli ter jeli mahati po njem, vendar se mu je posrečilo uiti. Nekaj kasneje po tem dogodku je prišel v ta hlev Franc Weithavser, po domače Slogarjev. Pričelo se je besedovanje, ker je preteklo leto VVeithavserjev brat ubil nekega sorodnika Rozmanovih bratov. Ker je nekako izzivajoče nastopil, skočil je k njemu 22 letni Janez Rozman ter ga udaril z ušesom sekire s tako silo po glavi, da se je takoj zvrnil. Rozman je na to pobegnil. Ostali fantje so Weithavsarja jeli brcati z obuvali, nakar so mrtvega okvarjenca vlekli tik ceste in ga tam pustili ležati. Ubiti je imel na glavi več ran, in vsled suvanja z nogami so bile tudi jetra pretrgane. Obdolženci so v preiskavi poskušali utajiti svoje dejanje, pri razpravi so se pa le vdali. Sodišče je obsodilo Gabra na 10 mesecev, Kristana na 7. Narobeta na 10 mesecev, Janeza Rozmana na 2 leti, vse v težko ječo. France Rozman je bil oproščen.
Orožniku je grozil. Delavec Alojzij Zupan v Šenčurju ima že dalj časa neko jezo na orožnika Ivana Broliha, ki je bil na dopustu v Šenčurju. Ko je bil Brolih v Stupicevi gostilni, prišel je tja tudi Zupan, in se zagrozil, da bo orožnik Se tisti dan crknil. Ni čuda, če je bil Brolih istodobno v kritičnem, položaju, zlasti ker je vedel, da je Zupan zloglasen pretepač, zatorej se tudi ni takoj upal iz gostilne, temveč čakal, da so šenčurski fantje odšli. Ti pa niso odšli, temveč čakali na Broliha. Komaj pa da se je prikazal na cesto v družbi Basaja, že je pridusaje zaklicai Zupan: «Suiani so že tukaj in žandar je pri njih.> Janez Golob je mahal z ročico proti njim, a Brolih je napad odbil s sabljo. Drugi fantje se metali na orožnika in njegove tovariše kamenje. Vsi ti razen Zupana so bili že kaznovani dne 11. decembra 1908. Glavni krivec Zupan je bil sedaj obsojen na 1 leto težke ječe.
eSttfjfjiB-
ZobotihiiM atelje
Oton 5cydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranjii.
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-12
Sprejemne nre vsako nedeljo in pondekjek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
Iščejo se
zmožni potniki
905-3
za prodajo gospodarskih strojev.  Le res zaupania vredno nsebe n»i pošHfijn svoje naslove pod «P. M. Nr. 3697» na Rudolf Moese, D o naj I., Seilerstätte 2.
Svoji k svojim! *
Staro anana narodna tvrdka:
52—*i
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prinnanih vinogradov po ceni 30—50 vin. liter; potem s plaenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke • Meščanske pivovarne., in tabornim proti vinskim piwom iz pivovarne kneza 2>ehwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franka goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
i   Večkrat premirano!
Glinaste peči-—8
štedilnike, banje na kopeli, kakor tadl kipe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pesi in glinastih Izdelkov v LJubljani.
1 jjffjorj
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOrII 12 52—82
WkW    Samo 6 dni ~wm
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz Havre v Newyork...... Naj kraj i a črta. — sns
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne .pri Figovcu'.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
10 52-12
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cmta 17 priporoča »roje n?ibolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje z**ton1.
HgagaagBssgasgssgasgai
Od c. kr. namestništva oblastvene dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
m    za porzveuou larnov
i L. JandI
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
DopoSljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—20
■ovioa.
Sing er S® v
„66" najnovejši in najpopolnejši šivalni stroj 20. stoletja.
Inger Co.
delniška družba šivalnih strojev
nasproti c. kr. pošte št. 53.
Novica.
Izvirni Siogerjevl šivalni stroll se kupujejo samo v naših prodajalnah.
IijDblJana
I
Gričar $ jVtcjač
LJubljana
Mmn Él S
uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporo-:: čata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, t:
96 6—1
»
Prano Om«x*«c -v Kranju proda.'* dobro in po oetit šelesno in Šip*« o«rI)«Uo blago, vlit« Icotle Marin 2Koaa* orodja a>a obrt« goapodlnjatvo In kmetljatvo, >vei» a>«»ma>, trr-a-v-n««o, araaono kavo, datalja, » » » -oarna In doma5«< *i *<>
ZobosdravBlškl
lobotebalàW :: âtOlJO
dr. CdVard GtoboiniK
▼ Kranju       1 62-80 te od 16. septembra 1908 slav. občinstvu
vsaki dan In tudi v nedeljo.
G. Tdnnies
v Ljubljani V
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost sage in ve« stroj« za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredna z vratilom Motorje za bencin in surovo olje. najcenejši gonilna sila.
CP* Ceneno  5eeko -
JjH** 5 kg novega, obkubenega K 960, WtkWkmBkW boljše K 12—, belo, mehko, oskubljeno,
K 18*— do 24-—, snežnobelo, oskubljeno, K 80 — do K 86'—. Pošilja franko po povzetju. Zamenja in vzame 63       m nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 6—6
\%ui\\\ JftdMl, Cobcs 371 pri plzoo, (CcSko).
68 42-8
N&jatilejše Bilo za kolo :: kakor tudi sa pege. ::
Dobiva  «bo povaod.
od navadne do najfinejše vrste vedno   v zalogi po salo niski
OMi
priporoča
J. Kocmut
traovina z galanterijo In drobnlnaml v Kranju        83 5
ter vse v to stroko spadajoče predmete, kakor tudi
poloti« io ročne kovčeka.
Dalje priporočam cen j. damam različne prod-tisk arijo na platno «a ročna dala, Jata, Ooajross, platna v rasli finih barvah ter svilo in svilnat grnrn.
ttit nizke! Blago ulita! Fastrežba In!
i m m	II 9 ■ ■	
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Stavnemu občinstvu se uljudno priporoča	■ ■ ■
M t*	dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika man uf akt urna trgovina	al
■ mm		!_■_■_■_
franc Souvan, sin - £jubljana v stari Sotivancvi hiši na Jvfestnem trgu St. 22.		
■ ■ ■	80 43—6	■ ■ ■
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega s okna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in cano ter se sprejemajo popravila.
Soecijaiist v izdelovanju (rakov Id salonskih suKeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki iu postal bo stalen naročnik. 86 62—4
Ofilctaf nOVitlart   galanterijskega, norimberškega, mod-8U¥»w«» nega in drobnega blaga
Anton Adamič, Branj, Glavni trg
priporoča 4 13—13
za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih ženskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garniture, kravate, srajce, ovratnike, prsnike, zapestnice, nogavice   in sploh   vse  v to svrho   spadajoče potrebščine.
Glavna tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), košaric ln najnovejših tržnih tašk.
OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cene znatno nizke in brez konkurence. H» drobno in debelo!      ========       Na drobno in debelo I
Zaloga vsakovrstnega
e lesenega, železnega ® in poblazinjenega pohištva
JPi*o «$& Compo
J i Ljubljani, i Kolizejo. na Marije Terezije cesti it 11
5 52—38
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg
Ustanovljeno leti 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih nr, zlatnine ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. i Priznano lzborno blago. s m
Ixdaja komorcij «QorsQJca».
üdsrovarni turadaik la veslat Mikat.
r aajatpji ia tisak 1 v. Pr. Lsasfaaai v Kiaai u-
459
81
80