Ustanavljanje poslovnih zvez v Bosni in Hercegovini
Po nazpravaii o farmiranju poslovnih zvez, ki so jih vodili dalj oasa, so se lotili sedaj njihovega ustaniavljanja. Mcd raz-pravljanjem so razčistili nekatera vpraiša-nja v zvezi ; značajem poslovnih zvez kot orgainizacij, katcrih temeljna naloga jo, da z l-aznimi gospodarako poslovnimi aktiv-nostrnd čim balj vpldvajo na razvoj kmetiij-skc proizvodraji;. V tem poglcdu so biie nejasnosti in so nekateri miisoili, dia usta-navlj^amo poslovne zveze samo zarada pro-meta s kmctijskimi pridelki in da bo bolj organizinran promet sam po sebi prispeval k povečanju projzvodnje.
Kezultat ^ih razpravljanj je bil, da so sprejeli načelo specializacije, kjerkoli so za to pogoji. Tako bo v 15 okrajih, kolikor joh je v Bosmi iin Hercegoviiii, arganjziranih 11 živinoiejskih zvez, 11 zvez za rastiin-sko proizvodnjo, 2 zvezi za mehanizacijo in 1 zveza za viinogradništvo ter vinarstvo. Samo v gospodarsko najibolj zaostalih okrajdih bod.p ustaocrviili tudi 5 splošnih poslovnih zvez.
Ustamovne skupščine zvez so že bile ali pa txxk> do kraja tega mcseca. Hkrati skrbijo upravni odbori ustanovljeiiih zvez za rcgistracijo iin druge priprave, ki so potrebne za začetek delovanja zveze.
Resen problemso začetjia obratna sred-stva, ki jih morajo zagoloviti zadruge ustanoviteljice. Dejstvo je, da tudi zadru-gam teh sredstev man.jita in da bo pri-spevek, ki ga bodo cialc zve^am, neznatun. Ker se bodo moraJe zadruge v posamemili okraj.ih včlainiti v dve alii več zvez im vsaki iznied njih zagotoviti sredstva, bo mini-tna-Lru prispevck po&lovaim zvezarn zanje predstavljial precejšnjo obremonitev. V tem pogtedu manjka.io predpisi, ki bi bolj jasno doloali, kako in iz katerih virov j€ treba zagotoviti ta sredštva zvezam. To je eden izmed vzrokov, da težijo zveze za tem, da bi si pridruždlc podjetja, ki že ima-)o tudi, obratna sredstva.
Problemi se pojavljajo tudi v zvezi z aagrajevanjem delavcev in uslužbencev v poslovnih zvezah. Dejstvo je, da bodo zveze potrebovale zelo dobro osebje, ki ga bo treba ustrezajoče nagraddti. Toda v okviru povprečja plačn^ga sklada, ki velja za trgovimo, je težavno zagotoviti zadostmo
raven tarifnih postavk in je zato nevar-nost, da bo plačni sklad prekoračon. Zveze bodo imele tudi tafce naloge, kakržnih podjetja nimajo,' zato pa tudi kn^.re, ki trgovskim in drugim podjctjem niso po-trobni, kar bo precej obremcnjevalo nji-hove izdatke. Razon tega morajo poslovne zyeze delatj z zadrugo ob čim manjši režiji, da bi se tako pokazalia tudi ekonomska upravičcnost njihovega formiranja. Vse to povzroča, da je ta že tako z-apleten problem še bolj zapleton.
Kar se tiče formiranja republiških po-slovnih zvcz, predlagajo, naj bi organizi-rali specializlrane zveze za poljedelstvo, za semenogojstvo, živinorejo, za sadjarstvo ter za vinogradniStvo in mehanizacijo. Te zveze naj bi se razen s proizvodojo in s prometom ukvarjale tudi z izvozom kme-lijskih pridelkov ter z uvoezom investicij-sldh in reprodukcijskih ma-terialov.. Pri Glavnd zadružni zvezi Bosne in Hercego-vine so ustanovili indciativne cxibore, ki pripravljajo orgianizacijo ustanovnih skup-ščin,                                                    D. U.