Marijana Željeznova - Kokalj
Svetovni potepuhi - Frkolinček, Martinček in
 Pavlinček - pri teti Dolgouhi
NEHOTE SE JE SPOMNIL TETE DOLGOUHE IN ŽE JO JE ZA-GLEDAL, KAKO KRMARI VISOKO MED OBLAKI NARAVNOST PROTJ DOMU. VSO POT PA IZPUSCA IZ NEVSAHLJIVE VREČE BELE KROGLICE — TOČO. EDINA ŽIVLJENJSKA SVRHA JI JE BILO PAC ONESREČEVANJE LJUDI.
KOMAJ JE FRKOLINČEK SE UTEGNIL ZLESTI NA KNJIGE, KO JE TETA DOLGOUHA ZE PRIHRUMELA V STOLP, KRIČE:
»KJE ŠO MI OCALA? VSE ŽEPE SEM ŽE PREISKALA, BREZ NJIH KOT SLEPA SEM KOKOŠ. MAR ODGOVORIL MI NE BOŠ?«
FRKOLINČKU  SE   JE  KAR  STEMNILO   PRED   OCMI   IN   ZAJE-
CLJAL JE:
»TU SO, TU LE2E ...«
TETA DOLGOUHA JIH JE POGRABILA IN VTAKNILA V ZEP. ZDAJ ŠELE JE ZAGLEDALA TOVARIŠA ZLODJA. NEZNANSKO SE GA JE RAZVESELILA. SKOCILA JE K NJEMU, GA OBJELA IN PO-LJUBILA S TAKO SILO, DA JE PLJUSKNILO, KO DA SE JE UTRGAL OBLAK.
ZLODEJ SE JE ZBUDIL IN VRNIL POZDRAV TETI. POHVALIL JE FRKOLINČKOVO VESTNOST, POTEM STA JPRIČELA ŽIVAHEN RAZGOVOR. FRKOLINCEK MU JE PAZLJIVO SLEDIL, KER JE VEDEL, DA BO MARSIKAJ IZVEDEL, O ČEMUR NITI SANJAL NI.
ZLODEJ SE JE PRITOŽEVAL NAD LJUDMI, DA ŠE VEDNO NISO DOSTI HUDOBNI. PRAŠAL JE ZA SVET IZKUŠENO TETO DOLGO-UHO. ZALISTALA JE PO ČRNI KNJIGI IN BRALA:
»NAJ V TABORA DVA SE VES SVET RAZDELI, V ENEM BOGATCI, V DRUGEM BERAČI; BOGATEC NAJ REVE2E TLACI, REVEŽ PA KREPKO NAJ SE MU UPIRA — OD GNEVA VES SVET NAJ UMIRA ...«
ZLODEJ JE BIL VES IZ SEBE OD SAMEGA VESELJA. DRL SE JE
NAVSE GRLO:
»IMENITNO! TO NAJ SE STORI, MED SEBOJ NAJ VSE SE POMORI! VOJNE NISO VEČ HVALEŽNE!«
184
TETA DOLGOUHA JE (POMIGALA S CRNIMI,   OSTRIMI ZOBMI
IN DEJALA:         »MISLIš? VOJNE SO ŠE NEIZBEŽNE,
PLINI, TANKI, BOMBE, TOPI — PRELITA KRI
BI GNALA MLINSKE KAMNE TRI — IN BOLEZNI NALEZLJIVE — UNICUJEJO LJUDI! MRTVIH CELI TROPI — TO ME VESELI!
EJ, SOVRAŠTVO SKRIVA ŠE MOČI STRAŠNE, ZAPELJIVE!«
FRKOLINČKU JE PRIHAJALO SLABO. ZDAJ JE TUDI RAZUMEL PRIKAZEN. RAD BI JO POKLICAL IN JI IPOVEDAL HUDOBNE NA-KANE TETE DOLGOUHE IN ZLODJA. A KAKO? SAJ JE BIL SAMO MAJCEN - PALCEK IN POVRH ŠE V SLUŽBI ZLOBNE TETE DOLGO-UHE.
TAKO JE BIL ŽALOSTEN KAKOR ŠE NIKOLI. TETA DOLGOUHA PA JE ČITALA DALJE:
»LJUDEM IZTRGAJ SE SRCE
IN DAJ JIM KARTE, 2GANJA, VINA,
NA SVETU BO SAMO GORJE
IN ZEMLJA SOLZ DOLINA!«
ZLODEJ SE JE STRAŠANSKO NAVDUŠIL IN VPIL, DA SE JE VSE TRESLO:              »TAKO, TAKO SE GOVORI,
TAKO, TAKO NAJ SE ZGODI!«
(DALJE PRIHODNJIČ)
185