DANES:
Svetozar Vukmanovid-Tempo: NAPREDEK KMETIJSTVA POVEZAN Z DELITVIJO SREDSTEV
Stanko Glas: ODDIH NI KOMERCIALNO GOSTINSTVO
Janez Voljč: PONUDBA POD: »NI PERSPEKTIVE!«
Sestanek v uredništvu:	MOJ
LETNI ODDIH
Sobota, 15. aprila 1961 Štev. 15, leto XIX
IZTIRJENA REKONSTRUKCIJA V LJUBLJANSKIH OPEKARNAH
PORABILI SO 250 MILIJONOV
Delavski svet Ljubljanskih opekarn je pred kratkim potrdil povprečno 30-odstotno podražitev vseh svojih izdelkov. Zvišanje cen je dokazano z računovodskimi podatki, potrebno zaradi novih gospodarskih instrumentov. Le-ti pa so za podjetje tako slabi, da Ljubljanske opekarne navzlic tolikšnemu zvišanju cen pri letni proizvodnji blizu 25 milijonov opečnih enot in ob enakih povprečnih zaslužkih kot v minulem letu pridobijo vsega 6 milijonov več sredstev za sklade. Zvišanje cen je, po njihovem, torej utemeljeno.
Jjj. -■* let je minulo, odkar nas je zapustil borec nase
V°LUCIJE BORIS KIDRIČ. SLEJ KO PREJ NAM NJEGOVE IDEJE
Kažejo pot v gospodarski in politični napredek
Številke povedo to-le:
Poslovni stroški bodo letos za 38 milijonov dinarjev večji kot lani. Na to vplivajo predvsem večji materialni stroški (predvsem podražitev premoga, trije od štirih obratov tega podjetja delajo na parni pogon in letno porabijo 7000 ton premoga), zvišanje obresti na osnovna sredstva od 1 na 6,5 Vo in zvišanje amortizacije od 4 na 70/(i.
Potem: lani je‘ družba odstopila 50 Vo prispevka iz dohodka, to je 30 milijonov. Zdaj te olajšave ni več, ampak mora podjetje ta sredstva, namenjena za sklade podjetja, nadomestiti iz svojega dohodka. In dalje: 15 V« prispevka iz dohodka znese cca 40 milijonov; posebnega prispevka iz naslova izrednih dohodkov (po stopnji 25 Vo) bodo" morali plačati okoli 37 milijonov. Te številke (upoštevaje še nekatere manjše stroške), kažejo, da podjetju glede na lani ustvarjeno realizacijo 294 milijonov 404.000 din, letos, ko naj bi — ob zvišanih cenah .— ustvarili 412 milijonov skupne-
ga dohodka, ostane samo 6 milijonov dinarjev več sredstev za sklade.
Delavski svet je' taki obrazložitvi verjel, zmignil z rameni, češ: »Saj drugače res ne moremo!« in glasoval za podražitev. Nihče se ni vprašal, če so zadrege krivi samo novi gospodar-ski instrumenti ali pa imajo v podjetju tudi skrite rezerve?
K računovodski razlagi finančnega položaja podjetja velja zapisati še eno, zelo važno pojasnilo. V podjetju namreč računajo, da ne bodo mogli v svojih štirih obratih (Brdo, Vič, Opeka, Draga) izdelati nič več opeke kot lani, torej največ 25 milijonov opečnih ehot. Toda rekonstruirani obrat »Opeka« je zdaj nared, lani pajše ni bil. Ob vsem tem kaže odgovoriti predvsem na vprašanje, kaj so v Ljubljanskih opekarnah sploh dosegli z rekonstrukcijo tega obrata, ki je veljala 210 milijonov dinarjev!
Naj kratko ponovim zgodovino rekonstrukcije v obratu »Opeka«. Ko je podjetje zvedelo
kolektiv slovenjegraške »nove opreme« v nezavidljivem gospodarskem položaju
RES BREZ KRIVDE KRIVI?
Verjemite, v slovenjegraški »Novi opremi« sem se znašel v zadregi. Zvedel sem namreč, da smo tudi novinarji krivi za njihov težak gospodarski položaj, ker:
—	»obljubljamo« potrošnikom pocenitev proizvodov zaradi pocenitve tekstila. Potrošnik čaka na to in zato:
—	pri njih zastaja prodaja;
—	oni pa morajo letos plačevati 3,5 odstotka več obresti na poslovni sklad kot lani, kar bo
—	drugo k drugemu naneslo 11 do 13 milijonov dinarjev večje obveznosti.
In kje naj ob teh večjih dajatvah dobe denar, da bodo plačali načrte za rekonstrukcijo, kje naj dobe sredstva za lastno udeležbo pri najetju kreditov, so tarnali, kajti ob sedanjem načinu proizvodnje ne bodo konkurenčni na trgu.
® Na dvorišču podjetja, pri sosedu — obratu Tovarne usnja — izdelujejo gumirano žimo. Ljubljansko tapetniško podjetje »Tapo« blazini pohištvo samo s tem materialom. »Nova oprema« pa gumirano žimo odvrača, češ, za nas je »ta material« predrag in potrošniki ga zavračajo. (Za primerjavo samo podatek, da »Tapo« obrne letno svoja obratna sredstva trinajstkrat.)
Teh nekaj dejstev je tako očitnih, da kolektiv slovenjegraške »Nove opreme« res ne sme kriviti družbo, ker je v težkem in nezavidljivem, gpspo* datskčm položaju. Razuntljive so začetne slabosti ob- ustanovitvi podjetja, ki je preraslo, in to prek noči, iz obrtne de-, lavniče v ^industrijsko« podjetje. Leta 1956 je bilo v kolektivu zaposlenih 59 ljudi, lani nekaj nad 300, po izločitvi obrata »Zaščitnik« jih je na spisku 215. Vendar se način proizvodnje od prvih let ni kaj prida premaknil naprej. Ljudje, ki so se zaposlili v podjetju, so se dve ali tri leta priučevali tapetniškemu in mizarskemu delu pod vodstvom mojstrov-obrtni-kov. »Nova oprema« je namreč šele letos dobila prvega visoko-
iar; ot ei> ko sem se pri vra-■^ovp Posl°vik sem pritrdil nji-b:s mu zadnjemu mnenju, da tjg.. ^ bodo konkurenčni na doV ce bodo delali tako kot črn®1,- Morda sem bil preveč 9iili “ v!' mogoče bo kdo od Ugru °pital, da jim s svojimi kvaJ-^ami novinarji znova Ve*I0 gospodarski položaj. dej.+ ar ni moč mimo nekaterih cjrrirjev. ki bodejo v oči. Re-
jetb! Skorajda vsi hodniki podkev ; 80 založeni z ogrodji kav-bRg j11 stolov. Podjetje jih do-ietjg p *esno-industrijskega pod-harav resbCeiknica, vendar ne hika *°st, temveč prek posred-z lesnimi izdelki hosfp^j-Ljubljana. Ti so kljub jih ; jnistyu cenejši, kot če bi lavnjp- ali v sv°ji mizarski de-Pret| '• To ne moti kolektiva.
'Pora;86111 ne mizarjev. Ljudje .;aV° nekaj »zaslužiti«!
''ang .ri, četrtine tako imeno-k>ŽgririIllaikalne dvorane je za-V pnl z gotovimi kavči in stoli, kih iProizvodih. končnih izdel-
z gotovimi kavči in stoli. ■ v’roiZyodih, končnih izdel-ip	skratka v materialu
'ktiajT^znjenih 40 milijonov
^anji transport ie svo-Da n: Pohorski koš-listnik - naročaj delavca.
kvalificiranega delavca tehnika. Delo je ročno — razen nekaterih opravil v mizarski delavnici — transport pa, kot rečeno, koš in naročaj delavca.
Reči je treba, da je bilo vodstvu podjetja, torej vsemu kolektivu, že nekajkrat nasvetovano, naj spremeni način svoje proizvodnje — naj se specializira. »Nova oprema« naj bi se po teh nasvetih, izrečenih na sejah občinskega ljudskega odbora in na sestankih ter posvetih družbenih organizacij, specializirala le za tapetniška dela. Zimo — gumirano — naj bi dobivala pri sosedu-obratu tovarne usnja, ogrodja kavčev pa naj bi izdelovalo eno izmed lesno-industrijskih ^ podjetij v tamkajšnjem okolišu. Zato, da bi tapetniška dela res kar najbolj modernizirali, naj bi si vodstvo podjetja ogledalo tehnološki proces v sorodnih tovarnah znotraj ali zunaj naših meja in pridobilo potreben strokovni kader.
To so bili nasveti, dobrohotni, namenjeni kolektivu zato, da bi laže premostil prve težave, da ne bi zašel v škripce takrat, ko bo trg spregovoril svojo besedo, ko bo minimalna družbena rentabilnost odločilna za obstoj vsakega podjetja. Toda ti nasveti, dobronamerno izrečeni, niso padli na plodna tla.
V »Novi opremi« sodijo, da so vsi drugi prej^ in bolj krivi, ker so se oni znašli letos v tako težkem in skorajda neizhodnem gospodarskem položaju. V mizarski delavnici s polno paro izdelujejo ogrodja kavčev' in stolov, čeprav so dražja kot drugod. V skladišču imajo skladovnice desk, jih odprodajajo in hkrati kupujejo nov les in podobno. Hkrati ob tem, ko v podjetju ugotavljajo, da bodo letbs družbene obveznosti za It do 13 milijonov dinarjev višje, se vprašujejo, kje naj dobe denar, da bodo plačali načrte za
&
za natečaj za investicijska posojila iz splošnega investicijskega sklada, je na vrat — na nos pripravilo elaborat (ki niti malo ni bil dober) in z njim nepričakovano uspelo. Ko naj bi že začeli z rekonstrukcijo, se je vmešal OLO Ljubljana in predlagal boljšo'rešitev, ki jo je podjetje sprejelo. Po prvotnem projektu naj bi med rekonstrukcijo opustili proizvodnjo v starem obratu »Opeka«, kar bi pomenilo izgubo po 4 milijone opečnih enot letno za dobo dveh do treh let. OLO Ljubljana pa je predlagal, naj bi proizvodnjo v starem obratu obdržali še naprej, ob starem obratu pa naj bi zgradili novo opekamo z zmogljivostjo 10 milijonov enot letno. Kasneje, ko bi bila na razpolago nova sredstva, bi nasproti nove opekarne zgradili prav tako opekarno. Šele tedaj pa bi bilo treba podreti staro peč in zgradbo v podaljšku te peči. Dodatna sredstva, ki so bila potrebna za tako razširjeno rekonstrukcijo (nova opekarna ob starem obratu), je preskrbel takratni ljubljanski kreditni stanovanjski sklad. Spreminjanje elaboratov je seveda vzelo precej časa, tako da so z rekonstrukcijo začeli šele 13 mesecev potem, ko je podjetje dobilo posojilo iz zveznih sredstev. Zaradi slabega vremena in zakasnelih dobav strojev za novi obrat se je rekonstrukcija spet zavlekla. Namesto da bi novi obrat »Opeka« začel delati s polno zmogljivostjo že pred letom dni, bodo zagon opravili šele zdaj.
Novo opekamo, nov obrat torej že imajo. Pravega haska pa od tega še ni, čeprav je kolektiv za rekonstrukcijo prispeval 90 milijonov lastnih sredstev. Razen tega mora v osmih letih odplačati 61 milijonov posojila iz zveznih sredstev, v desetih letih pa še 57 milijonov posojila iz stanovanjskega sklada. In zraven tega bo treba še nekaj milijonov za obresti!
Računica na papirju je bila sicer jasna, a kaj, ko v praksi ni obveljala. V novem obratu bi tudi letos že lahko izdelali več opeke, če bi imeli dovolj zalog surove opeke. To pa so v novi peči (ki je stekla septembra) »požgali« že lani. Tako je stari obrat »Opeka« lani, v primerjavi z letom 1959 res povečal proizvodnjo za nekaj več kot milijon opečnih enot. Prav ta milijon pa podjetju zdaj manjka, da bi v novem obratu izdelali namesto 5,5 — kakor so predvideli na začetku leta — vsaj 6,5 milijonov enot.
rekonstrukcijo, plačali stroje, ki so bojda že naročeni, kje pridobili lastna sredstva za ageležbo, da bodo sploh lahko konkurirali za skorajda 100 milijonov dinarjev kredita.
Skorajda ničesar od nasvetovanega ni uresničenega. In sena j naj bo družba kiiva, ker terja od vsakega podjetja minimalno rentabilnost? Ne! Odgovor za krivca in krivdo bo moral poiskati kolektiv v svojih vrstah, če mu je pri srcu njegov lasten obstoj. Upajmo, da bodo nasveti, znova izrečeni, loslej padli na plodna tla in da jo kolektiv zamujeno poskusil čimprej nadomestiti. P. D.
IJIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIII!I1IIIIII!IIII!I!IIIIIIII!IIIIII!I!I!IIIIIIIIIIII!I!I!IIIIII!IIII[||||||||||||||!I!II!IIIIIIIII!IIIIIIII!IIIIII!IIII!IIIIIIIIII!I!UIIII!II!!II!I!I^
Stara peč zdaj stoji. Niti za novo namreč ni dovolj surove opeke. To pa pripravljajo še v Stari oblikovalnici. Sicer bo menda kmalu nared oblikoval-niča pri novem obratu. Če bo res, bodo že letos imeli več surove opeke. Morda toliko, da bi do kraja izkoristili vsaj novo peč. Če pa bi bilo dovolj zalog, bi obe peči lahko dali vsaj 14 milijonov enot!
Po vsem tem se človek vpraša, kaj so sploh hoteli doseči z rekonstrukcijo. Dogradili so in spravili v pogon novo peč. In niso se vprašali, kje bodo vzeli surovo opeko, da bi jo vložili vanjo. Za rekonstrukcijo so porabili 210 milijonov dinarjev« Konec letošnjega leta bo proizvodnja v rekonstruiranem obratu glede na proizvodni plan podjetja le za nekaj več kot milijon opečnih enot ali za četrtino višja kot pred štirimi leti. Takrat ko so dobili kredit za rekonstrukcijo.
In kdo je vsega tega kriv? Podjetje se izgovarja na objektivne težave. Toda kdo je bil tisti, ki se je odločil za rekonstrukcijo In za nedodelan investicijski program? Sami so bili tisti, ki jih je premagala želja in žeja za investiranjem. Sedanjih zadreg in težav Ljubljanskih opekarn torej še zdaleč niso krivi novi gospodarski instrumenti. Ne — kolektiv je z investicijskim programom, ko se je odločeval zanj, obljubil bistveno povečano proizvodnjo. Obeti se niso uresničili. Zato podjetje ne more izkoristiti bogatih notranjih rezerv, povečati proizvodnje, kot je napovedovalo. Rentabilnost vloženih investicij in rentabilnostni račun podjetja pa bi lahko bila drugačna, kot sta.
Ko bodo v Ljubljanskih opekarnah zaključili vsa dela, bodo imeli velik, nov in imeniten obrat. Ta obrat bi jim že prinašal koristi, če bi bila rekonstrukcija drugače zasnovana. Vse tisto, kar smo zapisali, dokazuje, da podražitev opeke iz Ljubljanskih opekarn na utemeljena. Kajti smisel novih gospodarskih instrumentov ni, da bi proizvajalci izkoriščali splošne tržne pogoje. Gre zato, da z izkoriščanjem notranjih rezerv povečajo proizvodnjo, ustvarjajo več sredstev za sklade in s tem za standard svojih delavcev, ki so konec koncev tudi potrošniki.
Nemara tudi zavoljo na ta način iztirjene rekonstrukcije Ljubljanske opekarne v minulih Ičtih niso zgradile niti enega stanovanja za svoje delavce.
MILAN GOVEKAR
w>r /
/

ifliiBiiiiiiii
— Hja, hočejo, da bi bili vsi tako dobri — v vrsto nas pa ne pustijo ...	,1
Karikatura: MILAN MAVER	§j
...................................................................................................Ullllini
7 dni
f ani
v sindikatih
MARIBOR: Sindikalna podružnica Mariborske tekstilne tovarne je izdelala predlog za izgradnjo stanovanj. Predlog so
dali v razpravo kolektivu, na kar bodo izvedli referendum.
Kljub temu, da je podjetje porabilo za gradnjo stanovanj že okrog 900 milijonov dinarjev, je vprašanje stanovanj še zelo pereče, saj imajo še vedno okrog 1000 prošenj za stanovanja. Ker podjetje zaradi rekonstrukcije ne bo moglo povečati sredstev za ta namen, je posebna komisija, ki jo je postavil občni zbor sindikata, izdelala naslednji predlog: vsak zaposlen naj bi dal brezobrestno posojilo, ki mu ga bo podjetje vrnilo, ko bo imelo razpoložljiva finančna sredstva. Minimalni mesečni prispevek vsakega posameznika bo znašal 500 dinarjev in ga bodo plačevali določeno, dobo— glede na kategorijo, v katero so razvrščeni. Te kategorije so 4, izvedene po lastnini stanovanj, v katerih živijo (na primer tisti, ki živijo v lastnih stanovanjih ga bodo plačevali eno leto — torej njihova obveznost znaša 6000 dinarjev; tisti ki stanujejo v hišah stanovanjske skupnosti bodo plačevali 2 leti, njihova obveznost vplačevanja znaša torej 12.000 dinarjev; v tretjo in četrto kategorijo spadajo tisti zaposleni, ki stanujejo v stanovanjih podjetja). Prispevek celotnega kolektiva bi tako znašal mesečno 1,750.000 dinarjev. Predvidevajo, da bi ta celotna akcija prinesla 45 milijonov dinarjev.
PIRAN: Skupina 14 delavcev Piranske ladjedelnice je ustanovila stanovanjsko zadrugo. Svoje delež bodo dali v denarju, materialu in delovni sili. Njihovo podjetje jim bo pri tem pomagalo kolikor bo mogoče. Prav tako jim bosta nudila pomoč občina in projektivni biro glede parcele in načrtov. To je pomembno za bodoče uspešnejše reševanje stanovanjske krize zlasti zato, ker razen naselja Splošne plovbe in nekaj stanovanj Rudnika Sečovlje, zgrajenih pred nekaj leti, ni na tem območju nihče nič gradil. Pre-vladuje namreč mišljenje;' 'da morajo zaposlenim ■ stanovanja preskrbeti občina oziroma podjetje ali ustanova.
Po vsej piranski občini so te dni zbori volivcev, na katerih obravnavajo letni plan in proračun občine za letošnje leto. Osnutek letnega plana in proračuna sta bila objavljena v glasilu »Piranska komuna«, ki ga je 10 dni pred zbori volivcev prejela vsaka družina brezplačno. To se je pokazalo kot zelo koristno, saj so tako prihajali volivci na zbore pripravljeni in so lahko dajali razne koristne predloge.
JESENICE: Na občnem zboru podružnice gradbenega podjetja SAVA na Jesenicah so največ, razpravljali o delitvi sredstev po zaključnem računu. O tem so največ razpravljali zaradi tega, ker člani kolektiva niso bili dovolj seznanjeni s tem, kako so se delila sredstva po zaključnem računu. Ta sredstva je namreč delavski svet razdelil brez poprejšnjih razprav v kolektivu. Na občnem zboru so člani sindikata odločno zahtevali, da se mora del sredstev oddvojiti za osebne dohodke. Občni zbor je ugotovil, da so organi delavskega samoupravljanja in sindikalna podružnica preslabo obveščali kolektiv o svojih zaključkih 'ter tako kolektiv ni dovolj na tekočem o dogajanjih in s stanjem v podjetju. Zahteva po delu sredstev, ki naj se izloči za osebne dohodke, pa je deloma tudi posledica dejstva, da so v podjetju zaposleni predvsem delavci iz drugih republik, katerih interesi ne težijo toliko za razvojem podjetja, kolikor za tem, da si zagotovijo čimvečje osebne dohodke.
REORGANIZACIJA ZAVAROVALNE SLUŽBE
1
Po novih načelih
Današnji dan je praznik železničarjev. Ko naši železničarji praznujejo svoj dan, se spominjajo tovarišev, ki so 15. aprila pred enainštiridesetimi leti na Zaloški cesti v Ljubljani padli v boju za uresničenje svojih pravic, kot prve žrtve za današnjo politično ureditev in socialne pravice naših delovnih ljudi. Ta spominski dan pa je obenem priložnost za kritičen prerez sedanje gospodarske in družbeno politične ureditve razmer na železnici. Res je, da bi še lahko pisali o slabostih in napakah, toda prvi rezultati reorganizacije železnic in decentralizacije delavskega samoupravljanja so vendarle že na dlani. Kolektivi, združeni v skupnost jugoslovanskih železnic, samostojno gospodarijo s sredstvi, ki jih ustvarjajo. Posledica tega pa je tudi nagiejša modernizacija železnic.
Odslužene parne lokomotive odhajajo v pokoj, novih ne bomo več kupovali. Po železni cesti brzijo
prve diesel lokomotive, novi motorni vlaki.
ZA OBČUTLJIVO ZAVESO
ZAOSTAJAMO ZA ČASOM
Zavarovalna služba je med zadnjimi, ki se bo organizacijsko in vsebinsko prilagodila komuni. Na to kaže osnutek novega zakona o zavarovalnih zavodih in njihovem združevanju, ki odpravlja sedanjo togo administracijo, jo prilagaja komunalni ureditvi, spreminja razen finančnega poslovanja tudi upravljanje in s tem materialni ter družbeni položaj delovnih kolektivov.
SEDAJ je zavarovalna služba urejena' Centralistično. Obstaja enoten zavarovalni zavod. Podružnice niso samostojne, ne odločajo same o razporeditvi sredstev in so povsem oddvojene od komune. Zaradi tega nimajo možnosti, da bi se vključevale v komuno tudi kot gospodarstvenik. Vse to je posledica administrativnosti, zaradi katere zavarovalna služba tako zaostaja.
POSLEJ pa bo bržkone drugače. Zavarovalne zavode, ki jih bodo povezovale republiške skupnosti, te pa Jugoslovanska skupnost za zavarovanje, bodo v prihodnje ustanavljali občinski ljudski odbori. Skupnosti za zavarovanje bodo pomembne predvsem zaradi tega, ker bodo po-
Nič kaj varno ne bi bilo polemizirati, koliko so širokosrčne komisije za odpravo plodu krive, da se je letno število dovoljenih splavov v zadnjih štirih letih za 13,4-krat povečalo, tako da imamo v Sloveniji samo še 0,03 »/o več rojstev kakor abortusov. Prizadeti bi nas na kratko zavrnili: »Ce žene nočejo otrok, jih ne bodo rodile. Še zmeraj je bolje, da jim zdravnik prekine nosečnost, kakor da bi umirale zaradi kriminalnih splavov.«
Kanček resnice je v tem, čeprav je tudi res, da nekatere žene lahkomišljeno izkoriščajo širokosrčnost zdravniških komisij in se celo po trikrat zapovrstjo zatekajo k njim, če so njihovi prvi prošnji za dovolitev splava rade ustregle, ne da bi jih opozorile, naj uberejo varnejšo pot pri preprečevanju rojstev.
Ravno v tem je jedro problema. Z zaostrovanjem kriterijev za dovolitev splava ne bi daleč prišli. Morda bi se rodilo nekaj več otrok, toda žena, ki se je za trdno odpovedala otroku, bo našla pot, takšno ali drugačno, da bo preprečila njegovo rojstvo, pa čeprav se mu odpoveduje zaradi želje po avtomobilu, po udobnem, lastnem stanovanju, skratka po boljšem življenjskem standardu. Pri nas je ta želja zmeraj bolj izrazita. In kakor v vseh deželah sveta, tudi pri nas dviganje življenjskega standarda in večja odgovornost staršev, da rode samo toliko otrok, kolikor jih lahko dobro prežive, omejuje nataliteto in jo bo do določene višine še omejevalo. S tem se moramo sprijazniti.
Jedro zla torej ni v tem, da žene regulirajo rojstva, ampak v samem načinu reguliranja, v tem, da se poslužujejo za to abortusov, namesto da bi se posluževale kontracepcijskih sredstev.
SPLAV - REGULATOR ROJSTEV?
Znanstveni raziskovalni oddelek za vprašanja abortusa in kontracepcijo pri Kliniki za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani je let«s anketiral tisoč žena, ki so legalno aborti-rale. Na vprašanje, ali menijo, da je splav najprimernejša oblika za regulacijo rojstev, je skoraj polovica anketirank odgovorila pritrdilno in prostodušno dodala, da bi se ob ponovni zanositvi spet zatekle h komisiji, češ "da splav rade odobrijo«.
Podoba pomanjkljive spolne
vzgoje pa je še očitnejša iz odgovorov anketirank, zakaj se ne poslužujejo genofragme, ki jo je moč dobiti v .120 kontracepcijskih posvetovalnicah. Veliko žena je izjavilo, da ne utegnejo iti ponjo, spet druge, da je iz estetskih razlogov nočejo uporabljati ali zato, ker zahteva ge-nofragma preveč higiene, dalje, da je možje ne dovolijo Uporabljati, češ da je uporaba preveč komplicirana, nekateri pa celo iz bojazni, da bi se jim žene potem laže izneverjale (!).
Naj izjave komentiramo? Ali niso že same po sebi kristalno jasna in skorajda grozljiva podoba preproščine, nepoučenosti in, ne zamerite, moške sebičnosti? Iz nekakšnih estetskih razlogov in bojazni pred izne-verjanjem nekateri možje trgajo recepte za genofragme, brez kakršnih koli pomislekov pa svojim ženam dovolijo, da splavijo, kakor da bi šlo za izdi-ranje zoba in ne za delikaten poseg v žensko telo, ki se tudi zdravniku lahko ponesreči. Ki-reta ni čudežna. Marsikatero ženo je že za dalj časa priklenila na posteljo in onesposobila mlada dekleta za materinstvo. Samo v ljubljanski ginekološki kliniki se je lani 56 žena zdravilo 433 dni zaradi komplikacij po arteficialnem abortusu. -
Reguliranje rojstev z abortusi je torej le zasilni in naj-
slabši izhod, ki nas letno stane nad 100 milijonov dinarjev in za stotine poveča število ginekoloških bolnic.
NAJ ČAKAMO DESET LET?
Lani je naših 120 kontracepcijskih posvetovalnic razdelilo okrog 600 genofragem, letos jih bodo predvidoma ravno toliko. Led raznih predsodkov in ustaljenih navad se je torej začel. taliti, vendar veliko, prepočasi v primeri s porastom dovoljenih in kriminalnih splavov. Zlasti počasi pa se topi med kulturno zaostalejšimi ljudmi, kjer bi bila zaščita pred nosečnostjo najbolj potrebna.
Zdravstveni delavci tega problema ne bodo mogli sami rešiti, Končno gre za družbeni problem, ki se tiče nas vseh in ki nas vse prizadeva, Naj zdravniki za rokav vlečejo žene in može, da, tudi može, v kontracepcijske posvetovalnice, da jih pouče o spolnem življenju? Naj "šolam za starše« zdravniki popravijo delovne programe, da bodo dale poseben poudarek preventivi zoper zanositev ali, če so že uvidele potrebo po tej vzgoji, na silo vlečejo tudi moške k poučnim predavanjem?
Bodimo odkriti: mnogi moški se vedejo, kakor da bi se jih vse to ne tikalo, kakor da so vse potrebno znanje že pojedli z veliko žlico. In čimbolj so primi-
tivni, tem manj imajo posluha za ta vprašanja.
Naj potrpimo, dokler ne zraste nova generacija, ki bo v šolskih klopeh zvedela vse, kar mora vedeti o spolnem Življenju in regulacije rojstev? Potem bo mo čakali vsaj deset let...
GROBA RESNICA
Mlade tovarniške delavke se večkrat odpovedo materinstvu pod vplivom starejših tovarišic. Te jih »materinsko« nagovarjajo, naj abortirajo, češ da otroci ne prinašajo drugega kakor delo, stroške in skrbi. Kakor se zdi to govorjenje nehumano, naravnost surovo, je do neke mere razumljivo:	takšne so
morda njihove življenjske izkušnje. Toda pri vsej svoji grobosti žele dekletom dobro.
Ne Verjamem, da bi do takšnih pomenkov sploh prišlo, vsaj v tistih 60 tovarnah, ki imajo lastne obratne ambulante (16 pa celo lastno kontracepcijsko službo), če bi jim kdo odgrnil občutljivo zaveso, za katero boječe prikrivamo človekovo rojstvo in naše moralne dolžnosti, da humano urejamo to vprašanje, ne pa z ubijanjem bitij, ki niso sama zakrivila, da so se zaredila.
Med abortirankami pa je okoli 60 Vo zaposlenih žena, večidel tovarniških delavk ...
MARIOLA KOBAL
,(krivale škodne presežke,-ki jil1 zavarovalni zavodi ne bodo mogli plačati. To se pravi, d3 bodo zavodi lahko zahtevali sredstva od republiških skupnosti za zavarovanje tedaj, ko bodo svoja že izčrpali in ne bodo mogli več kriti povračil za škodo.
Temeljne spremembe v orga-nizaciji zavarovalne službe b0" do omogočile uveljavitev dveh načel:	družbenega upravljanja
ter delavskega samoupravljanja« Tako bodo kolektivi sedanjih zavarovalnih podružnic postali:
SAMOSTOJNI UPRAVLJAVCI svojega dela in rezultatov tega dela. Kolikor si bodo pri' zadevali, toliko bodo tudi dobili' In o tem, kako bodo razdelili sredstva, ki jih bodo ustvarili« bodo sami odločali.
Nedvomno bodo najvažnejša pridobitev zavarovalnih zavodov upravni odbori kot organi družbenega upravljanja ter sveti delovnih kolektivov kot org3' ni delavskega samoupravljanj3-Ker so zavarovanci zainteresirani za čim smotrnejšo porab0 sredstev, ki so namenjena z3 kritje škode, za preventivne ih represivne ukrepe, bodo z njim' sami upravljali prek svoji*1 predstavnikov v upravnih odborih. Sveti delovnih kolektivom pa bodo odločali o tako imenm vanem "režijskem dodatku«, ^ je v bistvu — po zamisli, ne Pa še po izvedbi — cena za m5® opravljene strokovne storitve zvezi z poslovanjem zavoda. Re' žijski dodatek, ki ga bodo pravilniku razdelili na čisti d°' hodek, tega pa na sklade in h* vosebne dohodke, bo torej rialna osnova zavarovalnih vodov in njihovih delovnih fc®* lektivov.
Novi sistem, bo odprl zam3' rovalnim zavodom široke m°2' nos ti za
VKLJUČITEV V KCHtf^ NALNO GOSPODARSTVO. Zd3'
bo komuna bolj zainteresinar
za razvoj zavarovalne službe 3 svojem območju, za boljše P0-slovanje zavodov, ki bodo magalPk njenemu razvoju tak ^ da ji bodo dajali sredstva za investicije. Obenem pa bodo 5 naprej prispevali sredstva z preventivne ukrepe v gospod3 skih organizacijah in tako vp11 Vali na zrhgnjšanje števila, d lovnih nezgod.
RAZDELJEVANJE' osw. NIH - DOHODKOV PO DEb“'
Sedanji plačilni sistem je v stvu destimulativen. Plače,
odvisne od delovne dobe in 1 a obrazbe, ne pa od storjen® dela, so realitivno zelo n*2^ možnosti večjega zaslužka P majhne.	.gj
Po novem bodo dosegli bob zaslužek predvsem s skrbne)51^ delom. Tako bodo ustanovili m
sredstev, ki bodo vplivala , večje osebne dohodke. Dva v3j, na pogoja za to sta racion3 nejše izkoriščanje delovnega sa ter zmanjšanje poslov3 stroškov.	„
DRAGO MIROSIc
DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB
OTtEJOJE CTR ED NI S KI OD8OR1 DORNIK PETER OASPERSTC SONJA, MAVER MILAN, TRINKAUS VINKO, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER
List Izhaja v ureonlSlo povezavi t -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Llubljana Kopitarjeva ul 2 poštni predal Sl3 VI. tele ton uredništva:	33 722 In 30 S72 - Rafun pri Komunalni Danki
v Ljubljani št eno 705/1 63 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina )e' četrtletna 230 polletna soo In letna looo din - Ligi tiska CZP »ljudska pravira • - Poštnina plačana v gotovini
Iz razprave predsednika Centralnega Sveta ZSJ Svetozara Vukmanoviča-Tempa na posvetovanju o kmetijstvu
Naraščanje proizvodnje za 4 “/o povprečno na leto, kar smo dosegli v obdobju 1953-—1957, nikakor ni majhno, saj takšnega tempa niso dosegle mnoge dežele, ki so v tem obdobju vlagale v kmetijstvo neprimerno več ,kot mi. .2e primerjava stopnje naraščanja proizvodnje ter obsega investicij pri nas in v drugih deželah pokaže, da večje vloge, boljša tehnična opremljenost in podobno same po sebi še ne zadoščajo za izrazitejši napredek. Toda pri nas so v tem obdobju delovali na kmetijsko proizvodnjo še drugi činitelji. To je obdobje, ko so nehale delovati tiste zadruge, ki niso imele realnih možnosti za obstoj in uspeh, obdobje, ko so delavski sveti na kmetijskih posestvih širše prevzemali upravljanje, ko so zasebni proizvajalci — sproščeni odkupov in drugih administrativnih oblik — postajali materialno zainteresirani za večjo proizvodnjo. Čeprav so bile vremenske razmere v tem obdobju zelo neugodne ih nas je nekaj-
krat prizadela huda suša, smo v proizvodnji vendarle dosegli napredek. Nikakor ni. mogoče prezreti činiteljev, ki so prispevali k temu napredku, ni mogoče mimo sprememb v gospodarskem sistemu in še posebej v sistemu delitve.
Vpliv teh činiteljev je bil še izrazitejši v drugem obdobju, po letu 1957. Mislim, da se ne bom motil, če rečem, da v kmetijstvu nikakor ne bi dosegli tako pomembnih uspehov, če ne bi vzporedno z večanjem investicij in z uveljavljanjem nove tehnologije začeli' uvajati nagrajevanja po enoti proizvoda ter odpravljati fiksnih plač tehničnega in strokovnega osebja. Nagrajevanje po enoti proizvoda je sicer samo oblika spodbujanja naturalne proizvodnje, ker zaslužkov ne povezuje z ekonomičnostjo poslovanja. Razen tč-ga dokazuje obstoj takšnega nagrajevanja. da so še vedno tisti, ki nagrajujejo,, in oni, ki so nagrajevani, oziroma da še ne gre za delitev dohodka in za uve-
ljavljanje socialističnega načela »vsakomur po njegovem delu«. Vendar pa je pomenilo nagrajevanje po enoti proizvoda kljub vsem tem hibam velik korak naprej v primerjavi z dotedanjim sistemom plač v kmetijstvu. To nagrajevanje je izredno močno vplivalo na naglo naraščanje proizvodnje, zlasti še, ker so bili takrat tudi instrumenti delitve med skupnostjo in kmetijskimi organizacijami stimulativni, in’ sicer bolj kot v industriji.
POGOJI ZA NADALJNJI NAPREDEK SO NAJTESNEJE
POVEZANI Z DELITVIJO
Na vse to opozarjam zato, da bi na pravem mestu iskali rešitev problemov, ki so jih obravnavali referati in razprave. Ugotavljamo namreč, da je prišlo v kmetijstvu do določenega zastoja. Izraz zastoj smemo uporabiti le pogojno. Napredujemo, ker dosegamo višje povprečje na površinah, ki so nam prej dajale nižje donose (v proizvodnji pšenice na primer dosegamo na čedalje, večjih površinah donos 40 metrskih stotov na ha), vendar lahko rečemo, da zaostajamo, ker ne napredujemo tako naglo, kot bi mogli:
Referati in razprava so na-
kazali vrsto problemov, na P ,t mer nezadostno rentabil3 ", vlog. Po podatkih Zveze *<3L. tijsko-gozdarskih zbornic slavije smo v obdobju vložili 2,2-krat več kot v 1° ^ 1952—1956, proizvodnja P3 se p povečala le 1,4-kratno. V lT1'd« lih dveh letih se je število (ž'jji ne zvišalo za več kot 300 " pa se ustrezno povečal tud« j-hodek živinorejcev. Precej pomb je tudi k izkorišč3^, sredstev za mehanizacijo- \0t redko se zgodi, da kak tr3%i dela Te nekaj nad štirideset .(j na leto. Po nekaterih P0^.ae{ij' je pri nas na nehaterih krP ^ skih posestvih zaposlenih enoti površine po štirikrat ^ ljudi kot v razvitih deželah-^, prav opremljenost z meh33 ^-cijo — zlasti v proizvodnji " $ niče — ne zaostaja množ0 srednje razvitimi deželam1- ot Kje So vzroki teh prom6 in kako jih'odpraviti? . 0jii' Poglejmo na primer Pr'?tr3t be k učinkovitosti vlog. sem slišal pritožbe, češ da 1 izdelane po • bančnih proie ^1 ne ustrezajo namenu. Kak0 jj« Zato, ker kmetijske organi3 nimajo dovolj sredstev 33	^
voj, ker so sredstva za v*1?* s® kmetijstvo centralizirana 1
ki s°
NAPREDEK KMETIJSTVA
povezan z delitvijo sredstev
NESPREJEMLJIVA OBVEZNA ČLANARINA ZA DOMOVE ODDIHA
ODDIH IVI KOMERCIALNO GOSTINSTVO
Gostinska zbornica LRS je obvestila, da se morajo po od-k>ku Zveznega izvršnega sveta, Ur- list FLRJ, štev. 10-144/61, obvezno včlaniti v okrajne gostinske zbornice delavske restavracije in menze gospodarski organizacij, družbenih organizacij in zavodov ter njihovi Počitniški domovi, ki nudijo Ponzionske storitve, gostinske ehote naravnih zdravilišč (kopališč in klimatskih zdravilišč) ter zdraviliščnih ustanov in Zavodov za socialno zavarovanje kakor tudi gostinske enote transportnih gospodarskih orga-nizacij.
Po 8. tč. tega odloka se motajo te obratne in poslovne enote včlaniti v posamezno zbornico, če doslej še niso bile včlanjene vanjo, v 30 dneh od Uveljavitve tega odloka, t. j. do aprila 1961. To pomeni, da tudi morebitno prostovoljno članstvo teh enot spremeni v °bvezno članstvo, s tem pa se ^Premeni tudi osnova za plačila članskega prispevka. Dosedanja članarina prostovoljnih članov 86 je namreč določala po spo-tazumu med članom in zbor-nico, navadno je bila zelo nizka ln je predstavljala le nekak Sjrnboličen prispevek teh članov. k°t obvezni člani pa bodo meglene enote morale izpolnjevati enake dolžnosti kakor druge go-pnske gospodarske organizacije zasebna gostišča ter plačevati članarino po enaki stopnji in od čhake osnove, t. j. od prometa, "P ga dosegajo z opravljanjem gostinskih (penzicnskih) stori-,ev. (Ta članarina pa bi bila ahko v 3 mesecih tudi od 50.000 Po 200.000 dinarjev za dom °ddiha.)
Gostinska zbornica LRS je topila v stik s pristojnimi republiškimi organi, ki bodo opo-orili vse o obveznem včlanje-Če bi okrajne zbornice ^letele na sporne primere naj tem obvestijo Gostinsko zbor-^oo LRS, ki bo s pomočjo re-PUbliških organov dosegla spo-azumno rešitev. »
v.. Prepis takega sporočila, ki je P poslan vsem Okrajnim go-Pbskim zbornicam je sprejela Udi Stalna konferenca za oddih h rekreacijo pri Republiškem vVetu Zveze sindikatov za Slo-enijo, ki pa ima naslednje
Pttpombe:
• Sindikati, oziroma Stal-ha konferenca za oddih in rekreacijo, ki se konkretno pkvarja z problemi oddiha ru rekreacijo zaposlenih, se čudijo, da o spremebah obveznostih za tovrstne obrate 111 so bili prej seznanjeni tbljub temu, da je Gostinski zbornici LRS znano, da se je Pečina obratov družbene Prehrane (DUR, menze), počitniških domov ustanovilo Prav s pomočjo aktivnega dela sindikalni organizacij, katerim je zaupano tudi Upravljanje počitniških do-ttiov.
•	V sporočilu so nagla-šene le obveznosti teh obratov do gostinske zbornice, ki so enake kot za komercialno gostinstvo. Stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri RS ZSS meni, da obveznosti naštetih obratov ne morejo biti enake, ker nimajo istega pomena kot komercialno gostinstvo, temveč služijo rekreaciji zaposlenih, ki postaja z razvojem našega gospodarstva in uvajanjem moder-nega-mehaniziranega načina dela vedno pomembnejši faktor in nujna potreba zaposlenih.
•	Sporočilo govori le o obveznostih obratov do gostinskih zbornic, niti z eno
besedo pa ni povedano ali vsaj omenjeno kakšne pravice imajo člani, ki se morajo obvezno vključiti v to zbornico. Iz dopisa je skratka razvidna samo enostranska dolžnost in še ta je omejena na obvezno članarino. Mnenja smo, da je tak način zbiranja sredstev od teh obatov nemogoč in nikakor ne odgovarja načelu »vsakemu po njegovem delu-«, kajti doslej so , gostinske zbornice zelo malo storile za tovrstne dejavnosti. Stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo, ki skrbi za razvoj obratov, ki naj nudijo boljše pogoje in oddih zaposlenim in opravlja
to delo, ter nudi obratom določeno pomoč brez obvezne članarine, meni, da je tak ukrep nesprejemljiv in b0 svoje pripombe na spremembo odloka dostavila odgovornim organom.
Stalna konferenca pa meni, da je lahko sodelovanje teh obratov z gostinskimi zbornicami koristno in zato podpira težnje, da se navedeni obrati včlanijo. Vendar smatram, da prispevek oziroma članarina za te obrate nikakor ne more biti ista kot za komercialno gostinstvo. Članarina naj bi bila za obrate rekreacijskega pomena simbolična in prilagojena višini koristi, ki jo ti obrati od gostinskih zbornic prejemajo. STANKO GLAS
Za trud večji dohodki
Pa čeprav novi sistem delitve dohodka ne posega tako odločilno v gospodarjenje trgovskih in gostinskih podjetij — zaradi nekaterih olajšav namreč, ki sta jih dosegli obe panogi gospodarstva — kot na primer v industriji, novi predpisi vendarle v mnogočem preusmerjajo nadaljnji razvoj trgovine in gostinstva. Zahtevajo namreč tudi od njiju veliko večjo stopnjo rentabilnosti In družbene akumulacije.
A kot vselej, tudi tokrat so novi predpisi sprožili vrsto nasprotujočih si mnenj, povsem različnih ocen nadaljnjega razvoja trgovine in gostinstva: In Maribor ni v tem nobena izjema. Komur prinašajo novi instrumenti po-voljnejše pogoje, je zadovoljen, komur pa le-ti »odrežejo« tanjši konec, zdaj negoduje in tarna. Zaradi tega se slednji pogosto poskušajo zavarovati pred pritiskom novih instrumentov delitve dohodka. S povišanjem cen namreč, ker se jim to zdi najbolj gotova in hkrati tudi najbolj lahka pot. Tako so se na primer še pred kratkim dogovarjala nekatera mariborska špecerijska podjetja o enaki skupni marži za vsa tovrstna podjetja, ki pa naj bi seveda prinesla nekaj več profita. Takih in podobnih primerov neupravičenega poviševanja cen pa je v mariborskem okraju še več.
Perspektivni razvoj mariborskega okraja pa predvideva v prihodnjem obdobju močan porast trgovine in gostinstva. Tako naj bi v gostinstvu letno naraščala vrednost blagovnega prometa celo za nekaj več‘kot 100/o, v trgovini pa najbrže tudi ne bo bistveno manjši odstotek porasta. Toda realizacija tega programa ne sloni na prekomernem poviševanju cen.
na izžemanju potrošnika. Ne ta program ne novi instrumenti delitve dohodka niso naperjeni zoper potrošnika. Oba namreč temeljita le na sproščanju rezerv znotraj kolektivov, znotraj posameznih trgovskih in gostinskih podjetij. Zaradi tega tudi sindikat trgovskih in gostinskih delavcev v mariborskem okraju poudarja, da morajo sindikalne podružnice budno spremljati vsako povišanje cen, opozarjati samoupravne organe, kadar so njihovi sklepi o zvišani ceni nepravilni, da morajo pomagati razvijati samoiniciativo slehernega člana kolektiva, ga vzpodbujati k čim boljšemu gospodarjenju.
Res pa je, da kljub sproščenim notranjim rezervam vselej le ne bo šlo brez povečane cene. Zlasti nekatera gostinska podjetja so v težavnejšem položaju, kot so bila, in si bodo morala poiskati nekoliko bolje ekonomske cene. Samo za primer naj služijo naslednji podatki mariborskega gostinskega podjetja Turist: razlika med lanskim prispevkom za socialno zavarovanje, ko je podjetje še plačevalo pavšalni prispevek, in letošnjim, ko ga plačuje od dejanskih dohodkov zaposlenih, znaša
9,841.000	dinarjev. V primerjavi z minulim letom se bodo letos povečale obresti od poslovnega sklada — a samo v primeru, če občina ne bo zvišala 2 »/o na kak večji odstotek — za 3,177.000 dinarjev. Letošnje povečanje najemnin pa pomeni razliko 3,600.000 dinarjev, za približno pol milijona pa se bodo povečali izdatki za popust pri vožnjah članov kolektiva na letni oddih. V celoti pa je to dobrih 17 milijonov izdatkov ali pa prav toliko na novo ustanovljenega čistega dohodka.
Decentralizacija delavskega samoupravljanja in razvoj ekonomskih enot kot osnovnih celic tako v proizvodnji kot v upravljanju, je v trgovini in gostinstvu mariborskega okraja že lepo napredovala. Zlasti trgovska podjetja v samem Mariboru so dosegla že lepe uspehe. Tako so na primer v podjetju »Moda« že pred dvema letoma osnovali ekonomske enote in jim nato prepuščali vedno več dolžnosti in seveda tudi pravic. Zdaj so ekonomske enote v tem podjetju že povsem samostojne: ne samo, da same odločajo o delitvi dohodka znotraj enote, same tudi kaznujejo, nastavljajo in odpuščajo delavce... In še do nedavnega so prav v tem podjetju tarnali, ker je premalo kadra, da bi lahko podjetje nemoteno poslovalo in povsem zadovoljilo potrošnika. Zdaj pa kaže, vsaj tako trde predstavniki tega podjetja, da bo nekaj kadra celo preveč.
Povsod resda v sistemu decentralizacije delavskega samoupravljanja še niso prišli tako daleč. A bržčas bodo morali kmalu stopiti po tej poti. Novi instrumenti delitve dohodka namreč predvsem izpodbujajo iniciativo slehernega zaposlenega, le-ta pa se lahko razvije v polni meri šele v ekonomski enoti. Zato tudi poudarja sindikat trgovskih in gostinskih delavcev v mariborskem okraju, da morajo biti sindikalne podružnice pobudniki nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja in da se morajo odločno boriti proti vsem, ki bi še kakorkoli podcenjevali dejavnost samoupravnih organov, ki bi skušali zavreti nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja.
BOJAN SAMARIN
SKUPŠČINSKI POROČEVALEC
Posamezni odbori Zvezne ljudske skupščine so v minulih dneh razpravljali o poročilu Zveznega izvršnega sveta, ki govori o njegovem delu lani. Poročilo bo v razpravi na naslednjem zasedanju skupščine. Sekretarji posameznih sekretariatov zvez so v razpravi opozorili ljudske poslance, da je v pripravi vrsta novih zakonov in predpisov.
B Prihodnji teden bo objavljena uredba o postrežnini. Z njo bo določeno, katere gospodarske organizacije so jo dolžne uvesti. Predvideni so splošni razponi za postrežnino od 10 do 20 odstotkov gostinskih cen — v hotelih, restavracijah in barih A kategorije, v drugih gostinskih podjetjih pa bo znašala postrežnina od 5 do 10 odstotkov.
■ Sekretariat za splošne gospodarske zadeve pripravlja dokumentacijo za ponovno ocenitev (revalorizacijo) osnovnih sredstev. To bo med drugim omogočilo tudi odpraviti neenako obravnavanje sredstev, vloženih v raznih razdobjih našega gospodarskega razvoja.
B V pripravi je predlog za kodifikacijo predpisov v zvezi z odnosi v gospodarskih organizacijah. Dalje predlog za finansiranje razvoja gospodarsko manj razvitih področij, problematike cen oziroma načelnih postavk za oblikovanje cen in predpisov o novem davčnem sistemu za privatni sektor kmetijstva, za privatne obrtnike in za svobodne poklice Razen tega so še v pripravi zakoni o Državnem zavodu za zavarovanje, o Jugoslovanski loteriji. O zakonu o investicijski graditvi bo skupščina razpravljala še pred svojimi letnimi počitnicami.

Na naslednjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki se bo začelo v torek, bodo ljudski poslanci med drugim razpravljali in sklepali o novem zakonu o gozdovih. Splošni zakon o gozdovih je bil sprejet leta 1947, odtlej pa so nastale pri nas bistvene družbeno-politične in ekonomske spremembe in vsemu temu velja prilagoditi tudi zakonske predpise s tega področja.
Osnovno načelo, ki ga uveljavlja predlog zakona, je, da je treba gospodariti z gozdovi tako, da bo zagotovljeno vzdrževanje in obnova. Načela zakona so zelo splošna, ljudskim republikam in ljudskim odborom pa so prepuščene možnosti, da s podrobnimi predpisi urede gospodarjenje in upravljanje z gozdovi. Ljudska republika na primer lahko pooblasti ljudski odbor, da ta sam predpiše obveznosti in ukrepe, ki jih mora ^upoštevati lastnik gozdnih površin. Če lastnik oziroma upravljavec gozdnih površin ne bi upošteval določenih ukrepov, bo moral sam prevzeti stroške za ukrepe, ki bi bili potrebni. Opravljanje večjih del, je rečeno v zakonu, mora temeljiti na strokovni in tehnični dokumentaciji. Gre za dela, kot so melioriranje gozdnih površin, pogozditev in podobno.
Administrativni ukrepi so z novim zakonom zoženi na najbolj nujna področja. Gre namreč za to, da je nosilec gospodarjenja z gozdovi gospodarska organizacija ali tisti, ki mu to prepusti ljudski odbor. Neposredni administrativni ukrepi so, kolikor so potrebni, prepuščeni občinskim ljudskim odborom. Samo v posameznih, res posebno nujnih primerih so administrativni posegi prepuščeni okrajnim ljudskim odborom.
Pravica do gospodarjenja z gozdovi je dana vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam, ki so jim gozdovi potrebni za to, da bi uspešno uresničevali svoje družbene smotre in obveznosti. Z uveljavljanjem tega načela je odstranjeno administrativno upravljanje, kakršno je, bilo v, veljavi doslej v nekaterih ljudskih republikah. Razen tega pa odslej ne bo več možno izključevati posameznih panog pri upravljanju in izkoriščanju gozdov. To pomeni, da poslej z gozdovi ne bodo gospodarile . samo gozdne , gospodarske organizacije, temveč, da bo to tudi pravica kmetijskih posestev, lesno-in-diistrijskih kombinatov ali kombinatov. To pravico bodo ljudski odbori uveljavili glede na to, kaj bo bolj koristno za skupnost.
V poglavjih, ki govore o delitvi sredstev, je rečeno, da mora gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi in opravlja razen tega tudi druge gospodarske dejavnosti, organizirati svoje poslovanje tako, da je gospodarjenje z gozdovi obrat s samostojnim obračunom.
Gozdna gospodarstva so bila doslej, razen v Sloveniji, ustanove s samostojnim obračunom. Pri. nas so bila gozdna gospodarstva priznana kot gospodarske organizacije. Zakon uveljavlja to načelo, ki je pri nas v praksi že uresničeno, za vso državo. Odslej bodo torej kolektivi, ki so bili prikrajšani za to osnovno politično-ekonomsko pravico, nosilci samoupravljanja. Delavsko samoupravljanje pa postaja s tem tista sila, ki naj ob uporabi sodobnih metod in ukrepov pospeši razvoj gozdarstva.	P- D-
ko (i6l'iuieŽ° centralistično. Ta-i0 86 je moglo zgoditi, da gradi-fjnl0Pa po načrtih banke, ki tudi s ansira vsa dela. Če pa bi go-v0?rarske organizacije imele do-VJ sredstev za razvoj, bi jih v načrte, ki ustrezajo t im. Potrebam in pogojem. torej posežemo globlje in fr,jvS-mo iskati vzroke proble-na] v zvezi z 'investiranjem, 0 na deformacije v deti^3 Podobne probleme nale-nonVudi v ZVezi z novimi teh-3e D ^ postopki. Zadnje čase 'iavp 0 d° kampanjskega uve-Doj^foja nove proizvodnje teh-
r,0v'“^ administrativnih orga-
^cii-F6
2aČn naleti na neuspeh, se
-e pa takšna kampanjska
zadostnem uveljavljanju sodobne tehnologije, temveč predvsem v zastarelih oblikah delitve.
Nikakor ni naključje, da spremembe v tempu naraščanja kmetijske proizvodnje sovpadajo s spremembami v sistemu delitve. V kmetijstvu smo najhitreje napredovali v času, ko se je najširše uveljavilo nagrajevanje po enoti proizvoda. Zastoj na doseženi stopnji proizvodnje smo ugotovili v času, ko je nagrajevanje po enoti proizvoda začela pojemati pod vplivom sprememb v delitvi med družbeno skupnostjo in kmetijskimi organizacijami. Najnovejše spremembe v gospodarstvu so ustvarile poglavitne pogoje za to, da se v kmetijskih organizacijah širše uveljavi delitev po delu, da se samoupravljanje bolj približa neposrednim proizvajalcem v ekonomskih enotah, da postanejo sredstva kolektiva za osebne dohodke bolj odvisna od dosežene produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Uporaba teh možnosti bo pripomogla k hitrejšemu napredku v kmetijski proizvodnji in h krepitvi novih družbenih odnosov v kolektivih kmetijskih proizvajalcev.
V KAKŠEN POLOŽAJ POSTAVITI EKONOMSKE ENOTE
Poglavitno vprašanje v tej zvezi: kako določiti notranjo organizacijo kmetijskega posestva, haVih’umoramo doumeti, da nji- kako organizirati ekonomske A>0 v korenin ne gre iskati sa- enote. kako omogočiti proizvajalcem v ekonomskih enotah, da bodo smotrneje uporabljali
6tiA in sicer v glavnem na
^ č,
3 razprave, in sicer ne o Veg la vzrokih neuspeha, tem-lo$u.° tern, ali je določen lehno-t>otr Postopek: sploh dober in rtiu bon. Novemu tehnološke-ti n b°sfopku je treba zagotovi-bejritrebne ekonomske in druž-noC^oie. Če naj se nova teh-gotov-f? obnese, ji je treba zaiti tev . teko finančna sredstva Sobli '^o opremo kakor uspo-vSe Jjn6 kadre. Morda bolj kot tef6s.rugo pa je potrebna zain-ten°st proizva ialcev za 6opUs..teke zamisli. Če tega ni, tehnni tedi zanimanje za novo bap. ^.Ijo, brž 'ko preneha adrrH„ante’ brž ko neha delovati aitestrativni pritisk.
tt'anL..hoeemo odpraviti po-ktbetii l.1Voste ki še obstajajo v Naštel _ *n k' sem ''b nekaj
,tareli ne8pos°bnosti liudi, v za-0rganizaciji dela in v ne-
družbena sredstva, ki so jim na voljo? Ko v praksi odgovarjamo na ta vprašanja, si moramo prizadevati, da bomo z organizacijo podjetij omogočili merjenje deleža kolektiva ekonomske enote in vsakega člana tega kolektiva pri ustvarjanju dohodka podjetja. Ekonomsko enoto naj načeloma sestavlja kolektiv proizvajalcev, ki skrbijo za zaokrožen tehnološki postopek ter imajo določena družbena sredstva za proizvodnjo in formirajo dohodek. Od vrste konkretnih pogojev je odvisno, kako bomo ugotavljali prispevek posameznikov in kolektiva. Samo po sebi je umevno, da v živinorejskih in v poljedelskih obratih ni mogoče uporabljati istih meril, prav tako pa je razumljivo, da so lahko ta merila precej različna tudi v sorodnih obratih različnih podjetij. Vnaprej se ne smemo zavzemati za nobeno konkretno rešitev. Zastaviti si je treba jasen smoter, določiti načelo, za katerega uveljavitev nam gre, potem pa v praksi poiskati najprimernejšo rešitev oziroma pot, ki nas bo najhitreje in najuspešneje pripeljala k zastavljenemu cilju.
Ustanavljanje ekonomskih enot avtomatično zahteva reševanje problemov: Kolikšen obseg naj ima samostojnost teh enot? Ali lahko ekonomska enota samostojno formira cene svojih proizvodov? Ali naj določa politiko cen delavski svet kmetijskega posestva. Ali je načeloma treba dovoliti, da ekonomska enota sama daje svoje proizvode na trg, ali je bolje, da kmetijsko posestvo nastopa na
trgu kot celota, in sicer po posredovanju svoje prodajne službe? V praksi bomo vsekakor naleteli na tega in na podobne probleme. Morda se bo zgodilo, da se bo prodajni aparat kmetijskega posestva preveč okrepil, se osamosvojil in ustvarjal prevelike dohodke — na račun proizvajalcev. Lahko pa se tudi zgodi, da ekonomske enote nastopajo na trgu samostojno, torej mimo prodajnega aparata, ter s svojo nespretnostjo škodujejo tako sebi kakor kmetijskemu posestvu v celoti. Pri reševanju takih praktičnih problemov se je treba kar najbolj izogibati administrativne intervencije; ko to pravim, mislim tudi na morebitne intervencije delavskih svetov. Najbolje je problem odkrito razložiti proizvajalcem in izoblikovati rešitev ob njihovem nepbsrednem sodelovanju. Ne smemo namreč pozabiti, da nobeden izmed teh problemov ni zgolj ekonomski, temveč so vsi tudi družbeni in politični. Od tega, kako je urejen položaj ekonomske enote glede na podjetje, so odvisni ne le stimulacija proizvajalcev za večanje proizvodnje, produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, temveč tudi odnosi med ljudmi v podjetju, obseg uveljavljanja samoupravljavskih pravic proizvajalcev, politično vzdušje v kolektivu, pojmovanje ljudi itd.
Odnosi med podjetjem in ekonomskimi enotami bi morali biti zasnovani na istih načelih, kot jih želimo uveljaviti v odnosih med družbeno skupnostjo
in gospodarsko organizacijo. Kakor si prizadevamo, da bi gospodarskim panogam zagotovili približno enake poslovne pogoje ter jih spravili v enakopraven položaj pri delitvi s skupnostjo, prav tako se moramo zavzemati za to, da bomo ekonomskim enotam v podjetjih zagotovili enake poslovne pogoje in možnosti za uveljavljanje delitve po delu. Kaj to praktično pomeni? Če ima podjetje kot celota obveznosti do skupnosti, je treba te obveznosti enakomerno porazdeliti na ekonomske enote, in sicer v skladu z družbenimi sredstvi, ki jih uporabljajo kolektivi teh enot. Če naj bo dohodek podjetja načeloma odvisen od produktivnosti in od ekonomičnosti poslovanja, mora biti tudi dohodek vsake enote odvisen od istih elementov. Če se v podjetju formirajo sredstva za osebne dohodke in skladi za razvoj, se morajo formirati takšna sredstva tudi v ekonomskih enotah, da bi mogel tudi kolektiv ekonomske enote, potem ko bi določi) obseg vlog, perspektivno planirati naraščanje proizvodnje in osebnih dohodkov. (Drugo vprašanje pa je, kako v posameznih podjetjih in v določenih obdobjih kar najustrezneje uporabljati razpoložljiva sredstva za investiranje; v nekaterih primerih bo najbolje, če bodo sredstva vložena decentralizirano, v drugih primerih jih bo treba združiti in jih uporabiti za namen, ki bo koristil
vsem ekonomskim enotam; konkretne sklepe je treba sprejemati ob sodelovanju vseh ekonomskih enot in v skladu z njihovimi dejanskimi interesi.)
Pri urejanju notranjih odnosov je treba dosledno spoštovati voljo kolektiva in samostojnost posameznih ekonomskih enot. Če notranja organizacija in delitev zagotavljata tesno povezanost med proizvodnjo, produktivnostjo in ekonomičnostjo na eni ter osebnimi dohodki na drugi strani, se ni treba bati, da proizvajalci ne bi sprejeli pravilnega sklepa, da torej ne bi sprejeli koristne pobude ali sugestije. Opustiti je treba enostransko spodbujanje k večanju naturalne proizvodnje ter preiti na oblike delitve, ki stimulirajo k ustvarjanju čimvečjega skupnega dohodka,. torej k doseganju kar največjih uspehov tako v proizvodnji kakor v ekonomizaciji družbenih sredstev. Nujno je na primer, da kolektivi natančno poznajo delež živega dela v proizvodni ceni.
Prenos dohodka z ravni podjetja tudi na raven ekonomskih enot in boli adekvatno uveliav-Ijanje načela delitve po delu bosta tudi v kmetijstvu krenila samoupravljavske pravice delovnih kolektivov in neposrednih proizvajalcev, torej bosta utrjevala socialistične družbene odnose. Prepričani smo lahko, da bo ta proces ena izmed komponent novega napredka v proizvodnji in v produktivnosti, prav kot je nekoč nagrajevanje po enoti proizvoda pospešilo razvoj kmetijstva.
min
l
I
Im
Vse bi se lahko izteklo brez zapletov in negodovanj. Zadovoljni bi bili na Delavski univerzi Maribor-Center, zadovoljni bi bili udeleženci seminarja o delavskem samo- ‘ upravljanju v izobraževalnem centru podjetij Konstruktor, Stavbar in Tehnogradnje, zadovoljni oni v upravah podjetij. Vsakdo bi opravil svojo dolžnost — pa zdravo! Delavska univerza, ker je seminar pripravila, udeleženci, ker so na seminar hodili, in uprave podjetij, ker bi bile prepričane, da so pripomogle k uveljavljanju delavskega samoupravljanja. Tako pa se je zgodilo proti pričakovanju in zadovoljni so s seminarjem samo tovariši na Delavski
univerzi in udeleženci seminarja. Krivec za nezadovoljstvo nekaterih pa je »samovoljen« predavatelj.
Njegova tema na seminarju je bila razdeljevanje sredstev za osebne dohodke. In da ne bi govoril kar tako nasploh in da bi bilo predavanje razumljivo vsem, je temeljito preštudiral njihove pravilnike o razdeljevanju osebnih dohodkov. Tako je utemeljeval načela nagrajevanja na njihovih »domačih« primerih. A prav tu ga je »polomil«. Ker je nekoliko preveč globoko in podrobno analiziral njihove pravilnike.
In že naslednjega dne se je oglasil na Delavski univerzi nekdo iz Konstruktorja in povedal:
»Tega predavatelja ne maramo več!«
Zakaj ne, sicer ni povedal, moč pa je to razbrati iz tega, kar je še dodal:
»Pa ko bi to vsaj povedal v ožjem krogu! Tako pa razburja duhove delavcev!«
Hoteli so povišati cenik za dimnikarske storitve. Vzrok: življenjski stroški so se povečali in nikjer ni zapisano, da bi morali škodo utrpeti prav dimnikarji.
In pritisnili so na občine. Občinski pravniki pa:
— Jok, sami ne morete določati cen svojim storitvam. Tarifo mora predpisati in sprejeti občina.
Pa so pritiskali tako dolgo, da sta občinska ljudska odbora v Ptuju in Slovenski Bistrici vendarle — po 6. točki 42. člena zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov iz leta 1957 in 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe iz leta 1950 — vendarle predpisala in sprejela novo tarifo dimnikarskih uslug.
Zataknilo pa se je na občini Maribor-Center. Vse je bilo že pripravljeno, členi nove tarife že dokončno formulirani in da bi lahko dimnikarji uveljavili nove cene, je bila potrebna samo še odobritev odbornikov. Pa je niso hoteli dati. Ne zaradi povišanih cen. Ker se je nekdo vendarle spomnil, da občina že dolgo ne more več predpisovati cen in da je povišanje cen storitvam zgolj in samo stvar dimnikarjev. Dejal pa je še, da bi kazalo tiste zakone raztrgati.
— Ker jih je čas že zdavnaj povozil, je zaključil.
In kar je najbolj čudno, mož, niti ni bil pravnik.
i. rwi ■	*•	1«
Tretja dimenzija
Občinski možje na »Plavi laguni« bi radi imeli turizem. Dosti, dosti turizma! Da bi utešili željo, so odprli svoja srca, pa tudi vrata. Komurkoli so dovolili, da si je postavil na »Plavi laguni« šotor, camp, dom oddiha... Komurkoli so zaračunali kvadratni meter zemlje po smešno nizki ceni; kakopak, hoteli so turizem!
Prišleki so se začeli naseljevati. Leto za letom. Zgradili so malone toliko ličnih počitniških hišic, kolikor številk šteje najbližje mestece — Poreč. Uredili so ceste, kanalizacijo, napeljali so vodovod in elektriko, zgradili so lepe športne objekte ... Za svoj denar. Občino ni vse to veljalo prebite pare. Na stotine domačih turistov je skozi poletne mesece oživljalo »Piavo laguno« z dobro voljo in s smehom. Pa Poreč in gostišča, restavracije ...
Skratka, občinski možje so imeli na »Plavi laguni« dosti, dosti turizma!
Nenadoma pa jim je šinilo v glavo: »Vse imamo, elektriko, turizem, vodovod in ceste, nimamo pa tujcev, ki bi.
nas obiskovali! Da jih privabimo, potrebujemo denar. Dosti, dosti denarja!«
Pa so poslali na kogarkoli težke račune. Za zemljišče. Ne po kvadratu, pač pa po tretji dimenziji! Vsak je moral doplačati svoj kvadratni meter še v globino. Vse bolj globoko so plačevali vsi, po pet in deset klafter v istrski kamen. Nekateri so omagali in so se izselili. Nekateri zdaj omagujejo in se izseljujejo.
Za seboj puščajo spomine na udobno počitnikovanje in elektriko, vodovod, ceste, kanalizacijo ...
Občinski možje s »Plave lagune« pa si zadovoljno ma-nejo roke kot izumitelji tietje dimenzije, svojevrstne zemljiške rente, ki bo zanesljivo zamenjala nedonosen domač turizem z donosnejšim inozemskim!
H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	KONSTRUKTOR, MARIBOR — BOJAN SAMARIN
2.	DIMNIKARSKO PODJETJE, MARIBOR — BOJAN SAMARIN
3.	POČITNIŠKA SKUPNOST, MARIBOR — DUŠAN KRALJ
miniiumiiiinmiiummiinmmiiiiiiimiiiiimiiiiumminiimiiiiumminimiiiiiiiimminmmmummiiiimiiiim
ul
Pred dobrim letom so v Portorožu začeli prenavljati slaščičarno »Kekec«. Del še niso zaključili, tako da bo tudi letošnjo sezono lokal bržčas ostal zaprt. Zaprta slaščičarna kljub temu predstavlja prav posebno zanimivost. Le v redkokaterem turističnem kraju bi namreč našli lokal sredi naselja, ki bi toliko časa sameval prazen. Izletniki pa zdaj skoraj raje fotografirajo prazna, z lepaki
polepljena izložbena okna, kot da bi iskali druge privlačne motive
Sodoben človek je dobil sodobno stanovanje in se je zavoljo tega znašel pred sodobnimi problemi
Dobil sem stanovanje, lepo stanovanje, sodobno stanovanje. V prvi stolpnici v Savskem naselju v Ljubljani. Pravzaprav — roko na srce — dobil ga bom (v tisti stolpnici, ki jo že toliko časa pacajo in ki jo sedaj, kot pravijo, dokončujejo ter hkrati popravljajo svoje grehe). Dobil ga bom — enkrat v maju.
Tisti dan, ko sem v svoji sostanovalski sobici povedal to veselo novico, je moja bodoča žena proglasila za praznik. Popeljala me je v Miklošičevo klet in pojedla sva ljubljanska zrezka in izpila liter cvička in moja bodoča žena je rekla'.
»Pomisli, kakšno udobje: šest vzidanih omar. Za spalnico bova kupila samo posteljo, zakonsko posteljo (in pri tem je zardela), nočnih omaric ne rabiva. Takšno posteljo bova kupila, ki ima na straneh polici (prvo za svetilko, drugo za knjige; kadil pa v spalnici ne bdš, da veš!); v dnevno sobo bova dala tvoj kavč, kupila bova mizo, tako, pritlično mizo in fotelje, tvojo omaro pa bova prodala, in te-pih bova kupila, eh, boš videl, še sreča, da sva dobila takšno stanovanje, v katerem so omare vzidane, nama pač ne bo treba kupiti omar«
Naslednjega dne sva se odpravila na lov za posteljo. (Moja bodoča žena je rekla: »Spalnica je najvažnejša, najprej bova kupila posteljo.«) Na lov, pravim, saj je bil res lov, bila je brakada, mojduš ja, nekaj takšnega kot hajka; prestrigla sva Ljubljano vzdolž in počez.
»Imate postelje?«
»Dobre postelje, odlične, solidne. Zakonske postelje in navadne postelje. Kakršna je pač garnitura. Sodobna ali manj (sodobna. Dve omari ali ena tro-delna omara. Miza in stoli. Dobra omara, poglejte, odlična omara, in stol, sto kil na njem sedi, sto kil in še več ...«
»Toda, tovariš,« sem skušal ugovarjati, »omar...«
»Imamo seveda različne omare. Kakršna je pač garnitura. Sodobna ali manj sodobna. Tro-delne ali dvodelne omare. Izbira je velika.«
»Toda, tovariš, omar ne potrebujem. Dobil sem stanovanje, v katerem so omare vzidane, vzidanih'imam šest omar, tovariš, rabim posteljo, veste ...«
Prehodil sem Ljubljano vzdož in počez, in povsod, v vseh trgovinah, ki prodajajo pohištvo, so mi povedali:_
»Postelj nimamo!«
Moja odiseja in odiseja moje bodoče žene se je končala v prodajalni »Lesnine« na Stritarjevi cesti št. 9.
»Postelje?«
»Garniture!«
»Pa v bodoče, v perspektivi, je kakšna možnost?«
»Perspektive ni!«
In odšla sva — brez perspek- in pa: »Če ne gresta k privat-tive in brez postelje — z napo- nikom, bosta pač kupila garni-tilom: »Pojdita k privatnikom!« turo; omaro in mize in stole in
tako dalje naprej, pa prodala kaj hočeta, je že tako.« Povedal sem:
»S privatniki imam slabe >z kušnje. Kupil sem samsko sob in privatnik mi je prodal svex/ les za suh les in danes imafl1 . omari (ki jo moram prodat" luknje, da bi lahko vtaknil vanje, in zdaj bom dobil stan^ vanje in v parketu tega stan1’ vanja so luknje, da bi laft“ vtaknil prst vanje in...«	,
Prodajalec je molčal in sem molčal in moja bodoča že11 je rekla:
»V sili hudič muhe žre. & piva garnituro!«
In sva jo kupila.	^
Zdaj imam tri omare 'n »Delu« sem objavil oglas: »Sodoben človek s sodob1” stanovanjem prodaja tri sodo^ ne omare. Za nameček da ra'1 in stole. Ponudba pod: ,Ni Per spektive!'«
JANEZ VOLJc
Ne, z Ostapom Benderjem ga ni mogoče primerjati. Ostap, junak iz romana »Zlato tele«, vul-go veliki kombinator, je ciljal dosti više. On ni našel samo ene luknje v zakonskem sistemu, ampak se mu je ves zakonski sistem zazdel luknjičast kot rešeto. Milo rečeno, vsaj tako luknjičast kot bohinjski sir.
Razlika pa ni samo v metodah, ampak tudi v letih. Ostap je na priliko začel »kombinirati« že v mladih letih. Kombinacije so mu prešle v kri. Naš junak pa je začel kazati zanimanje za pokojninski zakon na jesen življenja. Pravzaprav že na začetku zime.
Prvič je namreč stopil v pokoj leta 1951 s solidno osnovo 5530 dinarjev. Morda je takrat mislil: (vendar to so samo ne-osnovane domneve) Vse ostalo, kar bi še rabil, bom naklepal s honorarnim delom. In res ga spiski socialnega zavarovanja sledijo kot honorarnega uslužbenca tja do začetka leta 1958. Potem pa se je nenadoma pokazala potreba po strokovnjakih In naš junak se je odločil, da bo spet stopil, kot temu pravimo, v redno delovno razmerje. Ni. sicer za dolgo: točno za tri leta, da se mu bo pokojninska osnova rahlo zvišala.
Njegova plača je bila visoka, rezultat dolgoletnih izkušenj arhitekta, glavnega projektanta, ki jih je seveda koristno vnovčil. Svoj labodji spev pa je naš junak dosegel v letu devetnajst sto šestdesetem, ko so se njegovi prejemki zavrteli okrog 3 milijonov. Zavod za socialno zavarovanje se je sicer vmešal in
uspel dokazati, da so bili prejemki, ki prihajajo v poštev za izračun pokojnine v letu 1960 samo — 2,223.820 dinarjev. To bi po zakonu zneslo približno 115.000 dinarjev mesečne pokojnine. V treh letih, predvsem pa v zadnjem letu, je naš junak prigaral za 70.000 dinarjev višjo pokojnino, kot jo je imel konec leta 1957. Vendar pa je to o višji pokojnini zaenkrat še »kombinacija«, ker Zavod za socialno zavarovanje še ni rekel zadnje besede.
je naložili po vagon, prem Takrat so zaslužili več, in č® „ po tem računali, bi imeli znat)o' višjo pokojnino. Osnova za.>a, kojnino pa so zadnja tri f ali celo samo zadnje leto, je za prosilca pokojnine P ugodneje.	.vo
Naša zgodba bi bila samo humoreska; ošibala k1.tet' skus nekoga, ki je poskušal ^ z zajemalko. Toda ta poizkus 0 edini. Vsaj deset, res ne kričavih primerov, obravnav ^ na socialnem zavarovanju •• •
Kako drugače je z nekaterimi rudarji v Trbovljah, kjer se je naša zgodba zapletla. Mnogi izmed njih so pustili svoje zdravje in moči v jami. Zadnje leto pred upokojitvijo so opravljali samo še lažja dela. Imeli so tarifno postavko, ne pa zaslužka kot v letih, ko so v dvo-
Ali je mogdče zakon o nem zavarovanju na tak n izkoriščati?...
Primerjava našega ju1?3 Ostapom Benderjem bi b'1 joS*’ prehuda. Ostap je ciljal više. Vendar — tudi naS nak dovolj visoko.
VINKO TRINKau

J LETNI ODDIH
© Regres — spodbuda delavcu, da gre na dopust, in obenem © njegov povečan osebni dohodek! - Kolektivni odmori, ki spre-© minjajo delavske domove oddiha v domove uslužbencev in © administracije. Kako povečati število nočnin, kako izkoristiti © čas, ki sodi v pred in v posezono? — Kolektivi naj obravna-© vajo vprašanje svojih domov oddiha skladno z gospodarje-
#	njem v svojem podjetju. - Ekonomska računica v poslovanju,
© združevanju domov, počitniške skupnosti in možnosti za uved-
•	bo stalne zamenjave!
POGOVOR NAJ VELJA SMOTRNEJŠI ORGANIZACIJI ODDIHA, SIRSI OSNOVI, PRILAGOJENI STVARNEMU DRUŽBENEMU RAZVOJU, POTREBNEMU SODELOVANJU MED ŽE OBSTOJEČIMI DOMOVI ODDIHA IN NE NAPOSLED ISKANJU NOVIH OBLIK V PRESKRBI, V UVELJAVLJANJU TELESNE IN UMSKE REKREACIJE KOT TUDI V ODNOSU DO OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV TER TERITORIALNIH ORGANIZACIJ. (Iz uvodne besede tovariša Staneta Glasa, tajnika Stalne konference za oddih in rekreacijo.)
DELAVCI ALI USLUŽBENCI
. »Tomos«: Zadnji dve leti smo imeli kolektivni dopust. Ker pa L® pri nas ogromno delovne si-m. ki ne presega dopustne dobe Cez 12 dni, nam je bilo nemogoče spraviti vseh 2000 delav-?ev v naš dom na Bledu, ki štelo le 23 postelj. Tako so doslej ta dom izkoriščali predvsem Uslužbenci iz uprave in admi-Uistracije, delavci pa so odha-lab*na oddih, vsak po svoje!
Ce bi v »Tomosu« izkoriščali dom skozi celo leto, bi lahko nudili usluge tudi delavcem in njihovim družinam. V tem primeru bi tudi oni uživali regres. Tako pa — ker je dom izkoriščen le nekaj poletnih mesecev — uživa ugodnost regresa le manjše število ljudi. »Tomos«; Koristijo ga pač ®amo tisti, ki gredo v dom. O mm smo se že dosti menili. Osnovna misel naših razgovo-r°v je bila v tem, da se čim 7eč ljudi pošlje na Bled po ne-kem redu. Tisti, ki je bil lani, mtos ne more, prišel pa bo |Pet na vrsto naslednje leto. uvedli bi nekakšno stalno ro-lacijo.
BORZA ZA ODDIH
,, »Iskra«: Nam je uspelo re-“di problem našega kolektivne-£a dopusta na račun zamenja-Ye- Naša ekonomska cena v do-j"1 v Ankaranu je 1000 din na ran. Iskali smo domove, ki ima-1° podobno ceno oskrbe. In zamenjali: naše domove, kplikor jih imamo, smo odsto-Jdli skozi vse leto tistim delov-k‘m kolektivom, ki so nam od-topili svoje kapacitete v času ritega kolektivnega dopusta.
ako bomo imeli od 16. julija -° L avgusta razmeroma kar
j6Po število ležišč v različnih ?T0rm)vih oddiha na razpolago. ' aši domovi — Ankaran, Dvor a Gorenjskem, koča na Kr-+ a.vcu in Medveja — pa bodo Ako izkoriščeni tudi v času. ko z tovarne ne bo šel več nihče 118 dopust!
^ 28 PISEM - 4 ODGOVORI ?? Razposlali smo lepo število flsem, odgovorili pa so nam žal , hekateri. Maribor nam je od-se *1 ležišč. V kolikor nam J! manjka prostora, si pomaga-i 0 z regresom, ki ga damo de-Ven tako rekoč na roko!
DjROVECAN OSEBNI DOHO-r-K __ Delavcu in naj gre ka-j 0rk°li in za kolikor časa do 0dS®llh dni plača kolektiv 70 v dotkov od ekonomske cene .hkaranu. Seveda mora vsak j.,ristnik regresa prinesti potr-2aH° 0c^ Tajništva za notranje ueve ali pa od recepcije ho-kier ie počitnikoval. Ne-uPosleni ženi tega delavca da n ektiv 50 odstotkov in otro-Pla? R0 ^ odstotkov. Otroci 0skrb^°	P0l°vično ceno
ta-P rePresih posameznikom je d .Previjal kolektiv in odločal aelaYski svet!
To je povečanje realnega ^sebnega dohodka, ki ga lah-j° vsak dobi, le da gre na "°pust. Tovarna »Iskra« ima 'nteres, da odhajajo njeni oelavci na resničen dopust, ,al s tem obnavljajo svojo oslovno sposobnost in dopri-aasajo k višji produktiv-°sti! V drugem primeru bi lc®r lahko kratko malo po-ečali osebni dohodek, kar Pa ee store, ker je pač danes Potrebno navajati ljudi a razumno izkoriščanje
pripadajočega letnega oddiha.
PRAV JE, DA GRE VSAK ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA NA DOPUST, NE PA TJA V BOHINJ NA KOŠNJO! PRAV JE TUDI, DA GRE VSAK KAMOR GA VLEČE, NE PA, DA MORA LETO ZA LETOM V ISTI KRAJ IN NA ISTO LEŽIŠČE!
»Tisknnina«: Pri nas je za sedaj še drugače. Bolj po starem. Regres, ki ga dajemo delavcem, velja samo za naš dom v Fijesi, ki šteje 80 ležišč. Tistim, ki gredo na dopust v predsezonskem času, damo večji regres, enako onim, ki izberejo za odmor zgodnjo jesen. Na ta način povečujemo število nočnin ob neizpremenjeni kapaciteti. Prav tako smo lanskoletni 14-dnevni turnus spremenili v 10-dnevnega in smo na ta način dobili 7500 nočnin, kar pa seveda še daleč ne zadostuje za naših 2000 delavcev in za njihove družine!
včlanjenih 25 večjih in manjših podjetij. Število članov še ni zaključeno, saj nameravamo včlaniti še nekatera podjetja prav iz Bele Krajine, ki se za nas zanimajo. Letos smo začeli z gradnjo petdesetih hišic s 400 ležišči. Gradimo sodobno restavracijo in kuhinjo, otroško ustanovo, športne objekte. Mladinska brigada nam je zasadila drevje in uredila parke, tako, da smo spremenili delček Lucije za Portorožem v pravcato naselje. No, čeprav šele v izgradnji, že danes lahko trdimo, da se naša počitniška skupnost ne bo srečevala s problemi, ki se kot kronična bolezen prebujajo vsako leto z novo sezono.
Premislimo! Večji kolektivi imajo svoje domove, ki pa ne presegajo 50 ležišč. Najboljša mesta zasedejo uslužbenci na račun regresa, ki ga daje celotni kolektiv. Z regresiranjem domov, raznimi dotacijami in podobno, nujno podpiramo malomarnost v poslovanju čestokrat pa nesposobnost upravnikov, ki jim je pač vseeno, kako gospodarijo, saj bo izgubo krilo podjetje, kolektiv. To vsekakor ni in ne more biti v skladu s smotrnim gospodarjenjem!
Nemogoče je tudi, da je lahko poslovanje upravnikov boljše, ker še vedno ne iščemo izvedencev, strokovnjakov, pač pa se kar preko oglasov v časnikih obračamo za ljudmi, ki imajo z gostinstvom zelo, zelo malo zveze!
PKEDSTAVNIK BEŽIGRAJSKE POČITNIŠKE SKUPNOSTI TOVARIŠ JOŽE ZIBERT JE KAR NA SESTANKU V UREDNIŠTVU RAZGRNIL NAČRT, KI PRIKAZUJE GRADNJO POČITNIŠKEGA NASELJA V LUCIJI ZA PORTOROŽEM, KJER BO LAHKO LETOVALO HKRATI 400 OSEB
no — radi poenostavljamo!
K njej sodi marsikaj: športna razvedrila, kulturne prireditve, izletništvo, skratka, človeka je treba vsestransko zaposliti. Potem šele lahko govorimo o aktivnem dopustu. Pri tej akciji smo v naših domovih dokaj na začetku. Čestokrat sploh ne vemo, kaj vse bi morali nuditi človeku na dopustu in se nam rado zdi, da je hrana in zrak. pa morje čez in čez dovolj!
Nekdo je dejal na nekem sestanku, češ saj si delavec privošči še kakšen literček in stvar je opravljena! Najbrž možak ni imel prav ...
DRUGA PLAT ZVONA
Ali sploh imamo kakšne programe, ki nam povedo, kaj se bo n. pr. na slovenski obali zgodilo v času letošnje sezone? Tja hodi gostovat ljubljanska Drama, beograjska Opera, tam je folklorni festival, so Avseniki... Nihče še ne govori o možnih izletih v Savudrijo, na Socerb, v Škocijanske jame ...
KOLIKOR SO NEKATERE OBČINE DOKAJ IZNAJDLJIVE PRI UMISLJAN.TU NOVIH IN NOVIH TURISTIČNIH TAKS, TOLIKO BOLJ ODKLANJAJO DENAR, KI BI GA TURISTI IN IZLETNIKI RADE VOLJE PUSTILI V UREJENEJSIH, POSTREZLJIVEJS1H TRGOVINAH TER GOSTINSKIH LOKALIH!
Kdo od delavcev ima torej pravico do regresa in do oddiha v Fijesi? Po kakšni lestvici izbira kolektiv? Nemara bi bila primernejša, vsekakor pa demokiatičnej-ša podobna rešitev, s kakršno nas je seznanila »Iskra«! Regres je vendar dohodek, do katerega ima vsak pravico. Kolektiv mora delavcu le omogočiti, da to pravico lahko uveljavi.
Okoli doma v Fijesi je nepregledna vrsta manjših domov, ki so doslej samostojno poslovali. Ali se je že kdo prijavil k vam na hrano ali pa je iskal kakršnokoli drugo obliko sodelovanja?
»Tiskanlna«:	Samo prilož-
nostno, načrtnega ni bilo na tem področju še ničesar. Mislimo pa, da bi bilo to pametno za nas in za druge. Sami imamo dovolj veliko kuhinjo in restavracijo, ki bi zlahka postregla še komu drugemu in ne samo domačim, obenem pa bi skupno neprimerno laže reševali nešte-vilne probleme, ki vsako leto sproti nastajajo v zvezi s preskrbo!
REŠITEV NA DLANI »Bežigrad«: Mi imamo počitniško skupnost, y kateri je
POČITNIŠKA SKUPNOST BEŽIGRAD pa sega po upravniku — strokovnjaku, ki mu bo lahko zaupala več sto ljudi! Obenem pa je že zdaj ustanovila poseben odbor, v katerem so psihologi, zdravniki, pedagogi, arhitekti (nemara na športnika niso pozabili!), ki že danes bedijo nad domom v izgradnji, pozneje pa bodo desna roka upravniku pri uveljavljanju aktivnejšega dopusta, kot pa smo ga bili vajeni doslej!
PREDSTAVNIK BEŽIGRAJSKE POČITNIŠKE SKUPNOSTI JE ZASUKAL LIST NAŠEGA POGOVORA:
V takšni skupnosti je tudi neprimerno enostavneje reševati odnose do trgovske mreže, do turističnih društev, do občine ... Zavoljo tega smo za skupnost na terenu, povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Tu ne gre/za okrnitev pravic nekega doma, ampak le za pomoč domu, ne za razlastitev, ampak za _ skupno reševanje vsakodnevnih vprašanj!
LITER VINA IN PIKA
Minula sezona nas je opozorila na to, da v naših domovih še ni tistega pravega življenja, ki pozna kaj več kot hrgno in ležišče. Rekreacijo — fizično in psihič-
V PIRANU »POČIVA« VSAK DAN VRSTA AVTOBUSOV, KI PRIPELJEJO POTNIKE ZGODAJ ZJUTRAJ IN SE ŠELE PROTI VEČERU VRAČAJO. NIHČE JIH NE IZKORISTI ZA KRAJŠE IZLETE, NIHČE NE VPRAŠA AVTOBUSNA PODJETJA. CE JE TA MISEL O IZ-LETN1ŠTVU IZVEDLJIVA!
»Tiskanlna«: Kdo ve, če ne bi bilo vabljivo, celo odločilno pri izbiri časa in kraja za dopust, ravno program prireditev? Marsikdo bi rad videl beograjsko Opero, ki bo menda gostovala v letošnji sezoni z uprizoritvijo »Fausta« na Koprskem!
»Železarna Ravne na Koroškem«: Mi smo in še kako zainteresirani, da naši delavci v času dopusta obiščejo čim več prireditev. Kulturnih in športnih. Pri teh stvareh bi kolektiv prav rad kaj prispeval!
KROŽNO PISMO -.MODRI ABONMA
»Zavod za Primorske prireditve«: Odposlali smo pisma s programom prireditev, ki bodo v juliju in v avgustu ob našem morju. Kolektivi nam na ta pisma še niso odgovorili, upamo pa, da nam bodo kmalu!
ZaKaj samo v juliju in
avgustu, tedaj, ko je sezona
kot pravimo, na višku? Omenjeni Zavod bi moral svoj * - program razširiti od maja pa do septembra! S tem bi v dobršni meri vplival na razširitev letne sezone!	i
DOBRO. SKRB ZA PRIREDITVE JE VZDRAMLJENA. SKRB ZA IZLETNIŠTVO PA NAJ PREVZAME AGENCIJA »IZLETNIK«, LE DA BODO NJENE USLUGE PRISTOPNE POSAMEZNIKOM IN KOLEKTIVOM!
Stane Glas: Naš razgovor v uredništvu je zrcalo programu Stalne konference za oddih in rekreacijo. Vsebina je vsekakor v ugotovitvi, da je naš delovni človek upravičeno vse bolj zahteven in da ga danes ne moremo več zadovoljevati s kakršnimkoli dopustom. Obenem pa raste število ljudi, delavcev, ki hodijo leto. za letom na dopust, sprejemljivost naših domov pa je domala neizpremenjena. Po- . temtakem moramo začeti z načrtno gradnjo v obliki počitniških skupnosti ali združenj. Ne samo velika podjetja, ki imajo več sredstev, pač pa tudi manjša, ki so sama nesposobna, naj grade v skupnosti. Tja naj prispevajo svoj delež za nekaj ležišč, kolikor jih pač potrebujejo za svoje člane.
ŽAL SE TEGA SESTANKA NISO UDELEŽILI NEKATERI POVABLJENI. KI DELAJO NA PODROČJU KOMUNE. ŠOLSTVA. UPRAVE! RAVNO TI DELAVCI NIMAJO NIKAKRŠNIH MOŽNOSTI CENENEGA DOPUSTA. V TAKŠNIH POČITNIŠKIH SKUPNOSTIH PA BI LE LAHKO NAŠLI SVOJ PROSTOR!
Mi vemo, da napoveduje nova gospodarska politika večja sredstva, s katerimi bodo razpolagali kolektivi. Pripravljeni -smo dajati milijarde za rekonstrukcije v tovarnah, za rekonstrukcijo delavca pa večkrat nimamo j-azumevanja. Mislim, da ob deležu za reprodukcije in rekonstrukcije moramo določiti določen odstotek za oddih in rekreacijo!
»Železarna Jesenice«: Imamo 110 postelj in 7000 zaposlenih! Tovarno bomo sicer rekonstruirali od vrha do tal. o morebitni gradnji večjega doma oddiha pa oklevamo. Na željo, da bi tudi mi organizirali počitniško skupnost, v kateri bi gradilo več podjetij, ni odgrneva! Vse skupaj nas primer 'Bežigrada sicer navdušil ie, slediti mu na ne znamo. Kdo naj bo inicia-tor takšne skupnosti?
ŽELEZARNA SAMA,
ZAKAJ PA NE!!!
»Metalna«: Naša skupnost je stara že pet let. Ustanovili smo jo v času. ko je bilo denaria malo. zaupanja pa še mani. In vendar poslujemo dobro. Tako dobro, da se danes poteguje 11 podjetij v Mariboru za naše članstvo.
Imamo nekaj čez 400 ležišč. Domujemo pa v Poreču. Temu mestecu smo uredili vse, kar se je urediti dalo: telefon, elektriko, vodovod, kanalizacijo, ceste, parke ... Zdaj. po petih letih, ko so naša podjetja pustila v mestu že lepe denarje, se javlja tamkajšnji »Turist-biro« z nekakšnim) računi za zemljo. 20. 30. celo 50 din bi rad imel za kvadratni meter! Trenutno plačujemo po dva, dinarja, a že to je na leto milijon in 700.000 din za tistih net mesecev, tako da smo tisto kamenje plačali že pet metrov globoko. Toda računi še zmerom prihajajo...
ZA OBČINO NE BI SMEL BITI EDINI DOHODEK SAMO V TAKSAH, ČEPRAV JE TUDI TAKSA DEL UMLJIVEGA DOHODKA; BISTVENI DEL DOHODKA NAJ BI BIL V UREJENI TRGOVSKI IN GOSTINSKI MREŽI. V DOMISELNI USTREŽLJIVOSTI, V BOGATEM PROGRAMU RAZLIČNIH PRIREDITEV! ZADNJI CAS JE. DA POHLEP PO DENARJU ZAMENJA R AZUMEVANJE POTREB IN ZELJA, CE ŽE NE ZAHTEV DELOVNIH KOLEKTIVOV, KI BODO POTEM TOLIKO RATŠI REŠEVALI KOMUNALNE PROBLEME, CE BO TO V OBOJESTRANSKO KORIST...
»Uredništvo«: Pomenek gre h kraju! O vsem seveda ni moglo biti govora, še manj je napisanega. kljub temu pa je naš sestanek le vzdramil vrsto vprašanj, o katerih se bomo morali še dosti, dosti pogovarjati!
PREDVSEM:
•	ALI SMO ZA REGRESE DOMOVOM ALI DELAVCEM?
•	ALI BOMO USMERJALI RAZVOT DELAVSKEGA TURIZMA V CILTU GRADNTE VECTIH DOMOV, ALI BO PRIMERNETŠE UVELTAV-LTANJE IZMENTAVE PROSTIH KAPACITET MED DOMOVI?
O PRIMERTAVA POSLOVA-NJA OSAMLJENEGA DOMA Z MAJHNIM ŠTEVILOM LEŽIŠČ IN URE TENE POČITNIŠKE SKUPNOSTI ALI ZDRUŽENI A!
•	NA KAKŠEN NAČIN LAHKO RAZŠIRIMO C4S IZKORIŠČANJA DOMOV IN NA TA NAČIN POVEČAMO ŠTEVILO NOČNIN?
•	DOSLEDNEJŠE UVAJANJE GOSPODARSKE ’ RACUNI-CE V POSLOVANJE DELAVSKIH DOMOV ODDIHA.
® PRIBLIŽEVANJE NIVOJA DELAVSKEGA TURIZMA KOMERCIALNEMU GOSTINSTVU IN S TEM PRIBLIŽEVANJE VSE BOLJ UPRAVIČENO VEČJIM ZAHTEVAM DELAVCA-PRO-1ZVAJALCA!
SESTANKA V UREDNIŠTVU SO SE UDELEŽILI:
STANKO GLAS — tajnik Stalne konference za oddih in rekreacijo JOŽE ŽIBERT — predsednik Počitniške skupnosti Bežigrad
IVO CERCE — Železarna Ravne na Koroškem LOJZE LIKOVIČ - Železarna Jesenice
VIKTOR ŠVAGELJ - Metalna Maribor
VINKO LILEG - »Tomos« Koper
SREČKO TIC - Zavod za primorske prireditve ZLATA HUMAR - »Tiska-nina« Kranj
VIKTOR KOŠIR - »Iskra« Kranj
MANICA POŽAR - Turistična agencija »Izletnik« KRISTIJAN PAVLIHA -»Celuloza« Videm-Krško SLA VAN BERLISK - Občinski sindikalni svet Jesenice
SESTANEK JE VODIL:
MITJA ŠVAB - glavni in odgovorni urednik »Delavske .enotnosti«
magnetofonski posnetki — Milan Govekar redakcija - DUŠAN KRALJ
GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA:
Predvsem bivališča in prehrana
Na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic Gozdnega gospodarstva Postojna je delovni kolektiv posvetil pretežni del razprave mehanizaciji gozdnih del ter izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev v notranjskih gozdovih. Oba problema sta danes bolj aktualna kot kdajkoli prej, saj je s tem povezano nadaljnje izpopolnjevanje proizvodnega procesa, povečanje delovne storilnosti v gozdu, kakor tudi fizična razbremenitev in vsestransko izboljšanje delovnih in življenjskih razmer gozdarjev.
Podjetje vlaga v mehanizacijo vseh faz proizvodnje, predvsem pa v modernizacijo eksploatacije gozdov, iz leta v leto večje investicije. Doslej je v celoti mehaniziralo prevoz lesa, saj so se oskrbeli z dobrimi kamioni.
Stroje postopoma uvaja tudi za posek in izdelavo. Težje pro-
TOVARNA USNJA KAMNIK:
bleme pa jim povzroča mehanizacija spravila lesa od panja do cest, kajti tu so terenski pogoji od kraja do kraja tolikanj različni, da je uporaba nekega univerzalnega gozdnega traktorja nemogoča. Za sedaj si pomagajo z adaptacijo obstoječih strojev, ki so jim lani pridružili še novo gozdno žičnico, dva traktorja in tri izvleke.
Pereč problem kolektiva GG, ki šteje okrog 750 zaposlenih, je število bolezni in poškodb pri delu v gozdu, saj so samo v zadnjih treh letih zabeležili 32 tisoč delovnih dni bolovanj. Zato so lani v vseh ekonomskih enotah priredili več predavanj, predvajali filme in nakupili za skupno devet milijonov ali za 12.883 dinarjev zaščitnih sredstev na zaposlenega, samo da bi zmanjšali število nesreč. Trud ni bil zaman, saj so znižali število poškodb od predlanskih 145 na 115 v 1. 1960,
RAZGOVORI PO OBRATIH
Ko so člani sindikata v Tovarni usnja v Kamniku polagali obračun svojega dela v preteklem letu, so si bili edini v tem, da je bilo delo sindikata v tem obdobju izredno živahno, uspehi pa so znatno večji od predlanskih. Lani je namreč sindikalna podružnica prenesla težišče svoje dejavnosti od urejevanja drobnih osebnih in materialnih problemov posameznikov na reševanje široke družbene in gospodarske problematike podjetja.
Če bi ugotavljali samo koliko je pred leti poznal posamezni delavec poslovanje in probleme podjetja 'in koliko jih pozna danes, bi opazili zelo veliko razliko. Ravno obveščanju in seznanjanju članov kolektiva z vsemi perečimi vprašanji v proizvodnji in upravljanju je sindikat v Tovarni usnja posvetil največ pozornosti. Na pobudo sindikalne podružnice so lani začeli sklicevati redne mesečne sestanke vsega kolektiva, kjer proučujejo dosežene uspehe podjetja v preteklem mesecu, skušajo najti ustrezne rešitve in se domenijo za uresničitev proizvodnih nalog v prihodnjem mesecu.
Ti razgovori so sicer dobro vplivali na to,; da so člani delavskega sveta lažje sklepali, ker so prej slišali mnenje kolektiva, vendar so bili nekateri delavci na občnem zboru mnenja, da se na sestankih vsega kolektiva premalo govori o problemih in težavah v posameznem obratu ali v delavnici. Marsikdaj ob obilici »večjih* problemov niso utegnili govoriti o tistih čeprav navidez drobnih problemih na nekem delovnem mestu oziroma v delavnici, ki pa vsak po svoje vplivajo na proizvodnjo.
Prav zato so se na občnem zboru zavzeli za to, da bodo po-
medtem ko se število bolezni ni zmanjšalo.
Delovni kolektiv si v zadnjem času močno prizadeva, da bi izboljšali tudi družbeno prehrano gozdarjev. Kuhinje so uvedli v gozdnih revirjih na Mašunu, v Vakselnu, Leskovi dolini, na Go-mancah in Okroglini ter v poletnih mesecih na Obramcih in v Markovi dolini. Tod se po približnih računih hrani sicer samo 30 % gozdarjev, kar pa je z ozirom na izredno raztresenost delovnih mest in prve začetke uvajanja družbene prehrane v gozdove zadovoljivo. Povprečna cena hrane je 190 dinarjev dnevno.
Nedvomno največ težav pa imajo z neurejenimi bivališči delavcev v gozdu. Zgradili in adaptirali so 11 gozdnih koč in barak, vendar je njihova ureditev izred-
no skromna in vse prej kot zadovoljiva.
Po zaslugi skupnih prizadevanj sindikata in vodstva podjetja pa se bodo že letos lotili gradnje sodobne gozdne koče za 40 delavcev v Leskovi dolini. Koča bo imela kuhinj*^ Jedilnico, spalnice in sanitarij*. t*odobno kočo bodo kasneje zgradili tudi na Vakselnu, v doglednem času pa v vseh oddaljenih revirjih.
Če k temu dodamo še, da bo kolektiv GG Postojna letno investiral 26 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj v naseljenih krajih in da je ravnokar odkupil počitniški dom v Zadru, kjer naj bi v bodoče letovalo čimveč delavcev, potem je jasno, da se tudi notranjskim gozdarjem odpira lepša bodočnost.
A. Miklavčič
slej imeli take razgovore čimbolj pogosto po obratih.
»Zakaj se ne bi mi v lužilnici večkrat sestali skupaj in se pogovorili o težavah in o tem, kako jih odpraviti,« je pripomnil nekdo iz lužilnice.
Taki in podobni predlogi na občnem zboru narekujejo sindikalni podružnici, da bo poskrbela v bodoče za čimtesnejše sodelovanje kolektivov vsake izmed 7 obračunskih enot.
Še posebej bo moralo tako sodelovanje neposrednih proizvajalcev priti do izraza pri modernizaciji tehnološkega postopka in racionalnejšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet.
Zlasti so na občnem zboru poudarili pomen" spodbudnih sprememb v gospodarskem sistemu za njihovo podjetje. Ugotovili so, da jih novi sistem v precej večji meri kot prejšnji stimulira za znižanje materialnih stroškov. Tudi izvažati se jim bolj splača kot doslej, saj so nove izvozne premije večje kot pa dosedanji izvozni koeficienti.
Kljub temu pa si bo moral kolektiv tovarne usnja še precej prizadevati, da bo rekonstruiral še nekatere obrate in zamenjal vrsto starih izrabljenih strojev. Tako nameravajo v bližnji prihodnosti zgraditi ščetarno, kjer bodo zaposlili pretežno ženske. Nekateri novi stroji, kot na primer odmaščevalni stroj, ki je že zamenjal 30 delavcev, bodo pripomogli, da bo ta kolektiv z istim številom zaposlenih proiz-vodnjo še povečal. Po vsej verjetnosti bodo kaj kmalu izdelali 2000 m2 usnja na zaposlenega. Samo še dvoje številk za primerjavo: v letu 1955 so izdelali na enega zanoslenetra 1384 m2 usnja, lani pa skoraj 1800 m2.
Člani prvega delavskega sveta podjetja PTT Koper pred novim poštnim poslopjem v Kopru
Prvič upravljavci
Prva seja delavskega sveta ni, Sežani in Kopru tudi gradnjo PTT Koper, ki je bila pretekli novega poštnega poslopja v Se-teden, pomeni tudi za PTT de- žani.	-sky
lavce koprskega okraja uresniči-
OB ZAKLJUČKU OBČNIH ZBOROV
MARIBOR-CENTER:
USPEHI DOBRIH PRIPRAV
Tudi v Mariboru smo pred koncem občnih zborov sindikalnih podružnic. V večjih sindikalnih organizacijah, kot so MTT, Gradis, Oprema, in tudi nekaterih manjših: Tanin, Brazda, Dom, Češarek, so bili občni zbori dobro pripravljeni in so tudi uspeli. V nekaterih manjših sindikalnih podružnicah^ kot na primer Agroinvestprodukt, Kino, Optika-Urarstvo, pa so bili občni zbori slabše pripravljeni" in zato tudi niso najbolje uspeli. V Optiki je bilo na primer poročilo zelo površno pripravljeno, saj niso prikazali problematike podjetja, temveč le nekaj organizacijskih vprašanj podružnice. Zato so sklenili, da bodo ustanovili dve samostojni sindikalni podružnici, in sicer za Optiko z 18 člani in Urarstvo s 24 člani. Drugi tak primer slabega občnega zbora je bilo Ki-no-podjetje, kjer so v poročilu govorili le o izletih in organizaciji proslav. V tem podjetju je mnogo medsebojnih osebnih trenj, ki jih je povzročal predvsem prejšnji direktor.
Da pa se na občni zbor da dobro pripraviti, kaže na primer sindikalna podružnica Gradisa, kjer, so v poročilu nakazali vse probleme gospodarjenja, decentralizacije ekonomskih enot ter skrbi za gradbene delavce. V razpravi je od 68 delegatov
sodelovalo 43 tovarišev. Predvsem so govorili o izpopolnitvi organizacije ekonomskih enot in delitvi sredstev v okviru teh enot, dalje o specializaciji ekonomskih enot, n. pr. gramoz-ničarji, železokrivci itd. Sklenili so, da morajo v prvi vrsti izpopolniti organizacijo ekonomskih enot sindikalne podružnice in razmisliti o smotrnejšem sistemu gradbene dejavnosti ter predvsem poskrbeti, da bi odpravili čimveč posrednikov.
Tudi na občnem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Tanin« v Mariboru so dokaj podrobno obdelali problematiko gospodarjenja in poslovanja podjetja, razen tega pa so govorili tudi o cenah, marži, specializaciji trgovine itd. V razpravi so tudi povedali, da je bilo trgovsko podjetje »Tanin« eno tistih, ki ni hotelo sodelovati v razpravi z drugimi podjetji pri dogovorih o višjih cenah (o čemer smo pisali v eni zadnjih številk Delavske enotnosti). Tako je povedal direktor podjetja, ker pravi, da je menil, da so kalkulacije in stroški stvar podjetja, ne pa dogovora. »Tanin« je tudi eno izmed trgovskih podjetij, ki je sicer cene v zadnjem času nekoliko povečalo, vendar ne v taki meri kot druga trgovska podjetja.
STANE BENČIČ
CELJE:
KAJ PA »TOPER«?
Letošnji občni zbori sindi- Med večino dobro izvedenih
kalnih podružnic v celjski občini so v celoti odraz večje aktivnosti, dela in gospodarjenja, zato so tudi poročila in razprave zelo objektivne in konkretne. Kolektivi se zavedajo, da je občni zbor letni pregled uspehov in neuspehov dela celotnega kolektiva, ne samo izvršnega odbora sindikalne podružnice. V celoti lahko trdimo, da so v celjski občini občni zbori pokazali, da so kolektivi sposobni gospodariti po novih gospodarskih spremembah. Kolektivi se zavedajo, da morajo skupno upravljati s sadovi svojega truda. Zato je bila diskusija na občnih zborih tudi odraz skrbi za delovnega človeka.
občnih zborov, za katere bi ne mogel trditi, kateri je bil najboljši, ker so po večini vsi uspeli, pa so tudi nekateri kolektivi, ki so tokrat povsem odpovedali. Med najslabšimi, predvsem v večjih podjetjih, je bil občni zbor v »TOPRU«, kjer je bil edini diskutant direktor, ostali pa so se pridružili z nekaterimi medklici in jadikovanjem, iz česar bi lahko ugotovili, da politične organizacije ne živijo s kolektivom in da kolektiv tudi ni seznanjen s problematiko podjetja in komune, čeprav je v kolektivu zaposlen član zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora.
BE
ll![llll!!lll]ilillll]!!l!!lll!ll!!!!!!IM!lllllll!llllll!l!lllllli!l[|||!l!lllll!!lllll!!llllll!!llli:il)!l[|!lllllll!l!lll!lllllll!!!!||||!|ll|||UI|||1|[!l|||!||||l!|||!|||||!!!l|||l!ll|||U
Ullllllllllllilllll'
tev dolgoletne težnje po popolni
decentralizaciji,__saj___je—.imela.
uredba o samoupravljanju PTT podjetij iz leta 1953 vrsto pomanjkljivosti glede na materialne pristojnosti kolektivov osnovnih enot. Sele nedavno sprejet zakon o decentralizaciji PTT istoveti ta podjetja z ostalimi gospodarskimi organizacijami. Tako je PTT dejavnost na Koprskem tudi prvič vključena v gospodarske načrte komun.
Delavski svet PTT podjetja Koper je tokrat prvič v vlogi upravljavca razpravljal o nekaterih perspektivnih nalogah, ki zadevajo predvsem skrb za kadre in strokovno izobraževanje PTT delavcev, avtomatizacijo telegrafa in telefona, tehnično opremo itd. Med prve naloge pa sprejema kolektiv podjetja PTT Koper s svojimi osnovnimi enotami v Pošto j-
RUDNIK KAOLINA ČRNA
KOLEKTIVI BODO POMAGALI
V rudniku kaolina so lani proizvedli 18.856 ton plavljenega kaolina ali za 17 % več kot prejšnje leto. Pri tem so izboljšali tudi izkoriščanje nakopane rude ali izplen, kot ga imenujejo, za 6 %, jamsko storitev pa za 11%. Skladno s povečanjem produktivnosti so seveda povečali tudi osebne dohodke. Prav o delitvi osebnih dohodkov po delu je bilo na občnem zboru sindikata precej govora. Čedalje resneje se tudi beli rudarji v Črni zavzemajo za uvedbo obračunov ddhodka po obratih. Za sedaj imajo tri ekonomske enote, v prihodnje pa jih nameravajo formirati šest. Da bi uspešneje obravnavali gospodarjenje in sploh probleme v posameznih obratih, bodo te dni ustanovili dve sindikalni podružnici, eno za kopače, drugo pa za zunanje delavce.
Problem, ki ga že precej časa skušajo na vse načine urediti, vendar so doslej iz objektivnih
razlogov uspeli le delno, je našel svoj odmev tudi v razpravi na občnem zboru. Gre za nujno potrebno rekonstrukcijo nekaterih obratov, zlasti separacije, ki bi po obnovi proizvedla okrog
25.000	ton kaolina letno.
Že lani so zaprosili za investicijski kredit iz splošnega investicijskega sklada v znesku 45,000.000 din, vendar na natečaju niso uspeli. Pri tem naj omenimo, da bo letošnja jugoslovanska potrošnja kaolina znašala domala 30.000 ton in da bodo zato potrebna sredstva za uvoz te, za papirno industrijo prepotrebne surovine.
V ce'oti bi rudnik potreboval za rekonstrukcijo separacije okrog 196,000.000 din. Doslej pa ima zagotovljenih 88,000.000 din lastnih sredstev in 28,000.000 sredstev iz okrajnega investicijskega sklada. Sklenili so, da bodo z lastnimi sredstvi takoj začeli urejevati nekatere najnujnejše
probleme v proizvodnem procesu separacije. Zgradili bodo no' bunker za rudo, mehanizirali doslej ročne stiskalnice, v obratovanje bodo dali obnovljen mlit za mletje kaolina in kladivast drobilec, zgradili bodo še posebne ciklone in pralne konuse itd Posebno pereče pa je seved«" vprašanje kopalnice, ki jo zlast’ kopači težko pogrešajo. Zastavi!’ bodo torej predvsem z lastnim’ «ror|stvi. Ko’ektiv rudnika kaolina je toplo pozdravil pobude nekaterih kolektivov papirne industrije, ki so se v zadnjem času zavzeli za to, da bi s svojim; sredstvi pomagali pri izgraditi| separacije in si tako zagotovil' letos precej večjo potrebno količino kaolina. V kolikor bodo ti dogovori, ki so z omenjenimi podreti- v fnku, iimnp V->n rudnik
kaolina na ta način prišel do potrebnih 80,000.000 din za dokončanje rekonstrukcije.
F. S.
Povrnitev škode za odpust
T. A., Žalec: Disciplinska komisija ObLO vam je izrekla kazen pismenega ukora, ob reševanju vaše pritožbe pa vam je drugostopno disciplinsko sodišče kazen zvišalo in izreklo kazen odpusta iz gospodarske organizacije. V obnovljenem postopku pa vam je bila kazen zopet znižana na kazen ukora in so vas sprejeli nazaj v gospodarsko organizacijo, kjer ste delali poprej. Vprašujete, kdo vam -bo povrnil škodo, ki ste jo utrpeli, ker ste bili od časa, ko vam je bila izrečena kazen odpusta do ponovnega sprejema v gospodarsko organizacijo nezaposleni?
Odgovor: S tem, da je bila v novem postopku disciplinska odločba o odpustu iz gospodarske organizacije odpravljena, ker za disciplinski odpust oči-vidno ni bilo osnove in s tem, da ste se takoj nato ponovno zaposlili v isti gospodarski organi zaciji, je smatrati, da vam delovno razmerje z odpustom sploh ni prenehalo. Če pa delovno razmerje ni bilo preki-
njeno, vam gredo za čas, ko brez lastne krivde niste delali, vse pravice iz delovnega razmerja, med drugim tudi osebni dohodek od dneva, ko ste bili razrešeni do dneva, ko ste zopet stopili na delo. Osebni dohodek za ta čas imate pravico zahtevati od gospodarske organizacije, kjer ste bili oziroma kjer ste v delovnem razmerju. V kolikor gospodarska organizacija vašemu zahtevku ne bi ugodila, lahko pravico do osebnega dohodka za čas, ko niste bili na delu, uveljavite s tožbo. Pri tem je brez pomena okolnost, da ste bili izven delovnega razmerja, oziroma, da ste bili razrešeni brez krivde gospodarske organizacije. Gospodarska organizacija ima pravico, da znesek za katerega ste bili oškodovani zaradi nezaposlenosti in ki vam ga mora izplačati, 'zahteva od organa, ki je zakrivil vaš disciplinski odpust.
Prositi ali prijaviti javne prireditve?
DPD Svoboda na Koroškem:
Ali je ravnal pravilno upravni organ občinskega ljudskega od-
lll!llll!ll!!llll!llll«llllllillllll!llll!!lllll!lllll!I!ll^
bora, ko je na podlagi priglasitve glasbeno zabavne prireditve našega drjuštva izdal odločbo, s katero je dovolil prireditev, prijavitelju pa naložil plačilo taks za priglasitev in za odločbo?
Odgovor: Po 8. členu zakona o prekrških zoper javni red, in mir (Ur. 1. LRS št. 38/59) mora prireditelj vsako javno prireditev, za katero ni potrebno dovoljenje ali priglasitev po posebnih predpisih, ali pa dovoljenje po tem zakonu, pismeno priglasiti upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, najpozneje 5 dni pred nameravano prireditev. V vašem primeru ne gre za tako javno prireditev, za katero ni potrebno priglasitve po posebnih predpisih, ali pa dovoljenje po tem zakonu, zaradi tega ste bili dolžni prireditev le pismeno priglasiti, ne pa prositi za dovoljenje take prireditve. Po 4. odstavku 8. člena zgoraj citiranega zakona izda upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, samo odločbo o prepovedi prireditve, če se da utemeljeno pričakovati, da bosta kršena javni red in mir. Kadar pa upravni organ smatra, da ni razlogov ža prepo-
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiifiM^
ll!!lllilll!lll!l!!lllll!UIIII!llll!!lllllilll!!lllll!IIIIIIM
ved prireditve, pa ne izda odločbe o dovolitvi prireditve, ker za take prireditve ni potrebno dovoljenje.
Za prijave (priglasitve) javnih prireditev se plača po tar. št. 1 taksne tarife k zakonu o upravnih taksah (Ur. 1. FLRJ št. 28/59) taksa v znesku 50 dinarjev. Niste pa dolžni plačati takso za odločbo, ki jo je izdal upravni organ občinskega ljudskega odbora na podlagi vaše priglasitve, ker izdaja odločbe o dovolitvi javne prireditve ni bila potrebna. Na podlagi tega imate pravico zahtevati povrnitev takse v 90 dneh od dneva, ko ste zvedeli, da je bila taksa nepravilno plačana, kot je to določeno v 30. čl. zakona o upravnih taksah.
Odpoved in dopust
B. K. Ljubljana: Pri kateri gospodarski organizaciji sem upravičen izrabiti letni dopust v primeru prenehanja delovnega razmerja po moji odpovedi?
Odgovor: Po 36. čl. Zakona o delovnih razmerjih ima pravico do letnega dopusta tudi delavec, ki je odpovedal delovno razmerje, če do dneva, ko mu preneha delovno razmerje izpolni pogoje, da ga izrabi. Pogoj je izpolnjen tedaj, če ima delavec 11 mese-
cev neprekinjene delovne dobe. Gospodarska organizacija pa mora delavcu omogočiti, da izrabi letni dopust do konca odpovednega roka.
Iz citiranega določila sledi, da mora delavec izkoristiti pravico do letnega dopusta v tisti gospodarski organizaciji, kjer je to pravico pridobil, t. j. v gospodarski organizaciji, s katero mu preneha deloLno razmerje. Pravico do letnega dopusta ne more uveljavljati v drugi gospodarski organizaciji, če je že v prejšnji gospodarski organizaciji pridobil tako pravico.
Premestitev članov upravnih odborov
A. M., Ljubljana: Ali sme direktor gospodarske organizacije premestiti člana upravnega odbora na drugo »nižje« delovno mesto?
Odgovor: Po 7. členu temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih (Ur. 1. FLRJ št. 43 in 47/50) član upravnega odbora za čas trajanja mandata ne sme biti brez svoje privolitve premeščen na drugo delovno mesto v gospodarski organizaciji. To določilo ne velja za obrtna podjetja in obrti, ki
imajo 6 ali manj delavcev 'O uslužbencev in. izvržujejo vsi člani kolektiva pravice in dolž' nosti upravnega odbora.
Zoper odločbo o taki preme* stitvi imate pravico ugovora ns upravni odbor gospodarske or' ganizacije v roku 8 dni od dne* va vročitve odločbe. Če upravni odbor ne bi ugodil Vašem" ugovoru, lahko uveljavljate svojo pravico s tožbo pred rednir0 sodiščem.
Prenos dopusta
S. Z., Gornje Ležeče: Dne 26' septembra 1960 sem odšel na bolniški dopust, vrnil pa sem se 15. marca 1961. V letu 1960 ser" izkoristil 9 dni rednega dopu' sta. Ko sem po vrnitvi na delo prosil, da bi izrabil še ostali*1 12 dni dopusta iz leta 1960, mi J® bilo pojasnjeno, da mi ta dop"st ne pripada.
Odgovor: To, ali je mogoč® prenesti letni dopust iz ene®3 koledarskega leta v drugo, sm® v tej naši rubriki že nekajkra1 pojasnili. Po čl. 32 zakona o d®" lovnih razmerjih namreč letne; ga dopusta ni mogoče prenašat' v naslednje leto. Le v primer"’ če delavec odide na dopust koncu koledarskega leta, ga bre* presledka lahko nadaljuje tudi naslednjem letu.
KAMNIŠKE PROIZVAJALKE O SVOJIH PROBLEMIH
IZ OBČIN KOPRSKEGA OKRAJA
USTREZNEJŠE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA
IitanV jan'*e delov Tita,lovih ključavnic. V tem oddelku delajo v nu skoro same delavke. V prihodnjih letih jih nameravajo na novo zaposliti še okoli 260
AVTOTURISTICNO podjetje Javnik« v kopru praznovalo DVOJNI JUBILEJ
Vrsta problemov, s katerimi se srečujejo zaposlene žene v kamniških podjetjih, terja večje prizadevanje kolektivov, kot so ga ponekod pokazali doslej. To je bila ena osnovnih ugotovitev
PRIMORJE-AJDO VSClNA
Izkoristiti rezerve
Na plenumu novega odbora sindikalne podružnice Splošnega gradbenega podjetja »Primorje« v Ajdovščini so pregledali delo sindikalne organizacije v zadnjem obdobju in govorili še predvsem o nalogah kolektiva za uspešno poslovanje podjetja po novih gospodarskih predpisih.
Kot druga gradbena podjetja se je tudi »Primorje« znašlo, v precej neugodnem položaju zaradi podražitve gradbenega materiala. Pravijo, da si bodo sami prizadevali, da ne bi ta podražitev prizadela tudi investitorjev. Zato pa bo treba veliko iznajdljivosti in požrtvovalnosti. Kljub velikemu povečanju planskih nalog so sklenili, da ne bodo povečali števila zaposlenih, pač pa čimbolj izkoristili vse notranje rezerve. Z izboljšanjem organizacije dela, nabavo mehanizacije, odpravo nekaterih ozkih grl ter stimulativnim nagrajevanjem nameravajo znižati ceno svojim storitvam , kar za 15 odstotkov.
L. K.
26 MILIJONOV POTNIKOV
v petnajstih letih
»S,*0 so te dni praznovali pri
i	Ovniku« v Kopru dvojni jubi-je.. , 15. obletnico obstoja pod-
in 10. obletnico delavskega sit; ?Upravljanja — se je 575-član-
ii	kolektiv predstavil tudi s svo-j2ni uspehi. Podjetje se je razvilo
Znatnega zametka z dvema n-jri bencema jn. tremi, štirimi, it Q° .srnešnimi vozili, ki so jih ^j.v°jaških tovornjakov preure-- v nekakšne avtobuse. Omeniti
jla se je podjetje porajalo D0?-1V.^ coni B v izredno težkfh
* (la0:i'b' Prav zato je primerjava kHašnjim najsodobnejšim avto-ftljt kom z več kot 50 avtobusi in t>rp k1311! avtovlaki za tovorne tnutV?2e ter lu tisoč kvadratnimi jj. ti garaž, delavnic in upravnih UScstorov, zgovoren dokaz o te£ešnem razvoju podjetja. Med-W k° so leta 1948 prepeljali (V9 320 tisoč potnikov, leta 1950 Pol milijona in leta 1954 že wet niilijon potnikov, se je po-letf° to število v preteklem tijkU. na šest in pol milijona pot-tQv„ Podoben porast beleži tudi V3fni promet.
ltoW.oceniuiei0 desetletno delo, ne more mimo ugoto-Sarr,6’ da 80 pomenila prva leta So ^Pravljanja otroško dobo, ko ViprSeio iskali načine dela in <JoSev.^an:ia. Lepe uspehe pa so Hj.j še predvsem pri utrjeva-jj^. delovne discipline in uva-U nagrajevanja po delu.
se Je vse do danes delavski ^tc^kvarjal tudi z drobnimi in kar krat neznatnimi zadevami, vPliv'la seveda marsikdaj slabo ^jih a^° na izpolnjevanje osred-nalog. To je tudi eden iz-Com naivažnejših vzrokov, da si Že (jeria in vloge ekonomskih enot Žit; aries ne zna pravilno tolmača /narsikateri delavec. Zdi se, tern/1, moral delavski svet bolj !ljarfUtno Prisluhniti težnjam in
^utno......___________________
delavcev in jih na kar
i. •,,irsi __s_^____>________j
aaiu.
loea^i osnovi pritegniti k sood-to3-' Pnzkropljenost kolekti-
čar L.restia precej otežkoča, ven-Že 91 Po desetletnih izkušnjah Žirj- °rali najti ustrezne oblike 8a sodelovanja.
-sky
KMETIJSKO POSESTVO POLJČE NA NOVI POTI
Velikodušnost-v čigavo škodo?
Kmetijsko posestvo Poljče pri Begunjah je samostojen obrat od junija lani, ko so se združili bivše kmetijsko posestvo Radovljica in Podvin ter posestvo, ki je pripadalo bivši, kmetijski šoli v Poljčah. Zemlja- vseh teh kmetijskih ot^atd^.Š*. .bilk razkosana in jo je bilo treba arondirati in omogočiti sodobno mehanizirano obdelovanje. Tako so kljub precejšnjim težavam združili okoli 320 razkosanih parcel v štiri večje komplekse,-ki imajo trenutno'192 ha zemlje, od katerih odpade 52 ha na gozdove. Ker pa predvidevajo, da bodo k posestvu priključili tudi Golf, bi s tem pridobili še nadaljnjih 153 ha travnikov. Lotili sp se že izsuševanja močvirnatih predelov na Blatih v bližini Poljč in so v ta namen porabili že 13 milijonov dinarjev. Za končno ureditev tega kompleksa pa bodo porabili še okrog 8 milijonov dinarjev, s čimer bodo ta kompleks v celoti usposobili za obdelovanje.
Vzporedno s pridobivanjem novih površin obdelovalne zemlje skrbijo tudi za živino in gospodarska poslopja. V letu 1960 so nabavili 161 telic simentalske- pasme. Sedaj gradijo hleve za 200 krav, silose, senik, urejajo ceste in poti, električne napeljave, - sadovnjake, vodovod in ostalo. Tako so lani investirali. skupno z izsuševalnimi deli več kot 98 milijonov dinarjev, kar pa je komaj polovico od celotnega plana ižgradnje' posestva. Predvidevajo, da bodo . za celotno ureditev potrebovali 207 milijonov dinarjev. Zaradi! tako obsežnih del in želja, da bi posestvo čimprej uredili, so v . nemajhnih težavah. Hlevov in silosov niso dokončali do predvidenega roka. Zataknilo se je že v samem začetku pri načrtih, ki nikoli niso dokončni. Predvideli so moderne hleve
odprtega tipa z vsemi potrebnimi pripomočki, ki naj bi omogočili ekonomično in mehanizirano obratovanje. Tako je prišlo v načrtih do večkratnih sprememb, zaradi česar se je gradnja pp nepotrebnem zavlekla in podražila.
Nepredvidene težave so bile tudi s silosom, ki so ga postavili na vetrovnem terenu in ker ni bil dobro zgrajen, ga je veter delno podrl. Zaradi tega je nastala precejšnja škoda, ki so jo nekateri hoteli izrabiti za to, da bi posestvo prikazali za slabega in nezrelega gospodarja. Krivda, da se je silos podrl, pa je deloma na strani projektanta, deloma pa tudi izvajalca gradbenih del. Kljub vsem težavam so na posestvu prepričani, da jim bo v nekaj letih uspelo posestvo urediti tako, da bo uspešno gospodarilo. Prvi rezultati se že kažejo na vseh področjih, saj so na primer od začetnih 100 litrov že v februarju letos prišli na proizvodnjo 600 litrov mleka dnevno, medtem ko so predvidevali, da bi šele v maju dosegli 500 litrov.
N. Bulut
Op. uredništva: Ob tem sc lahko ponovno vprašamo, kakšno bo stališče Občinskega ljudskega odbora Radovljica do takih malomarnih del oziroma izvajalcev teh del in ali bo spet mirno odštel tisočake za nastalo škodo brez vsakih sankcij. Kaže, da v tej občini ni kaj dobro urejena projektantska služba, saj smo o podobnem primeru, ko je projektant povzročil pri gradnji zobne ambulante v Radovljici okoli 8-milijonsko škodo, pred nedavnim pisali tudi že v DE. Vse pa kaže, da občinski ljudski odbor mirno dopušča tako početje, saj tudi takrat ni reagiral in, kot nam je znano, zadeva okoli te gradnje še zdaj ni urejena, čeprav je od tega že okoli pol leta.
nedavnega posveta proizvajalk v Kamniku.
V kamniških podjetjih -in ustanovah je zaposlenih 2761 žensk, kar predstavlja skoraj 40 % vseh zaposlenih. Pričakovati bi bilo sorazmerno s tem odstotkom tudi uspešno strokovno uveljavljanje žensk v kolektivih, prav tako tudi v družbeno-političnem dogajanju v komuni. Toda temu ni tako. Vzrokov za to je več. Eden teh je vsekakor nizka stopnja strokovnosti zaposlenih žena, saj je med zaposlenimi v gospodarskih organizacijah le 0,7 0/o visokokvalificiranih in 23 °/o kvalificiranih delavk, ostale pa so priučene in nekvalificirane delavke. V večini kamniških podjetij so organizirali doslej tečaje za strokovno usposabljanje. Toda teh se je udeležila le četrtina zaposlenih žensk in še to predvsem starejše, ki so pred upokojitvijo. To kaže, da sistem izobraževanja ne ustreza dejanskim potrebam proizvodnje in delovnega mesta, predvsem pa ni vsklajen z novim sistemom delitve osebnih dohodkov po delu.
»Sej ravno toliko zaslužim, kot prej, ko nisem imela spričevala,« je ,dejala ena izmed delavk v nekem kamniškem podjetju. Imela je popolnoma prav, kajti če ji tečaj ni nudil možnosti usposobiti se za strokovnejše in odgovornejše delo, potem človek kaj lahko podvomi v potrebo takih seminarjev, ki jih v nekaterih podjetjih še prirejajo.
Eden zelo perečih problemov^ ki ga bodo morali v prihodnje urejati v okviru stanovanjskih in krajevnih skupnosti, je razbremenitev zaposlene žene. V Kamniku je samo 1 otroški vrtec z zmogljivostjo okrog 90 otrok, že zdaj pa dajejo zaposlene matere 170 otrok v to ustanovo. Zato so začeli zelo resno razmišljati, da bi v Kamniku s sodelovanjem kolektivov ustanovili novo otroško varstveno ustanovo. V prihodnjih letih nameravajo kamniška podjetja zaposliti na novo okrog 700 delavk. Teh ne bi bilo treba prevažati iz drugih krajev, saj je nedavna anketa med ženskami pokazala, da bi se v Kamniku in ožji okolici zaposljlO ; okrog 820 žensk, če bi
imele komu prepustiti svoje otroke v oskrbo. Če bi kamniška podjetja poskrbela za čimprejšnjo ureditev tega problema, potem bi bil S tem v precejšnji meri rešen tudi stanovanjski problem, saj ima večina žensk, ki bi se zaposlile, že stanovanja!
Razprave, ki jih imajo v zadnjem času delovni kolektivi okrog delitve dohodka, kažejo, da so začeli v posameznih podjetjih resno razmišljati, kako razbremeniti zaposleno ženo in ji tako dati možnosti, da na svojem .delovnem mestu doseže boljše rezultate. Organi delavskega samoupravljanja vse bolj spoznavajo, da problemov v proizvodnji ne bodo uredili z odpuščanjem žensk, pač pa le s pospešenim strokovnim usposabljanjem teh in s prizadevanjem za njihovo razbremenitev v okviru družine. To pa bo morala biti, tak je bil tudi zaključek na posvetu proizvajalk, stalna skrb ne samo delovnih kolektivov, pač pa tudi vseh stanovanjskih in krajevnih skupnosti v komuni.
F. Svetelj
Domala vsi občinski ljudski odbori na Koprskem so že sprejeli družbene plane in proračuna za tekoče leto. Osnutke družbenih načrtov in proračunov so skoro povsod pretresali na zborih volivcev ter dodali vrsto dobrih predlogov in dopolnil, ki so jih nato občinski ljudski odbori upoštevali in dodali prvotnim osnutkom.
Za osrednjo značilnost letošnjih družbenih planov velja omeniti izreden porast investicij za družbeni standard. Družbeni plan koprske občine predvideva na primer milijardo 700 milijonov dinarjev za gradnjo objektov družbenega standarda, kar je za 70 % več kot lani. Tudi v sežanski občini so vse negospodarske investicije namenjene izključno graditvi objektov družbenega standarda ter so samo investicije za stanovanjsko graditev v primerjavi z lanskim letom več kot dvakratne, saj so porasle za 119,7 “/o. Podobno je tudi po drugih občinah. Povečane gospodarske investicije so ^predvsem sad boljšega izkoriščanja sredstev amortizacije in skladov gospodarskih organizacij.	-sky
Kolektiv podjetja »Slavnik« je praznoval petnajstletnico obstoja. Ob tej slovesnosti so nagradili štiri »petnajstletnike« z ročnimi urami, in sicer: šoferja Henrika Šinigoja in Jordana Skočirja, vodjo centralnega skladišča' Stanka Guliča in vratarja Ivana
Benčiča"-:'
V »PLANIKI« DRUGA IZMENA BREZ NOVIH DEEAVCEV
Utostroj izdeluje ladijske motorje
kolektiv £ ki	skle
Litostroja je pred okoli 200 tisoč BRT ladjevja, domača 10—45 % opreme, predvsem instrumen-
samo prve motorje. Pri dizlovih motorjih, ki jih izdelujejo v Litostroju znašajo ulitki iz sive litine, ki jih iz-
II? nov*nj° tudi velike dizel-motorje. joče motorje s skupno 149^.000 KM pa flizeu1 Preizkuševališču za ladij- je bilo treba uvoziti. S porastom pro-W«*2:vod«niotor^e»	uredila izvodnje plovnih objektov v prihod- znašajo um,** ** nune, ki jm iz-
j na enota — gradnja dizel-mo- njih letih, bodo potrebe po dizel-mo- delajo doma, 50—60 % skupne teže transportnih sredstev tor jih še občutno večje.	motorja. Tudi polizdelke, kot n. pr.
C» ladiu,Ustili v preizkusni pogon Proizvodnjo dizei-motorjev bodo v ulltke iz brona in bele kovine izdelu-- ,5^wdi^mmorja	Litostroju povečali z dopolnilno opre- Jejo v Litostroju^ Torej so pogoji za
Podjetje izdelalo deset za *s. 'Jske ladje. ki Jlh grade pri
Uu »o	Po ladijskih dizel-motor-
f Ltii ,nfs velike. Tako so na pri-Udejale naše ladjedelnice za
»80 KS, mo 0(1 2250 km, proizvedenih v letu proizvodnjo ladijskih motorjev v Lito-
S,Kv*T čt.VSsT.- STK Sjf HsLrli
šttrr nuhjai de dinarjev, i	leto °1962 pa je naročenih že za 7000 KM
Te izdelke., bodo Plasirale pred- *.h	jev.
vsem na domačem tržišču. Izdelani so ten m0 J
skoraj v celoti doma. Uvozijo le	M. S.
Delo v drugi izmeni je bilo v čevljarski panogi do nedavnega po mnenju mnogih nepotrebno in nekoristno. Tako nekako so pred časom menili tudi v kranjski. Planiki. Novi gospodarski ukrepi, ki -že stopajo v veljavo in ki silijo podjetja v rentabilne j še in boljše gospodarjenje, pa so tudi v tej tovarni sprožili vrsto sprememb. Ena takih je prav gotovo odločitev, da bodo pričeli sredi aprila delati v dveh izmenah — dopoldanski in popoldanski. Izdelovati nameravajo sezonsko in na tržišču iskano obutev. Tako bodo pospešili obračanje obratnih sredstev in se vsaj do neke mere rešili težav, ki jih imajo zaradi vezanih obratnih sredstev v nedokončani proizvodnji in v sezonskih zalogah.
Razprava za Zmago tistih, ki zagovarjajo v Planiki uvedbo druge izmene, in onih, ki menijo, da v čevljarski industriji ni pogojev za drugo izmeno, je bila zares živahna. Najprej so se pogo: vorili o tem na upravnem odboru in sklenili, naj bi pričeli z delom v popoldanski izmeni meseca junija. Ker predvidene priprave niso stekle po načrtih, so o tem spregovorili na eni izmed sej tovarniškega komiteja Zveze komunistov in sklicali razširjeni sestanek, kamor so povabili vodstvo tehniškega sektorja, člane upravnega odbora, partijski komite in dijake Tehniške čevljarske šole v Kranju.
Soglašali so, da bo treba podobne sestanke v bodoče večkrat sklicevati, saj prav tako lahko najbolje vskladijo svoja mnenja o posameznih vprašanjih, predvsem še takih, ki utegnejo imeti še kako važne posledice pri nadaljnjem gospodarjenju. Dogovorili so se, da bi pričeli z delom v drugi izmeni sredi aprila. V začetku bodo izdelovali flexible obutev, ker je trenutno po njej na trgu najVečje povpraševanje.
Čeprav bodo torej razširili ob-
seg proizvodnje, števila zaposlenih v podjetju ne bodo povečali. Pravijo, da je tako v neposredni proizvodnji kakor na režijskih delovnih mestih še precej rezerv in da je treba najprej te usmeriti v delo v drugi izmeni.
Začeli so torej. Ne sicer v takšni meri kot bi morda lahko. Toda v tehničnem vodstvu pravijo, da bodo v drugi izmeni povečevali obseg proizvodnje sproti, tako da kvaliteta izdelkov ne bo prav nič trpela. Delali bodo tisti delavci, ki obvladajo vsak po več
delovnih operacij in to na različnih strojih in avtomatih. Ko pa bodo imeli v šivalnici tekoče trakove in pospešili pripravo zgornjih in spodnjih delov, nameravajo delo v drugi izmeni razširiti na več konfekcijskih, trakov. V Planiki celo upajo, da bodo s tem obseg proizvodnje povečali precej čez letošnji družbeni načrt. Le-ta predvideva, da bodo letos izdelali
1,350.000	parov čevljev. Pričakujejo pa, da bodo proizvodnjo približali poldrugemu milijonu.
D. Rebolj
Na Koprskem: NAČELNO zagovarjanje nikamor ne pelje
Tudi na Koprskem sindikati dosledno spremljajo priprave na spremembe gospodarskega sistema. Okrajni in občinski sindikalni sveti prenašajo težišče svoje aktivnosti na osnovne organizacije v podjetjih, kjer bodo v kratkem organizirali tudi več seminarjev za ekonomsko in družbe-no-politično vzgojo vodstev sindikalnih podružnic.
Dosedanje analize sindikalne organizacije so pokazale, da gledajo v gospodarskih organizacijah zelo različno na nove gospodarske predpise, kar je pač odvisno od dejavnosti, opremljenosti podjetja in mehanizacije kakor od stopnje organizacijskih oblik poslovanja. Vendar so na splošno ocene kolektivov pozitivne, ker si obetajo od novih predpisov tudi izboljšanje osebnega standarda, medtem ko operativna vodstva ocenjujejo novo gospodarsko zakonodajo bolj skeptično, ker so na osnovi primerjalnih izračunov za leto 1960 ugotovila povečanje obveznosti, Vsled česar pričakujejo zmanjšanje čistega dohodka. Ta pojav je značilen predvsem za kovinsko in lesno-
predelovalno industrijo ter promet,: torej za panoge, kr v koprskem okraju prevladujejo.
O pogojih za izboljšanje materialnih odnosov v podjetjih in izboljšanju osebnega standarda zaposlenih ugotavljajo, da bo na oboje vplivala predvsem organizacija poslovanja podjetij. Podjetja, ki imajo analizirana stroškovna mesta, točen pregled nad zmogljivostjo in proizvodnim procesom, že ugotavljajo boljše izhodiščne pogoje.
V zvezi z uresničevanjem načela demokratizacije in decentralizacije pa velja posebej omeniti pojav, da vodilni ljudje v podjetjih sicer pozitivno ocenjujejo vključevanje neposrednih proizvajalcev v gospodarjenje in to težnjo tudi načelno zagovarjajo, vendar se stvari zataknejo pri ljudeh, ki zasedajo takšna vodilna mesta, kjer mislijo, da bodo izgubili na avtoritativnosti. To so predvsem mojstri, obratovodje, šefi oddelkov itd. V tem primeru gre očitno za ostanke preživelih privilegijev, ki so se ponekod dobro vgnezdili.	sky
TRA(,H\A V0.1 iVA \AŠFr,AlTŠA

SAHARA: NAFTA ZAHTEVA KRI
V taborišču je nekaj lesenih barak. V vsem taborišču je 8 stranišč in le 10 oseb hkrati se lahko umiva. Delo ni obvezno. Kuhinjo so organizirali sami interniranci. Iz lastnih sredstev.
Saint Lee je oddaljen 40 km od Orana. Pravzaprav je to stara kolonija za letovanje. V njem je 1300 internirancev. V vsem taborišču je samo en zdravnik. Jetniki imajo pravico, da jih sorodniki dvakrat tedensko obiščejo.
Taborišča, ki pa jih uprav-
Jetniki v teh taboriščih so »na razpolago« vsem vrstam moralne torture, včasih pa jih celo pretepajo. Vso pošto in pakete, ki so namenjeni internirancem, cenzurira taboriščna uprava. Prepovedano je branje časnikov.
IV.
Strani večine svetovnih časnikov so bile 1958. leta polne novic o prvih tonah nafte, ki jo
Ijajo vojaške oblasti, imenujejo prevažajo iz Sahare prek Alži-
tnrll vv/*! vil	• ____j* ii
tudi »črna taborišča«. Koliko jih je, nihče ne ve. So pa raztresena povsod po alžirski zemlji. Pogoji za življenje v teh taboriščih so izredno težavni. N. pr. v Orleansvillu 120 internirancev spi pod milim nebom ali pa pod šotori. Med njimi je 50 starcev. Spijo na slami. Stranišč ni. Vode je malo. Prehrana ze slaba. 700 gramov kruha na 8 ljudi. Ljudje morajo delati. Zdravnik pregleduje ljudi vsakih 15 ali 20 dni. Med kosilom je prepovedana uporaba noža, vilic in celo krožnika. Prepoved kretanja je od 19. do 6. ure. Edina luč. ki jo dovolijo, so sveče, ki jih kupujejo interniranci. V taborišču Bujii so bili interniranci dolgo časa nastanjeni v kleteh za municijo. Čez dan so jih spustili na dnevno svetlobo za 10 minut. Drugače so bili ves čas v mraku.
rije proti obalam Sredozemskega morja. Pisali so o »simboličnem transportu« petroleja, ki je zavarovan z bodečo žico, da bi dragoceno tekočino zaščitili pred napadi alžirskih upornikov. Seveda so pisali tudi o akcijah pripadnikov alžirske osvobodilne armade. Vsi pariški časniki so bili polni teh novic. Zakaj? Ali ni bilo tudi prej akcij upornikov proti eksploataciji saharske nafte? Seveda so bile, vendar s tem objavljanjem je želel Pariz doseči določen cilj. Dokazati je hotel Zahodu, da so prav Alžirci tisti, ki ovirajo prevoz nafte in preprečujejo priliv milijonov v Evropo. Pariz je želel
Po eksploziji plastične bombe v Evianu
hočejo rešiti za evropsko gospodarstvo milijardne vrednosti nafte v Sahari.
O teh »ugotovitvah« pa so pripadniki Alžirske osvobodilne fronte imeli kaj določena mnenja. Na primer tole:
Pred tremi leti so ustanovili Organizacijo za eksploatacijo
je hkrati razglaševala pa zohod-ni Evropi, da bi skupno investiranje in eksploatiranje bogatih petrolejskih izvirov v Sahari osvobodilo Evropo odvisnosti od ZDA in SZ. Organizacija za eksploatacijo Sahare je med drugim obljubljala Francozom, da bo izkoriščanje petrolejskih
hkrati reči tujim podjetjem, za Sahare (Organisation Commune ^ dvignilo francoski življenj-katere investicije je zainteresi- d65 Rčgions Sahariennes). Zelo	standard. Decembra leta
ran, kako se Francija trudi, da	živahno je delovala. Poskušala	1956	je francoska vlada	predlo-
bi omogočila neovirano eksploa-	ie za svoje ambiciozne načrte	žila	parlamentu zakon,	s kate-
tacijo nafte in da je francoska	pridobiti v ZDA podporo petro-	rim	je razglasila Saharo	za ma-
prisotnost v Alžiriji nujna, če	lejskih magnatov, medtem ko	tični	francoski teritorij,	kmalu
zatem pa imenovala celo posebnega ministra za Saharo.
Na ta način so Saharo ločili od Alžirije. To se pravi, če Pariz misli, da bo Alžirija nekega dne dosegla neodvisnost, bi na ta način rešili vsaj — dragoceno nafto. Francozi so leto za letom vrtali v pesek, našli nova naftna polja, postavljali vrtalne stroje in napeljavah naftovode.
Medtem pa je FLN (Alžirska osvobodilna fronta) poslala svoje politične komisarje v oddaljena planinska območja Hog-gar. Ti odposlanci so razkrili plemenom Tuarega in Chamba-sa načrte francoskih petrolejskih družb.
Voditelji teh plemen so začeli pridobivati za naloge , FLN domače skupine jahačev na kamelah, ki so bili pod kontrolo francoskih oficirjev in podoficirjev. Hkrati je FLN poslala svoje čete v Saharo. Te čete so se zadrževale v bližini vseh objektov, ki so jih v Sahari postavile francoske petrolejske družbe. Nekaj dni pozneje so naftna polja v Ediellu, kjer so Francozi sezidali največ objektov — zagorela. Skupina komandosov Alžirske osvobodilne armije je uspela, kljub močnim stražam, razstreliti z dinamitom vrtalne stroje. Nekaj tednov niso mogli pogasiti ognjenih zubljev.
(Nadaljevanje)
Prebujanie Latinske Amerike
jo v tiste gospodarske panoge, ki bi omogočile industrializacijo in
no na visoke dobičke na temelju izkoriščanja cenene delovne sile in naravnih bogastev.
Kakor kaže, se Kennedy zaveda, da bi nadaljevanje takšnega razvo-
Mrtva
Po nedavnem neslavnem zas^‘ danju pakta SEATO kaže laošM kriza znamenja pomirjevanp; ekstremne težnje ameriške P°‘r tike namreč niso dobile podpotf zaveznikov ZDA, z izjemo Tkat' landa, Južnega Vietnama in P°' dobnih. Podpora teh režimov P? določeno politiko bolj diskredv tira, kot pa ji more dati tnoč Alžirska pogajanja se še niso zB' čela in se tudi ne bodo kmal^’ vsaj kakor zdaj kaže. Vendar P“ marsikaj priča o tem, da se ^ spor moral premakniti z mttt1 točke še pred prihodnjim zase’ danjem ZN letošnjo jesen, in sice1 med drugim tudi zato, ker si ZP-A ne bodo mogle dovoliti, da bi sl znašle v položaju, ko bi moriti1 zavzeti javno in dokončno stališ^ za Alžirijo in proti Franciji a obratno.
V	Kongu se zadeve prav taW gibljejo rešitvi naproti. Razlog r predvsem v tem, ker probelgiffi* in prozahodne skupine kljub 06»' ni pomoči od zunaj in kljub P0®' pori misije ZN ne morejo prevk1' dati, in drugič, ker so sile zdko" nite vlade tako močne, da si bret njih ni mogoče niti predstavlja ublažitve krize, dasi tudi one morejo vsiliti rešitve, kakršno z<t' htevajo pravice in interesi dežel1, V tej deželi gre zdaj bolj in
za to, kakšna bo ta politična re' šitev in koliko bo nacionalni^ silam uspelo zaščititi temeljne tn' terese republike. ■ To pa je v meF sičem odvisno od podpore, ki jo bodo dale protikolonialne po svetu; ta podpora doslej ® bila, kakršna bi morala biti. Rai' loge za to je iskati v posebne? stališču nekaterih vplivnih nziT skih dežel.
V	indonezijskem sporu z zemsko zaradi Zahodnega Irin1^ se oblikujejo obrisi resne kriee’ po drugi strani pa se napovedni^ boljše razmerje sil v korist zok0 nitih zahtev Indonezije do { preostale kolonije na njenih Niti ZDA niti ostali zahodni sl'e^ namreč ne morejo prezreti nat? ščajoče moči Indonezije in njen1. čedalje večjih možnosti za nt? nevriranje v tem sporu. Zato 1 treba pričakovati, da se b°.
Dosedanji sistem odnosov med ZDA in latinskoameriškimi deželami je spravil te dežele v položaj polovično samoupravnih kolonij. Sistem odnosov brez vzajemnosti in enakopravnosti ter v položaju, ko je prevladujoča vloga ameriškega kapitala odločilno vplivala na tempo In smer ne le	gospodarskega, temveč tudi	razvoj temeljnega gospodarstva,	^eoa	pričakovati,	da se
političnega razvoja južnoameriške celine, je spremljal latinskoameriške dežele v	surovinsko-agrami privesek	temve^ mislijo pri vlaganju izključ-	Unl.	^_^^°A/”^taM
visoko industrializiranega severnega soseda in v težišče njegovega industrijskega blaga.
Kubanska revolucija je spravila v ospredje celo vrsto notranjih ameriških nasprotij in nakazala potrebo po temeljiti raviziji odnosov z ZDA. Fidel Castro je odločno načel nacionalni, ekonomski in socialni problem Latinske Amerike; za Kubo je tudi Brazilija kot največja dežela na tej celini ubrala svojo pot, kakor so ji jo
nakazovale naravne potrebe in težnje ljudstva, ki se noče sprijazniti z dosedanjim položajem. Demokratične	U<1 D1 IlaualJc'uuisiiega ibzvu-
spremembe, ki ]ih je opaziti tudi v nekaterih drugih latinskoameriških deželah,	opozarjajo na močan proces	j.jgjfg interese na tem področju Iz
nacionalriega-prebujanja, usmerjenega v neodvisnost in v notranje'reforme.
To je bilo vidno tudi na medame- Ti problemi so pretežno ekonom- rešiti odvisnosti od enega ali dveh
njegovega novega programa odseva spremenjeno pojmovanje tega prob-
bali k tezam Džakarte ter se tok oddaljevali od Nizozemske, sice bližnjega, vendar nepomembne^ zaveznika. To pa bo tudi SP? usmerilo na pravo pot — k ^ poravnavi.
Trenutno najslabši je pologi v zvezi s Kubo. V ameriški P? tiki se krepijo težnje po likvi?,
SUVANA HUMA na obisku v Beogradu
ciji neodvisne Kube, in licer t0$
j— — ■	okz j_/x w.i.w,xxt_/	x cot ti. v/ix v x9Axvsd i>i v/u ciAcga cui u. ven 1 ___ _	.... Clli dVllffCLCG. PotSTd ko SO ^ a
196o' k°n^ereZDAV	sko-socialni. Iz leta v leto doživljajo proizvodov ter se zaščititi proti ni-	imMiovan^zveza z^napre6	neuspešno izčrpale ,
novim 8 programom za Latinsko	no Prizadevanje!zadovoljiti osnovne da najbolj tvegano^ejanje’
Ameriko. Takrat je ^Variringlon spešiti, temPa sv°je gospodarske izvoznih proizvodov in finansiranje potrebe južnoameriških‘narodov po prvič priznal nujnost bolj vsestran- rastI, kar je še posebno nevarno kratkoročnih investicij) naslona  ------;:u	---------------.■=
skega ekonomskega razvoja in celo *Pr'žo izrazitega večanja števila akutna inflacija, ki tudi potrebo po zemljiških refor- prebivalstva, ki narašča hitreje od nesorazmerja med dohodki od iz-mah. Vendar ZDA niso pristale na gospodarskega razvoja (približno za yoza in dajatvami za obresti in anu-
program dolgoročnega gospodarske-	na leto). To ogroža že tako itete. V tej zvezi je značilen pri- bilizirale svoje vire in preuredile
ga razvoja, na dodatno finančno po-	življenjsko raven širokih pla- mer Brazilije, ki je dobila v obdob- svoje socialne sisteme, tako da bi
nastopa stanovanjih, zaposlitvi, zemlji, zdravju in šolah«. To je plan za desetletni razvoj, v okviru katerega naj bi latinskoameriške dežele mo-
račun s tako imenovano posredi agresijo, se pravi z organi^ njem oborožene intervencije 11 katerih majhnih kubanskih f dov pod ameriško zaščito
uporabo ameriških sredstev, vsem tem je najbolj žalostno,
moč in na posojila pod bolj prožni- sti prebivalstva. Medtem ko je ži- ju 1955 59 za 2621 milijonov dolar- se izboljšale življenjske razmere in prihajajo težnje po takšnem
nh pogoji. NamestoTega’so predlo-	^1° leta 1945 v latinskoameriških	jev tujih posojil, hkrati pa je mora-	m0žnosti za šolanje najširših množile Dillonov načrt o kratkoročnem	deželah	skupno 145 milijonov, šteje	a plačati okoli 2126 milijonov do-	žic. ZDA bi dale 500 milijonov do-
V Beogradu se je mudil pred- izboljšanju socialno-prosvetnih raz- Prebivalstvo zdaj že okoli 200 mi- larjev za amortizacijo, anuitete, del- iarjev v sklad, ki bi ga uporabili za sednik	laoške	vlade princ	Suvana	mer in življenja na vasi. V ta namen	^no.v'	Napovedujejo, da se bo v	niče itd. V podobnem položaju so	odpravljanje nepismenosti in za
Fuma,	ki	se	je	z jugoslovansko	predvideva načrt ustanovitev med-	d letih	zvišalo na 300 milijonov, čez	tudi druge latinskoameriške dežele,	preprečevanje bolezni ter za veča-
delegacijo na čelu s podpredsed- ameriškega sklada za socialni raz- štiri desetletja v*3 nn’ hi	v ...........~	-	-5- —------------!	• ’
nikom ZIS Edvardom Kardeljem voj, upravljala pa bi ga Interameri- Južni Ameriki pogovarjal -o problemu Laosa. Na ška banka.	'
razgovorih, ki so bili neposredni Takoj po prevzemu oblasti je
>
AVTORSKE PRAVICE
Spomini generala de Ganila prinašajo avtorju precejšnje dohodke. Pred nekaj dnevi je prejel francoski predsednik na račun avtorskih pravic za lansko leto ček, ki se je glasil na 7 milijonov frankov.	.
SEMINARJI
Ne samo ameriški diplomati, ki odhajajo v tujino na službeno dolžnost, temveč tudi njihove soproge se bodo morale udeleževati tritedenskih seminarjev, na katerih jih bodo seznanjali z novim življenjem. Predavanja obsegajo teme od atomske energije do diplomatske etikete.
ŽALITEV
Vrhunec žolčne politične polemike v občinskem svetu Verna je bil trenutek, ko je predstavnik belgijskih socialistov imenoval svoje katoliške nasprotnike »kasavubujevci«. O primeru so razpravljali na sodišču, vendar je sodnik odbil obtožbo iz formalnih razlogov, ker termin »Kasavubu« ni v seznamu žalitev.
desetletja pa naj bi živelo v Vzroki inflacije so torej tesno nJe produktivnosti in za izboljševa--r	• j milijonov ljudi. p0vezanj s politiko sevemoameri- nJe kmetijstva. To bi bil prvi ko-
To pomeni, da bi morala Južna škega kapitala. Vrednost investicij rak k uresničenju sklepov iz Bo-Amerika v prihodnjih treh deset- ZDA v latinskoameriških deželah goto. Razen tega je Kennedy napo-1,etJlh„ p°dxOJIti SV?,J. nai;odni doho‘ ocenjujejo na približno 12 milijard vedal še vrsto zanimivih projektov, dek, če hoče ohraniti življenjsko ra- d0iarjev profitna mera pa kaže,
ven na sedanji, že	----J—
Iji-vi ravni. -
tako nezadovo-
_____kot so ustanovitev centralnoameri-
da te investicije ne prispevajo k go- škega skupnega trga in proste trgo-spodarskemu razvoju, marveč ga vinske cone v Latinski Ameriki, za-Na tej veliki celini, ki ima obilo nasprotno celo zavirajo. Na vsakih gotovitev zalog hrane na področjih
računu v ospredje vzporedno . istočasno z znamenji pornič,, med ZDA in ZSSR. Kakor se ^ pričakujejo ZDA, da bo Kub? takšnih pogojih deležna v svo]e boju manj podpore kot doslej’ Tako se razvija politični P®5, doks, ki žal ni edini v teh dneh: velesila, v tem pritu6.^ ZDA, se zavzema in tudi sPre\j ma politiko pomiritve in pogoj11 .j
ki jih’ ogroža lakota, razširitev tehničnega izobraževanja kadrov in
naravnih bogastev kakor tudi du- vloženih sto dolarjev znaša namreč hovnih in kulturnih dosežkov, trpi- dobiček okoli 25 dolarjev, kar pojo milijoni prebivalstva za mno- vzroča obubožanje in dekapitaliza- znanstvenega sodelovanja, socialne žično lakoto in bedo. Nad polovico ni j o latinskoameriških dežel. Inve- in davčne reforme itd. latinskoameriških republik ima sticijskih sredstev ZDA ne usmerja-povprečno manj kot 170 dolarjev letnega
»	it
z drugim blokom, hkrati pa ^ ‘ zdi mogoče, da bi s tem ali Pr^. zavoljo takšne splošne smeri O ^ rala drugačno politiko in pripratl} Ijala drugačno rešitev v sv°r^ sporu z majhnim sosedom, v j primeru s Kubo, ker meni, da
N. Opačlč ta splošna pozitivna politika 0
dohodka na prebivalca; to dejstvo uvršča te dežele med najbolj zaostale na svetu. Nepismenega je skoraj polovica prebivalstva, nad 50 »/o je nedohranjenih, p‘fav toliko prebivalcev nima stanovanj in zdravstvene zaščite. Nezaposlenost je velika, možnosti za šolanje pa zelo majhne.
Ekonomsko krizo ponazarja dejstvo, da bruto proizvod zadnja leta nenehno nazaduje, proizvedenih dobrih in živil pa je čedalje, manj. Kmetijska proizvodnja na prebivalca je bila leta.1960 za dva odstotka manjša kot leta 1959. Gospodarska dejavnost se je v obdobju 1953—1958 poslabšala skupno za 12 »/o, k temu
in prisrčni, so razčlenili zapleteni novi predsednik Kennedy'napovedal, pa je treba dodati-še 8,5 »/o zaradi položaj v zvezi z dogodki v Lao- da ZDA morajo spremeniti svojo po- znižanja cen 17 poglavitnih latinsko-su, kot tudi nekatere ukrepe in iitiko do južnih sosedov, če hočejo ameriških proizvodov. Gospodarski načine za urejevanje položaja v obdržati lastne življenjske interese razvoj povzroča čedalje izrazitejšo tej deželi. Predsednik Laosa princ	v Latinski Ameriki.	V govoru,	ki ga	družbeno dezintegracijo kot posle-
Suvana Fuma je seznanil pod-	je imel 13. marca,	je kot prvi	ame-	dico krivičnega sistema delitve in
predsednika Edvarda Kardelja s riški predsednik pa Rooseveltu velikanskih razlik v individualni položajem v svoji deželi in z raz- 'priznal velike napake, ki so jih ZDA blaginji. Premoženjski in družbeni vojem ter ukrepi za preprečitev zagrešile v odnosu do latinskoame- odnosi so poglavitni vzrok velikih nenormalnega položaja. V tem je riških dežel, in napovedal določene razlik v dohodkih in bogastvu; še dobil vso jugoslovansko podporo, ukrepe za prilagoditev novim po- posebno izrazita je koncentracija Na večerji, ki jo je podpred-	gojem. Povedati	je treba,	da	veleposesti v kmetijstvu, hudo bre-
sednik Kardelj priredil v čast Su-	Kennedyjev govor	in njegov	novi	me pa je tudi tehnološka razlika
vana Fiime, je le-ta v zdravici program pričata o realnejšem ob- med mestom in vasjo. Ker te dežele izjavil, da je nevtralnost edina ravnavanju temeljnih problemov te- nimajo planov za diverzifikacijo možnost za obstanek Laosa.	ga področja.	- ekonomske strukture, sc ne morejo
- -» -
-v:	A-
-—r;T‘>
- če pomislim, da sem že tako velik, da sežem v vesolje, me pravzaprav ne bi smelo bit1 več strah...
t
J.
® ca osamiti Kubo in tiho zlomiti len odpor. To je zares čudno, vptislovno in neverjetno, vendar 1 v tej naši deželi, ki je pogosto lastnih plečih izkusila posle-lce takšne politike, zelo dobro “zvrnemo položaj Kube in para-°ksalnost takšnega položaja.
Ne glede na vse konkretne in f.°SaJn*čwe poteze Kube v minu-J1 dveh letih ostane nespre-enljip0 dejstvo, da gre pri nje-e?ri sporu z ZDA za zahtevo P-lhne dežele, naj spoštujejo s^e”e pravice in ji dovolijo živeti °bodno, neodvisno, torej da pri °ravnavanju sporov ravnajo z 1° kot z enakopravno deželo. s Se obtožbe in izgovori, češ da Kuba spremenila v oporišče ruQega bloka, da »ogroža« var-. ost zahodne poloble ipd., so bili ostanejo le zgodbica in izgo-or’ s katerim hočejo uničiti pričevanje majhne dežele, da b' !ueta neodvisno in se razvijala. akor bi se njej zdelo prav.
, Prav tu je iskati razloge, za-Č Združenim.državam Amerike ] imajo v OZN velik vpliv ir.
Mn
Pogosto računajo
glasovi
noameriških dežel, doslej ni 5PeIo dobiti potrdila za takšno otitifco do Kube. Prav zarad' Nadevanja latinskoameriških ČČ ki — če ne javno, pa vse-Č?r intimno — čutijo s Kubo.
je doslej zmanjševala ostrina jP°ra in ameriškega ekstremizma, jezi/- Sa s*cer ne bilo mogoče za-
s ^ato smemo upati, da bo tudi nnin^a’ 2 rnarsikaterega vidike. ®Joolj nevarna faza kubanske i doživela prav tak konec, č so ga doživele vse dosedanje, r stcer prvič zato, ker se Gene-■na skupščina na zahtevo Kube n.n°vno ukvarja s tem vpraša-Č™1’ in drugič, ker kažejo latin-' Jjarneriške dežele čedalje manj '^Čavihenosti in volje, slediti s, ^ pri njihovih nevarnih po-^ Usih, da bi zadušile kubansko te°dvisnost; še posebej pa zaradi ®a. ker je Quadros v imenv ivečjg latinskoameriške dežele . novno odločno nastopil proti poskusom. Upravičeno je
takim
s^ak°vati, da se bodo po brazil-č171 vzoru ravnale tudi druge tega področja, zlasti tiste hi!ednejše, kot je na primer Me-joj.a> ki ima več razlogov za ,Ji°’ da ne bi zadušili kubanske Lucije..
jj. Prav okoliščina, ki — tako se Tj; spodbuja ZDA k pospešeni pČ* Proti Kubi, okoliščina po-la.s.canfa v odnosih z Vzhodom, ,jsa krepitev latinskoameriške
kuore Kubi’ ker ie Kubo v
•nuVnVn Položaju manj in manj „C[09oče obtoževati, da je izpostave jhodo- Vztrajanje Kube pri gČvisnosti tudi v teh novih po-č1'1 dokazuje, da ta dežela ni HQVesek Vzhoda in da za zahodne, ^ploblo ne pomeni tiste nevar-hor’ katere jo obtožujejo in za-Od ]° katere zahtevajo kazensko v{ehaV°	njej. Drugič, v
Latinske Amerike je kuban-stT premier bolj in bolj prednja cel*? procesa, ki je na vsej tej
SODNA OBRAVNAVA PROTI ADOLFU EICHMANU ’
JERUZALEMSKO LJUDSTVO
SODI SVOJEGA RABLJA
Nad sodniško mizo je na zidu pritrjen masiven emblem Izraela, menovan »Menora«. To je svečnik s sedmimi svečami, ki je prastari simbol židovstva in židovskega sodstva. Na mizi pred sod-uki so mikrofoni, tranzistorji in različni drugi tehnični izumi za v/ezo z obtoženim in z drugimi ideleženci procesa. Zatorej kaže a zgodovinska sodna obravnava .udno mešanico nečesa biblijskega, starodavnega na eni strani, na Irugi strani pa hipermodernost, ivtomacijo, skratka, nekaj. hladnega.
VSI SO BILI V KZ
Na sodni obravnavi govorijo v hebrejščini, Adolf Eichmann in njegov advokat dr. Servatius pa ■mata pravico govoriti v nemščini. Sicer govori tudi Eichmann hebrejski jezik, ki se ga je učil tedaj, ko je bil postavljen v Ge-stapu za referenta za židovsko rprašanje. Jezika ga je učil neki rabin, ki so ga pozneje ubili v Auswitzu. Tudi vsi trije sodniki govore nemško, mogoče nekoliko ooljše kot hebrejsko, ker so vsi zapustili domovino, brž ko je prišel Hitler na oblast. Državni tožilec Hausner, pa tudi vsi drugi, si so angažirani v sodni obravnavi, so iz Nemčije, ali pa so bili v nacističnih koncentracij-ikih taboriščih. To se pravi, da Eichmannu sodijo Židi, ki so le slučajno preživeli njegovo »končno rešitev«.
OŽIVLJANJE
NAJSTRAŠNEJŠIH
DOŽIVLJAJEV
Obtožnico so oblasti že vnaprej pripravile. Kljub temu pa so jo vsi prisotni poslušali v pbpolni tišini in z veliko napetostjo. Na galeriji je sedelo precej žensk, ki so v bluzah s kratkimi rokavi tako, da je moč videti na njihovih rokah žige s številkami iz koncentracijskih taborišč. Zanje in pa za tiste, ki so se zbrali po vsej deželi pod zvočniki, pomeni enakomerno čitanje suhoparnih paragrafov obtoženice oživljanje njihovih najstrašnejših doživlja-
Dne 11. aprila 1961 ob 9. se je v gledališki dvorani Hamovega doma v Jeruzalemu, ki so jo spremenili v sodno dvorano, začela ena izmed najbolj mučnih dram našega časa. Predsednik sodišča Moša Landau je objavil začetek sodne obravnave proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu.
Adolf Eichmann je že sedel v svoji stekleni kabini, ko se je dvorana začela polniti- Sedel je mimo s prekrižanima rokama v naročju. Kazalo je, kot da ni opazil prisotnih. Oblečen je v črno obleko. Ima belo srajco, ki ima hd ovratnik. »Pravi nemški uradnik« - to je bil prvi vtis številnih novinarjev.
Adolf Eichmann je človek majhne rasti, suhljat, šiljaste glave z zelo redkimi lasmi in močnimi naočniki na tankem, dolgem nosu.
Ko so sodniki ki so oblečeni v črne dolge halje, zasedli mesta, je predsednik pozval Adolfa Eidimanna, naj vstane. Sporočil mu je, da mu bodo prebrali obtožnico v hebrejskem jeziku in da mu jo bodo potlej prevedli v nemščino. Eichmann je poslušal obtožnico v pozoru, kot da bi stal pred svojimi predpostavljenimi. Na njegovem bledem obrazu ni bilo opaziti razburjenja.	,
»Tokio Times«: Med drugo svetovno vojno so nekateri na Japonskem celo verjeli, da bodo Židi osvojili svet. Japonski militaristi so bili istih misli kot nacisti.
»Politiken« (Danska):	Dan
usode.
»Frankfurter Algemaine«: Naj ne pozabimo, da je Adolf Eich-man Nemec.
»Evening News«: Buchenwald, Auswitz... sinonimi za smrt. Človek v stekleni kabini gleda predse.
»Giornale American«: Obtožnica proti Eichmannu je neizpodbitno dejstvo. On je kriv. V obtožnici pravilno piše »zaradi zločinov proti židovskemu narodu in proti človeštvu«. O tem ni nikakršnega dvoma.
tn •" neogiben, zato ne more po-
eesnitl nasilna dušitev tega pro- j iev, ki se jih more človek iz-na Kiibi nič drugega ko4 lnJec proti tem širšim težnjam
čučska Amerika bolj in boU ^.Potrebo po emancipaciji, svo-stor in širini manevrskega pro-h -a’ bi se mogla prosto gibati Sijati.
o FP&jmo, da bo razprava v ZN ie^pbenski pritožbi in razpolo-ArJe’. ki prevladuje v Latinski <žc ^kt, pripravilo ZDA do tega. ejjj. °°do obrzdale in zadržale s fjemne težnje v svojem sporu in.frh0' v sporu, ki ga je treba Ui^PPoče poravnati z enakoprav-bej 1 P°gajanji. To pa je še pose-t>an .Mogoče vzporedno s pomirje-kot3eni odnosov z Vzhodom in QajaSe.&t<ivni del širše politike po-bj ,ni®- V nasprotnem primeru Poiis iskrenost vse te politike V-n upravičeno postavljena
JURE PUTNIK
misliti. Za gotovo v zgodovini pravosodja niso nekoga tako strašno obtožili za kriminalna dela kot Eichmanna, ki je mirno stal v svoji stekleni kabini in ravnodušno poslušal obtožnico.
OBRAMBA IMA BESEDO
' Ko je državni tožilec Hausner prebral obtožnico, je prosil za besedo Eichmannov advokat dr. Servatius. Ta je naštel razloge proti pristojnosti izraelskega sodišča, da bi sodilo Adolfa Eichmanna.
Prvi razlog, ki ga je navedel dr. Servatius je ta, da sodijo njegovemu klientu sodniki, ki pripadajo ljudstvu, proti kateremu so bili naperjeni zločini, za katere je obtožen Eichmann, pa zatega-
delj ne morejo biti objektivni. Drugi razlog, ki ga je* navedel dr. Servatius je bil, da tedaj, ko so bila izvršena inkriminirana dejanja. Izrael ni obstajal. Zategadelj je Servatius zahteval, da bi bilo pristojno le neko mednarodno, mešano ali nevtralno sodišče, ne pa izraelsko, pa zatorej ni mogoče to sodno \ obravnavo smatrati za legalno.
Sodišče se je po teh pripombah umaknilo na posvetovanje.
TOŽILCEV GOVOR
Po odmoru je tožilec Hausner odgovoril na Šervatiusove pripombe. Najprej glede legalnosti sojenja. Hausner je označil Ser-vatiusovo- tezo za naivno.
»Izraelski zakon,« je rekel Hausner, »sega samo v preteklost. Izraelsko ljudstvo pa ne more pozabiti te preteklosti, niti ne misli, da bi oprostilo zločine, ki so mu jih storili.«
Naslednji dan, to je drugi dan sodne obravnave proti Adolfu Eichmannu, je državni tožilec Hausner med drugim rekel:
»Po logiki obrambe bi bil sklep ta: ker ni mednarodnega sodišča, ki bi sodilo Adolfu Eichmannu in ker ga nobena druga država ne zahteva, da bi ga obsodila, izraelsko sodišče pa ni pristojno, ne pomeni to nič drugega, kot da Adolfa Eichmanna izpustimo na svobodo. Vendar pa izraelsko sodišče meni, da lahko vojne zločince in sovražnike člo-
veštva, kot je ta primer, sodi tisti, ki ga ujame, kjerkoli ga ujame, kot ima pravico uničiti podgano tisti,-ki jo prvi ujame.«
EICHMANN
POSTAJA ŽIVAHNEJŠI
Dr. Servatius se je večkrat pogovarjal z Eichmannom. To lahko štori s pomočjo mikrofona in slušalk: Dr. Servatius ima namreč na svoji mizi elektronska stikala, s pomočjo katerih se lahko pogovarja skozi fikrofon z Eichmannom v stekleni kabini, ne da bi -to slišali stražarji’ poleg njega. Oni: namreč nimajo slušalk.
Medtem, ko je prvi dan Adolf Eichmann sedel kot kip, je naslednji dan s precejšnjim zanimanjem opazoval občinstvo, poslušal razčlenitev državnega tožilca in si celo nekaj zapisoval. To pomeni, tako domnevajo, da se bo Adolf Eichmann branil pred sodniki.
Po angleškem postopku, ki velja tudi v Izraelu, lahko obtoženec med vso sodno obravnavo molči. Prav tako lahko ustreže advokatu in tožilcu, da odgovarja na njihova vprašanja, kot da bi bil priča. Za zdaj še ne vedo, kakšno taktiko bo Eichman ubral.
Pravzaprav se bo sodna obravnava začela v resnici šele tedaj, ko bo obtoženec na predsednikovo vprašanje, če je kriv, odgovoril z da ali ne. Po sedanjem sodnem postopku sodno obrav-
navo niso nadaljevali, temveč so takoj razglasili sodbo, če je obtoženec odgovoril, da je kriv. To pravilo je bilo tudi v izraelskem sodnem postopku, vendar so ga spremenili, ker so se bali, da bi Eichmann pod vplivom advokata na vprašanje potrdilno odgovoril, kar bi pomenilo, da bi se sodna obravnava končala, ko bi se komaj začela, in bi na tanačin onemogočila, da bi razpravljali o stvareh, za katere je bila razprava v glavnem namenjena.
Tako bodo sedaj sodno obravnavo nadaljevali, četudi bi Eicb-mann odgovoril, da je kriv. To pa bo šele prihodnji teden.
PRVI KOMENTARJI PO SVETU
Na procesu je okrog 450 novinarjev, ki poročajo s sodne obravnave vsako malenkost. Ker so nekatera opažanja izredno zanimiva, objavljamo nekatere odlomke iz posameznih evropskih in ameriških časnikov.
»Daily Mirror«: Po svoji obsežnosti je obtožnica pravzaprav nerazumljiva. Človek ne more dojeti vse tisto, kar bremenijo tega človeka.
»Pariz Jour«: Popolnoma smo prepričani, da je Eichmann srečen. Vrnil se je v svet, ki je njegov, v svet zakona, tekstov in statistike. Sedel je prekrižanih rok, nagnjene glave, pozoren, da mu ni ušla nobena beseda državnega tožilca. Poslušal ga je kot svojega predpostavljenega.
Adolf Eichmann zdaj
Pametno izkoristiti prosti čas
š	y
llor^^ssdemdesetletni Ralph skrhp ’ kanadski senator, je zelo človek. Začel je s teme-S^ropaSando> nai b* uvedli j.. ‘unevnj delovni teden, to je, if, ukinili nedeljski odmor. Za VeČ Č .ar§ument: ljudje ne vedo 5t'hi * fr' počeli s svojim pro-Casom.
'i« ^d®ovorili so mu, da tudi on kaj bi pametnega delal v 111 Prostem času.
p Komentar
Oosiaj^sednik ZDA Kennedy je v>$p0 2a veleposlanico na Cejlon
uC/ranci® Elisabeth Willis v i. stirn’ fr° sarno diplomat v 'iai 6 a lahko uspešno razprav-
Predsednikom vlade v kri-
lu. Znano je namreč, da ima funkcijo prvega in edinega , ženskega predsednika vlade na Cejlonu Sirimavo Bandaranaike, vdova bivšega predsednika vlade.
Rekli so:
Ferhat Abas, predsednik začasne alžirske vlade, je pred kratkim izjavil: »Besede nimajo istega pomena za kolonizatorje in kolonizirane.«	.....
Južnoafriški premier Verwoerd pa je rekel na konferenci, ki so jo njemu v čast organizirali njegovi najbolj navdušeni pristaši: -Commonwealth se je spremenil, To ja zdaj zveza črncev z Veliko Britanijo na čelu.«

NAPOSLED SPET GOVORIMO O JOMU KENVATTI
ŽIVE PUME KEMIJE
Jomo Kenyatta je po razglasitvi zanikal, da so krivi, in rekel, da se ne strinjajo s sodnikovo obrazložitvijo in utemeljitvijo sodbe.
»Namen sodne obravnave je bil zadušiti KAU (Zveza Afričanov Kenije), edino afriško politično organizacijo, ki se bori za pravice afriških narodov. Ne prosim milosti,« je nadaljeval Kenyatta, »temveč zahtevam pravico za afriški narod in da se vse žalitve in krivice po-
pravijo!«
Na začetku sodne obravnave je advokat Pritt izjavil, »da je važne je na tej sodni obravnavi boriti se, kot pa zmagati«. Z obsodbo se delovanje Mau-Mau seve ni končalo, temveč se je pravzaprav sistematično šele začelo. Planine Kenije so ostale žive, polne ljudi, ki jim je ostal glas Joma Kenyatta v ušesih, njegove besede pa so jim šle do srca in prebudile miselnost, da so se ovedli in prijeli za puške in nože.
Gibanje si je začelo utirati nove, primernejše poti pod vodstvom novih, mlajših ljudi, ki
pa priznavajo Joma Kenydtto za svojega šefa in duhovnega vodjo. Med najbolj znanimi voditelji je 30-letni Tom Mboja, ki se je iz sindikalnih organizacij pojavil v vodstvu političnega življenja Kenije.
Stalno zahtevo za neodvisnost Kenije Angleži odlagajo z nekaterimi odstopi in popuščanjem v javni upravi ter kompromisi, v katerih in s katerimi angleška politika in diplomacija že toliko let rešujeta svoje notranje probleme in težave.
Seve pa domačini zahtevajo nekaj osnovnega. »Če že s kom-
promisno politiko rešujemo in si krojimo življenje, ki absolutno pelje k neodvisnosti, potem tega kompromisa brez Joma Kenyatte ni!« Zato Tom Mboja in ostali odločno zahtevajo osvoboditev Joma Kenyat-te. Angleži sicer že nekaj časa obljubljajo, da se bo to zgodilo, vendar jim uspeva s pogajanji, da zadržujejo zahteve. Zdaj pa kaže, da bo vsak dan težavneje. kajti kenijski sindikati kažejo toliko odločnosti in pripravljenosti, da so Angleži resneje začeli obravnavati pripravljeno Kenijo, pripravljeno na najhujše ... MIRAN SATTLER
Več ekonomsko-politične izobrazbe!
Gospodarske organizacije vedno bolj postajajo osnovne enote ekonomskega gospodarjenja in upravljanja. Ce upoštevamo to dvojno vlogo gospodarske organizacije — da gospodari in upravlja — potem mora biti razumljivo tudi človek v njej usposobljen za oboje, mora imeti tako solidno strokovno kot tudi ekonomsko politično izobrazbo. In če se je strokovno izobraževanje že izzvilo 'ali pa se še izzvija iz spon in oklepov, ki so ga doslej obdajali, če se je sprostilo v najrazličnejših oblikah — v reformirani strokovni šoli, v oddelkih za odrasle, v izobraževalnih centrih — pa je vzgoja za upravljavce znatno zaostala. Gre za ekonomsko-politično izobrazbo, brez katere sicer strokovno usposobljen strokovnjak ne more opravljati svoje funkcije upravljavca in tako v gospodarski organizaciji tudi ne more predstavljati celovite osebnosti.
In prav potreba po večji ekonomski politični izobrazbi je bila poglavitna vsebina razprav na zadnji seji odbora za družbeno nadzorstvo Ljudske skupščine Slovenije, ko so člani pod vodstvom predsednika odbora Franca Leskoška-Luke razpravljali o problemih strokovnega izobraževanja kadrov za gospodarske organizacije.
V strokovnih šolah kakor tudi v izobraževalnih centrih po podjetjih je ekohomsko-politična izobrazba še vedno premalo upoštevana in še tista, kolikor je je, ostaja bolj na področju splošnih pojmov in načel, čeprav bi morala temeljiti tudi na določenih problemih konkretnih ekonomskih enot. Prav tako še ni utrjeno mnenje, da je ekonomsko-politična izobrazba samo nujno in po-
trebno dopolnilo strokovne, ne pa nekaj povsem samostojnega morda celo nepotrebnega. Sam razvoj samostojnega upravljanja in gospodarjenja podjetij bo nujno slejkoprej pripeljal do pravilnega vrednotenja ekonomske-politične izobrazbe in zato je potrebno, da že zdaj damo tovrstni vzgoji v strokovnih šolah in izobraževal-
Idejnost izob raževanja
Razgovori s predstavniki delavskih univerz mariborskega okraja
V primerjavi z minulim letom so Ije idejno-politične vzgoje na njih ni' delavske univerze v mariborskem so pridobili. Povrhu vsega pa smo nib centrih mesto, ki ji gre, ker le tako bo možno vzgojiti dobre okraju napravile precejšen korak na- bili z njimi še na repu dogodkov. KO in usposobljene upravljavce.	prej, v dokaz za to bi lahko navedli so časopisi že zdavnaj zaključili pro-
Določene pomanjkljivosti nastajajo zdaj' med delavskimi uni- kopico novih številk in podatkov, ki blematiko, šele takrat smo se sporo
verzami in drugimi izobraževalnimi institucijami kot posredovalci kažejo na ta napredek. Toda hkrati mli, da bl blI° dobro, k” bi ° tem *
, ,	,	,	,	.	,	.	.....	....	,	, •	• vse univerze ugotavljajo, da so za onem problemu pripravili predavanje.
tako strokovne kot ekonomsko-politične izobrazbe in gospodarskimi	,	6 ,r ’	...	. m,
. ,	, ,	. i .. . . ' .	^	, njihovo dejavnost v veliko večji men Na strokovnem in poljudno-znanstve
organizacijami kot koristniki te izobrazbe. Zaradi določene konjuk- z„aeilni uspehi lzobraževanja po ob- nem področju izobraževanja pa smo ture je ponudba za različne vrste in oblike izobraževanja dovolj.. segUj manjSi pa je bjl njlhov iaejni pogosto lahko opazili, da se predava-vendar/pa podjetja večkrat ne znajo presoditi, kako, kaj in koga vpliv’ na miSeinost državljanov, vzro- teiji izognejo prav tistim probiemom> naj izobražujejo ter sprejemajo vse povprek. Tako je število te- kov za to je več. Na Okrajni delavski ki so idejno vzgojno najbolj p omemb' čajev in seminarjev resda precejšnje, vendar pa nimajo vedno univerzi v Mariboru pripovedujejo o ni. Da so temu krivi njihovi popačeni pravega učinka in vrednosti, ker slušatelji vsega tega znanja prak- tem takole:	ali še neizdelani svetovnonazorski p°‘
tično ne potrebujejo ali pa ga ne znajo uporabiti ker je preveč %	edavalnic v kolektive Sat" " ^ * P°Sebe3 P°'
teoretično. Podjetja in občine bi morala najprej ugotoviti kakšno ^ f	.
in koliko strokovne ali ekonomsko-politične izobrazbe potrebujejo cer^SmLčSo^avrnmadzir^ 9 »Solmaštersko« izobraŽC' njihovi ljudje in na podlagi potreb zahtevati od izobraževalnih izobraževalni proceS( kajti vselej smo vanje
institucij to ali ono. Nasploh bi se morali s problemi izobraževa- sl prizadevali, da bi tudi idejno vzga- Anaiiza posameznih oblik izoliranja, zlasti v manjših podjetjih,: ki nimajo toliko možnosti, več jaii. Se posebno v intenzivnih in bolj Sevanja pa razkriva, da so pogosto ukvarjati družbeni in: samoupravni organi občin in podjetij Danes organiziranih oblikah izobraževanja, prav stainejše oblike, torej tiste, ki so možnosti izobraževanja zelo široke in je zato toliko bolj potreb- kot so na primer večerne politične , so jjh v minulem ob(iobjU uvajale de-na koordinacija med posameznimi vrstami in oblikami izobraže- So,e> SoIe za starSe> šole za življenje, [avSke univerze zaradi njihove pri' vanja in da se na osnovi profila kadrov določi, kdo naj prevzame seminarii 0 delavskem samoupravlja- vlaenosti in ki So dajale dovolj trdno posamezne stopnje in načine izobraževanja. Le tako bo strokovno nju; To'?a *a, naša Pr‘zadeva^a n‘sd osnovo za sistematično in poglobljeno in ekonomsko-politično izobraževanje lahko postalo zares enovito f°J,° ^	“lP„e„ omskcm !zobraževanie’ zdaj že postale tak?r!!
in učinkovito.	V. S.
' ............................. . ............................................. ^
bi si želeli. Na družbeno ekonomskem področju izobraževanja smo pogosto ostajali samo pri razlagi načel, ki so jih predavatelji po vrhu vsega pogosto razlagali še na zelo abstraktnih primerih. Zato menimo, da bodo morali seminarji in predavanja s tega področja izobraževanja v prihodnje posvetiti vso pozornost prav tem globljim problemom, to je vlogi proizvajalca v novem sistemu razdeljevanja sredstev, njegovi vlogi pri nadaljnji decentralizaciji delavskega samoupravljanja, odnosih znotraj kolekti-
ni bilo med
delavskimi univerzami in družbenopolitičnimi organizacijami komun.
Neposreden organizator izobraževanja mentar:
in vzgoje sicer so in morajo biti delavske univerze, a odgovornost zanjo še vedno ostane družbeno-političnim organizacijam v občini. Le-te bi mo-
rale vplivati na programe delavskih se ,e dva Qd vseh sIušateljev po k0fl-
univerz, analizirati idejno-vzgojni vpliv posameznih predavanj, seminar-
Na dan obletnice smrti Borisa Kidriča so v prostorih Izvršnega sveta Slovenije podelili letošnje Kidričeve nagrade dr. Antonu Meliku, dr. Juriju Štempiharju in dr. Robertu Blincu s sodelavci, poleg tega pa so podelili enajst nagrad iz Sklada za pomembna znanstvena dela, za iznajdbe in izpopolnitve in za razprave po razpisanih temah.
Razgovore z nekaterimi nagrajenci o njihovem nagrajenem delu bomo objavili v prihodnji številki.
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlimillM	Na sliki: Letošnji Kidričevi nagrajenci.
Kidričeve
nagrade
Jev. Na idejno-političnem področju litlene organizacije, izobraževanja pa bi morale biti celo 0 p0d0blllh pojavih pripovedujej« glavni pobudnik vse dejavnosti. - A tudl pfedstavnikl drugih delavski« vsega tega je bilo v minulem obdobju univerz. v veliki večin! primero« razvoja delavskih univerz v. maribor- družbeno.politiene organizacije spio« skem okraju zelo malo. Dokaj dobro ne Spremljajo n3ihove dejavnosti i«
jim je idejno-vzgojni vpliv posamez* nib predavanj, seminarjev, šol tak0' rekoč deveta skrb. Zato je razumlj*' vo, da se nekatere delavske univer2* pritožujejo, ker njihova prizadevanj3 ne obrode želenih sadov, ker se bova hotenja pogosto izrode. To V0'
to potrjuje mnenje Delavske univerze Maribor-Tabor:
0 Aktualnost — toda ne samo dnevna!
»Prav idejno-politična predavanja so bila doslej najbolj formalno pri-
Tokrat le nekaj o televizijskem programu. V ponedeljek ob 18.30 boste lahko gledali oddajo Znanost in tehnika. Studio Zagreb bo posredoval prenos z mednarodne razstave merne in regulacijske tehnike in avtomatizacije. V drugem delu pa boste gledali filmsko reportažo z mednarodne razstave »Medicina in tehnika«, ki bo tudi na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. In na koncu še panorama znanstvenih in tehničnih zanimivosti. Dogodek, ki je 12. aprila presenetil ves znanstveni in neznanstveni svet, polet prvega človeka v vesolje, bo gotovo v tej oddaji našel svoje mesto.
V	ponedeljek ob 20.30 pa boste lahko gledali televizijsko priredbo Henrika Ibsena drame »Heda Gabler« (RTV Beograd). To dramsko delo klasične literature bo sodobnemu gledalcu približalo večno temo o ljubezni in čudnosti ženske narave, ki je blizu tudi modernemu človeku. V glavni vlogi bo nastopila Marija Crnobori.
V	četrtek ob 19.00 lahko poslušate tretje predavanje univ. prof. ing. Antona Kuhlja »Pot k nadzvočnemu letalu«.
V	petek ob 20.15 prisluhnite oddaji TV o filmu. Kot po navadi se bo oddaja začela s filmsko kritiko. V filmski polemiki bo nastopila prva producentska skupina režiserjev Zagreb filma. Kot gost pa se bo predstavil dr. Pogačič, direktor Jugoslovanske kinoteke. Na koncu oddaje bo še razgovor z otroki o prvem festivalu otroških filmov.
Isti večer ob 20.45 bo RTV Ljubljana prenašal iz velike unionske dvorane V. simfonijo Blaža Arniča »Vojna in mir« — četrti stavek.
ČR1V0

■■■i i



fii ii
■V.	.'.V.'.'.
Illlill
I ■■S
SiiiiiiiSŠSSSSiiilS
• JESENI: CENTER ZA IZOBRAZBO STROKOVNIH KADROV USNJARSKE IN GALANTERIJSKE INDUSTRIJE • GOSPODAR. ORGANIZACIJE ISTE STROKE SO ZAINTERESIRANE ZA NJEGOVO DEJAVNOST, ZATO SO PREVZELE USTANOVITELJSTVO TEGA CENTRA 9 VZGLEDEN PRIMER PRAKTIČNEGA IZVAJANJA ZAKONA o Finansiranju šol 9
V Domžalah obstoja že 13 let Srednja usnjarska šola, ki je poleg šole v Karlovcu edina te Victe v državi. Tu se šolajo kadri za potrebe celotne usnjarske industrije naše države. Do sedaj je v Domžalah diplomiralo 189 usnjarskih tehnikov, ki so se v praksi pokazali kot zelo kvaliteten in močno iskan kader, saj zavzemajo v posameznih tovarnah vodilna mesta tehničnega kakor tudi upravnega osebja.
Ustanovitelji šole so se v teh letih neprestano menjavali in jovi tem pokazali večje ali 7naitj~
še razumevanje za delo in ob- _ Srednjo štiriletno usnjarsko retično v enem od štirinajstih niči LRS pretresal vsa poročila stoj šole, tako da je bila ta v šol.°> ^ kateri se šolajo dijaki in usnjarskih poklicev, ki so bili omenjene komisije in izrazil precejšnji meri odvisna sama od dijakinje z dokončano osem- razširjeni iz dosedanjega stan- mnenje, da je take Vrste šola sebe in svojih obratnih delavnic,	letno osnovno šolo.	dardnega poklica »usnjar«. Pouk	za usnjarsko in galanterijsko
ki so nudile najnujnejša sred- Srednjo štiriletno galanterij- traja različno dolgo, vendar v industrijo nujno potrebna. Za-stva za	njen	obstoj.	sko šolo. Ta šola deluje sedaj v	nobenem primeru ne dalj kot	stopniki vseh gospodarskih or-
Ni	torej	prav	nič čudno, da sestavu Tehniške srednje usnjar-	® mesecev. Ta centej že deluje	ganizacij usnjarske in galante-
so odgovorni tovariši v Kolek-	sfce šole v Domžalah in	je	edina	P° določenem programu.	rijske industrije v Sloveniji so
tivnem organu kakor tudi v te vrste v državi.	•..e.jri Center za_ izobrazbo delav- izrazili pripravljenost svojih or-
upravi šole z največjim vese- Dvoletna srednja usnjarska	v ^alan- ganizacij, da sprejmejo ustano-
Ijem pozdravili Zakon o finan- šola. V to šolo se bodo vpisovali teriJs*«* stroki. To enoto ima isti viteljstvo omenjene sole in da siranju šolstva, ki predvideva, le kvalificirani in visokokvali- znacal lzobrazevanja kot Center prispevajo ustrezni del fmanč-da sprejmejo ustanoviteljstvo ficirani delavci, ki kažejo veliko za lz°brazbo delavcev na delov- riih sredstev za njeno redno strokovnih šol ustrezna strokov-	veselja in sposobnosti	in	ki že	nio mestih v usnjarski stroki.	vzdrževanje.
sedem in več let uspešno oprav-	• , , .5a j . “e'av”*ce,' , V te^	Ce se sedaj v luči tega skle-
Ijajo posle v usnjarskih tovdr-	solsklh delavnicah, kjer teče	pa ozremo na najrazličnejše raz-
nah. Ta šola naj bi imela neko-	ael° P° industrijskem^ principu,	prave 0};0u sprejemanja usta-
liko skrčen program in bi bila	s_f.. Praktično izobražujejo vsi	noviteljstva raznih tehniških
namenjena res samo tistim kan- clVafct ‘n dijakinje omenjenih	za t0 ne kažejo zanima-
______________________ ^_____j___ didatom, ki so na svojih delov- en°t-	>	njo niti političnp-teritorialne
je takoj"po lzidu omenjenega nih mestih pokazali sposobnost Usnjarski institut, ki oprav- enote niti gospodarske organi-zakona imenoval posebno ko- opravljati tudi posle usnjarske-	indruoe usluge ce- ZaCije, ki bi morale biti za ob-
ga tehnika. Vpis prve generačije	usnjarski industriji.	stoj teh šol nujno zainteresira-
Tako smo našteli osem šol- ne^ potem moremo mirno trditi, skih enot, kot deveta, ki naj bi da sta usnjarska in galanterijska sodilo k Centru, pa industrija, ki poleg tega nista v bi bila dijaški dom in menza. nekem rožnatem finančnem po-
np združenja oz. gospodarske organizacije, ki so zainteresirane za nadaljnji obstoj šole.
Strokovni odbor za usnje in usnjeno galanterijo pri ''Trgovinski zbornici LRS v Ljubljani
pravljena. Ljudje so jih sicer dokaj skušajo nadomestiti ž nekaterimi 11 °" dobro obiskovali, bila so tudi oblika vimi oblikami idejne vzgoje. Tako je partijskega študija — a kakšne glob- na primer Delavska univerza v S10*
venjem Gradcu prišla do spoznanj* da:
0 Namesto predavanj ex catedra — razgovori
»Predavanja z naprej določen« temo, predavanja ex catedra* pa obravnavajo še tako zelo zanimiv° temo, prebivalstva ne pritegnejo. če jih opremimo z najsodobnejši111 tehničnimi pripomočki. Nasprotno P so se pri nas močno uveljavili kratR1’ največ petintrideset minut trajaj0^ pogovori s člani kolektivov ali Preb^ valci določenega teritorija. Trije Pr^ davatelji odgovarjajo v strnjeni ki na vprašanja poslušalcev. OsnovP3 problematika teh razgovorov Pa s° aktualni dogodki pri nas in v sve^;ll, družbeno ekonomska dogajanja, ^ daljnji razvoj podjetja, komune, ja — skratka vse, kar v določen6^ času zanima državljane. Ker je ta lika izobraževanja in idejno politi1*0 vzgoje nevsiljiva, ker je problemati^ vedno aktualna in ker so ti pogov°r< tudi kratki, je zmeraj veliko P0®*^ šalcev. In če hočemo, da bo naše ^ obraževanje imelo tudi svoj globlJ idejno-vzgojni pomen, potem bolfl0 morali pač iskati tudi drugod nove ^ bolj privlačne oblike.«
Da pa bodo morale delavske Ul1 ^ verze v prihodnje posvetiti več p^2'lf nosti prav idejnosti izobraževanja, ^ si bodo morale zagotoviti res najfr0 J še predavatelje in da bodo vedno znova iskati nove ih vedno privlačne oblike izobraževanja, da ^
mnralo ViJ*;	J J ~_____• xi
misijo z nalogo, naj prouči sedanje stanje naše šole in pred- tiaj bi bil omogočen že v letu vidi pogoje za njen nadaljnji ^961/62.
obstoj kakor tudi potrebo po Dvoletna srednja galanterijah finančnih sredstvih za nje- ska šola ki bi imela isti značaj istočasno je komisija predvi-	"^nk^nH^Ielo visoko
no normalno delo.	kot dvoletna usnjarska srednja	u,rU	lozaju, pokazali zeio visoko
»ola	J dela tudi ustrezno notranjo re- stopnjo družbene. zavesti in ju
Po predlogu omenjene komisije se bo sedanja Srednja
Center za izobrazbo delavcev
organizacijo kakor tudi cilje in torej moremo staviti za vzgled smotre, ki jih morajo zasledo- osem tistim gospodarskim orga-
usnjarska šola že v naslednjem na delovnih mestih v usnjarski vati posamezne šolske enote ter ■	j.
a	sEoZ&.
lanterijske industrije ter bo v dati, ki jih v ta center usmer- Na svojem rednem sestanku	' CENE MATIČIČ,
svojem sestavu imenovala na- jajo le gospodarske organizacije, je Odbor za usnje in usnjeno	Tehniška srednja
slednje enote:	se izobražujejo praktično in teo- galanterijo pri Trgovinski zbor-	usnjarska šola, Domžale
morala biti ta idejna vzgoja Čifnh13 vsiljiva, podkrepimo z mnenjem lavske univerze Ormož:
»V številnih krajih naše občine ^ včlanjenih v SZDL komaj 50 ods*0^ kov prebivalcev. Zato bo morala Pr^v delavska univerza v prihodnje _ veliko večji meri vplivati na PfC obrazbo miselnosti prebivalstva.*
Ce hočemo, da delavske univCfd3 ne bodo samo izobraževale, temveč ^ bodo hkrati tudi idejno vzgajale, P tem si bodo morale zagotoviti kar tesnejše sodelovanje z družbenO-P0 . tičnimi organizacijami. In zahteve« ^ jih postavljajo univerze političnim b ^ ganizacijam niso tako velike, da \ ne bi bilo moč uresničiti.	-
BOJAN SAMA111*
koč forma zaradi forme in da je izo* braževanje v njih postalo že zel° »šo.lmaštersko«. Prisluhnimo mnenj** Delavske univerze Maribor-Center: »Koraka naprej v večerni politični šoli nismo naredili, prej celo koraK nazaj. Vsaj glede na vsebino in način podajanja. Namesto da bi predava-teiji obdelali snov na konkretnih P& merih, ki jih je vendar toliko v na-šem vsakdanjem družbeno političnem# ekonomskem življenju, pa prevladuj0' jo še vedno abstraktni, zgodovinski primeri, zapadanje v historizem. A
vov in znotraj ekonomskih enot. zastonj je pričakovati, da bodo lahk0 Predvsem pa bo potrebno tovrstno iz- deiavske univerze same odpravile vs<J obraževanje prenesti iz predavalnic delavskih univerz v kolektive, problematiko analizirati na osnovi konkretnih primerov, kajti le v tem primeru se bo moč izogniti danes skorajda že mehaničnemu izobraževanju.«
te pomanjkljivosti. Ce politična vod-stva v občinah tudi v prihodnje ne bodo zasledovala dejavnosti teh analizirale njihov idejno-vzgojni vpUv» metode izobraževanja — potem bržčas ne bomo dosegli kdo ve kako P°'
Da pa ni bil ta idejno-vzgojni membnih uspehov. Tudi kadrovanje ^ vpliv tolikšen, kot bi moral biti, je te šole je p0glavje zase.« krivda tudi v tem, da doslej ni bilo slednji problem zelo značilno ko-kakega globljega sodelovanja med mentira izjava Delavske univerze Ma'
ribor-TCzno. Dovolj zgovorno, da ^ bil potreben še kak dopolnilni k°'
»V našo večerno politično šolo ^ je vpisalo 45 slušateljev, zaključne pite pa je uspešno opravilo le 23 sl*1' šateljev. Skoraj smešno pa je, da st*
čani šoli tudi vključila v organe sa' moupravljanja oziroma v vodstvo P0-
A
REVIJA
brez ljudskih
INSTRUMENTOV
Osmega aprila sta priredila *jveza prijateljev mladine in
ruštvo glasbenih pedagogov 'laribor v okviru letošnjih pio-n’rskih iger prvo okrajno revijo •biadih glasbenikov, dijakov glasbenih šol mariborskega akraja. Pa čeprav je ta revija Bekam preveč tiho šla mimo majorskega občinstva, ji je vendarle vredno posvetiti nekaj besed.
Ni nobenega dvoma, revija je p celoti uspela. Še kaj več, bila le veder odraz prizadevanj glasbenih šol in vzgoje, ki je le-te budijo, že samo to, da je na tej ?rvi reviji mariborskega okraja sodelovalo osem glasbenih šol iz ^tuja, Raven, Slovenjega Gradca, kuš in Maribora, dovolj zgovor-i*0 priča o možnosti glasbene ^goje v tem okraju, še veliko bulj pa podkrepljuje to dejstvo dodatek, da je na reviji nastopilo devet ansamblov in orke-®trov, da je na njej nastopilo
42 solistov.
Revija pa je izpričala tudi Zredno visoko raven glasbene Poustvarjalnosti. Pri nekaterih g°jent h glasbenih šol je nam-ree bilo moč ugotoviti razen iz-Pedno dobrega obvladanja tehni-ke tudi že izrazito umetniške po-ence. ge posebno to preseneča ^tadi tega, ker je bila vendarle d glavnem pionirska revija in da ako velika večina mladih glasnikov še ni izpolnila štirinaj-klo leto. še najbolj pa smo lah-0 veseli tega, da so na tem pod-r<*ju razlike med kulturnim jutrom in podeželjem, če lahko ako označimo kraje, kot so na P čimer Ruše, Slovenj Gradec, jyavne, že močno zabrisane, da
Pravzaprav ni več moč opa-'d niti v tehniki niti v kvaliteti P°dajanja. Tako lahko sodeč am° p0 tej reviji z vso go to voljo trdimo, da dajejo glasbene °le dovolj trdno osnovo bodisi ,a .Amatersko udejstvovanje bo-Isi za poglobljeno umetniško Ustvarjalnost.
Ro drugi strani pa je bila Prav ta revija dokaz vse preveč t, o zastavljene glasbene vzgoje.
Sai za tako imenovane nižje glasbene šole to velja. O tem Priča tako izbor instrumentov — Pal sta bila najštevilnejše za-opana klavir in violina, nato P. ala in trobila — saj na reviji ' nihče nastopil s tako imeno-, mm ljudskim instrumentom, vot je temu dokaz tudi izrazito
klasiko usmerjen program, ako se nehote vsiljuje misel, da c as.deni pedagogi še vedno pre-njujejo vzgojo nekaterih po-v. Jeznih talentov in da jim je jarPk° zasnovana glasbena vzgo-, kar najširšega kroga mladine knt drugotnega pomena. Revija,
1 je bila ta, pa naj bi poka-

mm
»iiiiiii
BHi
t ...
8'asb,
tako eno kot drugo plat
ene vzgoje.
B. S.
Prizor iz Grabnarjeve drame »Ob sedmih Pod trančo«
KLUB »FILM 61«
Ko smo pred dnevi imeli v Ljub- skih klubov. Klub za klube bi pri sistematični vzgoji filmskega Ijani neke vrste mali festival ozi- lahko tudi imenovali klub Film 61, občinstva, zlasti mladine. Na debat-roma revijo slovenskih kratkomet- saj bodo njegovi člani s stalnim nih sestankih, kjer, običajno v zve-ražnih filmov, ki je opozorila na ali občasnim delom na terenu, s zi s projekcijo določenega filma, kvalitetne in pomembne storitve predavanji in obiski po posameznih razpravljajo o estetskih in drugih slovenske kinematografije na tem filmskih klubih izdatno pomagali problemih filmske umetnosti, se področju v letu 1960 — žal verjetno pri kvalitetnem razvoju filmske člani kluba usposabljajo za samo-spet samo opozorila, saj želja, da vzgoje, na drugi strani pa so tako stojne nastope v filmskih klubih, bi te filme lahko videli tudi v red- klubi dobili nekoga, na katerega se dragoceno pomoč pa nudi klubu nih programih naših kinematogra- lahko vedno obrnejo po pomoč in pri njegovem delu tudi Vesna film. fov, je najbrž še vedno čista iluzija nasvete.	Ob vsem tem morda ni neosno-
— se je javnosti kot organizator te Klub Film 61, ki zaenkrat deluje vano pričakovanje, da bo prav s revije prvič predstavil tudi filmski samo v okviru okraja, je tako prvič pomočjo kluba Film 61 delo v film-klub Film 61. S svojo prvo javno pri nas uspel zbrati pod enim našlo- skih klubih zaživelo s tisto širino in manifestacijo je klub nakazal del vom vse tiste, ki so pripravljeni kvaliteto, ki si, ju vsi želimo., svoje dejavnosti — prikaz in prizna- tako ali drugače aktivno sodelovati	V. S.
nje nekaterim kvalitetnim in nekonvencionalnim dosežkom naših filmskih ustvarjalcev na področju kratkega filma in bo najboljšim tovrstnim filmom v bodoče podeljeval tudi posebno priznanje »Toneta Smeha«, imenovano po pionirju slovenskih snemalcev. Podobno kot v Ljubljani pa bo klub Film 61 priredil revije istih kratkometražnih filmov tudi v drugih krajih Slovenije.
Glavni namen kluba, zaradi katerega je pravzaprav tudi nastal, pa je drugje. V Sloveniji je namreč zlasti v zadnjem času filmska vzgoja doživela precejšen razmah in filmskih klubov in krožkov lahko naštejemo že kar lepo število. Vendar pa te klube vodijo več ali manj še vedno ljudje, ki so sicer ljubitelji filma, manjka pa jim širše razgledanosti po svetu filmske umetnosti in njenih vrednot. Zato se je na pobudo filmskega sveta pri Svetu Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja zbrala vrsta ljudi, ki se intenzivneje ukvarjajo s filmom, ustvarjalcev, kritikov ter vodij in članov filmskih klubov, v klubu Film 61 z namenom, ustvariti sposobne in razgledane kadre, ki bodo potem svoje znanje in izkušnje lahko prenesli na delo posameznih film-
.V ateljejih Avala-filma v Beogradu končujejo snemanje filma »Ni malih bogov-« (Servisna postaja). Oddaje pod istim naslovom so televizijskim gledalcem gotovo še v spominu. Filmska komedija pa je ohranila le ambient in njegove junake, Rako, Jordana, Avra-ma in druge, filmska zgodba pa je seveda nova. Raka (Mija Aleksič) sicer tudi v filmu nastopa kot v. d. šef servisne postaje, kar daje razmaha njegovim karierističnim ambicijam, glavna žrtev njegovega nepričakovanega »vzpona« pa je seveda tudi v filmu Jordan (na sliki — Miodrag Petrovič-Čkaija)
PROSTOR POD SONCE*
ZA KNJIŽNICE
rt! pravijo, da je slovensko knjižničarstvo ga zaostalo za celotnim razvojem naše-
<ja Rcilturno-prosvetnega življenja. Pravijo, • a Rn.i^nac v na®em družbeno politič-rai z*vljenju še vedno ni takšna, kot bi mo-
a biti...«
fr.es'a^° srno v na®em PisaL pred nekaj In še: o nerazumevanju občin in o k?beno-političnih organizacij za knjižnice, kjj ^snjkanju denarja, prostorov, sredstev, tr6^r°v. o zastarelih knjižnih fondih, o pote^1 ustanavljanja občinskih knjižnic, pa o ua smo za tako stanje knjižnic krivi !s^jvZaPrav vsi — skratka, vse o položaju sv^Zri’c! tega pastorka našega kulturno-pro-in družbenega življenja. Čez pol oW na Plenarnem zasedanju društva bibli-Cenfiev Slovenije, ki je bil pred dnevi v bcviv So udeleženci v živahni razpravi po-skorai natanko iste ugotovitve — ne-le rii?1®11 znak, da se stvari niso premakni-ob^ R^mor, da je konkretna pomoč s strani iv vedno največkrat samo obljuba ali strar.. to ne, da tudi moralne podpore s dovJ. družbeno-političnih organizacij še ni lahij	sprejmemo to izhodišče, potem
bo v°;vamo P°novno opozorimo na potrebo ^ojern razumevanju za resne probleme bj ®a knjižničarstva, ki ga danes res ne bo j ^ več jemati površno, ker malomar-lahki? vsako' odlašanje konkretne pomoči btvju Povzroči samo škodo. Toda zgolj ugo-Prav t e čn obtoževanje enih ali drugih ciroj !ako ne pripelje nikamor. Iz tega se iz-zara(j.e neprijeten občutek, da si knjižnice kjja'ai svojega neupravičeno podrejenega po-v dan.?botavljajo zahtevati tisto, kar jim — brav ji*1 možnostih — gre. Zakaj bi morale J*nhžnice ponižno stati ob strani in ča-a milosten dar, kot da bi bile nekaj
čisto postranskega, same sebi namen, saj danes, ko toliko govorimo o izobraževanju, je vsako ponovno poudarjanje pomena in vloge knjižic ze kar malce dolgočasno. Ali zato ne bi bilo bolje, da bi ugotavljali čisto konkretne vzroke za nepravilen odnos do knjižic, da bi pogledali v občinske proračune in ob primerjanju dotacij za druge dejavnosti pokazali na krivičnost, če ta res obstaja in če zanjo ni opravičljivih argumentov. Zakaj npr. občina Laško pa še več drugih ni dala niti dinarja za knjižnice? Ali so ljudje, ki so neposredno odgovorni za delo knjižnic — Svet za kulturo, sosvet za knjižnice — če sploh obstaja — in drugi — res zastavili ves svoj vpliv za prepričevanje in dokazovanje potreb in zaintersirali za probleme knjižnice tudi druge družbeno-poli-tične faktorje? In če ima n. pr. knjižnica v Črnomlju lepe in primerne prostore, v njih pa le okrog sto knjig, nekaj prav gotovo ni v redu. Ob takem razpravljanju o konkretnih stvareh bi bil lahko neposreden pritisk na občine s strani svetov za kulturo in posameznih knjižnic nedvomno precej večji in uspešnejši. Morda bo za uspešno rešitev potrebno zlasti v manjših krajih — precej vztrajnosti in odločnosti, toda do tega imajo knjižnice, če je v ozadju res samo nerazumevanje in ne opravičljivi razlogi, polno pravico in celo dolžnost. In trdovratnost občinskih mož se bo ob realnem in konkretnem dokazovanju prav gotovo slejkoprej razbila, saj imamo tudi danes že kar precej knjižic, ki so si z večjim ali manjšim trudom pridobile svoj prostor pod soncem.
Toliko glede denarnih sredstev, katerih pomanjkanje pa je nedvomno eden glavnih vzrokov za ponekod že kar žalostno životarjenje knjižic. Drugo pa so notranji pro-
blemi samih knjižnic: nabavna politika sodelovanja med posameznimi knjižnicami in med knjižnicami ter drugimi prosvetnimi in izobraževalnimi ustanovami ter kadri. Na plenumu, ki je bil skoraj v celoti posvečen prav problemom knjižničarstva v celjskem okraju, so ugotovili, da okraj glede sodelovanja med knjižnicami, največ po zaslugi celjske ljudske knjižnice, ni na zadnjem mestu. Tudi okrajni svet za knjižnice ima v svojem programu nekaj spodbudnih in zanimivih načrtov. Razen ustanavljanja in utrditve občinskih knjižnic, ki naj bi kot centri imeli vse pogoje za nabavo strokovne, politične in leposlovne literature, bodo formirali tudi občinske sosvete za knjižnice, pri vseh večjih knjižnicah nameravajo ustanoviti mladinske oddelke, za vzgojo kadrov pa bodo organizirali seminarje. Če bo. vse to res uresničeno,, to se pravi če si bodo znali zagotoviti materialna sredstva, je to nedvomno lep in spodbuden obet za nadaljnji razvoj in pravilno usmerjanje knjižnic.
Poleg sredstev in prostorov pa so važen problem še kadri, ker, čeprav so knjižničarji-amaterji zelo prizadevni in tudi uspešni v svojem delu, zahteva pravilno poslovanje knjižnic, grajeno na potrebah in po sodobnih principih — prost pristop, nasveti in pomoč bralcem — le tudi stalno strokovno izpopolnjevanje. Zato imajo pri vzgoji kadrov najvažnejšo vlogo večje ljudske, zlasti pa študijske knjižnice, katerih strokovnjaki so na raznih tečajih in seminarjih nepogrešljiva Morda že v jeseni pa se predvideva tudi ustanovitev knjižničarskega oddelka na VPS v Ljubljani.
Društvo bibliotekarjev Slovenije posveča vsem tem problemom veliko pozornosti in tudi na plenumu je bila podana razen prikaza obstoječega stanja knjižničarstva v celjskem okraju tudi vrsta predlogov in sugestij, ki naj bi prispevali k rešitvi posameznih problemov,	V. S.
Boris Grabnar:
Ob sedmih Pod trančo
Prvotno se je drama imenovala »Mimo načrta«, kajti dogajanje v njej, zapleti in razpleti so nujna posledica razburkanega, često stihijskega in s trenutno človeško nujo prepojenega vzdušja, ki ga je prinesla vojna, prve aretacije, likvidacije zločincev, prvi talci in podobno, začeto in porojeno v nemirnih jesenskih dneh leta 1941. Avtor se je z občuteno osebno prizadetostjo lotil teme ilegalnega boja ljubljanskih
študentov, katere osnovni konflikt je v nezaupanju do tovariša, poštenega in predanega borca. Boj za svobodo je porajal v ljudeh in njihovih dejanjih številna protislovja, pozitivna in negativna mnenja in dejanja, ki so bila nujna in hkrati objektivna in med katerimi se ni bilo moči izogniti nepremišljenim in usodnim zaključkom. Osamljeni in osumljeni partizan Štefan je hkrati dvojna žrtev: boriti se mora proti resničnim sovražnikom fašistom ter proti nezaupljivosti lastnih tovarišev ilegalcev. Šele s svojo smrtjo doseže cilj: pokonča številne sovražnike in hkrati zlomi nezaupanje v lastnih ljudeh.
Osnovni konflikt med osumljenim Štefanom in nezaupljivim voditeljem pelorke Petrom sproži še vrsto nasprotij med ljudmi petorke in v njihovih odnosih in čustvovanjih. Petrovemu nezaupanju nasprotujeta študent Jože in Petrovo dekle Irena, ki vidita v Štefanu predvsem človeka, mu verjameta in zaupata, njegov tragični konec pa je hkrati z bolečino tudi zmagoslavje pravičnih in poštenih občutij do sočloveka.
Z Grabnarjevo dramo, katere krstno predstavo smo videli pretekli teden, smo dobili spet delo, po katerem bodo brez dvoma z veseljem posegali naši poklicni, še bolj pa amaterski, odri. Drama je aktualna, privlačna in ima določeno zgodovinsko vrednost. Kljub rahli naivnosti v posameznih dialogih in s tem tudi v konfliktih in kljub uvodni razvlečenosti je občinstvo Mestnega gledališča v Ljubljani delo prisrčno sprejelo. Režiser Jože Tiran je delo skrbno pripravil, vendar mu ne bi šteli v zlo, če bi v prve scene vlil več razgibanosli in dinamike. Igralci: Franček Drofenik kot Peter, Alja Tkačeva kot Irena, Milan Kalan kot Joža, Marjan Hlastec kot Brane, Franek Trefalt kot Janez, Saša Miklavc kot Stefan in Ema Starčeva kot Irenina teta, so s svojo doživeto in prepričljivo igro veliko doprinesli k uspešni izvedbi. Ustrezno sceno je izdelal Milan Butina.	I. B.
»Košček modrega neba«
Ko smo čedalje pogosteje prisiljeni gledati najrazličnejše »ljubezni« in neokusna »stanovanja«, nas rezu.lfut, kakršnega sta nam predstavila književnik in novinar Vaša Popovič in nadarjeni režiser Tomo Janjič, naravnost razžalosti.
Ne zategadelj, ker bi film imel karkoli skupnega z zgoraj omenjeno kategorijo, temveč prav zaradi tega, ker izpričuje resna prizadevanja, hkrati pa opozarja, da smo sposobni najti teme, da pa jih še vedno ne znamo realizirati tako, da bi nam bile v veselje in polno zadoščenje.
»Košček modrega neba« bi lahko bil velik film. Tak, kakršnega gledamo, je samo povprečen!
Vaša Popovič je oblikoval svet, ki ga je že tolikokrat in v tolikih inačicah upodobil v svojih prisrčnih humorističnih črticah in reportažah: mali, vsakdanji človek v vsej njegovi vsakdanjosti. Fabule v običajnem smislu ni, film sestavlja _ mozaik drobnih epizod, ki jih povezuje v smiselno celoto —• g dvorišče. Do sem je vse izvrstno zastavljeno. Toda scenarist H je žal pozabil, da ne piše ' literature in je gradil like izrazito ' H literarno, tako da — zlasti še, ker režija ni našla, primernej-g ših rešitev — delujejo nestvarno, učinek pa je včasih celo H nasproten (gospa Knezova). Največ, kar lahko očitamo reži-g. serju je vsekakor pomanjkanje občutka za mero. Zaradi že 1= omenjenih pomanjkljivosti v scenariju in zaradi tega je film g tako razbit, da še zdaleč ne dosega namena — z ljudmi, ki g jih povezuje neko dvorišče, simbolizirati celotno družbo. g Razen resnega in dobrodošlega prizadevanja je nedvomno g največja kvaliteta tega filma igra znanih jugoslovanskih gle-= daliških in filmskih igralcev.	(-ar)
| Orkester Akademije | . za glasbo
fj V proslavo 20-letnice revolu-= cije jugoslovanskih narodov, je = pisalo na programu in tudi uvod-g na beseda je potrdila tako za-H misel. Slovesnemu letu se mora-g mo torej zahvaliti za ponovni || nastop orkestra Akademije za = glasbo; kar nas je rednih kon-= . certnih obiskovalcev pa si seveda g želimo, da bi se tudi v prihodnjih = sezonah srečali z njim po več-H krat! Nastopi tega večno mladega g orkestra (sleherno leto ga ižpol-g njujejo novi člani!) so namreč s svojim neugnanim muzikant- 1 H stvom prava poslastica naših rednih repertoarjev. Zadnji 1 H koncert (11. aprila, Velika dvorana Slovenske filharmonije) = g nam je povrhu tega predstavil dva nova dirigenta ter nekaj s = res izvrstnih solistov, zato je bil še posebno zanimiv.
= Oporekati mdramo le izbiri programa: bil je predolg, saj M g bi zadoščal skoraj za (Iva večera, in preveč monoton. Obsegal = H je kar tri (!) violinske koncerte (Bachovega v E duru, Caj- g g kovskega koncert ter Lalojevo Špansko simfonijo), Webrov g H koncert za klarinet v Es duru ter dve pesmi Marijana Ko- g g zine. Podoben je bilo torej prej šolski produkciji kot sloves- = g nemu koncertu — in tega po svoji kvaliteti gotovo ni za- g g služil. Občinstvo je bilo proti koncu že očitno utrujeno. Tudi M = ga je bilo manj kot na dosedanjih koncertih orkestra Akade- g g mije za glasbo (nemara prav zaradi tega?!). In to je škoda, g g Kot solisti so'nastopili: violinistke Majda Falout, Breda g = Koch in Marjetka Korošec, mezzosopranistka Vera Klemen- || g škova ter klarinetist Alojz Zupan. Dirigirali so Savicki Bo- g g rivoj, Lebič Lojze, Munih Marko in Švara Boris.	-i g
B	1
ll!illl!l!llllllllllllllllllll!inillllll!l!llllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!llllllll!!l!ll||||!l!lllll!ll!l!!!ll|j|||||||||||||||nilll|||||||||||||!||||||||||||||!l!|||jif

* ŽIVLJENJE I \ ZNANOST • ŽIVLJENJE IN ŽALNO ST
VELIKI SEN URESNIČEN
PO 108 MINUTAH
SREČEN PRISTANEK
V KABINI VESOLJSKE LADJE
e
m
#
c
Dvanajsti april. Sovjetska zveza, major Jurij Gagarin, prvi človek v vsemirju — to so besede, mimo katerih ne moremo v teh dneh. Vsemirje je osvojeno! Po dolgotrajnih pripravah, potem ko je bila osvojitev vsemirja že dolgo dobo sen človeštva, se je ta izredni dogodek razvrstil pred nami s Rimsko naglico.
Ura je bila devet in 7 minut po moskovskem času. še istega dne, 12. aprila, že čez kratek čas, pet minut pred enajsto uro dopoldne se je 27-letni Jurij Gagarin srečno vrnil na Zemljo. V 108 minutah poleta je dosegel maksimalno višino 302 kilometra. V vsemirski ladji, ki je tehtala 4725 kg, če ne štejemo nosilne rakete, je v 89,1 minute obkrožil Zemljo.
Zdaj lahko pričakujemo še več poletov v vsemirje. Brali bomo vedno nove zgodbe o junaštvih vsemirskih pilotov, pa se zato za trenutek zamislimo v težavnost upravljanja vsemirskih ladij, kakor jih opisujejo ne več uto-pistični, marveč že čisto realni tehnični opisi vsemirskih poletov, utemeljeni na dosedanjih izkušnjah, pridobljenih s pomočjo satelitov in sodobne raketne tehnike.
moči raketnih motorjev. Za njihov start je sedaj skrbel avtomat. Budnemu, osamljenemu človeku v vsemirski ladji se je zazdelo, kakor da se je okrog njega sprostilo sto in sto orkanov. Bučno grmenje raketnih motorjev je prodrlo v majhno kabino, prešinilo je telo pilota.
Merilec pospeška pred njegovimi, na pol priprtimi očmi je pokazal 1,5 g. Ta črka pomeni v jeziku pilotov vsemirskih ladij gravitacijo. Ta mali g pa je za pilota pomenil še nekaj več; če mu ne bi že na Zemlji krepili živcev, bi ga lahko silno prestrašil. Kadar inštrument pokaže 1 g, se človeku v vsemirski ladji ne godi najbolje: nanj pritiska sila, ki ustreza njegovi teži. Tehtal je 80 kg, in ko so mu inštrumenti namerili pospešek 8 g, je pritiskal na tesno prilegajoči se sedež, kakor da bi tehtal 640 kg — in ne osemkrat manj.
Boj za povsem jasno zavest se je začel! Ta boj pa niso mačje solze pri tako ogromni obremenitvi telesa._ Toda izvežbani razum je veleval, da je treba prisiliti roke in prste, da bi še naprej opravljali svojo nalogo, da bi bili dejavni, če bi kak inštrument pokazal, da je treba ukrepati.
Prvi vsemirski pilot Jurij Gagarin
Večstopenjska raketa je delovala brezhibno. Nad seboj je zagledal zvezde in pomislil je, da bo njegova vsemirska ladja v nekaj minutah za prebivalce Zemlje, tudi samo ena izmed teh zvezd. Počutil se je dobro, čeprav je kabina vsemirske ladje imela sestavo zraka, ki se je bistveno razlikovala od zraka v
OKJASKA sila, toda izvežbani INSTINKT DELUJE
Ko so močni raketni motorji prve stopnje požirali tone in tone goriva, je kazalec pospeška lezel više in više, dokler ni po 120 sekundah pokazal, za človeka uničujoč pospešek: 8 g. Zdaj se je pilot vsemirske ladje le še s težavo dokopal do inštrumentov, vdelanih v ročaje svojega sedeža in premikal neko stikalo, da bi inštrumenti kazali tako, kakor je treba. Toda nevidna sila 8 g je stiskala pilota globlje in globlje v sedež. Njegove oči so domala le še bu-
ljile v ploščo z inštrumenti. Na svoje veliko presenečenje je opazil, da kljub orjaški sili, ki ga je stiskala, še lahko premika svinčeno težke prste in opravlja korekturne manevre z inštrumenti povsem instinktivno.
Komaj je še dihal spričo nevidne sile, ki ga je bremenila, potlej pa so te zle posledice pospeška prenehale v trenutku. Toda to je bilo le kratkotrajno olajšanje. Ze čez nekaj sekund so zapeli motorji druge stopnje, s svojim nekoliko višjim tonom. Znova se je začela morija z Onimi strašnimi, malimi črkami g. Nevidna uničujoča sila je bila zopet tu; občutil jo je .z vsako poro telesa.
In zopet se je povrnila ta sila, ko so prevzeli pogon-vsemirske ladje motorji tretje stopnje. Zopet je zlezel kazalec inštrumenta na 8 g ...
Kazalec pospeška na ničli je čutil kot olajšanje, ki ga ne bi mogel popisati. Na sedežu ga je dvignilo naprej. Prešinilo ga je veselje. Nikjer več sledu one strašne depresije v zadnjih sekundah. Bil je kakor brez teže. Njegovo telo je harmonično sledilo črti letenja v vsemirju, prav tako kakor ladja, v kateri je bil prvi človek, ki je osvojil
vsemirje.
Naša televizijska petletka
Televizijski oddajniki na Avali, Crvenem Čotu na Fruški gori, Slje-menu, Krvavcu, Nanosu in Kumu omogočajo skupaj z nekaterimi lokalnimi oddajniki-pretvorniki dober sprejem televizijskega programa na področjih, kjer živi nekako tretjina prebivalstva naše države. Pristojni organi so že pripravili program nadaljnjega razširjanja televizijskega omrežja, ki bo — kot kaže — uresničen najpozneje v dveh letih.
ČETRTI TV CENTER V SKOPJU
V okviru tega programa se bo dosedanjim trem televizijskim centrom v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani priključil še skopski TV center. Da bi tudi republiška TV centra v
širjanja TV omrežja, bo omogočilo dober sprejem TV oddaj na področju, kjer živi več ko 10 milijonov Jugoslovanov.
Hkrati bodo TV centri v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani dobili nekaj več opreme (gre predvsem za filmsko tehniko), postavili naj bi več manjših TV oddajnikov in večje število frekvenčnih pretvornikov, da bi z njimi omogočili sprejem TV oddaj tudi v tako imenovanih zasenčenih področjih. Izpopolnili naj bi tudi sistem zvez med oddajniki na trasi
Avala—Nanos, da bi bile mogoče tudi obojestranske zveze, namesto sedanjih enostranskih, ki povzročajo daljše odmore pri vključevanju posameznih TV centrov v program.
Skopju in Sarajevu vključili v enotno televizijsko omrežje in omogočili čim večjemu številu prebivalstva ogled televizijskih oddaj, že urejajo TV zveze in postavljajo oddajnike za prenos programa na trasah od Beograda do Skopja in do Titograda, od Zagreba do Sarajeva in vzdolž dalmatinske obale.
Na poti od Beograda do Skopja bodo »govoreče podobe« potovale • prek Avale (kjer bodo sedanji 1 kW oddajnik zamenjali z desetkrat močnejšim, ki bo imel 160 m visok antenski stolp) na Kopaonik, na Črni vrh nad Kragujevcem, Jastrebac pri Nišu in Goleš pri Prištini. Ti oddajniki bodo »pokrili« področje, na katerem živi okoli 50 °/o prebivalstva ožje Srbije in okoli 45 “/o prebivalstva kosovsko-metohijske oblasti.
Naslednja oddajnika na poti do Skopja bosta zgrajena še na Črnem vrhu nad Katlanovim in na Vodnem pri Skopju. Ta dva oddajnika bosta pokrila področje, na katerem živi okoli 40 °/o prebivalstva Makedonije. Trem četrtinam prebivalstva Črne gore pa bo omogočeno gledanje domačih TV oddaj, brž ko bosta urejena oddajnika na Bjelasici in_na Lovčenu; medtem ko bo priblfžno polovica prebivalcev Bosne in Hercegovine lahko gledala TV program, ki ga bodo posredovali oddajniki na Kozari, Vlašiču in Humu pri Sarajevu.
Vzdolž jadranske obale bodo postavili oddajnike pri Srd ju (Dubrovnik), na Biokovu, Labišnici (Split), Celevcu (Velebit), Učki in Griču. S temi oddajniki bo pokrito področje, na katerem živi osem desetin prebivalstva hrvatskega Primorja. Drugo k drugemu: 19 manjših oddajnikov,-ki bodo zgrajeni v tem obdobju raz-
Pripravljeni so tudi načrti za bolj odmaknjeno obdobje razvoja televizije. Kdaj naj bi jih uresničili, je odvisno predvsem od sredstev. Od tega, kaj naj bi prinesla ta etapa uvajanja televizije, omenjamo samo to, da bodo vsi glavni televizijski oddajniki (v Sloveniji: Krvavec, Nanos in Kum) dobili močnejše oddajnike s 100 °/o rezervo. Če bo torej prišlo do kakršnih koli okvar na oddajniku, se bo avtomatično vključil rezervni oddajnik, ki bo imel — te bi bil prekinjen električni tok — na razpolago tudi energijo iz lastnega agregata.
TUDI DEL LJUBLJANE V SENCI
Takšni so, na kratko, načrti nadaljnjega razvoja TV omrežja v naši državi. Kako pa bo v Sloveniji? Oddajnike naj bi postavili še na Pie-šivcu, Pohorju, Bučenici (nad Tolmi; nom za Soško dolino) in na Mirni gori. Frekvenčne pretvornike in oddajnike naj bi kupili in montirali s finančno pomočjo ljudskih odborov in kolektivov, kot so že storili na primer v celjskem okraju (za pretvornik na Kunigundi), v mariborskem okraju (pretvornik na Pohorjuii v koprskem okraju (ki je posredoval devize za oddajnik na Nanosu), v Trbovljah (oddajnik na Kumu), v Tržiču in drugod. Pretvornike pa bi bilo, na primer, treba postaviti tudi nad Kropo, nad Jesenicami, v Bohinju, nad Piranom, na Rakeku, v Idriji in drugod. Čeprav se čudno sliši, je vendarle res: frekvenčni pretvornik bo treba postaviti tudi na Ljubljanskem gradu ali na Rožniku, kajti del Ljubljane je, na žalost, za televizijo tudi zasenčen; -mG
Električno mikro spajkalo
Električna spajkala so pomemben pripomoček v sodobni industrijski proizvodnji, zlasti v radijski industriji, industriji precizne mehanike in v industriji telekomunikacij, da ne govorimo
zemeljski atmosieri.
V višini morja ima zemeljska atmosfera pritisk 1 kg na kvadratni centimeter in sestoji iz 12 0/o kisika, 78 "/o dušika in približno iz 10 % raznih drugih plinov. Da bi pa čimbolj zmanjšali težo vsemirske ladje, so pritisk v njeni kabini zreducirali na 0,55 kg na cm2. Za ravnovesje temu zmanjšanemu pritisku pa so povečali količino kisika na 40 %> in nadomestili dušik s helijem. S tem so potnika v vsemirski ladji obvarovali tudi pred embolijo v krvi, če bi se kar naenkrat znatno zmanjšal pritisk v kabini.
Preden se je podal na pot v vsemirje, se je dodobra izučil gibov, ki so potrebni za upravljanje vsemirske ladje. Lahko bi jih ponovil tudi v snu ...
Sovjetska
atomska
raketa
S HLADNOKRVNOSTJO IZKUŠENEGA PILOTA
Opazoval je živahni vrvež kazalcev na instrumentih, toda v tem njegovem opazovanju je bil mir, ki ga lahko doživiš le pri zelo izkušenem pilotu letala. To je bil eden izmed mnogih poletov, ki jih bo treba opraviti z letališča na Zemlji, okrog nje in nazaj, da bi bila kasneje dosegljiva tudi Luna. Na teh poletih se bo naučil obvladati predvsem najvažnejšo operacijo takih poletov, namreč povratek iz vsemirja v zemeljsko atmosfero in — pristanek.
Instrument za merjenje hitrosti je pokazal 29.000 km na uro. Konice kril in drugi vidni deli vsemirske ladje so se tako segreli, da so se kar pobelili. No, to pa še ni najhuje. Kot rečeno, bo najnevarnejši, najbolj razburljivi trenutek poleta, ko bo ladja zopet zdrsela nazaj v zemeljsko atmosfero.
BOJ ZA ZAVEST SE ZAČENJA...
Utrnil je luč, ki je osvetljevala kabino. Še bolj se je prilegel v sedežu, da bi prestregel prve udarce potisne
To je model ene izmed vjetskih atomskih raket. Brez dvoma so te rakete znatno pomagale sovjetskim znanstvenikom pri uspešnem osvajanju vsemirskega prostora. Raketa, ki jo vidimo, naj bi po sovjetskih virih delovala takole: toplota, ki jo dobe iz atomskega reaktorja, služi segrevanje goriva, ki je v plinastem stanju in ki pri svojem izstopu poganja, raketo najprej s pomočjo nastajajoče ogromne reaktivne sile
posebej o njihovi vsakdanji uporabi v raznih servisnih delavnicah in v amaterstvu. Električnih spajkal je na našem trgu že več vrst in oblik, toda večinoma so to večja in težja, saj se njihova teža giblje od 0,5 do skoro 2 kg, temu ustrezno pa tudi potrošnja električnega toka od 90 do 2000 vatov na uro.
Z razvojem radioindustrije in elektronike nasploh pa vse bolj naraščajo potrebe tudi po manjših, bolj priročnih in bolj preciznih spajkalih. Industrijsko podjetje elektrotermičnih aparatov »ETA« v Cerknem je prav letos usvojilo proizvodnjo tako imenovanih mikro spajkal, ki bodo našo industrijo pa tudi elektro in radioservisne delavnice rešila iz številnih in nepotrebnih zagat ter jim omogočila, da bodo najbolj precizna dela izvedli hitro in kakovostno.
Mikro spajkala so dolga le 30 cm. Ker imajo izredno sloke oblike, so zelo priročna, lahka in okretna tudi na teže pristopnih mestih. Grelec spajkala je izdelan po načelu cevnega grelca, ki segreje kovinsko konico do zaželene temperature že v 1 minuti 24 sekund, čeprav je konstruiran le za moč 20 vatov.
Konstrukcija tega spajkala je takšna, da je njegovo ohišje obenem že tudi en pol grelnega elementa. Spajkalo je prirejeno za priključek na izmenično napetost 24 volto.v, ki ni nikomur nevarna. Tovarna je oskrbela naš trg tudi z ustreznimi, zelo ličnimi tranforma-torji (primarna napetost 220 voltov, sekundarna 24 voltov in moč 20 vatov), ki jih je moč uporabiti tudi za razne druge namene, pa tudi za eksperimentiranje in pogon tehničnih igrač.
Mikro .spajkala so izdelana zelo solidno. Njihove grelne cevke in tudi konice, ki jih je moč izmenjati, so niklja-ne. Te konice je moč dobiti v raznih oblikah, njihov največji premer pa znaša 7 mm.	-mm-
Priročno spajkalo s trasformato^je,,,
vanskem zavodu za standardizacijo
ob'
B A*
javili do začetka letošnjega leta 230^, cu
končnih predpisov o standardih,
ki
jih tiskali, da bi se čimprej uvelj^jj,
ul aO
v praksi, v skoraj 7 milijonski aa jiiO Zavod je nudil pomembno pomoč n
industrijskim podjetjerp tudi tak0'
d«
jim je posredoval na željo številn® zemske standarde.
Dobra vest iz »Radnika*
JUS se širi
Zagrebška tovarna _______ u
deluje med drugim tudi dvigala
Sllnosti nrf 50 kf* rlr» 10 ton — orč#1
Radnik«, ^ no-
silnosti od 50 kg do 10 ton — k--— 0jy-se s hitrostjo 1,8 m/sek — je
Lani je Jugoslovanski,zavod za standardizacijo pripravil 332 standardov. Delo pri razpravi standardov je zelo zahtevno; v našem zavodu so n. pr. lani pripravljali standarde, ki so pač osnova osdobne industrijske proizvodnje, v 63 strokovnih komisijah s pomočjo 445 strokovnjakov iz posameznih panog industrije. V celoti so doslej v Jugoslo-
proizvodnjo že okoli 90 % delov 0 Kakor je znano izdeluje »Radnikri^t gala po licenci avstrijske tvrdke, pd heim. Kot kooperanti sodeluje)® ^o' proizvodnji Rednikovih dvigal ^ mača podjetja n. pr. Rade K'011 Zagreba, Zavodi RR iz Niša ter "p-fi ijanska Industrija za elektrozvez •
»lUfidnikU«' rvua-ni-i/** rl o LričVrln V ^
izdelana izključno iz domačih sest® delov.
menijo, da bodo v njih dveh alj treh letih njihova
,
-'I I
: L
0 0
Dl H
ENOTNA ZVEZA ZA TELESNO KEITURO SLOVENIJE
VRATA SO ODPRTA
SLABOSTI IN POMANJKLJIVOSTI, O KATE- 1 i RIH JE BILO GOVORA NA TEM KONGRESU, SE NISO I j	PREMAGANE, KER JE ZA TO POTREBEN DALJŠI CAS	1
|	IN SKUPEN NAPOR VSEH ZAVESTNIH DRUŽBENIH	1
g SIL.« (Iz razprave tov, Kimovca-Zige na I. kongresu te- §§ tj lesne kulture Slovenije).
P	8
™llll>l!IIIIIIIIIIHIIIIIIIII!lllll!llllll|i|||||||||||!llllll|]||||l!lll!!!lllllll|||!ll!llllllllllllll||i||||||||||||||||||]|||!llllllllllll!llll!|||||||||||||||||||ji
Prvi kongres telesne kulture Slovenije je končan. Zamotani klobčič perečih organizacijskih Vprašanj, ki so ga že nekaj let ®em skušali previdno odmotati, končno le popustil, pa čeprav he povsem in se tu in tam strehe še prepletajo. Verjetno se oodo prepletale tudi še v bodoče, morda včasih tudi zapletale, hokler ji ne bo dokončno raz-hiotalo življenje samo in praksa na terenu. Morda so prav zaradi tega mnogi delegati zapuščali kongresno dvorano z mešanimi občutki. Mnogi so pričakovali, da bo kongres bolj radikalno razčistil vse te »ideologe« spore, tembolj, ker so jih °hi spodaj v komuni že zdavnaj
razčistili.
Od tod tudi nestrpnost, ki jo la bilo čutiti v besedah kranj-skega delegata, ko se je z go-vorniškega odra zavzemal:
»Zakaj ne več odločnosti? ro ni dejanska združitev, katero smo pričakovali, temveč le skupna streha... V predlogu s*atuta ne vidim tistega, kar oo pričakovali in kar danes haš razvoj v osnovnih organizacijah in društvih zahteva. Lahko trdim, da smo v tem pogledu pri nas s sedanjo okrajno 2vezo napravili že korak naprej od tega, kar namerava napravi-h današnji kongres v republiškem merilu!...«
Po drugi strani pa smo v razpravi slišali tudi take glasove, ■ki so si na vse kriplje prizade-da bi dokazali, da ni posebno nobenih sprememb, ker lo obstoječi vadbeni sistem v
Partizanu najbolj popoln in obstoječa organizacijska oblika najboljša.
"... To je sistem, ki ga priznava znanost in ki je najustreznejši, najskladnejši, najbolj pester, najracionalnejši, najekonomičnejši po času in prostoru in najuspešnejši način vadbe in oblikovanja človeka. Ta način je v vsakem času lahko enako dostopen človeku, ne glede na starost in spol. Ima značaj enotne in skladne celote, ki popolnoma ustreza sodobnim sociološkim, biološkim in pedagoškim zahtevam ...« In potem še enkrat zelo avtoritativno: »Ta enotni sistem je najustreznejši telesno-vzgoini sistem v socialistični družbi!«
Med takimi ekstremnimi stališči, med katerimi gornji že nekoliko spominja na reklamo trgovskega potnika, pa so se oglašali bolj umirjeni, trezni glasovi, ki so se zavzemali za enotno telesnokulturno organizacijo, ki bo vsem številnim nalogam v prihodnosti bolj kos kot dosedanje razcepljene sile in ki bo dejansko samo potrdila v republiškem merilu tisto, kar na terenu že obstoja: Občinske zveze, ki združujejo najrazličnejšo športno dejavnost občanov ne glede na to pod kakšnim naslovom se ta dejavnost razvija!
» ... Pravilnost našega stališča je dokazana z dosedanjo prakso. Materialne in druge probleme so trajno rešile le tiste telesnovzgojne organizacije, ki so si v komuni izborile svoje pomembno družbeno mesto!«
Nesmiselno bi bilo zanikati, da se v našem telesnokulturnem življenju že vrsto let ne bije boj med različnimi stališči, med različnimi koncepti. Prav tako ni mogoče zanikati, da nekateri tovariši zastopajo stališča, ki že desetletja ne predstavljajo nobene novosti. Neokusno je namigovati na politične in zgodovinske izvore takih stališč, res pa je, da imamo na eni strani sile, ki se bijejo za nekaj novega, nekaj, česar doslej še ni bilo in ki hkrati rušijo tisto, kar postaja v, novih pogojih ovira
—	na drugi strani pa imamo sile, ki so že vsa leta v nenehni defenzivi, ki krčevito branijo samo svoje postojanke in ki kljub vsem naporom korak za korakom popuščajo pritisku mladine. Potemtakem gre v našem telesnokulturnem razvoju za sile, ki so bolj napredne, in za sile, ki postajajo konservativne !
Prav kongres telesne kulture naj bi dokončno obračunal s preživelimi metodami dela, hkrati pa potrdil tisto novo, kar se je porodilo v komunah ob vsakdanjem živjenju in vsakdanjih potrebah. Če je imelo pred kongresom cd 71 občin kar 65 občin enoten organ za telesno kulturo, enotno občinsko zvezo za telesno kulturo, ki združuje vso čftjavnost in vso problematiko s področja telesne kulture, potem tudi republiškemu vodstvu telesnovzgojnih in športnih organizacij ni preostalo drugega, kot da se priključi
—	če že ne na čelo, pa vsaj na rep — in da ustanovi enotno telesnokulturno organizacijo z enotnim republiškim vodstvom.
Droben intermezzo:
Na večer prvega dne kongresa med akademijo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča se je med skupino delegatov odvijal takle pogovor:
»Dobro kaže! Nisem mislil, da bo šlo vse tako gladko!«
»To je razvoj!« je menil drugi. »Ne moreš se mu upirati. Če imamo v komunah enotno
Leopold Krese, predsednik dosedanjega skupnega sekretariata. Njegov referat bomo v celoti objavili
v prihodnji številki »Pogovorov«
organizacijo, jo bedo imeli menda tudi na vrhu!«
»Fantje, nikar se ne veselite prezgodaj!« se je oglasil nekdo, ki je dotlej molčal. »Ni še konec kongresa!«
Ugovori in vprašanja z vseh strani. Silijo, naj pojasni bolj določno. On pa se le skrivnostno nasmiha:
»Boste videli! Jutri!« Več ni mogel povedati, ker ga je vezala častna beseda, da bo zaupno informacijo ohranil zase.
»Rečem vam le, jutri boste presenečeni!?!«
Spet ugibanje, debata! Čemu bi bili presenečeni? Razpoloženje ni več tako sproščeno, ©zlovoljen delegat končno zamahne z roko:
»Naj kuhajo, kar hočejo. Pri nas v občini bomo delali tako, kot smo delali doslej. Imamo občinsko zvezo, imamo občinski svet, imamo svoj denar, ki ga bomo tako uposabili. kot hočejo ljudje. Če pa kdo hoče, da bi se učili »turški marš«, naj ga kar sam vadi!«
Velika festivalna dvorana se je v soboto popoldne spraznila, potem ko so delegati sprejeli resolucijo in statut nove, enotne telesnokulturne organizacije in izvolili upravni odbor. Razpravljanje pa se je nadaljevalo še dolgo potem, ko so delavci pobrali zastave in razstavili go-govorniški oder in ko so v dvorani zabrneli sesalci znažiik.
Če bi hoteli potegniti črto in samovoljno napraviti bilanco, bi dejali:
I. kongres telesne kulture
Slovenije je jasno nakazal, kam hočemo. Odprl je vrata — zdaj pa je pred nami pot, ki ni niti lahka niti kratka. V kolikem času jo bomo. prehodili in kdaj se bomo lahko pohvalili, da smo že daleč od težav, o katerih je razpravljal I. kongres — je odvisno od zainteresiranosti, s katero se bodo športne, družbene in politične organizacije lotile uresničevanja lepih načel, o katerih je bilo te dni toliko povedanega.
MILAN MAVER
NOVOIZVOLJENI ČLANI UPRAVNEGA ODBORA TELESNO KULTURO SLOVENIJE
ZVEZE ZA
Adolf Arigler (Ljubljana), Baldo Bizjak (Kranj), Franc Borko (Ljubljana), Aleks Čebulj (Kranj), Tone Cuk (Kočevje), Slavko Dokl (Novo mesto), Stanko Dolanc (Ljubljana), dr. Danilo Dougan (Ljubljana), Lojze Fortuna (Ljubljana), Jože Gerbec (Ljubljana), Jože Glonar (Novo mesto), Konrad Grilec (Ljubljana), dr. Jože Gogala (Ljubljana), Radoslav Isakovič (Postojna), Karel Jug (Celje), Milan Kabaj (?daribor), Karel Kajfež (Ljubljana), Boris Kocijančič (Ljubljana), Vinko Knol (Ljubljana), Leopold Krese (Ljubljana), Lavoslav
i,,,|Mllllllllllllllll!llllll!lll!llllllllll!ll!lll!ll!llllllllll!llllll!ll!!ll!lllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll^
Kranjčič (Maribor), inž. Boris Kristančič (Ljubljana), Vlado Kukec (Ravne), Jakob Kvas (Ljubljana), Mitja Lavrič (Ljubljana), Stane Lavrič (Ljubljana), Marjan Lenarčič (Ljubljana), Avgust Likovnik (Ljubljana), dr. Božo Linhart (Ljubljana), Janez Lužnik (Ljubljana), Ančka Majdič. (Ljubljana), Jože Mihelič (Kranj), Vlado Mikaš (Ljubljana), Et&aččk Mirtič (Ljubljana), Franc Nebec (Ljubljana), Ivo Orešnik (Murska Sobota), Jože Pavličič (Ljubljana), Slava Perko (Maribor), Irena Pevec (Gor. Radgona), Lado Pohar (Ljubljana), dr. Svetozar Polič (Koper), Janko Popovič (Ljubljana), Drago Požar (Nova Gorica), Bogo Premelč (Ljubljana), Franc Pristovšek (Celje), dr. Ludvik Ravnik (Ljubljana), Zdravko Rebec (Koper), Mitja Ribičič (Ljubljana), Greta Samar (Kranj), Jože Senica (Hrastnik), Edi Serpan (Ljubljana), Norma Simoniti (Nova Gorica), Srečko Škrt (Kranj), Stane Sotlar (Celje), Drago Stepišnik (Ljubljana), Miloš Strgar (Koper), Jožko Štrukelj (Nova Gorica), Drago Šumak (Maribor), Ivo Taljat (Tolmin), Slavko Tiran (Ljubljana), Drago Ulaga (Ljubljana), .Vida Vajt (Celje), Miro V^el (Ljubljana), Franc Vitanc (Celje), Janez Zemljarič (Ljubljana), Vinko Žitnik (Ljubljana), Stane Kranjc (Ljubljana).
NADZORNI ODBOR:	Humbert
Gačnik (Ljubljana), Ante Gnidovec (Ljubljana), Božo Jerala (Kranj), dr. Danilo Požar (Maribor), Lojze Savom (Ljubljana).
I. KONGRES ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE, KI SO GA SKLICALI PARTIZAN SLOVENIJE — ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO, ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE IN CENTRALNI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE DNE 7. IN 8. APRILA 1961 V LJUBLJANI, JE SPREJEL NA OSNOVI POROČIL IN OBŠIRNE RAZPRAVE NASLEDNJO
RESOLUCIJO
Spričo naglega družbeno-politič-jj®ga in gospodarskega razvoja, do-•^va telesna kultura vedno pomembnejšo vlogo v našem življenju. Vedno bolj postaja življenjska potreba najširših plasti državljanov, pred-Vsem mladine. Sodobna, vse bolj niehanizirana in avtomatizirana pro-»žvodnja terja čimbolj popolno in vsestransko telesno kulturo, zlasti Pa rekreativno izživljanje proizvajalcev. Pospešen gospodarski razvoj narekuje družbi hitrejši razvoj te-jesne kulture, ki je sestavni del živ-Jjenjske ravni. Z nadaljnjo demokratizacijo delitve dohodka dobiva elesna kultura nove materialne podnje in še odgovornejše naloge, na-jn&e za izboljševanje življenjskih Pngojev delovnih ljudi, za vzgojo Zdravega, duhovno in telesno skladno razvitega mladega rodu.
Kongres ugotavlja, da kljub do-e*enim uspehom na področju te-esne kulture, ta vendar prepočasi ledi družbenemu razvoju in se s ežavo prilagaja novim pogojem, Potrebam in možnostim, ki jih ta azvoj sprošča. Vsebina telesne kul-nre, njena organizacijska zgradba, lasti pa dosedanji način vodenja so oino odraz preživelih tradicij, ki nikakor ne ustrezajo več današ-■Pm potrebam.
Zvezni kongres telesne kulture J® Pravilno ocenil stanje in pomen dlesne kulture v naši družbi in na-*2al smernice za njen nadaljnji b!?y°j. V Sloveniji je ta kongres še 01J sprostil mnoge pozitivne pobu-
i<i so še v večji meri vplivale na [množičnost telesne vzgoje. Uveljav-lanje teh smernic je pomenilo tudi b °Pad z nezdravimi pojavi, kot so j. ro^ratski centralizem v vodstvih
vseh stopnjah, šovinizem, ne-kromnost, netovarištvo, nešportno nphašanje itd.
K izboljšanju takega stanja so »n Prispevale osnovne organi-ter tisti družbeni delavci.
telesnovzgojni pedagogi, vaditelji, športniki in telovadci, ki so prežeti z načeli enotnosti socialistične telesne kulture, ki so ta načela uveljavljali s sodobnejšimi oblikami dela.
Kongres zato ugotavlja, da so društva, klubi, aktivi in druge oblike združevanja v naseljih, stanovanjskih skupnostih, tovarnah in šolah samostojne temeljne enote, katerih dejavnost usmerja in vskla-juje predvsem občinska zveza za telesno kulturo.
Predkongresna dejavnost je pokazala, da je v občinah in okrajih prišlo do velikih sprememb in da naš kongres lahko samo potrdi tisto, kar je na terenu že izvršeno. Zato je tudi enotno republiško vodstvo samo logičen zaključek razvoja. Ta razvoj je v skladu z našim splošnim družbenim razvojem, v katerem prenašamo vse pristojnosti na komuno. Ta postaja nosilec in odločujoč činitelj na vseh področjih družbenih dejavnosti, zato mora prevzeti vso odgovornost tudi za razvoj telesne kulture na svojem območju. Ta pa narekuje ustrezne prilagoditve v organizacijskem pogledu — zahteva odpravo centralističnih teženj in »ukazovanje od zgoraj«, zahteva uveljavljanje splošnih demokratičnih načel tudi na področju telesne kulture.
Mladini, ki je pri tem razvoju odigrala odločilno vlogo moramo bolj kot doslej omogočiti sodelovanje tudi v vodstvih in upravljanju telesnovzgojnih organizacij. Njene želje in potrebe, vsklajene s splošnimi družbenimi interesi, bodo tako tudi najhitreje uresničene.
Kongres ugotavlja, da je šola temelj vsestranske telesne vzgoje otrok in mladine. Vendar telesna vzgoja v šolah še ni dobila tistega pomena, ki ji pripada. Kongres poziva organe družbenega upravljanja
in ostale organe, da v vseh naših šolah v celoti uresničijo priporočila Prosvetnega sveta Jugoslavije o mestu telesne vzgoje v osnovnih šolah in gimnazijah, tako glede novega kvalitetnega mesta, kakor tudi uredbe 3-urnega pouka obvezne telesne vzgoje v vse vrste šol.
Da bi zagotovili potrebne materialne pogoje za razvoj telesne vzgoje v šoli je potrebno poskrbeti s predpisi, da se pri načrtovanju in izgradnji šol zagotovi tudi izgradnja objektov za telesno vzgojo, predvsem telovadnic in šolskih igrišč.
Kongres meni, da je potrebno za razvijanje prostovoljne telesnokulturne dejavnosti še hitreje ustanavljati šolska športna društva ter jim nuditi vsestransko materialno, kadrovsko in strokovno pomoč.
Kongres opozarja na nujnost načrtnejšega razvijanja telesne kulture na univerzi in visokih šolah. Leta naj postane sestavni del vzgoje in življenja visokošolske mladine.
Kongres ugotavlja, da materialna osnova kot temeljni pogoj za razvoj telesne kulture očitno zaostaja za današnjim splošnim družbenim razvojem. Težnje in potrebe naših delovnih ljudi, predvsem pa mladine, so neprimerno večje kot jih lahko zadovoljuje dosedanja nezadostna materialna osnova. Ne moremo se strinjati s tem, da je razvoj telesne kulture- zlasti v osnovnih organizacijah odvisen pretežno od slučajno zbranih sredstev, ker to onemogoča sleherno načrtno delo in normalen razvoj. Ce hočemo, da se bodo naši požrtvovalni telesnovzgojni delavci lahko posvetili svojim osnovnim, to je družbeno-vzgojnim nalogam, potem mora naša skupnost v komuni, okraju in republiki zagotoviti stalna sredstva v obliki skladov ali podobno za redno delo. Obenem na je treba zagotoviti sredstva tudi za načrtno izgradnjo telesnovzgojnih ob-
jektov, ki v perspektivnih družbenih programih ni zadostno upoštevana.
Kongres z zadovoljstvom ugotavlja, da je pobuda Ljudske mladine Slovenije za izgradnjo teiesno-vzgojnih objektov v mnogočem doprinesla k izboljšanju razmer. Kongres pozdravlja obvezo Ljudske mladine Slovenije in priporoča vsem ostalim družbenim činiteljem, da se aktivno vključijo v akcijo mladine za izgradnjo telesnovzgojnih objektov predvsem pri šolah.
Posebno pereče vprašanje za nadaljnji širok razvoj telesne kulture predstavljajo strokovni kadri. Ugotavljamo, da jih primanjkuje povsod; v šolah, društvih, aktivih, tovarniških kolektivih itd. Vzrok za to je deloma tudi v nepravilnem vrednotenju njihovega dela in v neustreznem spodbujanju. Da izboljšamo tako stanje, je potrebno v osnovi spremeniti odnos do požrtvovalnih telesnovzgojnih delavcev-amaterjev in pedagogov, urediti njihov položaj in posvetiti vso skrb vzgoji novih, ter izpopolnjevanju že obstoječih, zlasti srednjih kadrov. Posebna pozornost je potrebna tudi vzgoji visokokvalificiranih strokovnjakov. Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov je delo v naših osnovnih organizacijah še močno nesistematično in marsikje za sedanji čas primitivno. Visoka šola in srednja šola za telesno kulturo ter okrajni centri morajo vložiti vse napore, da to vrzel premostimo. Poleg teh pa bo treba pereč problem kadrov prehodno reševati še s posebnimi ukrepi.
Nadalje moramo ugotoviti, da strokovno delo temelji še vse premalo na znanstvenih dognanjih, ki so plod načrtnega proučevanja. Zaradi tega je nujno, da tudi v naši republiki osnujemo ustrezen zavod ki bo zastavil in razvijal proučevanje problemov v zvezi s telesno kulturo na znanstveni osnovi.
Pomembno gibalo telesne vzgoje je tekmovanje. Tekmovanje, ki predstavlja zunanjo manifestacijo dosežkov posameznika in kolektivov, je merilo napredka v množični telesni kulturi, močna vzpodbuda za na-
daljnji razvoj in pogoj za dosego vrhunskih rezultatov. Poudariti moramo, da tekmovanje ni edini smoter za vrhunske dosežke v športu, marveč je njegova velika vrednost v tem, da v človeku vzbuja tekmovalni duh in sposobnost za delo tudi na drugih področjih njegovega udejstvovanja. Tekmovanje v športu pa ne sme prekomerno obremenjevati posameznikov in jim onemogočiti redno delo ali študij. Zato je potrebno sistem tekmovanja temu primerno prilagoditi. Množična in osnovna tekmovanja se morajo razvijati zlasti na področju občin, kjer naj se opravi tudi izbira za vsa višja tekmovanj‘a. Kongres naroča novo izvoljenemu vodstvu Zveze za telesno kulturo Slovenije, da v najkrajšem času temeljito prouči sisteme tekmovanja, in se zavzame za tako rešitev, ki bo zagotovila udeležbo naših športnikov tudi na zveznih tekmovanjih.
Kongres ugotavlja, da je treba posvetiti primerno pozornost tudi kvaliteti, saj ta ne predstavlja samo stanja in napredka telesne kulture, temveč je tudi naravna posledica splošne ravni družbenega razvoja in potreb človeka. Potrebno je, da se za razvoj kvalitete zagotovijo ustrezni materialni pogoji, ker pri tem ne gre samo za uveljavljanje posameznika ali skupine v medsebojnem tekmovanju, ampak tudi za mednarodno manifestacijo ravni telesne kulture. Pri tem je treba upoštevati, načelo amaterizma, kar pomeni, da športno udejstvovanje ne more biti vir dohodkov za življenje. Kvaliteten šport naj bo odraz množičnosti.
Dinamika sodobnega življenja nujno zahteva, da posvetimo vso pozornost rekreativni telesnovzgojni dejavnosti, faradi tega mora ta dejavnost dobiti ustrezno mesto v vseh naših telesnovzgojnih prizadevanjih. Kongres opozarja, da je potrebno predvsem v gosto naseljenih področjih, pri počitniških domovih in drugod ustvariti pogoje za rekreacijo.
Ugotavljamo, da je specializirana zdravstvena služba za področje telesne kulture slaba in prepuščena stihiji. Odgovorni organi niso posve-
tili zdravstveni zaščiti športnikov zadostne pozornosti. Športna medicina kot posebna veja medicinske znanosti mora dobiti svoje enakopravno mesto med ostalimi medicinskimi področji. Potrebo je, da se organizira posebna služba športne medicine. Organizirana mora biti tako, da bodo člani društev, klubov in aktivov deležni rednih zdravstvenih pregledov in da bodo ugotovitve zdravnikov-specialistov lahko služile zdravemu razvoju telesne kulture.
Kongres telesne kulture pooblašča novoizvoljeni upravni odbor, da naveže stike z republiškimi organi za predvojaško vzgojo zaradi kar najbolj uspešnega sodelovanja na tem pomembnem področju.
Priprave in kongres sam so pokazali telesni kulturi nova pota in naloge. Uresničevanju tega naj služi tudi vse propagandno delo. Preko tiska, radia, televizije, filma, publikacij, predavanj in prireditev moramo nenehno tolmačiti temeljne smeri socialistične telesne kulture in se zavzemati za uveljavljanje pridobitev znanosti, hkrati pa opozarjati na vse morebitne negativne pojave, ki niso v skladu z moralnimi in etičnimi načeli družbenega razvoja.
Kongres ugotavlja, da z ustanovitvijo Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je skupnost občinskih in okrajnih zvez ter telesnokultur-nih organizacij, prenehata s samostojnim delovanjem republiški organizaciji Športna zveza Slovenije in Partizan Slovenije — zveza za telesno vzgojo. Njune pristojnosti pa prevzame novoustanovljena Zveza za telesno kulturo Slovenije.
Kongres naroča telesnovzgojnim organizacijam, da še bolj razvijejo in utrdijo načela čim neposrednej-šega in demokratičnega odločanja članstva pri upravljanju, vodenju, gospodarjenju in organiziranju de,a v društvih, klubih, aktivih in drugih oblikah telesnokulturne dejavnosti.
Kongres poziva vse telesnovzgoj-ne organizacije in delavce, da svoje delo na področju telesne kulture vskladijo s sprejetimi načeli zaradi skladnega in uspešnega razvoja telesne kulture v naši republiki.
>ll>>>>ll|lllllllllllllll!liiiiiiiiiiiiminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................................................iiiiiiiiiiiiiii..........................
DELAVSKA ENOTNOST — štev. 15 — 15. aprila 1961
Znamenje za splošni alarm sem dal osebno ob štirih zjutraj. Menil sem, da moja posadka ne more storiti kaj prida, vendar ponavljam, da so se vsi zelo dobro držali. Prav tako ponavljam, da je potnike prevzel strah, ki ga ni mogoče popisati.
Ne izključujem možnosti, da je požar izbruhnil zaradi malomarnosti. Sam sem videl šest pijanih deklet, ki so po zabavi hodile po praznem hodniku ob knjCžnici in kadile. Videl sem tudi nekaj pijanih moških, ki so kadili na sosednjem hodniku. Te so morali natakarji znositi v posteljo, ker so polegli kar po tleh.«
Eden izmed oficirjev, ki so jih zaslišali za kapitanom Wormsom, je izjavil, da je posadka storila vse, kar je bilo v njenih močeh.
Oficir Keppner je trdil, da ne verjame, da bi kapitan Willmoth umrl za srčno kapjo. Njegovo izpoved je potrdila tudi kapitanova vdova, ki je izjavila, da je bil njen mož neposredno rpred odhodom v Havano na specialnem zdravniškem pregledu, kjer so ugotovili, da je popolnoma zdrav. Razen tega je vdova povedala preiskovalnim organom, da se je njen mož nenehno bal sabotaže.
Med preiskavo so ugotovili, da sta se pred odhodom »Morough Castla« iz Havane skrivaj vkrcala dva človeka, ki so ju med plovbo odkrili, kasneje pa sta izginila, verjetno v ognju.
Prav tako so ugotovili, da so 27. avgusta, torej nekaj tednov pred nesrečo, preprečili na »Morough Castlu« požar, ki so ga podtaknili neznanci. Na več krajih so nastavili velike svežnje papirja, ki so ga polili z bencinom in zažgali. Tokrat je požar odkril nočni čuvaj, ki so mu takoj priskočili na pomoč gasilci. Požar so pogasili, še preden je bilo treba dati znamenje za alarm.
OSTANKI »MOROUGH CASTLA« -TURISTIČNA ZANIMIVOST
Tudi ob tragediji te ladje so se nekateri skušali okoristiti. Občinska uprava v Asbury Parku je ogradila ostanke ladje in pobirala za ogled po pet dolarjev. Ta kraj je bil staro kopališče, kamor niso turisti zahajali že več let, zato so bili hoteli prazni. Občinska uprava je sklenila izkoristiti priložnost ter povrniti svojemu kraju nekdanji turistični sloves. To ji je tudi uspelo, zakaj že prvega dne si je razbitino zgorele ladje ogledalo okoli sto tisoč ljudi, ki so prihajali z vseh koncev Amerike. Na obali blizu ladje so postavili vrtiljake in podobne sejemske reči.
Hotelirji in lastniki drugih gostinskih obratov so sklepali milijonske kupčije. Po tisti noči, ko so bili polni vsi hoteli, so začela rasti v okolici pravcata naselja iz barak, turističnih hišic in šotorov, ki so jih domiselni posamezniki dajali v najem za bajne vsote.
Družba »World Line« je protestirala proti izkoriščanju ladijske razbitine v takšne namene. Ladja »Morough Castle« je bila zavarovana pri dveh zavarovalnicah v Londonu in New Yorku.
Vihar protestov pa je postal še hujši, ko je tisk poročal, da občina vabi obiskovalce, naj si ogledajo »čudo, ki ga ni dotlej še nihče videl«. Ljudje so označili prebivalce te občine za »mrhovinarje in trgovce s človeško tragedijo«. Tiste dni so bili vsi listi polni poročil o ladji »Morough Castle«.
Kaj je ugotovila nadaljnja preiskava v zvezi z vsem, kar je zanimalo javnost, in sicer ne le ameriško, temveč povsod po svetu?
REZULTATI PREISKAVE
Prvi, drugi in tretji ladijski oficir so vztrajali pri svojih izjavah, da je bil požar podtaknjen. Mehanik Apoth pa je
dejal, da ni šel na kraj požara, ker mu je bilo ukazano drugače. »Po telefonu sem poklical strojni oddelek. Pomočnik mi je odgovoril, da je vse v redu. Kake pol "ure kasneje pa me je poklical komandant in mi ukazial, naj spustim čoln v morje in se rešim z 32 drugimi mornarji.«
Preiskava je ugotovila, da so se nekateri člani posadke in ladijski oficirji zares vedli kot bojazljivci. Prvi inženir je na znamenje alarma zbežal na krov, namesto da bi ostal na svojem mestu v ladijskem trupu pri strojih. Ta inženir je med prvimi skočil v čoln in pobegnil.
Nekaj mornarjev je bilo samih v čolnih, ki bi lahko sprejeli po sto ljudi. Medtem ko so se potniki utapljali, so skupine mornarjev s skoraj praznimi čolni plule proti obali.
Ugotovili so še eno nerazumljivo dejstvo. Oficir z ladje »President Cleveland«, ki je sodeloval pri reševanju, je izjavil, da je kapitan »Clevelanda« čakal 48 minut, preden je naročil, naj spustijo v morje reševalne čolne, ki naj bi pomagali brodolomcem z »Morough
Castla«. Zakaj se je tako dolgo obotavljal v trenutkih, ko bi lahko rešil mnogo ljudi? Skupno število žrtev požara na ladji »Morough Castle«: 167.
Na poglavitna vprašanja ni bilo odgovora. Zdravnik kapitana Willmotha je zgorel v plamenih. Willmothovo truplo so obducSrali, vendar ni bilo sledov strupa ali nasilne smrti.
Nihče ni mogel dokazati suma, da je bil požar podtaknjen, čeprav so dolgo zasliševali mornarje in vsestransko pregledovali ladijske razbitine. Tako je ostala le še ugotovitev, da se je večina posadke »Morough Castla« vedla bojazljivo. Nekateri izmed mornarjev so bili obsojeni na zaporne kazni in denarne globe.
Tisk je kmalu nehal pisati o dogodku, velika tragedija se je umaknila s stolpcev svetovnih listov in se spremenila v posel, ki je dal dovolj dela tisočem ljudi, saj so se na obali Asbery Parka več mesecev kar vrstili senzacij željni radovedneži, ki so v vrsti stopali ob ograjenem prostoru, kjer je ležal črn, na pol zoglenel trup »Morough Castla«.
Bela smrt 330 ljudi z »Južnega križa«
Bilo je 10. februarja 1947. Nad Londonom se je svitalo, ulice so bile prazne, dva koraka vstran od Covent Gardena je nameščenec agencije Reuter hitel, kolikor je le mogel, da bi bili naročniki čimprej obveščeni o najnovejših novicah. Njegovi prsti so avtomatično pritiskali na tipke pisalnega stroja.
Dve poslopji dalje, v pisarni velikega londonskega lista, je zaspani nočni tajnik skočil izza pisalne mize, ko je začel teleprinter po daljšem odmoru spet tipkati. Nekaj trenutkov je gledal sledove črk na papirju, potem pa je odtrgal list in prebral novico:
»Deseti februar, Reuter. SOS s plavajoče tovarne »Južni križ«, ki je sredi ledu v Wedellovem morju v nevarnosti, da jo bodo ledene gmote stisnile. Norveška ladja »Haakon«, ki je oddaljena 640 km, hiti »Južnemu križu« na pomoč.«
Isti trenutek so zaman zvonili telefoni v tretjem nadstropju velikega poslovnega poslopja, kjer je imela prostore družba za antarktični kitolov.
Na admiraliteti v Whitehallu je nekdo hitel po praznih hodnikih, da so
votlo odmevali njegovi koraki. Novico je sporočil dežurnemu oficirju. Ta si je mel zaspane oči. Prebral je sporočilo in ga odložil v škatlico z napisom »Nujno«, potem pa je mimo pozvonil in naročil čaj.
Na rahlo scefranem koščku papirja, ki ga je oficir položil v škatlico, je bilo napisano: »Tonemo! Tri dni že kličemo na pomoč«
Okoli osmih so se v zraku prehitevale novice. Admiraliteta je poslala sporočilo poveljniku Antilov in angleški ladji na Falklandskih otokih. Direktor južnoafriških pomorskih enot je nenehno. klical londonsko admiraliteto. Britanska ladijska družba je poslala novico v Avstralijo. Medtem ko so se množila uradna sporočila, katerih cilj je bil preprečiti nesrečo, so začenjale delovati vse časopisne agencije. Reuterjevi dopisniki so posredovali sporočilo United Pressu v New Yorku in agenciji TASS v Moskvi.
Opoldne je vedelo že 150 milijonov ljudi, da grozi 22.000-tonski ladji in njeni posadki smrt sredi ledenih gora. V pisarnah in tovarnah so ljudje drge-
tali ob misli, da bo morda zdaj zdaj smrt pokosila 400 njihovih rojakov sredi ledene Antarktike.
LADJE SO HITELE NA POMOČ
Najprej je admiraliteta naročila ladji »Wallrus«, naj pluje proti Južni Georgiji, kjer se bo oskrbela z gorivom, preden bo skušala prodreti do »Južnega križa«. Istega dne popoldne je odplula korveta južnoafriške eskadre prav tako proti Južni Georgiji. V isto smer je angleško trgovsko ministrstvo napotilo tudi cisternsko ladjo. Norveška družba je sporočila, da je njena plavajoča tovarna »Haakon«, ki je prva prestregla klice SOS, že odplula proti kraju nesreče in je komaj še 320 km od zemljepisnega položaja, s katerega je poslal »Južni križ« zadnji poziv. Vlada ZDA je ponudila pomoč letalonosilke »Ohio«, ki je bila na gladini nedaleč od Rio de la Plata.
Na Antarktiki je bilo čedalje huje. Prva novica je sporočala, da seje »Južni križ« z dinamitom rešil iz ledenega oklepa. Kmalu zatem je prišla druga, da je nezamrznjeni del vode, koder naj
bi se ladja rešila iz ledenega okolja; zaprlo več velikih ledenih gora. Ci-sternska ladja »Josephine« in hladilnik »South« sta bila na meji zaledenele vode in jima je prav tako grozila nevarnost. Okoli poldneva je ladijski bok »Južnega križa« popustil pod pritiskom ledu. Ob 14,17 je kapitan ukazal, naj ljudje zapustijo ladjo. Preden so odnesli s krova radijski oddajnik, je kapitan sporočil »Haakonu«, naj ne pluje čez mejo ledenih gora.
Tisto noč niso ugasnile luči v londonski pisarni kitolovske družbe, vendar ni bilo nobenega novejšega sporočila. Očitno se je napovedovala kata-' strofa, ki bi mogla biti najhujša po letu 1912, ko je ledena gora uničila ladjo »Titanic«.
Največji londonski listi so na prvih straneh poročali o drami sredi antarktičnega ledu. Poglavitne vire informacij so jim dajali direktor ki tol ovne družbe, admiraliteta in zastopnik družbe v Južni Afriki.
KAJ JE Z »JUŽNIM KRIŽEM«?
Ladja »Južni križ« je odplula 16. oktobra 1946. Na krovu je imela 411 ljudi. Člani posadke so bili večinoma Norvežani, približno tretjina mornarjev pa angleškega rodu. »Južni križ« je plul v spremstvu stare korvete, ki so je prej preuredili v vlačilca za kite.
Sredi novembra je »Južni križ« priplul na Cap, kjer so čakali lovci, razen njih pa tudi skupina znanstvenikov >h cistemska ladja. Ladjevje se je odpravilo ha nadaljnjo plovbo 23. novembra. Razen »Južnega križa« kot plavajoče predelovalnice kitov je bilo še deset kitolovcev po 300 ton, tri stare korvete, ladje s hladilnimi napravami, cistemska ladja in kitolov ec, ki naj bi prevažal razrezane kite od plavajočo tovarne do ledenice. Malo kasneje so enega izmed vlačilcev poslali v Cap P° elektriški material za harpune.
Na Antarktiki traja lovska sezona tri mesece, od decembra do februarja, torej v »poletnih« mesecih na skrajnem jugu planeta. To obdobje so izbrali za čas lova po posebni mednarodni pogodbi, ki naj bi zagotovila, da bi bili kih v drugih letnih časih zaščiteni. Konc® prejšnjega stoletja so kiti na arktičnih področij zaradi pretiranega lova skoraj povsem izginili, tako da kitolovci vrsto let niso imeli dela na severni polobli našega planeta.
Ta lov se je začel 9. decembra. Mnoge družbe so tačas preizkušale material na malih kitih. Tisto leto je bilo na Antarktiki še 18 odprav razen ladjevja antarktične družbe za kitolov. »Južni križ« je priplul v Wedellovo morj® konec novembra.
Predzadnjega novembra je bilo hladno antarktično jutro. Silen severozahodni veter je brisal kristale ledu po nepregledni snežni odeji. Živo srebro je zdrknilo na 60 stopinj pod ničlo. Dva dm sta veliki ledeni plošči »nadlegovali" ladjo »Južni križ«, potem pa sto jo nazadnje zmečkali. Jambori so nepomično štrleli pod nebo. Vse okoli kraja, kjer je doživela ladja katastrofo, je vzbujalo vtis živega pokopališča. Blizu kraja katastrofe je nekaj prezeblih, na P0' zmrznjenih mornarjev z odprtimi ranami na rokah in nogah skoraj po vseh štirih rinilo kose kitovega mesa. zadnj6; kar so mogli najti po katastrofi. Neka.1 sto metrov za njimi je bilo ladjevje sredi ledu.


Spored RTV Ljubljana za teden od 17. do 23. aprila 1961
SREDA	ČETRTEK
SOBOTA
PONEDELJEK
17.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.25—5.45 Nekaj domačih
6.30—6.40 Reklame
8.05	Gustav Charpentler: Vtisi iz Italije
8.40	Francoske in španske popevke
9.00	Naš podlistek
9.20	Scene in arije iz slovan-vanskih oper
10.15	Znani orkestri — znane melodije
10.40	Baskovske narodne pesmi v izvedbi zbora iz Pam-plone
11.00	Po svetu jazza
11.80 Za otroke
12.00	Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Zvočni kaleidoskop
12.45	Marijan Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir
13.15	Obvestila in zabavna glasba
13.30	Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester
13.50	Majhni ansambli
14.15	Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.15	Obvestila, reklafne in zabavna glasba
15.40	Naši popotniki na tujem
16.00	V svetu opernih melodij
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Šoferjem na pot!
13.00	Športni tednik
18.15	Človek in zdravje
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba
19.30	Glasbeni variete
20.00	Glasbeni variete
20.45	Kulturna tribuna
21.00—23.00 Koncert Zagrebške
filharmonije
23.05	Mladim plesalcem
23.35	Dvajset minut z orkestrom Billy May
23,55	Prijeten počitek!
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
DRUGI PROGRAM
19.f)0 S popevkami naokrog
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Ravelove violinske skladbe in Finale iz klavirskega tria
20.30	Utrjujte svojo angleščino!
20.45	Zveneče kaskade
21.05	»Naši gostje Iz Zagreba«
22.00	Napoved časa, poročila
TOREK
18.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan
8.05	Izberite melodijo tedna!
8.55	Radijska šola za srednjo stopnjo
9.25	Marjan Kozina: Ilova gora
9.40	Planinski oktet Iz Maribora
10.15	Razpoloženja
10.40	Utrjujte svojo angleščino!
10.55	Sklepni takti
11.00	Melodije iz Wolf-Ferrari-jeve opere Štirje grobijani
11.30	Deset minut iz naše beležnice
11.40	Popevke na tekočem traku
12.00	Trio Slavka Avsenika
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Poljska in češka zabavna glasba
12.45	Nekaj partizanskih pesmi
13.30	Zabavni potpuri
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo
14.35	Dva orkestralna odlomka iz Wagnerjevih oper Tristan in Izolda in TannhSuser
15.40	Listi iz domače književnosti — Kosta Racin: Pesmi
16.00	Izbrali smo za vas
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Razgovor z volivci
17.25	Antonin Dvofak: Četrta simfonija
18.00	Iz naših kolektivov
18.15	Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
18.45	Izobraževalni obzornik
19.30	ftadijski dnevnik
20.00	Poje pevski zbor Filozof-
ske fakultete iz Porto Allegra	,
20.30	Radijski igra
21.45	Mihovil Logar: Arija za violino in godala; Danilo Švara: Valse interrompue
22.15	Umetniški profil skladatelja Rista Savina
23.05	Ray Conniff s svojim zborom in orkestrom
23.25	Po svetu jazza
23.55	Prijeten počitek!
DRUGI PROGRAM
19.00	Pet svetnih pesmi
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Mala prodajalna plošč
20.50	Dve jugoslovanski partituri
21.30	Mednarodna radijska univerza
21.45	Ameriške popevke
19.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.25—5.45 Nekaj domačih
6.30—6.40 Reklame
8.05	Mladina poje
8.30	Reinhold Gliere: Baletna suita »Rdeči mak«
9.00	Jezikovni pogovori
9.15	Zavrtimo našo. glasbeno ruleto
10.15	Evgenij Onjegin v izvedbi solistov ljubljanske Opere
11.00	Godala in orgle
11.30	Za cicibane
12.00	Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Zabaven opoldanski
spored
13.15	Obvestila In zabavna glasba
13.30	Tako je bilo pred 60 leti
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo
14.35	Segava klaviatura
14.40	Pahorjeve Belokranjske otroške pesmi
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.45	Radijska univerza
16.00	Koncert po željah posla-šalcev
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Sestanek v srgdo
17.30	Lepe melodije
17.45	Jazz na koncertnem odru
18.00	Kulturna krpnika
18.20	Od Gallusa do Hinde-
mitha
18.45	Kitarist JUrgen Ingman
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Francesco Cilea: Arležan-ka, opera v treh dejanjih
21.45	Kvartet Jožeta Privška
22.15	V ritmu današnjih dni
22.50	Literarni nokturno
23.05	Iz modernega glasbenega sveta
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
DRUGI PROGRAM
19.00	Angleščina za mladino
19.15	Vokalni kvartet The Platters
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Klavirske mazurke Karola Szymanowskega
20.30	Ruski tečaj za začetnike
20.45	Trikrat petnajst
21.30	Moderna plesna glasba
22.00—22.15 Napoved časa, poročila
20.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.10—5.30 Nekaj domačih
8.05	Glasba ob delu
8.35	Poje Komorni zbor RTV Ljubljana
8.55	Radijska šola za višjo stopnjo
9.25	Nekaj domačega za klavir, violino in petje
10.15	Od foxtrota do sambe
10.40	Pet minut za novo pesmico
11.00	Ruski tečaj za začetnike
11.15	Dve ruski popevki
11.20	Aleksander Borodin: Simfonija št. 1 v Es-duru
12.00	Janko Gregorc: Vaška suita
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Neznani Verdi
13.30	Trije veliki plesni orkestri
13.50	Poje Slovenski oktet
14.05	Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester
14,35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.40	Iz svetovne književnosti
16.00	Pred Prvim majem: pozdravi in čestitke poslu-, šalcem
16.30	v salonu pri Chopinu in Lisztu
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	45 minut turizma in melodij
18.00	Operni baleti
18.30	Pojo Los Quadros de Ruff
18.45	Ljudski parlament
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
20.45	Literarni večer
21.25	Richard Strauss: Tako je govoril Zarathustra, Simfonična pesnitev
22.15	Po svetu jazza
22.45	Vlastimir Peričič: Pesem in ples
23.05	Plesni orkester RTV Ljubljana
23.25	Koktajl ritmov in popevk
23.55	Prijeten počitek!
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
DRUGI PROGRAM
19.00	Zbor Graham Jackson poje črnske duhovne pesmi
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Glasba današnjega časa
21.10	Melodije za vse
22.00—22.15 Napoved časa, poročila
PETEK
21.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.25—5.45 Nekaj domačih
6.30—6.40 Reklame
8.05	Dve koncertni uverturi
8.30	S popevkami po svetu
9.00	Naš podlistek
9.20	Hitri prsti
9.35	Kotiček za mlade ljubitelje glasba
10.15	Violinist Byron Colassys
10.35	Orkestri tega tedna
11.00	Dve sceni iz opere Boris Godunov
11.30	Človek in zdravje
11.40	Ciganski napevi
12.00	Pozdrav 'iz Bosne
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Zabaven opoldanski spored
13.15	Obvestila in zabavna glasbp
13.30	Pet pevcev — pet popevk
13.45	Sever-Dlesk: Med Savco in Dravco
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo
14.35	Slavne baritonske arije
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.45	Radijska univerza
16.00	Petkovo glasbeno popoldne
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Razgovor z volivci
17.25	Deset minut z orkestrom Raphaele
17.35	Majhen koncert s prvomajskimi pozdravi
18.00	Iz naših kolektivov
18.15	Zabavni orkester RTV Beograd
18.30	Tako pojo in igrajo tuji narodi
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Mandoline in godala
20.15	Tedenski zunanjepolitični pregled
20.30	Z violino skozi čas
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih
22.15	Južni ritmi z orkestrom Percy Faith
22.35	Moderna .plesna glasba
22.50	Literarni nokturno
23.05	Nočni simfonični koncert
DRUGI PROGRAM
19.00	Zapišite narek' — Tečaj za angleški jezik
19.15	Naša pevka Gabi Novak
19.30	Radijski dnevnik
20.30—22.00 Slavnosti vokalno
instrumentalni koncert v počastitev 20-letnice vstaje
22.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.10—5.30 Nekaj1 domačih
6.30—6.40 Reklame
8.05	Glasba ob delu
8.25	Pol ure Španije
8.55	Radijska šola za nižjo stopnjo	,
9.25	Radi bi vas zabavali
10.15	Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev
10.40	Angleščina za mladino
10.55	Orglice in orgle
11.00	P,o svetu jazza
11.30	Pionirski tednik
11.50	Otroci izbirajo pesmico
12.00	Trio Rudi Bardorfer
12.15	Kmetijski nasveti
12.25	Zabaven opoldanski
spored
13.15	Prvomajske čestitke ob domači glasbi
13.50	Od arije do arije
14.20	Šport in športniki
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.40	S knjižnega trga
16.00	Vedri zvoki s prvomajskimi čestitkami
16.40	Zenski zbor France Prešeren iz Kranja
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Po kinu se dobimo
17.45	Pevec Vice Vukov
18.00	Jezikovni pogovori
18.15	Aram Hačaturjan: Štirje odlomki iz baleta Spartak
18.30	S citrami po Evropi
18.45	Okno v svet
19.00	Obvestila, reklame In zabavna glasba
19.30	Radijski dnevnik
20.00	V domačem ritmu . * .
20.20	Z melodijami iz dežele v deželo
21.00	Za prijeten konec tedna
22.15	Oddaja za naše izseljence
23.05	Do polnoči v plesnem
ritmu
24.00	Zadnja poročila In zaključek oddaje
DRUGI PROGRAM
19 00 Veliki zabavni orkester George Melachrino
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Sobotni glasbeni večer
21.00	Zaplešite z nami!
22.00	Napoved časa, poročila 22.15—23.00 Posnetki z zadnjega
nemškega festivala jazza
NEDEUR
23. aprila
6.00—6.30 Jutranji pozdrav
7.30	Radijski koledar in
prireditve dneva .	.
7.35	Vilim Markovič: Jubilej^8 uvertura: Blaž Arnič: Kladivarji novega svetil
8.00	Mladinska radijska igr^,
8.45	Iz albuma skladb
za otroke	j
8.55	Z zabavno glasbo v no teden
9.40	Natko Devčič:
Istrska suita
10.00	Še pomnite, tovariši • • •
10.30	Godala in tipke
10.45	Spoznavajmo svet in domovino!
11.45	Zabavni orkester Raphaele
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
13.30	Za našo vas
13.45	Od tu in tam
14.15	Naši poslušalci čestitaj0 in pozdravljajo — II.
15.30	Kar radi poslušate
16.00	Humoreska tega tedna
16.20	V tričetrtinskem taktu
16.40	Peli so jih mati moja*,#
17.00	Za nedeljsko popoldne
17.30	Radijska igra
18.20	Emerik Beran: Legenda
18.30	Klavir v ritmu	. ~
18.45	Petnajst minut s kvih* tom bratov Avsenik
19.30	Radijski dnevnik
in športna poročila f
20.05	Izberite melodijo tedna J
20.50	Hammond orgle
21.00	W. A. Mozart v operi
22.15	Ples ob radijskem sprejemniku
23.05	Nočni akordi —
Marjan Kozina: Padlih1 Sergej Prokofjev: Peta simfonija
DRUGI PROGRAM
12.00	Nedejski simfonični koncert
13.10	Melodije za dober tek
13.45	Z domačih gredic (komorne glasbe)
14.10	Popoldanski operni koncert
15.10—16.00 Popevke in plesni ritmi
19.00	Zoltan Kodlay:
Simfonične variacije
19.30	Radijski dnevnik in športna poročila
20.05	Spominu pokojnega Sergeja Prokofjeva 0r.^ 70-letnici njegovega rojs1
20.45	Mednarodna radijska univerza
21.00	Melodije za vaa
21.30	Jazz-tekst
M':''-P
»Ivan Milutinovič«
Tekstilna
industrija
ZEMUN
Tvomička ul. br. 14 Tel: 37-250
Predstavništva!
Beograd — ui. 7. juia br. 34 — Tei. 26-843
SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 — Tel. 54-07
NlS — ul. Trg Pavla Stojkoviča br. 34 — Tel, 20-33
PROIZVODI!
blago za moške obleke, moške In ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60. 80 In 100%.
ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm.
Volna za ročna dela -MACA- in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO.
Tovarna koles „ROG“
LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA ŠTEV. 72
zaposli takoj:
kvalificiranega električarja
več kvalificiranih delavcev in delavk —
možnost priučitve
Interesenti morajo imeti stanovanje na področju mesta Ljubljane. — Podjetje ne razpolaga s stanovanjskimi prostori.
TOVARNA
MLEČNEGA
PRAHU
MURSKA
SOBOTA
proizvaja
mleko v prahu jajca v prahu čajno maslo
•	•• •	-	•* ' ‘.3*. v; :
ter dobavlja svoje izdelke po solidnih cenah
Priporočamo se za cenjena naročila!
mm Eimm
KRANJ
Kolektiv podjetja
»METALNA« - Maribor
razpisuje prosti delovni mesti:
elektro inženirja
za projektiranje elektroopreme trasportnih in ostalih strojnih naprav iz proizvodnega programa;
strojnega inženirja ali tehnika
z dolgoletno prakso za vodjo servisne službe za gradbene žerjave in rudniške transporterje.
Osebni prejemki po Pravilniku o nagrajevanju in po uspehu ekonomskih enot. — Družinsko (trisobno komfortno) stanovanje pod točko i. zagotovljeno.
Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov in dosedanjih zaposlitev ter vsemi željami pošljite Kadrovskemu sektorju podjetja, ki posreduje vse nadaljnje informacije.
Sil*-.' •
i • «	i’.--- /v
.tatuLii	i;
* it ^ ij
ra+fvar -r-r . .
.v?..,	Cl	f-'£-/ ;.;-v ^	iSZCUI? O'
ŽELEZARNA RAVNE
tovarna
plemenitih jekel
proizvaja
brzorezno
orodje
•	rezbarji iz kvalitete »Elomax«
•	strugarski noži
•	spiralni svedri
•	krožne žage in segmenti ža hladno rezanje kovin
Velika vzdržljivost in nizke cene!
1
i
»■Tiskanima« Kranj se danes odpravlja na obetajoč nedeljski izlet v Iški Vintgar! Petdeset članov kolektiva bo zamenjalo ropot tekstilnih strojev z ropotom avtobusa, ki bo vsekakor prijetno razpoložil izletnike in četudi vreme ne bo najugodnejše! Kako bodo udeleženci izleta preživeli svojo nedeljo, vam sporočimo prihodnjič!
*
V lanskem letu so jeseniški železarji opravili nič manj in nič več kot 99 krajših im daljših nedeljskih izletov z lastnimi avtobusi. Letos nameravajo to število zaokrožiti vsaj na sto! Izletov se je udeležilo blizu 2000 delavčev, kar je pravzaprav malo, če pomislimo, da je v Železarni zaposlenih nad 7000 oseb.
*
Slika v naslovu prikazuje Dom na Jelovici, last delovnega kolektiva »Celuloza« Medvode. Od doma so lepi izleti na Babji zob, na Martinčka in Mošensko planino, pa v kraljestvo murk in planik na Ratitovec. Ležišča v domu zamenjuje kolektiv za ustrezno število ležišč na
morju, obenem pa priporoča dom za nedeljsko izletništvo!
Izrecimo toplo vreme je presenetilo marsikatero pomembnejšo turistično postojanko v zasavski občini. Mnogi vrtovi pri gostiščih so še zmerom prazni, čeprav je nedeljo za nedeljo več obiskovalcev.
Pravijo, da bo za zasavski turizem letos bolje preskrbljeno! 1. maja bo končana adaptacija hotela »KUM« v Zagorju, s katerim bo pridobil domač turizem petnajst sodobno opremljenih ležišč. Dograjen bo tudi kopalni bazen v Kotredežu, medtem ko bo trboveljsko kopališče dobilo še nekatere potrebne naprave. Na Izlakah pri Zagorju se že pripravljajo na sprejem turistov iz Vojvodine in iz Hrvatske, v Trbovljah pa nameravajo delovni kolektivi vsaj za silo urediti prostore na Kleku, primerne za razvoj nedeljskega izletni-štva. Planinska društva, ki skrbe za planinske postojanke, so že prestala prve preizkušnje! Zlasti v zadnjih šestih tednih so beležili tolikšen obisk delovnih ljudi iz revirjev, kot še nikoli doslej.
Kaj pravi Bernard Shaw o brezdelnih bogatinih
»Naj vas pri tem pisanju ne moti dejstvo, da ljudje z velikimi dohodki, ki jih niso sami zaslužili, nikakor ne lenarijo in ne postopajo kar tjavdan. Živahnejši med njimi se celo preveč ženo, tako da morajo kdaj pa kdaj v zdravilišče, da si opomorejo. Tisti, ki skušajo življenje spremeniti, spoznajo, da se morajo odpočiti tudi od tega. Lenarjenje je tako nenaravno in dolgočasno, da je svet brezdelnih bogatinov, kakor mu pravimo, svet nenehne delavnosti, ki od sile utruja. Na starih knjižnih ^policah boste morda našli pozabljeno knjigo, v kateri se kakšna modna dama otepa očitkov lenobe s tem, da opisuje dnevni red v svojem gospodinjstvu. Jaz bi šel dosti raje prodajat vezalke za čevlje, kakor da bi mi bilo usojeno tako živeti. Na deželi je šport tako potanko organiziran, da ima vsak mesec v letu svoje posebnosti; v ta namen potrebne ribe in ptiče goje tako skrbno, da je za ubijanje vedno kaj na razpolago. Nevarnosti in atletska dejanja, o katerih se revežem v
mestih niti ne sanja, so v podeželskih dvorcih, kjer zlomljen vrat komaj velja za nesrečo, čisto vsakdanja reč. Če ni športov, so pa igre: smučanje in sankanje, polo, tenis, drsanje na umetnem ledu in še kaj. Vse to zahteva precej več telesnega napora, kakor bi ga bila voljna žrtvovati ta ali ona ženska. Mlada dama bo po tako napornem dnevu med večerjo in spanjem preplesala daljšo pot, kakor jo opravi poštar. Resnično, edini ljudje, ki so prav nesramno leni, so otroci tistih, ki so pravkar obogateli, otroci »novopečenih bogatinov«. Ker ti nesrečni srečniki niso ne atletsko izurjeni ne družabno disciplinirani kakor stari bogatini, ne vedo, kaj bi sami s seboj počeli. Zato je njihovo brezglavo pohajkovanje, požiranje čokoladnih krem, cigaret, koktejlov in slabše vrste romanov ter ilustriranih revij zares pomilovanja vredno. Ze naslednji rod zapravi premoženje, ali pa gre v šolo k tistemu razredu, kateremu zdaj lahko pripada, ter si pridobi njegovo spretnost, njegovo disciplino in navade.«
Zadnjemu diagramu ni kaj dodajati. Ko pozicija popolnoma dozori, si lahko boljša stran privošči lepoten zaključek s tem, da prisili nasprotnega kralja (navadno z »žrtvijo*!) na najbolj neugodno in neprimerno polje, potem pa ga s preostalim materialom neusmiljeno matira. V taki ali drugačni obliki se to vedno znova dogaja, le da je izvedba potem seveda prilagojena položaju ozir. razmestitvi figur na deski.
Danes je pred Vami polna deska. Vse figure so šp na bojišču, od kmetov do dam. Brez velikega poglabljanja v pozicijo boste ugotovili, da je partija komaj pustila za seboj otvoritev in krenila v srednjo igro. Kaj si bomo danes ogledali? Preden bo sledil odgovor na to vprašanje, si še na hitro
oglejmo položaj na deski! Črni je pravkar odigral Sf6-d7, da bi izkoristil nekoliko medlo igro nasprotnika v otvoritvi in z bočnim udarom f7-f5 — bočni udar je za nas nov izraz in pomeni nastop s kmetom z boka — prevzel pobudo. Neposredne nevarnosti za belega sicer še ni na obzorju, vendar bi lahko nastala. Toda beli gleda naprej in ukrepa, ker ni voljan brez boja pristajati na podrejeno vlogo. Izrabil bo za trenutek zaprto diagonalo c8-h3 in napadel ozir. poskusil napasti lovca na e6. Odgovor na naše vprašanje se torej glasi: začasno bo žrtvoval skakača in jemal črnega kmeta na e5. Črni bo skakača seveda pobral, ker ostane v nasprotnem primeru s suhim kmetom manj, s tempa bo dal belemu možnost za tempo-potezo f2-f4. Črni skakač je napaden; lahko se umakne, toda po f4-f5 je črni lovec ujet. V tem je »skrivnost* začasne žrtve skakača, saj dobi beli žrtvovani material nazaj, hkrati pa on odpre pozicijo in začenja premeščati svoje figure za napad. Seveda pa je bilo treba vnaprej zračunati vsaj to, da bo žrtvovani material vinjen. Beli: Kgl, Dc2, Tai, Tfl, Lel, Le2, Sd2, Sf3, Pa2, b2, c3, d3, e4, f2, g2. h5 (16)
Črni: KgS* Dd8, Ta8, Tf8, Le6, Le7. Sc6, Sd7. Pa7, b7, c7, d5, e5, f7, g7, h7 (16)
J	n	n	3	V	5	6				8	9	HO	11	,12
K								m	14 '					
H		i	H		, t		m		18		■	ig-			
		:21		L H		zz				23^	li	24		
	m				ze		M	Jfl			28		B	
žT	30		m	31			32		m	3^			E	
35~			36	i	T			1	38		m			
i					m	r-	H	5”	43			i*			
				LKL										jgBk
Križanka št. 15
Vodoravno: 1. eksperimentalen, 8. velika tropska vrsta kače, 13. tiran, 14. deli vozila, 35. pripovedna pesnitev, 16. pesem hvalnica, 17. naj višje karte, 19. poljedelec, 20. krajevni prislov, 22. najbolj znani norveški skladatelj in pianist, 24. hoditi, 25. votla mera, 27. drevoredi, ; 29. tekočina v telesu, 31. področje muslimanskega življa, 33. diktat, 35. okrajšano moško 'ime, 37. starogrški bog' vetrov, 33. afriška zver, 39. pritrdilnica, 40, kostnica, 42. pokažem na nevarnost, . 45. vrsta morskega raka, 46. glavni. junak znane Dauda-tove trilogije,
Navpično: 1. del vodovodne napeljave, 2. ameriška kratica za »vse v redu«, 3. deli pohištva, 4. gojenci vojaške šole, 5. vrtna hišica, 6. oblika pomožnega glagola, 7. državna lastnina, 8. predlog, 9. vrsta zemlje, 30. pes lovske pasme, 11. bodeča
rastlina, 12. pretirano, neokusno okrasim, 13. vrsta radijskega sprejemnika, 14. mesto in pristanišče v severni Nemčiji^ znano kot glavna nemška vojna luka, 18. kraljevina v Indokini, 21. predelovalec žita v moko, 22. del vratu, 23. postanek, razvoj,
26.	razprava, 28. listasto drevo z lepim belim lesom, 30 zgoščena jutranja vlaga na tleh, 32. južnoameriška rastlina, 24. samo tisti, 36. splošen naziv za Hercegovca, 38. spajka, 41. vas pri Ljubljani, 43. sosednja soglasnika, 44. japonska dolžinska mera.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno:	1. Spartak, 7.
.oceniti, 13. kote, 14. glina, 16. Iber, 17. aroma, 19. Avari, 21. ali, t, 22. Libija, 24. Tkarus, p,
27.	zora, 28. snop, r, 29. penati, 31. ulanec, p, 34. oro, 35. aduti, 37. etudi, 39. tona, 41. Irena, 43. Ilir, 44. Italija, 45.. anatema.
OBVESTILA BRALCEM
URESNIČILI SO DANO BESEDO
V prejšnji številki smo govorili o sindikalnih podružnicah, ki sicer govore o Delavski enotnosti, vendar pa obljub ne izpolnijo. Takrat smo omenili tudi sindikalno podružnico kolodvorske restavracije v Zidanem mostu. Tik po izidu lista pa nas je presenetilo pismo, s katerim naročajo petnajst izvodov našega lista. Kaže, da je bila naša sodba o prizadevanju te sindikalne podružnice preuranjena in nepravilna. Žal nam je, da smo jo uvrstili med tiste podružnice, ki sicer mnogo govore in sprejemajo lepe sklepe — store pa malo.
Se enkrat: sindikalna podružnica kolodvorske restavracije v Zidanem mostu je držala svojo besedo.
ORGANIZIRANO DELO
Veliko je novoizvoljenih izvršnih odborov sindikalnih podružnic, ki si organizirano prizadevajo povečati število naročnikov na svoje sindikalno glasilo, na Delavsko enotnost. Naj zdaj omenimo samo dva primera:
Novoizvoljeni Izvršni odbor sindikalne podružnice Tovarne cementa v Anhovem je že na prvem sestanku ugotovil, da je v kolektivu premalo naročnikov na Delavsko enotnost. Izvolili so šestčlansko komisijo, ki sedaj organizirano dela po obratih, ki bodo kasneje postali ekonomske enote. Tako bo imela vsaka izmed šestih ekonomskih enot in z njo vsak sindikalni pododbor človeka, ki bo uresničil prizadevanje sindikalne organizacije za povečanje števila naročnikov.
Podobno je tudi v tovarni pohištva v Novi Gorici. Taro je izvršni odbor sindikalne podružnice naročil tajniku, da zbere skupino, ki bo organizirano delala med člani sindikalne podružnice za širjenje sindikalnega tiska.
Upamo, da bomo o uspehih teh dveh sindikalnih podružnic lahko kmalu pisali.
Zdaj pa še o dveh marljivih sindikalnih delavcih, ki sta dosegla nadpovprečne uspehe pri širjenju sindikalnega glasila.
Tovariš Alojz Čepin iz Tovarne kovanega orodja Zreče je za predzadnjo številko poslal 48 naročilnic za nove naročnike. Teden kasneje pa je spet pridobil 12 novih naročnikov.
Tovariš France Meško, ki je v zadnjih šestih mesecih pridobil približno 250 novih naročnikov, nam je te dni poslal spet deset imen novih bralcev Delavske enotnosti.
Oba pa sporočata, da nista končala delo in da bosta v prihodnje še pridobila nove naročnike.
RAVNE NA KOROŠKEM — zamenjujejo v času letne sezone kočo pod Uršljo goro in planinski dom na Peci za ustrezno število ležišč ob morski obali!
CELULOZA MEDVODE — zamenjuje prijetno letovišče z 20 ležišči na Jelovici za enako število ležišč v kakem delavskem domu oddiha ob morju!
Milica Širovnik iz Slovenske Bistrice vprašuje, kateri dom oddiha na Ulcinju ji lahko odstopi dvoje ležišč v času od 20. junija do 4. julija letošnje sezone!
90 ČLANOV SINDIKALNE PODRUŽNICE Okrajnega ljudskega odbora Maribor želi v letošnjem letu preživeti del letnega dopusta ob morju. Katere počitniške skupnosti ali domovi oddiha jim lahko odstopijo nekaj ležišč.
BORZA ZA ODDIH pa vprašuje Maribor, koliko ležiš? lahko odstopi v zamenjavo in kje! Nemara na Pohorju, kjer je dovolj privlačnih domov oddiha!
INFORMACIJE dobe interesenti v novoustanovljenem oddelku pri Turistični agenciji »IZLETNIK«, ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih krajih Slovenije. »IZLETNIK« prevzema vse posredniške usluge!
BORZA ZA ODDIH opozarja vse delovne kolektive jn posameznike, naj še naprej pošiljajo svoje želje, ponudbe iu povpraševanja na njen naslov: Delavska enotnost, Ljubljana-Kopitarjeva 2.