Letnik XXXI – št. 5, maj 2024 Glasilo občine Trzin Florjanova nedelja Praznovanje 50-letnice trzinske župnije in gasilska veselica Tek Petra Levca Še ena uspešno izvedena športna prireditev v Trzinu Večnamenska dvorana Odprtje nove dvorane je prestavljeno na jesen Izleti Z različnimi društvi po Sloveniji v sliki in besedi www.ap-sinkovec.si Gremo na morje! Z AP Šinkovec na morje (Izola) s kopalnim avtobusom www.pohodobreki.si Odhodi vsak PON. in SRE. od 24. 6. do 29. 8. 2024 15. JUNIJ od 7.00 do 14.00 Prijave odpremo 1. 6. 2024 Vstopne postaje: Vodice, Kamnik, Mengeš, Trzin, Domžale (oz. po dogovoru) Brezplačna udeležba! KAMNIK Keršmančev park Več informacij na 041 688 907 oglasno sporočilo Park Martina Krpana oglasno sporočilo DOMŽALE RENAULT CAPTUR že za 18.790 € * 8 let jamstva* Renault priporoča Simon Blaznik, 041 601 750 I Peter Koci, 051 319 185 I Maks Jamnik, 051 688 721 oglasno sporočilo *Cena velja za model Renault Captur evolution TCe 90 in že vsebuje redni popust v višini 1.300 € in 5 let jamstva. Ob nakupu avtomobila z Mobilize Financial Services kupec prejme dodatni popust v višini 700 € in 8 let jamstva. V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Mobilize Financial Services.Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 € ter minimalnim trajanjem 24 mesecev.Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 5,7 - 6,4 l/100 km. Emisije CO 2: 129 - 143 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0214 - 0,0467 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,0 - 0,00033 g/km. Število delcev (x10 11): 0,0 - 0,63. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.renault.si. GA Adriatic d.o.o.,Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin Fotografija: Tanja Jankovič ➔ Na naslovnici Ker 22. maja zaznamujemo svetovni dan biotske raznovrstnosti, na naslovnici objavljamo prav posebno cvetlico, ki raste v Trzinu. Lepi čeveljc je ogrožena rastlinska vrsta in je zavarovana, zato jo v naravi le občudujte, ne trgajte je! Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do srede, 5. junija 2024. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. maj 2024 Razočaranje ali priložnost? Foto: Helena Kermelj Kolofon Zadnja pomembnejša novica, da večnamenska dvorana kljub velikim pričakovanjem ne bo odprta v maju, bo številne razočarala. Še preden pa vas novica spravi v slabo voljo, vabljeni, da si preberete o nepredvidljivih razlogih, ki so privedli do prestavljenega datuma odprtja. Prinašajo namreč lepo priložnost … Včasih se moramo kljub visokim ciljem ustaviti in kreniti s poti, da bi dosegli cilj z boljšim izidom. Verjamem, da bo v tem primeru izkupiček za našo občino boljši, zato je prav, da na položaj vsi skupaj pogledamo z razumevanjem. Tako bi morali ravnati tudi marsikdaj v življenju. Prav je, da ima človek začrtane cilje, ki jim sledi, a včasih se načrti ne izidejo. Mnogokrat nas ustavijo nenačrtovane spremembe in drugačni pogoji, zaradi katerih smo prisiljeni skreniti z avtoceste na hitro cesto ali celo makadam. Takšnih sprememb ne smemo jemati kot neuspeh, saj cilj lahko dosežemo tudi po drugi poti. Nekatere poti, ki jih izberemo, so lahko lažje in hitrejše, druge so lahko še bolj razgibane, tretje pa celo polne padcev in preprek. Na vseh pa je pomembno to, da ohranimo željo nadaljevati pot. Najlažje je to doseči, če se zavedamo, da ni vedno pomemben le cilj, ampak tudi pot sama. S takšnim zavedanjem si popotovanje vedno lahko polepšamo z drobnimi radostmi življenja in se zavemo, da je treba živeti v trenutku in za trenutek ter z mislijo na končni cilj. Vsak človek, ki skrene s poti, ima za to tehten razlog in verjamem, da ga mu ni treba pojasnjevati drugim, ker ima vsak svoje razloge za sprejemanje pomembnih življenjskih odločitev. V tem primeru dokazovanje, kdo ima prav, največkrat nima pomena, vsak zase namreč kar najbolje ve, kaj je v danem trenutku dobro zanj in predvsem kako se ob tem počuti. Verjamem, da so odločevalci na ravni naše občine tokrat smotrno pretehtali vse razloge za in proti ter izbrali pravilno, čeprav daljšo pot. Naš kraj se razvija, vidno se spreminja njegova podoba, a še vedno ostaja lep in urejen, predvsem pa je lepa njegova neokrnjena narava. Naj vas tokratna naslovnica opomni, da je še čas, da tudi kot skupnost ohranjamo lepoto prvinske narave v našem kraju. Izbrani poudarki na njej pa naj bodo vabilo v bogato vsebino glasila. Majske strani je namreč zaznamovalo nekaj pomembnih dogodkov, med njimi tradicionalni trzinski tek Petra Levca Skirca Trzin v aprilu in v začetku maja še praznovanje 50-letnice župnije na Florjanovo nedeljo, ko so imeli gasilci dobro obiskano vsakoletno veselico. Bogato je bilo tudi drugo dogajanje s številnimi srečanji in predavanji, o katerih si lahko več preberete v rubriki V našem kraju. Lepe spomladanske dneve pa je veliko društev izkoristilo za izvedbo izletov, o katerih pišemo v rubriki Dogajanje na dlani. Če vas zasrbijo prsti, nam pošljite kakšen prispevek za junijsko številko, ki bo zadnja pred dvomesečnim poletnim premorom. Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Deseta redna seja občinskega sveta Aprilska redna seja trzinskega občinskega sveta je potekala v sredo, 17. aprila. V sejni sobi v pritličju občine so občinski svetniki slabi dve uri obravnavali štirinajst točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 9. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin je pod drugo točko zaradi odsotnosti direktorice Doma počitka Mengeš Lidije Krivec Fugger župan podal kratka pojasnila k poročilu o izvajanju pomoči na domu v trzinski občini in poročilu Centra aktivnosti Trzin (CAT) za leto 2023. Svetniki so se seznanili s poročili in nato soglasno sprejeli predlog spremembe cene za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. Pod tretjo točko je sledila seznanitev s poslovnim poročilom Centra za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod za leto 2023. Poročala je njegova direktorica Andreja Rihter, nato pa je poročilo za domžalsko regijo, kamor spada tudi naša občina, podal še njen pomočnik Robert Antloga. Pod isto točko je bil v obravnavi tudi predlog cene za socialnovarstveno storitev ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči za leto 2024, pri čemer je cena glede na leto poprej ostala nespremenjena. Pod četrto točko so svetniki drugič obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora NT-17 SNUGOVEC-JUG, poročala je občinska urbanistka Ana Movrin, svetniki pa so se seznanili s sklepom in soglasno sprejeli spremembe. Sledila je točka, pri kateri so svetniki obravnavali kratek postopek četrtih sprememb in dopolnitev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin – izvedbeni del (4SD OPN Trzin), uvedba kataloga k 99. členu za EUP NT-18. Poročala sta Ana Movrin in Sinan Mihelčič s Fakultete za arhitekturo, ki je svetnikom še zadnjič predstavil spremembe v katalogu za naselje vrstnih hiš v Mlakah. Pod šesto točko so sledila vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Kot prva je svetnica Veronika Weixler opozorila na uničeno steno v Športno-rekreacijskem parku v Mlakah. Svetnica Dunja Špendal je izrazila mnenje, da občina ne poskrbi za starejše, ki obiskujejo jutranjo vadbo. Predlagala je postavitev klopic do 'bele ceste' in opozorila na težavo zaradi zastajanja vode na makadamski poti v Zorkovi ulici. Na koncu pa je župana povprašala še, kdo bo upravljal novo športno dvorano. Svetnik Zoran Rink je opozoril, da Rdeči Križ Trzin potrebuje skladišče za dobrine, ki jih deli pomoči potrebnim, in dodal, da bi morali njihovo pisarno prepleskati. Nato je predlagal, da bi ob klopeh na poti ob Pšati namestili tlakovce, da bi starejši lahko posedeli na klopeh tudi po deževju, saj zdaj tam voda zastaja. Nazadnje je županu postavil še vprašanje, zakaj odgovori na svetniška vprašanja niso več objavljeni na občinski spletni strani, kot je bila to praksa do leta 2022. Svetnica Irena Habat je izpostavila slab odziv zimske službe na odpravo nastalih poškodb po pluženju in pozvala k redni sanaciji jaškov. Poudarila je, da je povečan promet v Trzinu še vedno težava, in podala predlog, da bi lahko občina voznike, ki vozijo skozi našo občino, s kakšno opozorilno tablo opomnila na domačine, da bi se ti lažje vključili iz stranskih ulic na glavno cesto. Nato je opozorila še na oddaljenost postajališča za vlak za prebivalce starega dela Trzina in dala pobudo za ureditev parkirnih prostorov ali kakšne primerne rešitve zanje. Kot zadnji je svetnik Boštjan Papež povprašal, ali se že kaj dela za ureditev Mengeške ceste, župan pa je povedal, da vseh informacij nima, zato bodo na občini 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin preverili podrobnosti. Papež je povprašal župana še, ali je bila izdelana analiza predvidenih letnih stroškov za novo večnamensko dvorano in kolikšen del teh stroškov se bo dalo pokriti iz komercialne dejavnosti. Sledila je sedma točka dnevnega reda. Svetniki so obravnavali in sprejeli poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta LEK Občine Trzin in njihovih učinkih za leto 2023. Nadalje sta sledili obravnavi dveh letnih poročil. Svetniki so se seznanili s poročilom skupne občinske uprave občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« za leto 2023 in poročilom odgovorne urednice občinskega glasila Odsev o uresničevanju programske zasnove v letu 2023. Pod deseto točko dnevnega reda je po skrajšanem postopku sledila še obravnava zaključnega računa proračuna Občine Trzin za leto 2023. Enajsta točka dnevnega reda je razkrila letošnje občinske nagrajence. Svetniki so sprejeli predlog Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine o podelitvi priznanj Občine Trzin za leto 2024, pri čemer se letos zlata plaketa ne podeli. Srebrno plaketo za delo v Društvu upokojencev Žerjavčki bo prejela Milica Erčulj, saj skrbi za kulturne, športne, pohodniške, muzealske dejavnosti in s svojimi dejavnostmi in vključevanjem starejših skrbi za promocijo občine in društva tako znotraj kot zunaj meja trzinske občine. Bronasto plaketo za 20-letnico delovanja ter uspešno delo na področju kulturnih in informacijskih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k razvoju Trzina, bo prejela Krajevna Knjižnica Tineta Orla Trzin. Bronasto plaketo bosta prejeli tudi Marija Hojnik za delo v več društvih in Krajevni organizaciji Rdečega Križa Trzin ter Anica Batis za dolgoletno delo v Župnijski Karitas Trzin in za skrb za starejše občane in druge ranljive skupine. Letos bo občina podelila tudi dve denarni nagradi v višini 400 evrov. Nagrado za organizacijo gostovanja preko 40 mladih v Trzinu v okviru evropskega srečanja mladih si bosta razdelila Nejc Kralj in Leopold Kurent. Nagrado pa bo prejel tudi Matevž Nikolovski za predano delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin. Vsem prejemnikom priznanj in nagrad čestitamo! Svetniki so pod dvanajsto točko dnevnega reda obravnavali še seznanitev z letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Trzin za leto 2024 in seznanitev s končnimi poročili Nadzornega odbora Občine Trzin. Pod trinajsto točko je sledila obravnava pravilnika o spremembi Pravilnika o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih organov ter drugih predstavnikov Občine Trzin. Zadnji pa je bil na vrsti še ugotovitveni sklep o prenehanju mandata skupni predstavnici občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v Svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale. Svetniki so sprejeli predlog KMVVI, da se za nadomestno predstavnico za preostanek mandatne dobe imenuje Jana Melja. Besedilo in foto: MPP Gasilci potrebujejo nova vozila Po končani seji so trzinski gasilci zbranim občinskim svetnikom predstavili stanje gasilskih vozil in poudarili potrebo po nakupu novih. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Borut Kump je v družbi poveljnika Matije Pirca svetnikom pojasnil kategorizacijo gasilske enote, v kateri deluje 32 operativnih gasilcev, in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati po Uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter opozoril, da sta dotrajanost in iztrošenost glavna vzroka za potrebe po menjavi gasilskih vozil. Povedal je, da bo treba vozila zamenjati v nekaj letih, in predstavil finančno konstrukcijo, ki so jo pripravili na osnovi trenutnih cen na tržišču. Na koncu je poudaril pomembnost večje varnosti gasilcev in njihove hitrejše odzivnosti ter s tem zmanjšanje finančne in življenjske škode. Občinske novice Odprtje dvorane prestavljeno na september Kljub naporom Občine Trzin, da bi bila nova večnamenska dvorana čim hitreje dokončana in na voljo uporabnikom, se uradno odprtje odmika, razlogov za to pa je več. V začetku maja smo izvedeli, da se odprtje dvorane prestavlja na jesen. Eden glavnih in pomembnejših razlogov za to je, da občina še čaka na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, saj se odpira možnost za sofinanciranje dvorane v višini vsaj polovice milijona evrov. »Eden glavnih pogojev za pridobitev denarja je, da do konca razpisa naložba ne sme biti dokončana, zato je smiselno počakati,« nam je povedal župan občine Trzin Peter Ložar in dodal, da so po lanskoletnih poplavah v Trzinu finančna sredstva še kako dobrodošla v proračunu trzinske občine, saj je bil po poplavah zaradi izplačanih pomoči izdatno obremenjen. Drugi razlog je, da je dež v začetku maja zaradi odprtih strešnih kupol namočil parket v dvorani, ki ga je zdaj treba popraviti, ob morebitni zamenjavi je dobavni rok za nov parket daljši. Tudi za pridobitev uporabnega dovoljenja bo očitno potreben čas, saj je bila 8. maja napovedana še stavka na Upravni enoti Ljubljana in v vseh njenih krajevnih uradih. Vsekakor upamo, da bo občina uspela na razpisu in bo nova dvorana jeseni že uradno odprta. Besedilo in foto: MPP Čiščenje Pšate in drugi razpis za suhi zadrževalnik na Tunjščici Domžalski del Pšate mimo posestva Emona je še vedno neurejen in neočiščen, kar v manjši meri vpliva na Trzin, precej bolj pa na naselja dolvodno. Glede študij poplavne varnosti smo Trzinci v veliki meri odvisni od svojih gorvodnih sosedov v Mengšu in Komendi, zato z zanimanjem spremljamo vse tamkajšnje dogajanje in ukrepe. To pa ne pomeni, da moramo le čakati, kaj pripravljajo drugi in kako daleč so državni akcijski ukrepi Direkcije RS za vode (DRSV) – marsikaj se namreč da postoriti tudi pri nas. Strugo Pšate na delu skozi Stari Trzin so pred časom dodobra očistili, še vedno pa je ob njej nekaj možnosti za izboljšave, ki bi vsaj nekoliko ublažile prihodnja visokovodna stanja. Še vedno bodejo v oči senene bale na levem bregu tik ob Gregčevem mostu na Ljubljanski cesti, predvsem pa niso še očiščene brežini in struga dolvodno od Trzina, kjer teče Pšata mimo posestva Emona, ki je že na območju domžalske občine. Spomnimo – urejanje vodotoka mora biti celovito opravljeno, to je na vsem njegovem toku od povirja pri Pšati do izliva v Kamniško Bistrico. V začetku marca, natančneje 12. marca, so na javnem portalu e-naročanje.si vendarle objavili drugi razpis za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt gradnje suhega vodnega zadrževalnika na Tunjščici, ki odpravlja tudi trzinske poplavne težave. Ker januarski razpis ni bil uspešen, so ga ponovili, pri čemer so se zdaj na državni ravni odločili, da ga bodo vodili drugače. Najprej bodo opravili raziskave, ki so potrebne za pripravo projekta, in šele na tej osnovi bodo zatem razpisali izvedbo samega projekta. Drugi razpis je bil dokaj hitro objavljen, zadeva pa pripravo vse potrebne dokumentacije, od geoloških, geomehanskih, hidroloških študij do presoje vplivov na okolje. maj 2024 V Mengšu pa so predstavili osnutek hidrološko hidravlične študije za Pšato, ki obsega analizo stanja in predloge nadaljnjih ukrepov. Ta je temelj za vse nadaljnje ukrepe, rezultate analize so primerjali tudi z visokovodnim stanjem v začetku letošnjega aprila. Za prostorsko načrtovanje bo bistven končni izdelek – prenovljen zemljevid razredov poplavne nevarnosti. Pri analizi poplave avgusta 2023 se je pokazalo, da je bila povratna doba več kot 500-letna! Na Občini Mengeš so predstavili tudi koncept ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, primerno bi ga bilo predstaviti v poplavi prizadetim krajanom, tudi Trzincem. Če povzamemo najpomembnejše predloge ukrepov, so ti naslednji: • trikratno zmanjšanje odtoka na vtočnem objektu (dotrajana zapornica) z 10,5 na 3,5 m3/s; • urejanje brežin stare Pšate (od vtočnega objekta dalje) in njenih desnih pritokov; • ureditev brežin in poplavnega nasipa razbremenilnika Pšate (kanal Topole–Jarše); • manjši protipoplavni ukrepi v Mengšu in • dodatna ureditev razlivnih površin nad Mengšem. Pri slednjem je verjetno mišljen dodaten suhi zadrževalnik nad vtočnim objektom, to je zahodno od izteka mengeških skakalnic (območji Zaloka in Na plateh), kjer je bilo južno od Topol in pred dograditvijo razbremenilnika sredi 20. stoletja naravno razlivno območje Pšate. Tako bi po vsej verjetnosti zagotovili večjo poplavno varnost tudi v primeru ponovitve lanskega dogodka. Enako študijo oziroma predloge v okviru dejavnosti DRSV v porečju Pšate pričakujemo tudi za Trzin oziroma del reke skozi našo občino. Tudi tu bi lahko za večjo poplavno zaščito Starega Trzina na temelju predlogov nadaljnjih ukrepov nekatere med njimi tudi dejansko izvedli. Zadeve gredo v pravo smer in na pravi način, zdaj je treba te ukrepe le natančno določiti in se lotiti njihove postopne izvedbe. Do konca tega meseca bodo znani že rezultati ponovljenega razpisa za suhi zadrževalnik na Tunjščici, vtočni objekt v Mengšu pa naj bi uredili oziroma prenovili že letos poleti. Na vsak način velja vsem pristojnim tudi v prihodnje gledati pod prste, da bodo tekoče potekali ukrepi v skladu z načrtom za zmanjšanje poplavne ogroženosti (NZPO) na Pšati. Vremenski dogodki zadnjih mesecev nas opominjajo, da do naslednje velike poplave verjetno ne bo preteklo 500 let. Besedilo in foto: Miha Pavšek, Civilna zaščita Trzin | 5 Občinske novice V naše domove priteka dobra in zdrava pitna voda Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne oskrbe z vodo pa je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda v javnem vodovodnem omrežju je zato strogo nadzorovana. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za lani je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, katerega analize pitne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Kranj, ter državni monitoring. V okviru notranjega nadzora se redno odvzemajo vzorci pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz sta določena v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga deloma izvajamo sami in deloma NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram v vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Zunaj letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih, in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so določeni z Uredbo o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišaParameter elektroprevodnost pH amonij nitrit nitrat klorid krom železo svinec atrazin desetilatrazin pesticidi – vsota trihalometani Escherichia coli koliformne bakterije Enota µS/cm mg NH4/L mg NO2/L mg NO3/L mg Cl/L µg/L µg/L µg/L µg/L µg/L µg/L µg/L v 100 mL v 100 mL Mejna vrednost 2500 ≥ 6,5 do ≥ 9,5 0,5 0,5 50 250 50 200 10 0,1 0,1 0,5 100 0 0 ne, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali in v kakšnih koncentracijah so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati). Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti z Uredbo o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/2023) se je pitna voda v letu 2023 pred pošiljanjem v vodovodne sisteme tretirala s klorovim preparatom v sistemih Ples–Podoreh–Krulc in Selce–Poljane. V sistemih Črni graben, Dešen, Mengeš–Dobeno ter večina leta tudi v sistemu Bršlenovica–Šentožbolt se je voda tretirala z UV-svetilko. V sistemih Domžale–Mengeš–Trzin in Kolovec se voda večinoma ni tretirala – preventivno se je dezinfekcija s klorovim preparatom izvajala le ob visoki zunanji temperaturi. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode v posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2023 v omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 437 vzorcev pitne vode: 195 v vodooskrbnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin, 52 v Kolovcu, 76 v Črnem grabnu, 21 v sistemu Mengeš M1– Dobeno, 63 v sistemu Ples–Podoreh–Krulc, 5 v Dešnu, 7 v sistemu Selce–Poljane in 18 v sistemu Bršlenovica–Šentožbolt. Preglednica prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Od 259 vzorcev v omrežju je bilo 18 vzorcev neskladnih z Uredbo o pitni vodi. Slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določena glede na zemljepisno lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin V letu 2023 je bilo od 259 vzorcev, odvzetih iz omrežja, 18 vzorcev neskladnih z Uredbo o pitni vodi. Večino neskladnih vzorcev je povzročila prisotnost indikatorskih parametrov (koliformne bakterije), ki neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi. V vodovodnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin sta bila neskladna dva vzorca. V sistemu Črni graben je bilo neskladnih osem vzorcev. V sistemu Selce–Poljane je bil neskladen en vzorec. V sistemu Bršlenovica–Šentožbolt je bilo neskladnih sedem vzorcev. V sistemih Črni graben in Bršlenovica–Šentožbolt je bil zaradi prisotnosti Občinske novice bakterij E. coli takoj uveden ukrep prekuhavanja. V sistemu Selce–Poljane je bil prav tako uveden ukrep, vendar zgolj zaradi suma o neskladnosti. V sistemih Kolovec, Mengeš–Dobeno, Ples–Podoreh–Krulc in Dešen neskladnih vzorcev ni bilo. V vseh primerih neskladnih vzorcev so bili izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi glede na vzrok neskladnosti in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pomembno je tudi ustrezno vzdrževanje interne napeljave Za varno oskrbo s pitno vodo pa je pomembna tudi redna in ustrezna skrb za vzdrževanje interne vodovodne napeljave, za katero so odgovorni uporabniki sami. Priporočila za vzdrževanje interne vodovodne napeljave so objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/). Fizikalno-kemijske analize V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 92 vzorcev pitne vode za fizikalno-kemijske analize: 64 vzorcev v vodovodnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin, pet vzorcev v sistemu Kolovec, šest v Črnem grabnu, trije v sistemu Mengeš M1–Dobeno, devet v sistemu Ples–Podoreh–Krulc, en v sistemu v Dešnu, dva v sistemu Selce–Poljane ter dva v sistemu Bršlenovica–Šentožbolt. Vsi vzorci, odvzeti iz omrežja, so bili v skladu z Uredbo o pitni vodi. Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo so skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, ter redno vzdrževanje objektov in naprav v javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2023 je objavljeno na spletni strani https://prodnik.si/oskrba-s-pitno-vodo/vodni-viri-kakovost-vode. Besedilo in foto: Javno komunalno podjetje Prodnik Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode – interni nadzor (fizikalno-kemijske analize): Št. odvzetih vzorcev Vzorci, vzeti iz zajetij Vzorci, vzeti iz omrežja Neskladni vzorci v omrežju Domžale– Mengeš–Trzin Kolovec Črni graben Mengeš M1–Dobeno Ples–Podoreh– Krulc Dešen Selce– Poljane Bršlenovica– Šentožbolt SKUPAJ 64 5 6 3 9 1 2 2 92 45 2 3 2 6 0 0 0 58 19 3 3 1 3 1 2 2 34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nissan Qashqai Vrhunski SUV PRIHRANEK DO 4.300 €* BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE*** 8LET JAMSTVA** 360° SISTEM KAMER | MULTIMEDIJSKI IN NAVIGACIJSKI SISTEM NISSAN CONNECT | SPREDNJE IN ZADNJE LED LUČI | 46 CM (18‘‘) ALU PLATIŠČA REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO maj 2024 oglasno sporočilo Tržaška 108, 1000 Ljubljana - Tel: +386 (0)1 20 00 628, www.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva: 7,1–6,3 l/100 km. Emisije CO2: 160–142 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0237 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Stranka je upravičena do prihranka v višini 4.300,00 € (z DDV). Prihranek velja za Nissan Qashqai z bencinskim motorjem verzije N-CONNECTA, TEKNA in TEKNA+ iz zaloge. **8 let podaljšanega jamstva velja izključno v primeru nakupa vozila preko Nissan Financial Services in vključuje 5 let jamstva oz. 160.000 skupno prevoženih kilometrov (3 leta tovarniške garancije in 2 leti podaljšanega jamstva Real Garant) in dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oz. 160.000 skupno prevoženih kilometrov, kar nastopi prej. Podaljšano jamstvo je storitev zavarovalnice Real Garant Versicherung AG in velja od izteka tovarniške garancije pod pogoji navedenimi v pogodbi o podaljšanem jamstvu in pogojih jamstva. ***Stranka prejme ob nakupu novega vozila Nissan Qashqai bon za set 4 zimskih pnevmatik v vrednosti 500 € (z DDV). Obvezno je naročilo pnevmatik prek GA Adriatic, d. o. o. Popust/akcija velja do razprodaje zaloge. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Vse prodajne cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče priporočene cene in vključujejo 22% DDV in DMV. Pridržujemo si pravico do napak. Slike so simbolne. Pooblaščeni uvoznik: GA Adriatic, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si | 7 Občinske novice Uvedba kataloga za urejanje naselja vrstnih hiš ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi Stanovalci strnjenega naselja ozkih vrstnih hiš na Mlakah bodo v maju dobili v svoje nabiralnike predstavitveno publikacijo s Katalogom urejanja EUP NT-18 OPN Trzin. Občinski svet je namreč na aprilski seji potrdil Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta, s katerimi se uvaja katalog urejanja kot priloga k 99. členu OPN Trzin. Spremembe veljajo od 13. maja. Sprememba prostorskega akta je rezultat že predstavljene študentske delavnice v okviru evropskega programa Študentski inovativni projekti za družbeno korist, pod okriljem Javnega štipendijskega sklada Republike Slovenije. Delavnico so na pobudo občine in s sodelovanjem arhitekta Viktorja Pusta, ki je naselje zasnoval, leta 2019 izvedli študenti Fakultete za arhitekturo, Fakultete za družbene vede, obe Univerza v Ljubljani, ter Fakultete za dizajn Univerze na Primorskem. Cilj projekta je bil, da s pomočjo znanja mentorjev s fakultet, občine in zasebnega sektorja pridobijo nova znanja in veščine oblikovanja prostora ter hkrati pripravijo oblikovna izhodišča za prenovo naselja. Projekt se je izkazal za uspešnega, saj mu je uspelo obravnavati precej težav, s katerimi so se zadnja leta ukvarjali stanovalci, ter je nanje podal konkretne odgovore. V publikaciji so navedene rešitve kratko predstavljene in podane lastnikom v uporabo. Gradivo je javno dostopno tudi na spletni strani občine, do njega lahko dostopate preko spodaj objavljene povezave QR. Katalog omogoča vse vrste posegov, ki so bili dopustni do zdaj, vendar z večjim naborom možnosti in natančnejšo opredelitvijo pogojev za oblikovanje. Z uveljavitvijo kataloga ne velja več zahteva prostorskega akta, da se morajo posegi izvajati enotno za celoten niz vrstnih objektov, saj so vse rešitve iz kataloga, ki jih je treba dosledno upoštevati, med seboj že usklajene. Tako vsak lahko iz kataloga izbere katero koli rešitev ne glede na to, kakšne posege so pred njim izvedli že drugi lastniki objektov v nizu. Še vedno pa velja, da mora lastnik pridobiti soglasja neposrednih sosedov, kadar gre za posege, ki vplivajo na sosednjo nepremičnino. V publikaciji je objavljena tudi preglednica, v kateri so podana navodila, katere postopke mora investitor izpeljati, preden se loti posegov. Vedno velja, da smo na voljo za pojasnila in pomoč. Veliko lažje in ceneje je namreč stvari uskladiti vnaprej kot pa naknadno odpravljati neskladne posege. Skladnost posegov s katalogom je namreč obvezna, saj je kot priloga prostorskemu načrtu del predpisa. Vabljeni na predstavitveno delavnico, ki bo v sredo, 12. junija 2024, ob 17. uri. Če bo lepo vreme, se dobimo v Športnem parku Mlake, ob dežju pa v Dvorani Marjance Ručigaj na Ljubljanski cesti 12f (CIH). Točno lokacijo bomo na dan delavnice potrdili na spletni strani občine. Upamo, da smo z rešitvijo uspeli odpraviti prostorsko zadrego in da bo hkrati tudi naselje sčasoma postajalo vse bolj skladno. Sinan Mihelčič, Fakulteta za arhitekturo, in Ana Movrin, Občina Trzin Foto: arhiv Občine Trzin Zeleni prehod Od 9. do 11. aprila je potekala 3. dopisna seja Občinskega sveta Občine Trzin, na kateri so svetniki potrdili investicijski program za projekt »Zeleni prehod«, 12. aprila pa je bila v Domžalah podpisana kozorcijska pogodba za izvedbo projekta z namenom skupne prijave na javni razpis za pridobitev finančnih sredstev. »Občina Trzin namerava izvesti investicijo v sončno elektrarno na Osnovni šoli in vrtcu Trzin v okviru konzorcija občin Trzin, Domžale in Lukovica. Stroški električne energije so pomembna finančna obveznost občin, energetski sistem in energetsko stanje vsakega objekta in poslovnega kompleksa pa je pri tem še kako pomembno in ključno. Z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe ali proizvodnje energije iz lastnih obnovljivih virov lahko občina stroške obratovanja lažje obvladuje in tudi zelo zmanjša. Razlog za izvedbo predlagane investicije je namreč zavedanje, da potreba po energiji časovno narašča, sorazmerno s tem pa tudi stroški. To stanje je v EU pripeljalo do tega, da je smiselno zmanjšati porabo energije, v energetske bilance posameznih držav pa čim več vključiti izrabo obnovljivih virov energije, po drugi strani pa vlagati v energetsko učinkovite ukrepe. Kombinacija vseh teh dejavnosti vodi do zmanjševanja porabe energije, do povečanja proizvodnje energije iz OVE, dolgoročno pa zaradi energetske samooskrbe tudi do ogromnih energetskih in stroškovnih prihrankov,« je zapisano v obrazložitvi pripravljenega gradiva, kjer je tudi podan razlog za obravnavo z dopisno sejo, kajti vlogo za prijavo na razpis 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin je bilo treba oddati do 15. aprila. Občina Trzin je v proračunu na postavki 0387 »Zeleni prehod« zagotovila sredstva, a za popolno vlogo na razpisu je bilo treba sprejeti še investicijski program (IP), ki ga je pripravila občina Domžale kot vodilni partner konzorcija. Pogodba o ustanovitvi konzorcija z namenom skupnega sodelovanja na javnem razpisu za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih je bila podpisana v petek, 12. aprila, v Domžalah, podpisniki pa so bili županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, županja Občine Lukovice mag. Olga Vrankar in župan Občine Trzin Peter Ložar. Omenjene tri občine so podpisale konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta z namenom skupne prijave na javni razpis za pridobitev denarja iz sklada za okrevanje in odpornost in razvojnega področja Zeleni prehod, s katero se urejajo tudi medsebojne pravice in obveznosti v primeru uspešne vloge na javni razpis, ki ga je marca objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Investicija po tekočih cenah bo za Občino Trzin znašala 216.757 evrov (predvideno financiranje iz javnega razpisa JR NOO – SE OVE 2024 v višini 161.184 evrov in Občine Trzin v višini 55.573 evrov), celotna ocenjena vrednost investicije projekta Zeleni prehod, ki predvideva izvedbo energetskih ukrepov v teh občinah v enem let (2024/2025), pa je 1.410.424 evrov brez DDV. MPP Volitve in referendumi IZVLEČEK IZ SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ OVK 4011 – DOMŽALE 2 (VOLIŠČA V OBČINI TRZIN) Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in izvedbo glasovanja na posvetovalnih referendumih o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor ter o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene in gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo, ki bodo v nedeljo, 9. junija 2024, je Okrajna volilna komisija 4011 – Domžale 2 določila naslednja volišča II. Pristojnost organizacije in izvedbe glasovanja na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM se s tem sklepom prenese na Okrajno volilno komisijo 4010-DOMŽALE 1. III. Vsa volišča v okraju so dostopna invalidom. Republika Slovenija Okrajna volilna komisija 4011-Domžale 2 Predsednica Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Naročnik oglasa je Gibanje Svoboda. I. VOLIŠČE 4.11.14 – OSNOVNA ŠOLA TRZIN I (Mengeška cesta 7b, Trzin ) Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 9b, 9c, 10a, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška cesta in Za hribom 2a, 2b, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, 22, 26, 28, 30, 32, 34 in 36. VOLIŠČE 4.11.15 – OSNOVNA ŠOLA TRZIN II (Mengeška cesta 7b, Trzin) Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica 5, Košakova ulica 1 in 2, Ljubljanska cesta 15, 15c, 16, 16a, 16b, 16c, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, vsa Mlakarjeva ulica razen 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, Partizanska ulica, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, vsa Ulica Rašiške čete razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica. VOLIŠČE 4.11.16 – OSNOVNA ŠOLA TRZIN III (Mengeška cesta 7b, Trzin) Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Ljubljanska cesta 15a, 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 28a, 29, 33, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in 55, Mlakarjeva ulica 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete 1, 2, in 5a in Zorkova ulica. VOLIŠČE 4.11.901 – DRUŠTVO LIPA DOMŽALE (Ljubljanska 58, Domžale) Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM (Ljubljanska cesta 58, Domžale) Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. maj 2024 | 9 V našem kraju Glasno lajanje psov naznanilo 26. tek Petra Levca Skirca Trzin Predzadnjo soboto v mesecu je potekal 26. tek Petra Levca Skirca Trzin, ki je eden izmed tekov v seriji Gorenjska moj planet. Kljub slabši vremenski napovedi je bila udeležba na teku spet rekordna: nanj se je prijavilo 283 tekmovalcev. Tekli so na pet in deset kilometrov, na vrsti pa je bil tudi tek s kužki. Ne smemo še pozabiti na najmlajše z družinskim tekom in pa na prvo in drugo triado. Kot že tradicionalno so tek začeli psi, z njimi je teklo 35 tekmovalcev. Prvo mesto med ženskami je osvojila Nuša Schumet, drugo mesto Andreja Fegeš in tretje mesto Tina Gojčič. Pri moških pa je bil prvi Tilen Strmšek, drugo mesto je osvojil Aleš Rink in tretje mesto Edvard Schumet. Po teku s kužki so tekli najmlajši tekmovalci skupaj s svojimi starši in sorodniki. Odtekli so svoj »maraton« ob Pšati mimo nove športne dvorane, po drevoredu, mimo šole in do cilja. Na cilj so vsi prišli kot zmagovalci in tam so prejeli »medaljo« v obliki trzinske skirce. Kmalu po družinskem teku so se na tek podali še otroci prve triade, ki so tekli en kilometer. Najprej so se na start podala dekleta. Prva je ciljno črto prečkala Eva Skubic, druga je bila Taja Kravcar, tretja je na cilj pritekla Evgeniia Litvinchuk. Nato so se na tek podali fantje. Prvi je na cilj pritekel Lovro Mužan Vidic, drugi je bil Anže Hribar in tretji Patrick Rijavec. Takoj za njimi je bila na vrsti druga triada. Tudi tokrat so najprej tekla dekleta, prva je v cilj pritekla Latiška Vadeevako, takoj za njo pa Zarja Prosen, tretja je bila Nikolina Simić. Pri fantih pa je bil najhitrejši Tim Zickero, drugi Jure Hribar in tretji Gal Pustoslemšek. in grajske cerkve po ravnini nazaj proti Trzinu. Po končanem teku so se tekači lahko okrepčali, najboljšim pa so podelili nagrade. Najboljši med tekači je bil Jure Lapajne, sledil mu je Gašper Bregar, tretje mesto pa je osvojil Bojan Jerič. Pri ženskah je bila najhitrejša Natalija Mašera, drugo mesto je osvojila Ela Jenčič in tretje mesto Ina Lombergar. Vse rezultate najdete na spletni strani https://timing.si/slv/dogodek/2185. Po podelitvi nagrad je sledilo zabavno druženje z Blažem na klaviaturah, Sašem na harmoniki in s pevko Nives. Zahvala gre vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi 26. teka Petra Levca Skirca Trzin. Hvala vsem prostovoljcem na startu in ob progi. Še posebna zahvala pa gre Športnemu društvu Trzin in Matjažu Erčulju, da je vse potekalo tako, kot je bilo načrtovano. Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih Zahvala Sledilo je ogrevanje pred startom na pet in deset kilometrov, ki ga je pripravil Bodifit. Pred začetkom teka je tekače nagovoril župan Peter Ložar in zatem dal znak za začetek teka. Tekači so se podali po dobro označeni progi čez drn in strm. Pot jih je vodila ob Pšati mimo cerkve sv. Florijana do gradu Jable, kjer sta se progi za pet in deset kilometrov ločili. Tekače na pet kilometrov je proga vodila na Onger, kjer so naredili krog do trzinskega smučišča v Dovgi dolini in se nato vrnili mimo gradu in župnije. Tekači, ki so se odločili za daljšo, bolj razgibano pot, pa so tekli po makadamu mimo trzinskega smučišča, kjer se začne vzpon po gozdnih poteh proti Dobenu. Nato so tekli do makadamske poti, ki vodi proti Mengeškemu bajerju. Sledil je dolg spust, nato pa tek mimo lovske koče 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Športno društvo Trzin se zahvaljuje vsem prostovoljcem – članom športnega društva, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin, Turističnemu društvu Kanja Trzin, KUD Franc Kotar in Društvu upokojencev Žerjavčki Trzin za pomoč pri pripravi in izvedbi teka. Prav tako se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, saj brez njihove pomoči prireditve ne bi mogli izvesti na taki ravni. To so: Občina Trzin, Olivia Trzin, Merit HP, Zupo.si, Studio 3R, Maar, Pisarna Kovač, Emzor, Ocean Diving, Fundacija za šport, Naredi Filip Slana, Zavarovalnica Triglav, Forma Wood, Kimi, Pekos Pub, Mamut, Non-stop, Gali in Nika, Canifit, Editrade, Energooptima, Motorino caffe, Avtoličarstvo Pančur, Studio Nia, 7Days, Cvetličarna Anaeva, Laško, Mr Pet, Pekarna Jurček, zatesmtukaj Natalija Nataša Frelih, Mesarija Kmetič, Reklame Trzin, BCA d. o. o., Mesarija Robert Dobravec, Kmetija Homar, Sadje zelenjava Lali. V našem kraju Po Caminu s Petro in Špelo Mušič ter Andrejo Gorjup Potopisno predavanje v organizaciji Planinskega društva Onger Trzin nas je popeljalo na slovito špansko Jakobovo pot, Camino de Santiago, med številnimi pohodniki priljubljeno pohodniško pot. Pot, ki jo poznamo tudi pod imenom Camino de Compostela, preprosto Camino in še kako, popotnikom ponuja številne pohodne možnosti. Najpogosteje je izbrana Francoska pot (Camino Frances), dekleta, katerih potopis smo tokrat poslušali, pa so se odločila za Severno pot (Camino Norte), ki zaradi milejših vremenskih razmer in manjše obljudenosti ponuja prijetnejšo izkušnjo. Seveda pa o tem sodi vsak pohodnik sam. Petra Mušič, ki je z nami podelila izzive in radosti te poti, se je tja odpravila s sestro Špelo in sestrično Andrejo, potovanje pa se je porodilo po naključju. »Andreja je bila v resnici že na poti v Španijo, ko jo je prevoz pustil na cedilu. Tedaj je padla zamisel, da se podviga lahko lotimo me tri.« Priznava, da so se sprva porajali dvomi, saj vendar ne gre za jutranji vzpon na Onger, marveč za celomesečno romanje, ko si v resnici prepuščen samemu sebi. Da bi se na pot ustrezno pripravile, so se dekleta v letu 2017 najprej peš odpravila na Krk. In četudi je pot, na kateri so doživele marsikaj zanimivega, trajala 'le' pet dni, jim je ponudila vpogled v izkušnjo, ki so jo pozneje podoživele v Španiji. Tja so se odpravile leto pozneje, vendar se je 26-dnevno pohodniško potovanje razlikovalo od petdnevnega pohoda na priljubljen hrvaški otok. Spekli več kot 150 palačink proevent-mednarodni_oglasi_Rokovnjac in Modre novice_novo.pdf 4 11. 04. 2024 09:46:49 Besedilo in foto: Barbara Kopač C M Foto: Aleksandra Kmetič Y CM Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj MY stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna CY niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. CMY ZAPOSLUJETE TUJCE? Pomagamo vam: • Pridobiti/podaljšati vse vrste dovoljenj za bivanje tujcev v RS (delo, študij, združitev, menjava delodajalca). • Pravilno napotiti zaposlenega na delo v druge države EU (A1, Vander Elst viza). • Izdelavo in oddajo dokumentov na SPOT točki. • Svetovanje pri širjenju posla v tujino. T: 01 300 32 02 E: info@proevent.si K www.racunovodski-servis.si maj 2024 oglasno sporočilo V soboto, 20. aprila, so člani projekta mladinc Trzin v okviru kulinarične delavnice in v sodelovanju s Športnim društvom Trzin na 26. teku Petra Levca poskrbeli za pogostitev najmlajših tekačev. Skupaj z županom Občine Trzin Petrom Ložarjem so spekli več kot 150 palačink in postregli 100 hotdogov. Pogostitev je v lepem vremenu potekala na ploščadi pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu. Članom sta pri organizaciji in pripravah pomagali Aleksandra Kmetič in Nina Goropečnik. Projekt mladinc Trzin sofinancira Evropska unija. Naslednji dogodek je predviden v juniju, in sicer izobraževanje/delavnica ne temo preventive. Nočitve so si izbirale sproti, odvisno od zasedenosti prenočiš in tega, koliko kilometrov so tistega dne prehodile. V povprečju so prehodile 30 kilometrov na dan, včasih tudi 40, število kilometrov pa se nikdar ni spustilo pod 20. Albergi, prenočišča, namenjena le pohodnikom, ne pa tudi drugim turistom, so bili ponekod opremljeni tudi s pralnimi in sušilnimi stroji, kjer so lahko oprale in očistile oblačila ter si osušile čevlje, v večino nočitev pa je bil vključen tudi zajtrk. Pot jih je večinoma vodila ob obali; vsako jutro jih je tako pričakal izjemen pogled na morje, za kar pa so se morale prej krepko potruditi, saj so poleg vremenske razgibanosti, ko so bile v nekem trenutku izpostavljene hudi vročini, v naslednjem pa že premočene zaradi nežnih, a pogostih padavin, izkusile tudi razgibanost površja. Spremljali so jih tako vzponi kot spusti, ravninskih predelov je bilo bore malo. Na poti so se srečevale z manj prijetnimi izkušnjami kot tudi s tistimi, ki so še danes zapisane v lepem spominu. Tegobe so povzročali žulji, imele so tudi izziv s poškodovanim gležnjem, Petra je izkusila vnetje pokostnice, izzivom ni bilo videti konca. So pa med drugim spoznale tudi skrivnostnega, očitno nadvse čednega Italijana, čigar zgodbe pa Petra podrobneje opredelila. »Kar se zgodi na Caminu, ostane na Caminu,« je v smehu dodala. In prav je tako. Da bi tudi sami izkusili pristno doživetje in se v resnici zavedli prednosti, ki nam jih pot ponudi, ter dejansko razumeli prepreke, ki jih je treba na tovrstnih poteh preiti, je najbrž najbolje, da se na pot odpravimo kar sami in se tako prepričamo na lastne oči. Mimogrede, prav v trenutku pisanja tega prispevka se mi je oglasila Petra z novico, da se že spet odpravljajo na pot. Tokrat poustvarjajo Camino Krk. Čim manj ožuljeno pot želim! | 11 V našem kraju Slovenski center PEN vnovič v Trzinu Poznavalci in ljubitelji književnosti vedo, da na Bledu vsako leto poteka mednarodno srečanje pisateljev in pesnikov, ki ga pripravi Slovenski center PEN. Srečanja se vselej udeleži veliko književnikov z vsega sveta. Ta literarna tradicija pa se povezuje tudi z literarnim dogajanjem v Trzinu, kamor Tone Peršak, tudi sam dejaven član Slovenskega PEN-a in njegov nekdanji predsednik, vsako leto povabi nekaj tujih književnikov, spoštovanih članov Mednarodnega centra PEN, uveljavljenih pisateljev in pesnikov, da z nami podelijo svoje življenjske in pisateljske izkušnje. Tokrat je Dvorana Marjance Ručigaj gostila tri uveljavljene ustvarjalce iz treh različnih dežel, ki so pred trzinskim srečanjem že pustili svoj pečat na vsakoletnem blejskem srečanju PEN-a, saj so že imeli priložnost predstaviti svoja nova, izstopajoča ali uveljavljena dela. Ti gostujoči književniki so v Trzinu z voditeljem Tonetom Peršakom občinstvu predstavili svoje uvide v knjižne stvaritve, pisateljevanje doma in po svetu, predvsem pa obiskovalcem ponudili poglobljen vpogled v svoje književno ustvarjanje. Po uvodnem nagovoru povezovalca programa je pred mikrofon stopila večkrat nagrajena kanadska pisateljica Kim Echlin ter poudarila pomen in vrednost pripovedovanja zgodb. V tem je avtorica izvrstna, kar smo na lastni koži izkusili tudi poslušalci, ko je z nami podelila čudovito zgodbo o boju med dobrim in zlim, ki kdaj močno spominja na zgodbice, kakršne smo sami poslušali ali prebirali kot otroci. Po drugi strani pa je avtorica v svojo izbrano pripoved vključila tudi nekaj več temačnosti, ki bi jo sama razlikovala od nam poznane teme. Zato je konec njene pripovedi presenetil – vajeni smo namreč srečnih koncev, ko zmaga ljubezen, ko dobro premaga zlo, v avtoričini zgodbi pa je nauk bolj surov in neolepšan, toda po avtoričino pristen. Dobro sicer nazadnje zmaga, vendar je tema prej pogubila že marsikaj, česar se zdaj ne da več rešiti. Vsem je bilo hipoma jasno, zakaj je pisateljica prejemnica številnih nagrad. V pripovedovanju in zapisovanju zgodb je namreč preprosto izjemna. V nadaljevanju smo spoznali v Carigradu rojenega, prav tako večkrat nagrajenega pisatelja Hakana Yamana. S politično obarvanimi zapisi nas je presunil, predvsem ker se v njih vseskozi dotika ključnih (političnih) vprašanj, ki krojijo usodo Turčije. S turškim avtorjem smo se tako sprehodili skozi tri ključne prelomnice turške zgodovine, skozi tri državne udare, ki so močno preoblikovali turško površje in ustvarili politično podobo, kakršno poznamo danes. Čeprav je v predstavljenem delu uporabil domišljijo, pa je marsikateri lik ali prizor povzet po zgodovinskem dogajanju. Tako nas je ganljivo popeljal skozi grozljivo zgodovino. Kot tretjo članico PEN-a smo na prijetnem literarnem druženju spoznali mlado belorusko ustvarjalko, ki zdaj živi v okolici Londona. Mlada pesnica se kot predana aktivistka v svojih delih pogosto dotika boja za svobodo govora, pravice do izražanja, ki je še dandanes marsikomu odvzeta. V predstavljenih pesmih je ubesedila boleče travme iz otroštva, ki jih je danes sicer prerasla in se iz njih marsičesa naučila, so jo pa vendarle zaznamovale. Iz tega so nastali številni vsebinsko bogati lirični zapisi, ki smo jih poslušalci poslušali odprtih ust. Njena drznost, a hkrati ženstvenost; moč, a hkrati krhkost; upanje, a hkrati brezup – vse to se prepleta v Hanninih pesmih, ki so nas s svojo globino presunile. Nepozabno literarno predstavitev je dopolnilo Peršakovo zapolnjevanje vrzeli, ko je s poznavanjem literarnih zvrsti kot tudi osebnih poznanstev z gosti brezhibno tkal in povezoval niti prebranih literarnih prispevkov in tako ustvarjal posebno kulturno okolje, v katerem so predstavljene stvaritve lahko še bolj prišle do izraza. Dodatne besede so odveč, saj verjamem, da je poklon vsem štirim umetnikom mogoče zaznati že v zgornjih vrsticah. In z gotovostjo lahko zatrdim, da se vsi udeleženci že tradicionalnega trzinskega srečanja PEN veselimo novosti in naukov, ki nam jih bo prineslo naslednje književno druženje v letu 2025. Besedilo in foto: Barbara Kopač Vseslovensko petje s srci V organizaciji Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin je 23. aprila od 10. do 11. ure v Trzinu potekal zanimiv poseben pevski nastop, imenovan Vseslovensko petje s srci. Kot nam je povedala predsednica društva Štefka Prelc, je na prireditvi pelo dvanajst pevcev. Eno uro so pohajali po Trzinu in razveseljevali poslušalce, ki so se znašli na njihovi poti. »Zapeli smo pred trgovino Spar in v njej, peli smo tudi v Mercatorju. Obiskali smo Občino Trzin in tam zapeli na stopnicah. Podali smo se še v Center Ivana Hribarja in zapeli v poslovnih prostorih Aktive. Obiskali pa smo tudi dom starejših občanov. Povsod je več ljudi pelo z nami,« nam je zaupala predsednica in organizatorka pevskega nastopa. In kakšni so bili odzivi nanj? »Ljudje so nas spraševali, kdaj bomo spet prišli. Veliko ljudi ni skrivalo čustev in zaupali so nam, da smo jim s petjem polepšali dan.« MPP Foto: Štefka Prelc 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Z Dušico Kunaver o kruhu, vodi, lesu in še marsičem Dušica Kunaver se je nazadnje oglasila v Trzinu konec novembra, in sicer je prišla v gostilno Narobe. Po nekajmesečnem premoru sem znova prejela povabilo gospoda Staneta Mesarja, Dušičinega osebnega voznika, kot se radi pošalimo, naj se jim tudi tokrat pridružim na sproščenem in poučnem srečanju Pr’ Narobet. Jožica in Ivan Trstenjak, predsednika Naših vezi, trzinske skupine Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, sta pripravila prijetno druženje, polno poučnih zgodb, petja in sproščenega pogovora o slovenski kulturi. Z Dušico smo si tokrat ogledali pomen vode, ki dobesedno in v prenesenem pomenu predstavlja življenje. Dotaknili smo se kruha, ki je v resnici osrednje živilo vsakega večjega druženja, praznika, praznovanja, ne nazadnje pa smo se poklonili tudi lesu, ki v slovenski zgodovini, kulturi in literaturi pogosto zavzema osrednjo vlogo. Dušica Kunaver nas je s pristnostjo, srčnostjo in predanostjo slovenski dediščini in s svojo preprostostjo, a hkrati neverjetno modrostjo osvojila. V vsako druženje, uradno ali ne, vnese sebe – svojo dušo, svoje srce. Je izjemna sogovornica, prepolna preproste modrosti, obenem pa prava zakladnica mitov, legend, basni in ljudskih zapisov. Ne gre pa zanemariti vseh drugih udeležencev srečanja, tako članov Jesenskega cveta kot tudi zunanjih poslušalcev, ki so se želeli naužiti avtoričinih modrosti, saj prav vsak posameznik pripomore k dobri volji in pozitivnosti. Zakonca Trstenjak sta srečanje odlično pripravila in izpeljala, gospod Stane pa je vseskozi deloval kot ključen povezovalni člen med nami, poslušalstvom, in častno gostjo Dušico. Bilo je prijetno, sproščeno, radostno, nasmejano, predvsem ko smo se smeli sprehoditi skozi Dušičino pesmarico Kaj mi poje ptičica ter odpeti večino ljudskih pesmi, ki se skrivajo med njenimi platnicami. Tako o ljudskih modrostih in lastni kulturni dediščini nismo le govorili, temveč smo jih s petjem prenesli tudi v prakso ter, kot smo izvedeli pozneje, navdušili tudi druge goste v gostilni, ki se nikakor niso nadejali, da bodo ob kosilu slišali še veselo ljudsko petje. Besedilo in foto: Barbara Kopač Noč knjige z Ivanom Sivcem V Sloveniji ne zaznamujemo le enega dne ali ene noči knjige, temveč se knjigam in avtorskim pravicam drugače od velike večine drugih držav posvečamo kar ves teden. Ves teden se vrstijo različne literarne, kulturne prireditve in srečanja. V Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin so nam letos pripravili prav posebno literarno srečanje, saj so v goste povabili enega najbolj prodornih in plodovitih slovenskih avtorjev, magistra Ivana Sivca. Nadvse prijetno in sproščeno druženje z diplomiranim slavistom, magistrom etnoloških znanosti, publicistom in dolgoletnim novinarjem je potekalo v Dvorani Marjance Ručigaj, sama pa sem imela to čast, da sem se lahko s pisateljem pogovarjala (predvsem) o njegovem najnovejšem delu, Naplavini davnega spomina. Skozi pogovor je moj sogovornik razkril, kako se je dokopal do neverjetnih odkritij, ki nas čakajo v tem delu, nas nasmejal z duhovitimi opazkami in posrečenimi anekdotami, predvsem pa nas je navdušil s širino in globino svojega znanja. Vsa Sivčeva dela so podkrepljena z zgodovinskimi dejstvi. Skozi pogovor nas je avtor popeljal skozi tisoč let razvoja lastnega rodu, pri čemer je predstavil marsikaj presenetljivega, zanimivega in edinstvenega. V Naplavinah davnega spomina, ki sestoji iz desetih poglavij, pri čemer vsako pripoveduje svojo zgodbo, skupaj pa sestavljajo zaokroženo celoto, se tako sprehodimo skozi spomine avtorjevih prednikov, ki nam v zaključnem poglavju ponudijo še dodatno poglobljen epilog. In četudi je bilo v ospredju res predvsem sveže izdano delo, nisva mogla obiti drugih del, prav tako izdanih letos, predvsem Moje lepe Ukrajinke in Vseh generalovih skrivnosti. Z Ukrajinko se avtor dotika še kako perečega vprašanja posebne vojaške operacije v Ukrajini, sega pa še mnogo dlje oziroma globlje, medtem ko z Generalom ponuja vpogled v življenje in uspehe prvega slovenskega generala, Jerneja Basaja, o katerem je bilo do Ivanovih raziskav v resnici spisanih le nekaj vrstic. maj 2024 Razpravo, v katero so se po končanem uradnem delu z veseljem vključili še poslušalci, je polepšala še odpeta kitica ljudske pesmi Lipa zelenela je, s katero se je študijski krožek Etno-fletno pod mentorstvom Branke Urbanije poklonil Sivčevemu prispevku k slovenski kulturi in literaturi. Večer, ki se je tako začel v prijetnem literarnem razpoloženju, se je tudi končal z radostno in tokrat še pevsko obarvano noto. Besedilo in foto: Barbara Kopač | 13 V našem kraju Zdravilni pleveli – rastline prihodnosti Kulturno društvo Ivan Hribar je v Dvorani Marjance Ručigaj 11. aprila pripravilo kulturno obarvan literarni večer, na katerem je dr. Katja Rebolj predstavila svoji dve knjigi, Narava vedno zmaga in Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti. Prireditev, na kateri je avtorica govorila o divjih rastlinah iz našega okolja, je povezovala Štefka Prelc, druženje pa so zaokrožili z okusnimi sadno-zelenjavnimi napitki in kanapeji z zdravilnimi rastlinami. več zdravilnih učinkovin kot gojene. Pa še dostopne so vsem.« Pri kombiniranju novih okusov je poudarila načelo kuharjev: kombiniranje podobnega s podobnim. Kratki predstavitvi kuharske knjige je sledil glasbeni predah, v katerem sta na violino in flavto zaigrali Katjini hčeri Tina in Anja. Obiskovalci so napolnili dvorano in z zanimanjem prisluhnili Katjinim nasvetom o nabiranju, uporabi in shranjevanju divjih rastlin. Med njimi je veliko takih, ki jih imamo za navaden plevel. Gozdni regrat ali krompirjevka, travniška penuša, črnoglavka, kurja črevca in grenkuljica – to je le nekaj divjih rastlin, ki jih dr. Katja Rebolj pozna in vsak dan uporablja pri pripravi hrane. Biologinja z doktoratom iz biokemije in molekularne biologije pravi, da je po poklicu nabiralka. Nabiralništvo je pravzaprav ena najstarejših človeških dejavnosti in zadnja leta spet pridobiva pomen. »To je tisti del zeliščarstva, kjer hrano, ki jo naberemo, uporabljamo v vsakdanji prehrani. Ni toliko namenjena terapevtski rabi, večji je poudarek na preventivi,« je prepričana Katja, ki svoje bogato znanje črpa iz starih kuharskih knjig, iz Kuharskih bukev Valentina Vodnika, neprecenljive zeliščne zapuščine patra Simona Ašiča ali iz del poznavalca divjih rastlin Daria Corteseja, pa tudi iz objavljenih farmacevtskih raziskav in raznih zeliščnih delavnic. Že vrsto let vodi delavnice o divjih rastlinah, pri čemer sodeluje tudi s priznanimi slovenskimi kuharji. Njenim nasvetom lahko prisluhnete v oddaji RTV Slovenija Dobro jutro, jih prebirate v Delovi prilogi Odprta kuhinja in še kje. Kot nabiralka in mentorica kuharskega mojstra Bineta Volčiča je nastopila tudi v Netflixovi oddaji Restavracije na robu. V času epidemije covida je izdala svojo prvo knjigo o divjih rastlinah, Narava vedno zmaga, ki jo je po uvodnih pesmih Ženskega pevskega zbora Trzinke prvič javno predstavila. V njej je opisala svojo nabiralniško pot, 40 divjih in cvetočih rastlin ter več kot 70 receptov svojih najljubših divjih jedi, pripravljenih iz domačih rastlin. »V sodelovanju z vrhunskimi kuharji so nastali posebni recepti, po katerih boste na videz še tako grenke rastline vrhunsko pripravili kar v svoji kuhinji.« Obiskovalcem je povedala nekoliko več o krompirjevki, ki jo je prinesla s seboj, ter travniški penuši in listih bukve. Zaupala nam je tudi razliko med gojenimi in divjimi križnicami, rastlinami, za katere pregovorno pravimo, da naredijo »križ čez težave«: »Divje križnice nimajo skupnega prednika, zato so bolj odporne, raznovrstne in vsebujejo 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Poleg obeh knjig je Katja predstavila nekaj svojih shrankov. Med njimi so bili čaj iz smrekove kresilke, moka iz jelšinih mačic, sol z bezgovimi jagodami ter čaj iz preslice, trpotca, smrekovih vršičkov. V nadaljevanju je Katja Rebolj predstavila svojo drugo knjigo Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti, v kateri je podrobno opisala 30 zdravilnih ter nekaj neužitnih in strupenih plevelov. Govorila je torej o tistih nadležnih rastlinah, ki se hitro razbohotijo povsod tam, kjer si jih najmanj želimo, zato jih vztrajno odstranjujemo, pa se niti ne zavedamo njihove uporabnosti. V njih vidi Katja velik potencial: »Med pleveli je veliko takih, ki so bolj hranilni kakor gojene rastline in jih lahko uporabljamo kot zelenjavo. Nekateri so celo zdravilni,« je prepričana. »To so rastline prihodnosti, ki bodo na naših vrtovih zrasle tudi v ekstremni suši in ob poplavah ter nam bodo po neurju prve zagotavljale vir hrane.« Spregovorila je o nekaj najbolj razširjenih zdravilnih plevelih, med katerimi so regačica, grenkuljica, kurja črevca in še kakšen. Pri njihovem spoznavanju in uporabi je priporočala postopnost in preverjene recepte ter opozorila na varna območja nabiranja in zmernost pri nabiranju. »Uporabnih delov naberemo le toliko, kolikor jih potrebujemo zase. Pretiravati ne smemo, da ne uničimo rastišča.« Zaupala nam je tudi zelo uporabno nabiralniško pravilo: če ima rastlina okus in videz npr. česna, potem je skoraj zagotovo užitna. A pozor, to pravilo velja le za divje luke, ne pa tudi za druge družine rastlin okoli nas! Poleg tega je odgovorila na številna vprašanja obiskovalcev, pri čemer je pogovor nanesel tudi na shranjevanje teh rastlin. Za konec tega za mnoge prekratkega večera je poznavalka divjih rastlin obiskovalce povabila na festival nabiralništva, ki bo prvi konec tedna v juniju potekal v različnih krajih po Sloveniji. Po koncu uradnega dela ter okušanju prigrizkov in sokov si je veliko obiskovalcev zagotovilo Katjino posvetilo ob nakupu knjige ali pa jo je prosilo za dodatne nasvete. Med njimi je bila tudi gospa s kupom sveže nabranega travniškega rastlinja. Besedilo in foto: Tanja Jankovič V našem kraju Modri planet – likovna razstava slikarke Marjete Godler V Centru Ivana Hribarja je bila 23. aprila odprta razstava slikarke Marjete Godler, naše krajanke. Razstava je prodajna in bo odprta do 21. maja 2024. Marjeta Godler je nekaterim trzinskim ljubiteljskim slikarjem dobro znana, saj nas je pred leti prijazno sprejela v svoj dom in nas po korakih vodila v odkrivanje likovne umetnosti. Njena dnevna soba je postala atelje, v katerem smo ob različnih postavitvah spoznavali risbo, kompozicijo in barve. Z občudovanjem smo si ogledovali njene slike, razstavljene po hiši, pokazala nam je prave statve in svoje ustvarjanje na njih. Uživali smo ob razlagi slik in se sproščeno lotevali zastavljenih nalog. S svojim prijateljskim in blagim pedagoškim odnosom nas je veliko naučila, posebno kako z likovnimi sredstvi raziskujemo izrazne možnosti, ki jih omogoča postavitev oziroma motiv za slikanje. Poleg ateljejskega dela nas je uvedla v ustvarjanje v naravi in bližnji bajer, gozd, posamezna drevesa so postali naš slikarski motiv. Obveznosti na univerzi ji niso več dopuščale dela z našo skupino, zato smo se razkropili po drugih slikarskih delavnicah. Hvaležni smo ji za trud, potrpljenje in srčnost pri poučevanju. Že pred leti sem ji predlagala, da bi svoja dela predstavila v Trzinu, vendar ji obveznosti in natrpan vsakodnevni urnik ter udeležbe v tujih galerijah niso dopuščali predstavitve v domačem kraju. Letos se je odločila za razstavo z željo, da se krajanom predstavi z delčkom bogatega opusa, ki ga je poimenovala Modri planet. Razstavo sta postavila skupaj z akademskim kiparjem in performerjem Markom Kovačičem in s postavitvijo pridala Centru galerijski pridih. Marjeta Godler se je rodila leta 1959 v Ljubljani, leta 1984 je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter nato še magisterij iz slikarstva in magisterij na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oblikovanju tekstilij in oblačil, kjer predava od leta 1992. Leta 2015 je postala redna profesorica na tej fakulteti. Svoja dela razstavlja največ v tujini, občasno tudi v Sloveniji. Ukvarja se največ s slikarstvom, tekstilno umetnostjo, napisala je knjigo Umetnost v misli, ustvarjalnost v risbi. Pri barvnih tkaninah slikarka na videz prestopa s področja slikarstva v polje oblikovanja, z intuicijo umetnice, natančnostjo znanstvenice in veščinami tkalke izdelke razvija do popolnosti. Na številnih potovanjih je vrsto let preučevala in preizkušala najrazličnejše duhovne prakse in se odločila za osredotočen študij in prakso budističnih učenj in meditacije, tudi z najvidnejšimi učitelji zahodne teravadske tradicije. Posveča se tudi bioenergetskemu študiju in praksi ter energetskemu delu z gozdom. maj 2024 Slikarstvo Marjete Godler ima veliko različnih pristopov in vizualnih pomenov, od osebne zgodbe o posebnem prostoru do »abstraktnih slik« (kjer nikoli ne gre za zgolj formalno sestavljanje barvnih oblik v kompozicijo). V razponu teh možnosti ne vidi veliko razlik, kajti vse forme se rojevajo iz notranjih prostorov, ki so posebni in sveti in želijo »zasvetiti skozi barvne svetove«. Največ zadnjih del je nastalo v naravi, raziskujejo posebna svetlobna stanja, ki se spreminjajo, toda v tem primeru niso samo impresije ali ekspresije, vsebujejo globlje iskanje, poglabljajo se v skrite in svete pomene. Slikarstvo Marjete Godler je osebno doživeta izpoved o izseku nekega kraja, kjer veliko slika na prostem, pogosto ob Cerkniškem in Gradiškem jezeru. Prepušča se tudi navdihu planetov, ko s planetarnimi silami zapleše po vesolju. Pri slikanju v naravi pogosto poleg barv uporablja različna naravna zemeljska gradiva: pesek, zemljo, trave in drugo. Njeno slikarstvo se ves čas izogiba opredelitvam, in čeprav uporablja vse znanje modernega slikarstva, ostaja zvesta svojim lastnim načelom in se izogiba predvsem tistim, ki sledijo »mainstremu« in sodobnim globalističnim sistemom. Po odprtju razstave nas je Marjeta Godler povabila na zakusko in izkazala se je tudi kot dobra gostiteljica. Med dobrotami nam je ponudila odlično skutno pecivo, ki ga je sama pripravila. Prijetno druženje in klepeti ob slikah so nas ponesli na modri planet, med zvezdnato nebo, spustili smo se na zemljo, uživali ob vodi, barju, jezerih, usedli smo se v travo in se meditativno zasanjali. Zadovoljni z videnim smo se Marjeti Godler zahvalili za izjemno razstavo in ji zaželeli še veliko ustvarjalnih uspehov. Besedilo in foto: Majda Šilar PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šenčur • Vrtne in balkonske ograje • Dvoriščna vrata • Različne barve in različni ograjni in vratni modeli ALU ograje PVC ograje oglasno sporočilo Za uvod v odprtje razstave je Zala Smolnikar, učiteljica petja in klavirja v Glasbeni šoli Lartko, zaigrala na klavir in zapela svetovno znano italijansko kancono Caruso avtorja Lucia Dalla. Odlična interpretacija mlade uveljavljene pianistke in pevke nas je navdušila, nagradili smo jo z močnim ploskanjem. V nadaljevanju sem navzoče pozdravila v imenu Občine Trzin in društva upokojencev, katerega članica je Marjeta Godler. Predstavila sem Center Ivana Hribarja in povedala nekaj besed o avtorici razstave. Kontaktirajte nas 040/568-000 www.givos.si info@givos.si | 15 V našem kraju Posebno praznovanje Florjanove nedelje Ko vstopimo v pomlad, se tradicionalno začnejo priprave na praznovanje Florjanove nedelje, ki jo tokrat skupaj z župnijo praznujemo na nekoliko višji ravni. Župnija namreč praznuje 50 let, zato smo priskočili na pomoč in skupaj pripravili praznovanje, ki je bilo še bolj slovesno. Izobraževanje Zjutraj smo se k maši tradicionalno odpravili v gasilskem ešalonu v spremstvu Mengeške godbe, slovesnost pa je tokrat vodil nadškof Stanislav Zore. Po slovesnosti smo se vrnili pred gasilski dom, ker smo praznovanje zaokrožili skupaj z ansamblom Luke Razpotnika. Krajani in gostje so se lahko okrepčali z okusno hrano z žara in pijačo, ki smo jo pripravili domači gasilci. Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem obiskovalcem, donatorjem in podpornikom, ki so nam z velikodušnimi prostovoljnimi prispevki omogočili lažjo pot do novega gasilskega vozila GVM. Obenem se zahvaljujemo tudi gasilcem iz sosednjega društva Stob - Depala vas za posojo dodatnih kompletov klopi in domači Mesarji Pr'Kmetič, ki je pripravila odlično meso in posodila kombi, da smo lahko shranili in ohladili vso hrano in pijačo, potrebno za prireditev. Utečeno nadaljujemo izobraževanja in smo tako v okviru programa izvedeli tri sklope praktičnih vaj, ko smo obnovil znanje za posredovanje s tridelno raztegljivo lestvijo, tehnični poseg za reševanje ukleščenega ponesrečenca iz vozila ter izdelavo vrvne ograje za delo na višini in aktivni spust reševalca. V okviru nalog reševanja z višin in iz globin v urbanem okolju smo dodatno začeli usposabljanja in obnovili znanje izdelave transportne žičnice in dviga ponesrečenca iz jaška. 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Mladinska komisija V soboto, 20. aprila, smo se z ekipo pionirjev in pripravnikov udeležili tekmovanja v orientaciji v izvedbi Gasilske zveze Domžale. Pionirji so na tečaju ponavljali znanje pred opravljanjem izpita za naziv pionir I. Tradicionalno smo se z Gasilsko mladino udeležili slavnostnega sprevoda ob Florjanovi nedelji, ko je mladina na čelu tudi nosila naš gasilski znak. Intervencije – kratek kronološki pregled 5. aprila je med prometno konico prišlo do naleta tovornega vozila v električno osebno vozilo. Skupaj z gasilci CZR Domžale smo protinaletno zavarovali kraj, posuli razlite tekočine in pomagali policiji. Andrej in Ema Nemec Foto: Miha Gradišek, arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Trzinci – naš ponos Trzinski debaterji med najboljšimi v Sloveniji »Ne pa ne« je privlačno ime tričlanske debaterske ekipe Osnovne šole Trzin, ki se je pod vodstvom mentorice Lare Krafogel veščin argumentiranega debatiranja začela učiti lani jeseni, skozi šolsko leto pa je nizala uspehe na debaterskih turnirjih tako med začetniškimi skupinami kot v skupnem seštevku. Poleg skupinskih uspehov je trzinska debaterka Zarja Bricelj dosegla tudi naziv najboljše osnovnošolske debaterke v Sloveniji in osvojila drugo mesto na mednarodnem turnirju v Zagrebu. Od oktobra lani do marca letos so se sedmošolec Liam Benjamin Štante ter devetošolki Anja Pevec in Zarja Bricelj udeležili petih debatnih turnirjev, s katerih so domov vsakokrat prinesli odličja med začetniki, večkrat pa so bili ostra konkurenca tudi že dolgoletnim debaterjem. Med opaznejše uspehe spada uvrstitev na državnem debatnem turnirju, na katerem sta v okrnjeni sestavi debatirala Liam Benjamin Štante in Zarja Bricelj, in sicer na glavno trditev »Kohezijska sredstva bi morali vlagati v razvoj neprofesionalnega in rekreativnega športa namesto v profesionalni šport« ter na trditev »V vse organe ki odločajo o razporejanju kohezijskih sredstev, bi morali biti vključeni tudi mladi«. Odlični trzinski debaterji, ki so si nadeli privlačno ime Ne pa ne (z leve proti desni): Liam Benjamin Štante, Anja Pevec in Zarja Bricelj. Trzinska ekipa Ne pa ne je osvojila tretje mesto med začetniki ter šesto mesto med vsemi nastopajočimi ekipami, ki jih je bilo na državnem turnirju 29, Zarja pa je dosegla najboljši rezultat med 85 navzočimaj 2024 mi debaterji in s tem naslov najboljše osnovnošolske debaterke v Sloveniji. Za slednje gre zasluga tudi odlični mentorici Lari Krafogel, sicer učiteljici prvega razreda, ki je debaterstvo z debatnim krožkom letos prvikrat približala trzinskim osnovnošolcem. Odlična v mednarodni konkurenci Anja Pevec in Zarja Bricelj sta se sredi aprila udeležili tudi enotedenskega mednarodnega debatnega kampa v Zagrebu, ki Z mednarodnega debatnega turnirja, se je 20. aprila končal z medna- ki je v angleškem jeziku potekal v Zagrebu, se je Zarja Bricelj (v sredini) rodnim debatnim tekmovanjem. vrnila z dvema odličjema: zlato medaljo Tokratni turnir je potekal v za skupinsko zmago s sotekmovalcema angleščini, na njem pa je sode- iz Osnovne šole Domžale ter srebrno za viceprvakinjo v posamični lovalo 28 ekip iz Hrvaške, Italije, medaljo kategoriji. Češke in Slovenije. Osnovnošolci so debatirali na pripravljeno debatno trditev »Učiteljem ne bi smeli dovoliti, da imajo javne račune na družbenih omrežjih (Teachers shouldn't be allowed to have public social media accounts) in na nepripravljeno trditev »Debata ne bi smela biti tekmovalna« (Debate shouldn't be competitive). Zmagovalna ekipa turnirja je bila slovenska ekipa Lil' sunshines, sestavljena iz dveh predstavnikov Osnovne šole Domžale in predstavnice Osnovne šole Trzin Zarje Bricelj, ki je bila med 84 udeleženimi debaterji razglašena tudi za drugo najboljšo govorko turnirja. TB Foto: Lara Krafogel in arhiv Zavoda Za in proti | 17 Trzinski podjetniki Po avgustovskih katastrofalnih poplavah so se vrnile Loomp je zgodba o treh sestrah, ki so že od malih nog obkrožene s psi. Štirinožni prijatelji jih navdihujejo in že 12. leto ustvarjajo izdelke za hišne ljubljenčke, ki združujejo funkcionalnost, varnost, udobje in slog. Špela in Nina ter Urška Berlič junija odpirajo prvo trgovino za hišne ljubljenčke in salon za nego mačk in psov LOOMP v Trzinu. Poplava vam je uničila poslovne prostore, material in zalogo. V trenutku ste ostale brez posla. Kako gledate na stanje danes? Bile smo na točki, ko smo se vprašale, kaj zdaj. Naj nadaljujemo delo ali vse skupaj zapremo, saj je bila škoda ogromna? Naša strast in predanost do dela, ki ga opravljamo, sta veliki in odločile smo se, da gremo naprej. Lahko bi rekle, da smo v tej nesreči našle tudi priložnost za novo zgodbo, o kateri smo že dalj časa razmišljale. Danes smo vesele in ponosne, da nam je v Trzinu uspelo odpreti trgovino za pse in mačke skupaj s salonom za nego hišnih ljubljenčkov, kateri že deluje. Več o naši ponudbi si lahko ogledate na www.loomp.si. V Trzinu ste odprle prvo butično trgovino in salon za nego psov in mačk. Po čem bi lahko rekle, da se razlikujete od drugih? Vsak lastnik kosmatinca bi se verjetno strinjal, da je odlično, če lahko na enem mestu dobijo vse, kar potrebujejo za svojega ljubljenčka. Uspelo nam je združiti in razširiti ponudbo iz že delujoče spletne trgovine na fizično trgovino in dodati še kompletne storitve za nego živali. V naši novi trgovini bo kmalu na voljo širok nabor kakovostne hrane, priboljškov, vitaminov, različnih prehranskih dopolnil, peska za mačke, igrač, postelj in druge opreme za naše kosmatince, ki jo pod lastno blagovno znamko Loomp izdelujemo že 12. leto. Poleg vsega, kar potrebujemo za naše hišne ljubljenčke, imamo v ponudbi tudi vrhunsko kozmetiko – od šamponov, balzamov do krtač … Prednost vseh naših storitev je v osebnem pristopu, saj nam je zadovoljstvo naših strank na prvem mestu. Stremimo k temu, da bodo naši novi izdelki v prihodnje narejeni iz trajnostnih materialov, ki so okolju prijazni. Lansirale smo novo kolekcijo Povezanost, ki prikazuje zgodbo o solidarnosti in pogumu kot dveh izmed najpomembnejših človeških vrednot. Narejena je iz recikliranih plastenk. Celotno kolekcijo si lahko ogledate na loomp.si/novo-kolekcija-iz-recikliranih-plastenk. Kakšne storitve ponujate v salonu za nego živali? Salonske storitve zajemajo različne tretmaje, kot so striženje, kopanje, britje, razčesavanje, trimanje, krajšanje krempljev, nega oči in uhljev … Med ponudbo toplo priporočamo posebno razvajanje z detoks ali spa nego, s katero je dlaka globinsko očiščena in nahranjena. Izbirate lahko med različnimi vonji in nad popolnim rezultatom bosta zagotovo navdušena tako kosmatinec kot tudi njegov lastnik! Z veseljem pa se z vami pogovorimo in za vašega ljubljenčka izberemo primerno nego in urejanje. Naše delo lahko spremljate na družbenih omrežjih. Veselimo se vašega obiska! Katarina Mali Pogačar Foto: arhiv LOOMP Obliznili si boste vse prste. Ponudba domačega mesa za žar. nčje Začinjena piščančja stegna brez kosti in kože, piščančje krače, piščenčje perutničke, piščančji ražnjiči. 040 66 23 23 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin a ve lja d o1 . 6. 6,92€ za kg 9,89€ Piščančjereja Galjot Lahovče 57 040 66 23 23 info@pgaljot.si www.pgaljot.si j ci Ak Prednaročila mesa do torka, torka prevzem v četrtek ali petek. -30% 2024 . oglasno sporočilo pišča Začinjene e perutničk Knjižni kotiček Majsko branje že diši po poletju Tokrat se vam ponujajo številne predloge krajših ali daljših popotovanj, ki jih lahko izkusite še pred uradnim odprtjem plavalne sezone. Strokovno gradivo naj vam pomaga pri iskanju navdiha za potovanje, morda vam ponudi dodatno pomoč na delovnem mestu in pri seznanjanju s prihodnostjo, z leposlovjem pa si lahko privoščite bralne počitnice. Gorazd Gorišek – DIŠI, PO MORJU DIŠI Vas ob pomladnem vremenu, ki pogosto vzbuja pridih poletja, zamika, da bi vse izpustili iz rok in za nekaj dni pobegnili na morje ali pa vsaj za eno popoldne skočili na bližnji hrib? Četudi se morda še ne bi kopali v slani vodi, bi se pa morebiti radi naužili vonja morskega zraka, si napolnili pljuča v svežem okolju gora ali si ob obali privoščili okusno skodelico kave in le uživali v nekaj prostih urah. Avtor v delu predstavi nekaj čudovitih točk, ki jih lahko obiščete in ki vam ponujajo, kar iščete: večdnevni oddih, enodnevni predah ali le nekajurno polnjenje baterij. Prednost življenja v zemljepisno majhni deželi je bližina vsega – gora, jezer, rek, dolin in morja. Če pa bi se raje odpeljali v sosednjo Italijo ali obiskali Hrvaško, avtor dela poskrbi tudi za to. V knjigi je ponujenih tudi nekaj predlogov, kaj si ogledati v teh dveh državah. Vsak predlog je okrepljen z jasnimi opisi poti, izpostavljene so točke, ki si jih je po avtorjevem mnenju vredno ogledati, predvsem pa je delo razdeljeno na poglavja, pri čemer vsako poglavje pokrije eno od regij. Če vas torej zanima le ena pokrajina, si preberite o zanimivostih, ki vas čakajo tam, druge predele naše čudovite dežele pa lahko prihranite za prihodnjič. spletni nakupi niso več le nedolžni nakupi. Za kar izkažemo zanimanje, se kaj hitro pojavi na vseh naših povezanih napravah, dobivamo prilagojene oglase tako po elektronski pošti kot tudi po telefonu. Splet in naprave, ki jih vsakodnevno uporabljamo, brez težav prepoznajo naše želje in jim skušajo čim prej ugoditi. V knjigi avtor predstavlja številne rezultate dolgoletnih raziskav, ki nakazujejo na to, da ljudje, ko začnemo zaupati strojem, napravam, tem zaupamo bolj kakor drugim ljudem. Ko se naprava torej enkrat ali dvakrat vede ustrezno in opravi začrtano delo, ne da bi kakor koli škodovala oziroma povzročala škodo, avtor trdi, da je že pridobila človekovo zaupanje, ki prekaša kakršno koli zaupanje v sočloveka. Ali to drži, presodimo sami. Dejstvo je, da se uporabi oziroma sodelovanju z umetno inteligenco ne moremo izogniti, četudi bi si to želeli, ali to jemljemo kot pozitiven napredek ali bližajočo se grožnjo, pa je odvisno od vsakega posameznika. Za vpogled v to, kaj avtor še napoveduje za našo bližnjo prihodnost, pa odprite knjige in poiščite odgovore. Četudi menimo, da smo o tem prebrali že vse, nas lahko marsikatera avtorjeva domneva še vedno preseneti. Besedilo in foto: Barbara Kopač Knjižni klepet ob svetovnem dnevu knjige Valerie Keogh – BOLNIČARKA Irska avtorica, ki prihaja iz Dublina, se v delu podaja na svoje poklicno področje. Dolga leta je namreč delovala kot medicinska sestra, a v svojih prejšnjih psiholoških srhljivkah, ki so pobrale številne nagrade, med bralci pa priljubljenost z vsakim delom še bolj narašča, ni posegala po tem področju. V Bolničarki pa se znajdemo prav tam, kamor je Valerie zahajala vsak dan: v bolnišnici. Kdor je že posegel po kakšnem avtoričinem zapisu, dobro ve, da so pričakovanja vselej še presežena. Pisateljica ne prisega na klasično zasnovo srhljivke, temveč vseskozi dodaja prvine, ki jih drugi pisci sorodnih vsebin ne uporabljajo. Prav to je razlog, da priljubljenost njenih del vse bolj narašča, saj v delu naletimo vsaj na nekaj takšnih preobratov, ki jih ne bi pričakovali. V izbranem delu sledimo protagonistki, ki je imela vse prej kot preprosto otroštvo in mladost, zato odraslo obdobje, četudi osovraženo, izkorišča za osebno maščevanje. A vsi vemo, da imajo naša dejanja, dobra in zla, posledice. Vedno. Steven van Belleghem – STRANKE POJUTRIŠNJEGA DNE V zadnjih letih, predvsem od obdobja pandemije, se je odstotek spletnih nakupov močno povečal. Še tisti posamezniki, ki so se z vsemi štirimi upirali nakupovanju na spletu, so v času epidemije ostali zvezanih rok. A z vpetostjo umetne inteligence v vse naše delovanje maj 2024 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, se je tudi letos počastil v prazniku primerni obliki. Knjižne klepetalke smo se poklonile avtorjem (za)pisane besede ter spregovorile o avtorskih pravicah in njihovem pomenu. Srečanje je kot vedno potekalo v čitalnici Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin, kjer nam je vodja enote pripravila posebne ankete ob tem dnevu, ogledale pa smo si tudi razstavo, postavljeno v vitrini pred knjižnico. Tudi tokrat je bilo srečanje vse prej kot monotono. Razpravljale smo o vrednosti, ki jo literarni ustvarjalci s svojimi zapisi doprinašajo kulturnemu področju, dotaknile smo se morebitnih izzivov z zaščito in kršenjem avtorskih pravic, zanemarile pa nismo niti lastnih literarnih uvidov, ki jih vse udeleženke vedno rade podelimo s svojimi sobralkami. Bilo je prijetno, sproščeno in knjižno obarvano, kot se za predvečer noči knjige spodobi. Besedilo in foto: Barbara Kopač | 19 Dogajanje na dlani Razstava ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 23. aprila zaznamujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, a Slovenija je ena redkih dežel, ki praznujejo kar ves teden in ne le na uradni praznik. V Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin je bilo letos ob prazniku še posebno veselo. Na dan, ko se poklonimo branju, založniški dejavnosti in zaščiti avtorskih pravic, je v knjižnici potekal knjižni klepet, na katerem smo bralke svoje razprave zasnovale prav na omenjenem prazniku, že dober teden poprej pa je bila na ogled posebna razstava, s katero želi vodja enote še posebej poudariti vlogo, ki jo imajo knjige v našem življenju. Na ogled so bila dela, ki opozarjajo na vrednost branja ter poudarjajo ključne lastnosti, ki jih z branjem lahko pridobimo oziroma okrepimo. Na voljo so bile knjige, ki se ukvarjajo z vprašanjem mladega bralca, lahko smo si ogledali tudi knjige, ki primerjajo vlogo branja v šolah nekoč in danes. Izpostavljena so bila literarna dela, ki potekajo v knjižnici, knjigarni ali založbi, oziroma dela, v katerih je knjižnica osrednji motiv zgodbe. Izpuščeni pa niso bili niti mladi in otroci. Na razstavi smo si lahko ogledali slikanice, ki prikazujejo pomen knjig otroku prijazno oziroma uporabljajo tudi za najstnike, ki bi se branju sicer uprli, privlačen pristop. Kot so lepo zapisali na uradni strani Mreže UNESCU pridruženih šol, je praznovanje dneva knjige povezano z zelo starim običajem, ki izvira iz Katalonije. Katalonci so namreč 23. aprila, na dan svetega Jurija, vedno podarjali knjige in vrtnice, rekoč, da so vrtnice za ljubezen, knjige pa za večno. Unesco je dan razglasil za svetovni dan knjige v letu 1995, datum pa je bil izbran, ker sta 23. aprila 1616 umrla velika literata – Miguel de Cervantes, avtor znamenitega Don Kihota, ter eden največjih pesnikov v zgodovini, William Shakespeare. 23. april je tudi datum, ko prestižni Unescov naziv svetovne prestolnice knjige roma v naslednje mesto. Besedilo in foto: Barbara Kopač Psst! To je knjižnica Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je v aprilu v Dvorani Marjance Ručigaj poskrbela za prisrčno igrano predstavo, ki se je tokrat vsebinsko ujemala s poslanstvom knjižnice. Renata iz Gledališča Pravljičarna je zbrane navdušila s svežo zgodbo, ki poteka kje drugje kot v knjižnici. V ospredju imamo radovedno miško Minko, ki tokrat za las uide nagajivemu mačkonu. Skrije se v prvi prostor, ki ga najde, in sprva misli, da je zašla v trgovinico. Pa se hudo moti. Kar naj bi bile po njenem škatle s kosmiči, so v resnici manjše in večje, novejše in starejše knjige. Zašla je naravnost med knjižne police, ki se kar šibijo pod težo gradiva različne velikosti. Minka zmedeno pogleduje naokoli, misli ji švigajo sem ter tja, želi namreč dognati, kje v resnici sploh je. Ker je v knjižnici prvič, se še ne znajde, ne pozna delovanja niti namena prostora, pri čemer so ji otroci iz občinstva v veliko pomoč. Ko miška prebere nekaj zgodb, doume, da so te popolnoma enake tistim, ki ji jih doma prebira mama Miš. Torej se je znašla v hramu kulture, naokrog sebe pa ima pravo zakladnico znanja: knjige za vse starosti in okuse. Čudovito. Navdušena nad spoznanjem, do katerega ji pomagajo priti otroci, se veselo loti raziskovanja. Skupaj z najmlajšimi iz občinstva skujejo nekaj izvirnih rim, se podučijo o bontonu, ki ga zahteva kulturna ustanova, kakršna je knjižnica, obenem pa se tako miška kot otroci lepo zabavajo. Minka je vesela, da jo je pot zanesla nekam, kamor morda njena šapica nikdar ne bi stopila. Četudi je v prostor pokukala po naključju, ji je bilo to naključje usojeno. Namenjeno ji je bilo namreč, da spozna, od kod prihajajo vsi tisti zapisi, ki jih mama vsak večer prebira, hkrati pa se seznani še s prisrčnimi obiskovalci, s katerimi skupaj usvojijo nekaj novih veščin. Mislim, da se bo miška Minka v knjižnico z veseljem vračala, otroci (in odrasli) iz občinstva pa tudi. Besedilo in foto: Barbara Kopač Zaplesali in zapeli smo našemu Bojanu Člani folklorne skupine Trzinka – veterani radi zaplešemo in zapojemo. To svoje veselje radi delimo tudi s starejšimi v domovih blizu Trzina. Najbolj smo veseli, če starejši zapojejo z nami, zato prepevamo znane stare ljudske pesmi. V aprilu pa smo obiskali stanovalce Doma sv. Martina v Srednji vasi pri Bohinju. Zakaj tako daleč? Ker smo želeli ponesti pozdrave iz Trzina in polepšati dan našemu dragemu Bojanu, ki je bil do predlani 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin naš član. Zelo ga pogrešamo, saj nam je pri petju pritegnil s svojim močnim glasom, on nas je s svojim humorjem izvlekel iz zagat in vso skupino spravljal v dobro voljo. Žal ga je bolezen odtrgala od nas in zdaj počasi okreva v domu v bližini svoje hčere. Bojan nas je bil vesel, tudi zapel je z nami, a glas žal ni več tak kot nekoč. Vendar nas je s svojim humorjem nasmejal in nam pokazal, da je življenje kljub velikim težavam lahko vsaj na trenutke lepo. Bojanu smo zaželeli dobro okrevanje in da bomo ob naslednjem obisku še skupaj zapeli, obujali spomine in si skupaj ogledali lepo vasico, kjer zdaj domuje. Ani Batis Foto: arhiv Zavoda sv. Martina Dogajanje na dlani Izlet na Irsko Trzinski osnovnošolci so se spomladi odpravili na strokovno ekskurzijo na Irsko, devetošolci so za Odsev napisali vtise s potovanja. V ponedeljek zjutraj smo se zbrali pred šolo in se z avtobusom odpravili proti letališču v Trstu. Tam smo se vkrcali na letalo in odleteli proti Irski. Pristali smo v Dublinu in se z avtobusom odpeljali proti Galwayu. Spotoma smo si ogledali ostanke samostana v Clonmacnoiseju, ki je bil v 9. stoletju najpomembnejše versko središče na Irskem. Stoji ob reki Shannon, južno od Athlona. Ob koncu dneva smo prispeli v Galway, kjer smo po nastanitvi v hostlu imeli nekaj prostega časa za ogled starega mestnega jedra. Drugi dan smo zgodaj vstali, pojedli zajtrk in se odpravili proti gradu Kylemore Abbey. Tam smo si ogledali njegovo notranjost in obnovljene viktorijanske vrtove. Po končanem ogledu smo se odpravili na Dan O’Hara’s Homestead, kjer so nam prikazali vsakdanje življenje revnih Ircev v preteklosti. Tretji dan smo se iz Galwaya vračali proti Dublinu po obmorski panoramski poti Wild atlantic way. Ustavili smo se na najbolj znanem turističnem cilju na Irskem, pečinah Cliffs of Moher, kjer je bilo zelo vetrovno in megleno, zato klifov žal nismo videli. Ogledali pa smo si v hrib vkopan izkustveni center. Pot smo nadaljevali proti srednjeveškem gradu Kilkenny. Po ogledu gradu smo nadaljevali svojo pot do Dublina. Četrti dan smo se odpravili v središče Dublina, kjer nas je tamkajšnja vodnica popeljala po mestu. Nato smo se vkrcali na vikinško vozilo – amfibijo, ki nas je popeljalo po mestu – po suhem in po vodi. Po končani vožnji smo imeli nekaj prostega časa za nakup malice in spominkov, nato smo se napotili proti narodnemu muzeju. Naše potovanje po Irski se je končalo z ogledom univerzitetnega botaničnega vrta Glasnevin. Potem nas je čakala vožnja z letalom do Dunaja, od tam pa smo se z avtobusom vrnili v Trzin. O potovanju sta svoje mnenje podali dve učenki. Brina: »Po mojem mnenju je bila Irska bolje organizirana in bolj zabavna od lanskega izleta v Pariz, saj smo imeli zgovornega vodnika, super učitelje in veliko prostega časa.« Sara pa je povedala: »Moje mnenje je, da je bil izlet na Irsko zelo v redu, saj smo imeli vse super organizirano, hrana je bila dobra in imeli smo veliko prostega časa, kar je bilo vsem všeč. Lahko bi ostali še malo dlje.« Foto: arhiv Osnovne šole Trzin Aprilsko eko dogajanje v vrtcu V aprilu v vsem vrtcu še posebej poudarjamo ekološke vsebine, ki jih s pridom vključujemo v vsa področja kurikula in s tem v svoje vsakdanje dejavnosti. Na različne načine smo jih približali otrokom, tematiko pa so vzgojiteljice prilagodile tudi najmlajšim v vrtcu. Ker se vse začne in konča z igro, je bila seveda najbolj zanimiva igra z raznimi naravnimi materiali in še posebej s takimi, ki jih lahko recikliramo. To so bile razne plastenke, zamaški, tulci papirnatih brisačk, škatle, časopisi in podobno. Veliko skupin je ta material uporabilo še za ustvarjanje. Tako so nastali različni kolaži in skulpture. Štafeta semen Ustvarjanje Tovrstno ustvarjanje je priljubljeno vse leto, saj je nabor zamisli za ustvarjanje z recikliranim materialom res velik. Po igri in ustvarjanju smo poskrbeli za pravilno ločevanje odpadkov v za to namenjene zabojnike oziroma koše, ki jih imamo pripravljene po igralnicah. Obiskali pa smo tudi ekološki otok v okolici vrtca in si ogledali različne vrste velikih zabojnikov za odpadke. Otroke starejših skupin je zanimala nadaljnja pot odpadkov, torej kam potujejo odpadki, potem ko jih že pravilno ločimo in pristanejo v zabojnikih. maj 2024 Skupina Veverice je sodelovala v projektu Štafeta semen in k projektu povabila še druge skupine. Izmenjevalnica semen je bila pravi dogodek, ko so lahko otroci skupaj s starši in starimi starši prinašali semena in sadike ter si jih izmenjali. Pripravili so tudi razstavo različnih ekoloških zelišč ter ob zamislih za njihovo uporabo in receptih razvajali še brbončice s pokušanjem namazov in nekaterih jedi, pripravljenih iz zelišč. Namen projekta je spodbujanje samooskrbnosti in ohranitev semen slovenskih sort. Nekatere skupine so se lotile sejanja semen v lončke, vsakodnevno pa lahko obiščemo manjše gredice z zelišči in zelenjavo, ki jih imamo na zunanjih površinah, in pomagamo pri skrbi zanje. 22. aprila smo zaznamovali dan Zemlje in otroke z igro, raznimi eko slikanicami, pravljicami in izobraževalnimi posnetki učili skrbi za naš planet, naravo ter varčnosti z energijo in vodo. Vsi skupaj si želimo, da to znanje in navade ponesemo naprej in za naravo in čisto okolje skrbimo vse leto, ne le v aprilu. Besedilo in foto: Mirjana Flajšaker | 21 Dogajanje na dlani Izlet s Centrom aktivnosti Trzin V sredo, 24. aprila, smo s članicami in člani Centra aktivnosti Trzin izvedli krajši izlet, in sicer v občino Cerklje na Gorenjskem. Pridružila sta se nam tudi dva izvajalca aktivnosti, študentka germanistike Pina Verena Pečuh, ki vodi delavnico pametnih telefonov, in gospod Marko Ogris, magister filozofije in sociologije kulture, ki nam je v zadnjem prispevku v aprilski številki Odseva predstavil svoj Zgodovinsko-humanistični krožek. Čeprav je bilo dopoldne deževno in hladno, smo si 'naredili svoj dan' in ogledali Čebelarsko-kmečki muzej na Spodnjem Brniku, grad Strmol ter cerkev Marijinega oznanjenja in samostan Velesovo. Zjutraj smo se zbrali pred Domom zaščite in reševanja Trzin in se z minibusom odpeljali proti Spodnjemu Brniku. Gospod Franci Strupi, čebelar, nam je za dobrodošlico ponudil medeno žganje in razkazal različne predmete, ki so jih nekoč čebelarji uporabljali za pridobivanje medu. Z razstavljenimi predmeti, kot so lončeno posodje in drugi uporabni predmeti ter čevljarski pripomočki, je predstavljena tradicija življenja nekoč. V muzeju smo si lahko kupili različne vrste domačega medu, propolis, cvetni prah, medeno žganje in izdelke iz čebeljega voska. Njegova žena Ančka nam je postregla s kruhom in medom, krofi in domačim čajem. Pot smo nadaljevali proti Strmolu, kjer smo imeli vodeni ogled po gradu. V pisnih virih se grad prvič omenja leta 1287. Njegov lastnik je bil vitez Verijand Strmolski, ki je imel grad v posesti do 15. stoletja, nato pa so se lastniki menjavali, med zadnjimi je bil industrialec Rado Hribar iz Ljubljane. Vodnica nam je na kratko opisala ganljivo zgodbo zakoncev Rada in Ksenije, ki sta bila v navdih tudi pisatelju Dragu Jančarju v večkrat nagrajenem delu To noč sem jo videl. Danes je dvorec protokolarni objekt Republike Slovenije. Leta 2004 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Pod gradom je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je bil ščit pred vpadi Turkov, danes pa ram najdemo umetno zasnovano jezerce. Grad je lepo ohranjen, s parkom pa je dobro ohranjena in izjemno slikovita celota, umeščena ob vznožje Dvorjanskega hriba. Le nekaj minut vožnje stran smo si ogledali Cerkev Marijinega oznanjenja v Adergasu, kjer nam je tamkajšnji župnik Slavko Kalan povedal zanimive podatke o zgodovini samostana in cerkve. Samostan dominikank je bil ustanovljen leta 1238. Bogati samostan so večkrat napadli Turki in ga končno razrušili leta 1471. Danes je od prvotnega samostana vidnih samo nekaj ruševin, najznamenitejša umetnina v cerkvi pa je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom iz leta 1220, ki ima svoje stalno mesto na glavnem oltarju med tronom in tabernakljem. Je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem. Od srednjega veka dalje kipu ob različnih cerkvenih praznikih menjajo oblačila. Pod cerkvijo so znamenite katakombe. Ob koncu smo se v samostanu lahko pogreli ob kozarčku in čaju, nastala pa je tudi naša skupinska fotografija članice Manje Kostevc. Korak stran smo se okrepčali v gostišču Vodnikova domačija, kjer smo ob skupnem druženju in klepetu pojedli dobro kosilo. Članice in člani so bili prijetno presenečeni, da imamo toliko kulturnih znamenitosti v bližini, za ogled katerih se redkeje odločamo. Besedilo in foto: Ana Volč Planinski pohod in srečanje rejniških družin pri lovski koči na Prvinah V soboto 27. aprila, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale skupaj CSD OSV, Enoto Domžale, izpeljali tradicionalno srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Pri Lovski koči na Prvinah se nas je zbralo 83 udeležencev srečanja. Najbolj zavzeti pohodniki smo krenili iz Petelinjka, večina pa iz Loga po lepo urejeni gozdni poti do lovske koče na Prvinah. Najmlajši pohodnik je imel dobri dve leti. Z nami so bile jahalke, ki so prišle skupaj s konji pod vodstvom naše rejnice Nataše Frankovič. Konji so bili umirjeni, jahalke pa pripravljene pomagati vsem željnim jahanja, da so doživeli svojo prvo lepo izkušnjo s konjem. Pod njihovim varnim vodstvom smo se odrasli in otroci učili, kako pristopiti h konju, ga pobožati, osedlati in zajahati. Obiskale so nas žene iz Društva prijateljev družine Trojane in nam omogočile lepo izkušnjo učenja izdelave papirnatih cvetlic in šopkov. Poskusili smo se v sestavljanju sestavljank, razvnelo se je tekmovanje med rejniškimi starši in otroki, oboji so bili ob bučnem bodrenju hitri in uspešni. Posladkali smo se s trojanskimi krofi, čajem in malinovcem. Imeli smo se luštno. Srečanje je minilo ob prijetnem in sproščenem druženju. Ob tej priložnosti se želimo v CSD OSV, Enoti Domžale, in Društvu rejnic in rejnikov Domžale zahvaliti jahalkam iz različnih delov Slove22 | Odsev — Glasilo občine Trzin nije za prelepo doživetje, ženam iz Društva prijateljev Družine Trojane, Lovski družini Trojane Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče, Mojci Godec in Trgovini Čuri Muri za donacijo sestavljank, občinam Lukovica, Moravče in Domžale za posluh in finančno podporo našemu programu. Vsem prisrčna hvala. Besedilo in foto: Marta Tomec in Dani Zaberložnik Dogajanje na dlani Šahovska usoda Po objavi rezultatov vseh dvobojev smo z razočaranjem ugotovili, da smo v točkovno enakem dosežku treh moštev zaradi slabših »meč« točk ostali na nehvaležnem četrtem mestu. Zmagovalci lige so bili znani že pred časom. To je postala ekipa Šahovskega kluba Ljubljana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Trzin na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl., 67/19 – odl. US in 82/21) in 19. člena Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 6/08 uradno prečiščeno besedilo, 8/12, 3/15, 11/16, 8/20 in 9/21) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČINE TRZIN – ODSEV Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki: • izpolnjuje pogoje iz 19. člena Zakona o medijih in ni član Občinskega sveta Občine Trzin, Nadzornega odbora Občine Trzin, župan Občine Trzin ali zaposleni v Občinski upravi Občine Trzin; • ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri in • ob prijavi na razpis predloži programsko zasnovo glasila, ki vsebuje vsebinski načrt rubrik Odseva ter zagotovilo o zadostnem številu stalnih sodelavcev. Programska zasnova glasila mora biti pripravljena skladno z odlokom, ki ureja zagotavljanje obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin ter mora upoštevati finančna sredstva zagotovljena v Proračunu Občine Trzin. Naloge odgovornega urednika so določene v Odloku o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin ter v Zakonu o medijih. S kandidati, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, bo opravljen maj 2024 razgovor. Poglavitna merila za izbor odgovornega urednika bodo vsebinska kakovost programske zasnove, zagotovilo o zadostnem številu stalnih sodelavcev in poznavanje Občine Trzin. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami iz uredniškega dela. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijavo na razpis z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici z opombo »NE ODPIRAJ - Javni razpis – Odsev 2024«, najpozneje do četrtka, 13. 6. 2024 do 13. ure, na naslov: Občina Trzin, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Kandidati bodo o izboru obveščeni najpozneje v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pokličite na telefonsko številko 01/564-45-44. Vse navedbe v moški slovnični obliki veljajo tudi za žensko slovnično obliko. Številka zadeve: 430-0007/2024-2 Datum: 17. 5. 2024 Predsednica Komisije Nuša Repše, l. r. Vse o obdelavi osebnih podatkov si preberite na www.trzin.si. oglasno sporočilo Minuli mesec smo odigrali še zadnje tri kroge v 76. izvedbi ljubljanske šahovske lige. Če smo pred tem imeli odlično izhodišče z drugim mestom, pa se je v razpletu obrnilo čisto drugače, zato tudi tak naslov članka. Poglejmo najprej rezultate: 7. kolo: ŠK Komenda Popotnik : ŠK Trzin Buscotrade 2½ : 1½ ŠK Trzin : ŠD Mengeš Trzin 1:3 8. kolo: ŠD Črni graben : ŠK Trzin Buscotrade 2:2 ŠK Trzin : ŠK Višnja Gora 1:3 9. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Zagorje ob Savi 3:1 ŠD Črni graben : ŠK Trzin 2½ : 1½ Tajfun, za njo pa sta se uvrstili moštvi Šahovskega kluba Popotnik Komenda in Šahovskega društva Vrhnika. Trzinski šahisti smo zbrali 21½ točke, in sicer Marko Coklin 1 točko (5 partij), Jakob Matthias 1½ (4), Emil Lah 1½ (5), Peter Krupenko 5 (7) in srebrno medaljo za uspeh na četrti deski, Gregor Raspor 3 (3), Hinko Krumpak 5½ (7) in zlato medaljo kot druga rezerva, Anže Borišek 2 (3), Aleš Borštnik 1 (1) in Jernej Suhadolnik 1 točko (1 partija). Druga trzinska ekipa je obtičala na zadnjem mestu šestnajsterice, zbrala pa je 12½ točke. Zanjo so točke nabirali: Stane Rijavec 1½ točke, Nesib Jukan 2, Miha Lanjšček 4½, Kostja Konvalinka 2½, Vladimir Markič 1 in Franci Banko 1 točko. Po končanem ligaškem tekmovanju je bil v prostorih Gasilskega društva Komenda na sporedu še vsakokratni turnir ekip v pospešenem šahu obenem s podelitvijo priznanj. Trzinci smo se izkazali z množično udeležbo kar štirih ekip in tako skorajda »priredili« društveno tekmovanje med 13 moštvi. Prijavili smo ekipe Trzin Buscotrade v sestavi Nesib Jukan, Peter Krupenko, Hinko Krumpak in Jernej Suhadolnik, dalje Šahovski klub Trzin 1 (Gregor Banfi, Borut Bajec, Dušan Leben in Dušan Filipič), Šahovski klub Trzin 2 (Miha Lanjšček, Aleš Borštnik, Andrej Grum in Dušan Marčetič) ter Šahovski klub Trzin 3 (Kostja Konvalinka, Vladimir Markič, Franci Banko in Lovro Berger). Navkljub številnosti pa nam ni uspelo doseči več kot četrto mesto naše najmočnejše ekipe (12½ točke), ki je zaradi poraza v eni partiji zadnjega kroga zaradi prekoračitve igralnega časa namesto kot prvak ostala celo brez odličja. Usoda se je z nami še enkrat »kruto« poigrala. Preostale ekipe so zasedle po vrsti šesto (11½ točke), deveto (7½ točke) in trinajsto mesto (2½ točke). Zmagovalni pokal je prejelo moštvo Šahovskega kluba Ljubljana Tajfun (13 točk). Tako se je končal spomladanski cikel ligaških tekmovanj in podoben spopad bo znova na vrsti jeseni. Besedilo in foto: Andrej Grum | 23 Dogajanje na dlani Izlet z Društvom upokojencev Žerjavčki Trzin Upokojenci smo 10. aprila uživali na izletu po Notranjski z odličnima voditeljicama Milico Erčulj in Alenko Veber. Veliko smo videli. Iz Trzina smo odpeljali skozi Velike Lašče, na Bloškem jezeru smo pojedli malico in se okrepčali s kavo. Ogledali smo si grad Snežnik, na Babnem Polju smo se ustavili na Rihtarjevi domačiji pri Alenki Veber, kosilo smo imeli pri Stani v Žerovnici, nato smo se ustavili na kraju Menišija, v vasi Selšček, rojstnem kraju Maksija Gasparija, sledil je ogled cer- kvice sv. Vida v dolini Martinjaka, ki ima Plečnikov zvonik, na poti proti domu pa postanek na Uncu pri spomeniku Rudolfu Maistru. Hvala Milici in Alenki za odličen izlet, veliko zanimivega smo videli in slišali iz zgodovine Bloške planote, Babnega Polja, Menišije in drugih krajev ter o njihovih pomembnih ljudeh. Upokojenci si želimo več podobnih izletov. Jožica Trstenjak Foto: Milica Erčulj Med razgledi in spomini na soško fronto Planinsko društvo Onger Trzin je v nedeljo, 21. aprila, v sodelovanju s Planinskim društvom Kamnik pripravilo prijeten potep po zahodnih obronkih Spodnje Soške doline. Uradno ime izleta se bere dokaj zapleteno, v bistvu pa je šlo za prečenje slemena med vrhovoma Korada in Sabotin nad Sočo. To je dokaj dolga, a po težavnosti manj zahtevna tura. V dobri družbi in pred začetkom glavne planinske sezone je bil izlet dober kazalnik naše pripravljenosti na nove planinske podvige. Lahko zapišemo, da smo se udeleženci izleta za začetek dobro izkazali. Celoten pohod skupaj s postanki smo opravili v desetih urah. Vodja izleta je bil Miha Pavšek, pomagala pa sta mu še dva planinska vodnika z licencama PZS: Marjan Kobav (PD Kamnik) in Franc Rožman - Škof (PD Jeglič). Turo so si zamislili tako, da smo v Solkanu jeklene konjičke zamenjali za vlak in se z njim zapeljali na izhodišče v Plavah. Najprej smo se povzpeli na najvišji vrh izleta, Korado (811 m), potem pa smo se po grebenu počasi spuščali in vzpenjali na vrh Sabotina (609 m). Ker je bilo sprva v dolini Soče kar prehladno, smo se hitro podali v breg in se ogreli, višje nas je pozdravilo tudi sonce. S Korade so se nam odprli širni razgledi po Julijskih Alpah s primorske strani in tudi sosednjih, že italijanskih Julijskih Predalpah. Takih razgledov večinoma nismo vajeni, zato je moral Miha pridno razlagati, kateri vrh je kateri od s snegom olepšanih velikanov v daljavi do že kopnih in 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin nekoliko bližje ležečih sredogorskih vrhov. Po jutranjem okrepčilu pri zavetišču tik pod vrhom Korade smo se spustili proti planoti Goriških brd, potem pa zagrizli v kolena v breg na greben Sabotina. Vmes smo v Vrhovljah pri Kojskem prečkali nekdanjo glavno cesto v Brda. Sabotin je zaradi svoje strateške lege odigral izjemno pomembno vlogo med prvo svetovno vojno. Sprva so se na njem zabarikadirali avstro ogrski vojaki, med katerimi je bilo največ Poljakov. S hriba, ki je bil zaradi zelo razbrazdanega kamnitega površja (kršje) težko osvojljiv, so dolgo nadzorovali Gorico in branili Italijanom prodor na slovensko ozemlje. Po šestih zelo krvavih ofenzivah so ga Italijani vseeno zavzeli in začela se je dolgotrajna pozicijska vojna, med katero so se sprte strani srdito obstreljevale s topništvom. Vojaki so za zaščito Sabotin tako rekoč skoz in skoz prekopali. Vse polno je kavern, strelskih jarkov in drugih v skalo vklesanih zatočišč za vojake. Bitke na sabotinski fronti so bile ene najbolj krvavih v času prve svetovne vojne. Zdaj je tam speljana Pot miru, ki spominja na grozote vojne in opominja, da se kaj takega ne sme ponoviti. Sabotin pa je zanimiv tudi z botaničnega vidika, saj se tam stikajo kar trije tipi rastlinstva. Do hriba še sega alpski vpliv, zato je tam mogoče najti rastline alpskega sveta, po drugi strani pa do tja sega še sredozemski vpliv, videti pa je mogoče tudi rastline, predstavnice dinarskega sveta. Med pohodom so nas razveseljevali pogledi na različne vrste rastlinja, najbolj pa smo bili navdušeni nad pogledi v dolino, kjer se nam je nasmihala smaragdna lepotica Soča. Pravzaprav je pohod minil v znamenju čudovitih razgledov vse do Tržaškega zaliva, ki so jih ob koncu začeli zakrivati temni oblaki. Še preden pa so padle prve kaplje dežja, smo se že spustili v Solkan. Ko smo z mosta čez Sočo, po katerem teče tako imenovana osimska cesta, opazovali največji most s kamnitim lokom na svetu, po katerem je speljana železnica, se je nad njim dvignila čudovita mavrica, ki smo jo jemali kot nagrado narave za naš uspeli pohod. Vseh 24 udeležencev izleta je bilo navdušenih, dežne kaplje pa so se pustile čez nebeške zapornice, šele ko smo se posedli v avtomobile in odpeljali domov. Besedilo in foto: Miro Štebe Dogajanje na dlani Trzinci obudili Kočo strica Toma Planinsko društvo Onger Trzin, pravzaprav načelnik društvenega vodniškega odseka Miha Pavšek, je že tretje leto zapored na Komni na planini Na Kraju pripravilo »podaljšani konec tedna« za turne smučarje in pohodnike. V koči Majerca, ki stoji pod planinskim domom (koča pod Bogatinom), smo se turni smučarji in tisti, ki se v zimsko naravo radi podajo peš – v snegu je to najlažje s krpljami – letos družili od petka do nedelje, od 5. do 7. aprila. Miha kot ljubiteljski vremenar – v Odsevu in Modrih novicah (pred tem tudi v Dnevniku) ga bralci med drugim poznajo tudi po rednih pregledih vremenskega dogajanja na našem območju, je bil odgovoren za lepo vreme in res smo ves čas imeli prijetno sonce na temnomodrem nebu. Družba je bila mešana, pestra, zabavna in vesela, pa tudi številna (16). Tudi zasedba iz Trzina je bila dokaj močna. Smuči in drugo težko opremo so nam za začetek do bližnjega doma na Komni prepeljali s tovorno žičnico, tako da smo prišli v Majerco še »dobro ohranjeni«, zato se je večina odločila za »aklimatizacijske vzpone« in smučanje ter krpljanje v okolici koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Jeglič. Naslednji dan pa je že šlo zares. Povzpeli smo se na Veliki Bogatin ali Mahavšček (2008 m) in po daljših in krajših obvozih z njega odvijugali in odkrpljali nazaj na planino. Nekateri od smučarjev so se povzpeli še po pobočju Tolminskega Kuka nad Planjo in se nato spustili na planino Govnač. Zadnji dan druženja smo se povzpeli na Bogatinsko sedlo (Vratca, 1813 m), nekateri tudi na predvrh Malega Bogatina, in z njega odsmučali, nato pa še na Vrh nad Gracijo (1917 m). Ker je bilo precej toplo, smo se bali, da bi odjuga sprožila kakšen plaz, a ker smo imeli s sabo Miho, ki je zdaj verjetno naš najboljši plazoslovec in poznavalec ledenikov smo se počutili varne, še zlasti ker smo vzpone začenjali dokaj zgodaj zjutraj. Zanimivo pa je bilo, da sneg ni bil bel, ampak lisast, lise so bile v rumenorjavih barvnih odtenkih. Prekrit je bil namreč s puščavskim prahom in peskom, kar pa nas pri smučanju ni oviralo. Vsi smo bili z druženjem zelo zadovoljni, saj je bilo v Majerci res prijetno. Pravzaprav smo obudili »Kočo strica Toma«. Koča Majerca in druženje turnih smučarjev v njej sta si pred desetletji prislužila to »literarno« ime po tovrstnih druženjih, ki jih je vsako leto organiziral žal že pokojni meteorolog Tomaž Vrhovec – prijatelji so ga klicali Tom. Konec letošnjega leta bo minilo že 20 let, odkar je za vedno ostal pod snežnim plazom nedaleč od tod, natančneje pod Vrhom Dlani blizu smučišča Vogel. Miha Pavšek je zdaj za njim raziskovalec snežnih plazov in ledenikov, sprejel pa je tudi običaj, da v Majerci vsako leto pripravlja druženja ljubiteljev turnega smučanja in zimskih hribov. Letos je bil v Majerci pozimi dvakrat, tudi službeno s kolegi raziskovalci iz ZRC SAZU. Ko se srečujemo v tej koči tik pod planinsko kočo pod Bogatinom na planini Na Kraju, smo si edini, da Koča strica Toma še živi. Zagotovo bo letošnje smučanje na Komni, kot ga uradno imenujemo, ena od bolj uspešnih akcij našega društva. Besedilo in foto: Miro Štebe Zgodovinska mesta: Škofja Loka Štirje člani društva upokojencev Žerjavčki Trzin smo se na mrzlo in deževno aprilsko jutro odpravili v Škofjo Loko. Z bratom kapucinom smo bili dogovorjeni za ogled njihove knjižnice in predvsem Škofjeloškega pasijona. Loški kapucin Lovrenc Marušič je v 869 verzih napisal prvo dramsko delo v slovenščini, in to se od leta 1721 hrani v samostanu. Resnično lep rokopis, po katerem bo v letu 2026 v mestu v živo predstavljen škofjeloški pasijon, v njem pa bo nastopalo čez tisoč prostovoljcev. Delo je na Unescovem seznamu nesnovne dediščine od leta 2016. Ogledali smo si tudi kapucinsko cerkev sv. Ane. Vseh kapucinov je v samostanu samo še šest … Z videnim smo bili zelo zadovoljni. Z lokalno vodnico smo si ogledali še staro mestno jedro Loke in poslušali o zgodovini posameznih pomembnih stavb: Homanove hiše, Rotovža, uršulinske cerkve, kužnega znamenja, o gradu in delu obzidja … Bolj znane zgodbe o zamorcu v grbu in kamnitem kapucinskem mostu z Janezom Nepomukom pa je začinil kar naš Janez. Ker se staro mesto jedro obnavlja in ker posledice poplav (Hudičev most) še niso odpravljene, se bomo v Škofjo Loko gotovo še vrnili. Besedilo in foto: Milica Erčulj maj 2024 | 25 Napovednik VABILO Društvo upokojencev Žerjavčki vabi vse člane v petek, 7. junija, na tradicionalni piknik v Dolgi dolini. Poleg veselega druženja, dobre hrane in pijače smo tudi letos pripravili bogat srečelov. Prijave sprejemajo dežurne članice v Centru Ivana Hribarja. Pridružite se nam tudi pri drugih dejavnostih, ki jih ponuja društvo. Ob torkih dopoldne se lahko pridružite pohodnikom na krajših pohodih, popoldne pa okrepite pevce v mešanem pevskem zboru. Ob sredah pripravlja kolesarska sekcija krajše ture po trzinski okolici. Če ste tekmovalne narave, se pridružite balinarjem in strelcem. Vsi, ki radi ustvarjate, lepo vabljeni na petkove prostoročne delavnice, kjer bomo skupaj naredili kaj lepega in koristnega. Majda Šilar 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Iz župnije Trzin Bogu hvala! Dosti dogodkov se je zvrstilo v zadnjem času. Starši birmancev so lepo poskrbeli za zunanjo lepoto slovesnosti birme. Slišati je bilo mnogo pohvalnih odzivov. Vsem iskrena hvala za požrtvovalnost in tudi skupno druženje ob delu in pripravi. Bilo je lepo in doživeto! Glavno zunanjo slovesnost in praznovanje 50-letnice naše župnije smo uspešno izpeljali s pomočjo trzinskih gasilcev in gasilk in drugih prostovoljcev. Vsem iskrena zahvala za vso pomoč, trud in delo, ki ste ga vložili, da smo se vsi skupaj lahko poveselili. Tudi romanje po poteh bl. Lojzeta Grozdeta (1923–1943) je lepo uspelo in mislim, da smo bili vsi romarji veseli novih doživetij, spoznanj in tudi večje medsebojne povezanosti. Lani je namreč minilo 80 let od mučeniške smrti tega mladega člana Katoliške akcije. Nedolžna žrtev komunistične revolucije in s tem povzročene državljanske vojne. Smo že skoraj na koncu majnika, Marijinega meseca, ko imamo šmarnično pobožnost. Letos smo prebirali življenjepis božje služabnice, glasbenice Cvetane Priol (1922–1973) iz Maribora. Lani je minilo 50 let od njene smrti. Kaj več o njej najdete tudi na spletu. Konec maja končujemo veroučno leto in starši nato vpisujete otroke že v novo šolsko leto. V zvezi s tem bodo otroci dobili tudi poseben informativni list. Na seznamu pa najdete datume za vpis. Dogodek Kraj in čas vpis v novo veroučno leto v župnišču, 27. maj, od 19.30 do 20.30 vpis v novo veroučno leto v župnišču, 28. maj, od 7.30 do 8.30 vpis v novo veroučno leto v župnišču, 29. maj, od 19.30 do 20.30 Sv. rešnje telo in kri, procesija v cerkvi, 30. maj, ob 18. uri sklep šmarnic v cerkvi, 31. maj, ob 19. uri piknik župnijskih sodelavcev žup. dvorišče, 2. junij, od 12. uri romanje na Moličko peč izpred cerkve, 31. avgusta, ob 7. uri V Trzinu letos poleg 50. obletnice ustanovitve župnije obhajamo še kar nekaj zanimivih obletnic, predvsem v zvezi z družino Orel. Luka Orel, dolgoletni mežnar v Trzinu, rojen 1837, je umrl pred sto leti, njegov sin Janez pa je umrl pred 80 leti. V ta namen bomo v spomin in zahvalo za vse, kar so storili za naš kraj, konec junija obhajali sv. mašo za pokojne mežnarjeve. Kaj več o njih samih pa upam, da v kateri od prihodnjih številk. Boštjan Guček, župnik Kaj nam pripovedujejo vsakdanji simboli Sveti Jožef – tihi mož in delavec iz Nazareta O svetem Jožefu je malo znanega, vendar je za krščansko vero tako pomemben svetniški lik, da mu Cerkev posveča kar dva praznika – 19. marca in 1. maja, ko k imenu godu dodamo še oznako delavec. Skoraj vsaka župnijska cerkev pri nas premore kip ali sliko tega svetnika, moža Device Marije in Jezusovega »rednika« ali »krušnega očeta«. V trzinski cerkvi sv. Florjana ga je na slavoloku upodobil Matija Bradaška ml. iz Kranja v času obnove cerkve pred drugo svetovno vojno (1933). Na Viru pri Domžalah stoji nova cerkev, posvečena svetemu Jožefu Delavcu. O sv. Jožefu poročata le evangelist Matej (1. in 2. poglavje) in Luka (2. poglavje). Kljub skromnim podatkom je povedano pomembno dejstvo: izhajal je iz Davidovega, to je kraljevskega rodu. Ni bil sicer Jezusov telesni oče, a pred postavo in javnostjo je veljal za njegovega pravega očeta. S tem se je izpolnila prerokba, da bo Jezus Mesija (Maziljenec) iz Davidovega rodu. Zaročen je bil z Marijo, in ko je opazil, da zaročenka pričakuje otroka, jo je hotel po tedanji navadi obzirno odsloviti. Po Mojzesovi postavi bi imel pravico, da jo obtoži nezvestobe, ki so jo takrat kaznovali s kamenjanjem. Bog pa mu je po angelu v sanjah naročil, naj kljub temu vzame Marijo za ženo, kajti izbrana je, da postane mati Mesije. Čeprav je Jožefov rod izhajal iz Betlehema, je kot tesar živel v Nazaretu. V Betlehem se je z ženo odpravil zaradi popisa prebivalstva v času cesarja Avgusta. Med bivanjem tam je Marija rodila Jezusa. Judovski kralj Herod je hotel Jezusa, prihodnjega kralja in s tem domnevnega tekmeca, umoriti, zato je sveta družina po angelovem naročilu zbežala v Egipt. Več podrobnosti o Jožefovem življenju izvemo iz nezanesljivih zunajsvetopisemskih (apokrifnih) spisov in legend. Na te podrobnosti se je rada opirala krščanska umetnost. Večinoma so ga upodabljali kot starejšega moža s sivo brado. V 16. stoletju se je uveljavil lik Jožefa z Jezuščkom v naročju in lilijo v roki, simbolom čistosti. Od 17. stoletja je njegovo češčenje širil jezuitski red in poudarjal njegovo vlogo srednika skupaj z Marijo, srednico vseh milosti. Številni kipi in slike so iz dobe baroka. V naročju ima otroka Jezusa ali pa ga vodi za roko. maj 2024 Pogosti so naslednji prizori iz njegovega življenja: 1. Zaroka: legendarno izročilo pravi, da sta Marijina starša Ana in Joahim komaj triletno deklico posvetila Bogu in jo izročila v službo v jeruzalemskem templju, kjer je ostala do zaroke pri 14 letih. Zaroka ali poroka je prikazana tako, da veliki duhovnik v templju ali pred templjem sklepa Jožefovo in Marijino roko ali pa Jožef sam Mariji nadeva prstan. 2. Jožefovi dvomi: v spanju se mu prikaže angel in ga pouči, naj ne zapusti Marije, čeprav je noseča, kajti »kar je spočela, je od Svetega Duha« (Mt 1,20). 3. Jezusovo rojstvo: Jožef sedi ob Marijinem ležišču in se opira na palico; ponekod ga slikajo, kako pripravlja kašo ali suši plenice. Ob obisku treh modrih ali treh kraljev, ki počastijo Jezusa in ga obdarijo, Jožef drži svetilko ali svečo. Na begu v Egipt vodi osla za povodec. V prizoru Jezusovega darovanja v templju drži košarico z goloboma, ki sta daritveni živali. V času bivanja v Egiptu oziroma na slikah svete družine nastopa kot tesar pri delu; pri tem mu včasih pomaga doraščajoči Jezus. 4. Jožefova smrt: zgodnji apokrifni spisi poročajo, da je Jožef umrl star 111 let v navzočnosti Kristusa, Marije in angelov, ki so prihajali iz nebes. Jezus ga drži za roko. Ker je dokončal svoje življenje na rokah Marije in Jezusa, je postal zgled krščanskega umiranja in priprošnjik za srečno smrt. 5. Jožefovo kronanje: Jožef s palico v roki kleči pred Kristusom, ki mu daje na glavo krono. Prizor srečujemo v 16. stoletju v cerkvah jezuitov, ki so močno širili njegovo češčenje. V Ljubljani stoji lepo obnovljena cerkev sv. Jožefa na Poljanah z velikim Plečnikovim kipom svetnika. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana in je 45 let služila kot filmski studio. Zaradi svoje vloge in poklica je postal zavetnik zakona, družine, čistosti, rokodelcev in delavcev. Skupaj z njim nastopajo naslednji značilni predmeti (atributi), ki so razumljivi iz zgoraj povedanega: lilija (simbol čistosti), popotna palica (beg v Egipt), sveča (Jezusovo rojstvo), žaga, kij, sveder in oblič. Bogdan Dolenc | 27 Okolje Markacisti vzdržujejo planinske poti Slovenija je prepredena z razvejano mrežo planinskih poti, ki se zaradi vse pogostejših naravnih katastrof in človeškega dejavnika nenehno spreminjajo. Za poti skrbi planinska organizacija, natančneje markacisti. Njihovo delo je izredno pomembno, saj je le jasno označena in urejena pot varna za pohodnike, ki jih je vsako leto več. Čopič in kanglica z barvo, škarje, strgalo, žaga, grabljice, kramp in drugi pripomočki so nujni pri delu markacistov. Med delovnimi akcijami se slej ko prej stkejo prijateljstva in z delom prepleteno druženje v naravi kmalu postane način življenja. Trije markacisti Planinskega društva Onger Trzin so skrbniki 34 km planinskih poti Med 900 registriranimi markacisti Planinske zveze Slovenije so tudi trije markacisti Planinskega društva Onger Trzin. Vodi jih načelnica Markacijskega odseka Andreja Oražem. Skrbijo za vzdrževanje skoraj 34 km poti na območju Krvavca (med Kokrskim sedlom, Štefanjo Goro in Podlebelco v dolini Kokre). Med njimi so: pot na Gospico, Davovška pot, skozi Roblekov kot, čez greben Ježa na Kalce in Kalški greben. Najzahtevnejši sta pot čez greben Ježa od Zvoha do vrha Korena in pot med Kalško goro in Kalškim grebenom nad Kokrškim sedlom. Urejajo pa tudi nekaj poti na območju Dobena. Čeprav jih je malo, skrbno nadzorujejo »svoje« planinske poti. Vsako leto jih spomladi najprej obhodijo in zatem na delovnih akcijah odstranjujejo grmičevje in veje, barvajo markacije, obnavljajo napise, pregledujejo stanje usmerjevalnih tabel, jeklenic, klinov in jih po potrebi zamenjajo ter tako pohodniške poti pripravijo za varno hojo planincev. Ker Trzinci dobro sodelujejo z markacisti sosednjih društev, jim pri urejanju zahtevnejših delov poti občasno pomagajo tudi markacisti iz drugih društev. Po potrebi lahko na pomoč pokličejo posebno tehnično skupino, ki deluje v okviru Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Sicer pa se jim pri delu večkrat pridruži več prostovoljcev. Kljub temu je njihove vrste licenciranih markacistov treba okrepiti, predvsem pa pomladiti. »K sodelovanju vabimo tiste planince, ki čutijo v sebi notranji klic, da lahko nekaj pripomorejo k boljši družbi s prostovoljnim delom pri urejanju planinskih poti. A brez skrbi. To ne pomeni, da vam to 'pobere' vse konce tedna med pomladjo in jesenjo – le nekaj sobot.« V ta namen bodo pred začetkom poletne planinske sezone pripravili promocijsko delovno akcijo, med katero bodo urejali eno od poti na območju Krvavca. Z lastnikom zemljišča, čez katero vodijo poti, za katere skrbijo, so že dobili dovoljenje za akcijo. Po novi zakonodaji namreč tudi poti na vrhove pripadajo lastnikom zemljišč. Vabljeni, da se jim 18. ali 19. maja pridružite in spoznate, kakšno je njihovo delo. Več na Facebooku in spletnih straneh Planinskega društva Onger Trzin. Če ni markacistov, ni planinskih poti za prihodnje generacije Planinska organizacija skrbi za več kot 10.000 km planinskih poti, bedi pa tudi nad okoli 2000 km turnokolesarskih poti. Zanje pravzaprav skrbijo požrtvovalni prostovoljci, markacisti, ki zaradi delova28 | Odsev — Glasilo občine Trzin nja narave in vse večjega obiska gora potrebujejo nove in pomlajene moči. Njihovi osnovni nalogi sta vzdrževanje in čiščenje planinskih poti. Skrbijo torej za obnovo markacij in drugih označb, rezanje podrasti in grmovja, preprosto odvodnjavanje, postavljanje drogov in montažo usmerjevalnih tabel. Poleg tega opremljajo naravne prehode na zahtevnejših terenih s stopnicami, lesenimi ograjami, klini in jeklenicami. Po potrebi se odločajo tudi o morebitni zapori planinske poti ter opusti- Knafelčeva markacija je od osem do deset centimetrov velika bela pika, obdana z rdečim tvi ali izvedbi nove trase. kolobarjem. Po navadi je umeščena na desni Nekateri se pridružijo tudi strani smeri hoje, v višini oči. En barvni premaz tehnični skupini, ki svoje zdrži približno tri leta, potem jo je treba barvno delo na zahtevnih akcijah osvežiti. v visokogorju opravlja ob podpori helikopterja. Za kakovostno urejanje pohodniških poti, ki so prilagojene naravnim značilnostim terena, pa markacisti potrebujejo znanje, tega pridobijo na posebnih usposabljanjih oziroma tečajih, ki jih vsako leto organizira Komisija za planinske poti Planinske zveze Slovenije. Če povzamemo, se markacisti trudijo, da so naše pohodne poti dobro označene in varne. Žal pa to ni vedno zagotovilo, da ne bi prihajalo do raznih poškodb ali nesreč. Najboljša preventiva sta še vedno znanje pohodnikov ter njihova dobra in ustrezna opremljenost. Kako postaneš registriran markacist Člani in članice planinskih društev se lahko usposabljajo za markaciste kategorije A, B ali C. Osnovno usposabljanje (kategorija A) zajema pregled in markiranje planinskih poti, čiščenje poti z ročnim orodjem, montažo drogov z usmerjevalnimi tablami, opremljanje vrhov z vpisno knjigo in zamenjavo žigov. Po dveh letih lahko opravijo tečaj kategorije B, na katerem se usposobijo za vodenje odseka za planinske poti in skupine markacistov na delovnih akcijah planinskega društva. Poleg osnovnega znanja o vzdrževanju poti obsega tečaj še utrjevanje usekov, izdelavo opornih zidov, stopnic, lesenih branikov, ograj, preprostih mostičev in konstrukcij za odvodnjavanje in podobno, pri čemer se kandidat usposobi tudi za varno ravnanje z motorno žago. Poleg tega spoznava še osnove orientacije in vremenoslovja ter uporabo GPS-naprav. Kategorija C pa pomeni nadgradnjo znanja obeh kategorij z znanjem in veščinami, potrebnimi za vodenje skupine markacistov pri delu na zahtevnih ali zelo zahtevnih odsekih poti, ki so opremljeni s klini, jeklenicami, vklesanimi stopnicami ... Več podrobnosti o tečajih in pogojih, ki jih mora izpolnjevati kandidat, je objavljeno na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije v zavihku Programi/Markacist PZS. Tanja Jankovič Foto: arhiv PD Onger Trzin Okolje Rdeči hrast je na opazovalnem seznamu invazivnih vrst Rdeči hrast je tujerodna vrsta hrasta, ki so jo iz vzhodnih predelov Severne Amerike leta 1691 prinesli v Švico kot okrasno vrsto. Prvi uradni podatek o pojavljanju rdečega hrasta pri nas je iz leta 1964. Njegovi listi se jeseni obarvajo rdeče do oranžnorjavo, kar mu je dalo ime. Od naših domačih hrastov se očitno loči po od 10 do 25 cm velikih nazobčanih listih in po gladkem sivem lubju, ki potemni šele pri starejših drevesih. Njegov želod je jajčaste oblike s plitvo kapico in dozori šele v drugem letu. Ustrezajo mu svetla rastišča in peščeno-ilovnata FOTO UTRINEK Odstranjevanje invazivk Taborniki ČTS so v soboto, 4. maja, na svojem območju v okolici »bele ceste« odstranili 11 vreč invazivnega japonskega dresnika. tla. V Sloveniji so ga zaradi njegovih markantnih listov sprva sadili kot okrasno drevo v parkih. Zdaj ga najdemo tudi v gozdovih, saj so ga ponekod načrtno sadili v gozdnih nasadih. Njegova kakovost je slabša v primerjavi z domačimi hrasti, vendar hitreje raste. Poleg robinije, duglazije in zelenega bora je najpogostejša tuja drevesna vrsta pri nas. Odpadlo listje rdečega hrasta se namreč hitro razkraja in bogati tla s humusom. Les rdečega hrasta je elastičen in srednje trd v primerjavi s trdim lesom naših vrst hrastov. Uporablja se za kurjavo in pridobivanje oglja. Razširja se predvsem s semeni, se uspešno pomlajuje in je ponekod že naturaliziran. Rdeči hrast je v Sloveniji na opazovalnem seznamu invazivnih vrst, vendar je predvsem v severnem delu države že precej razširjen. Zlasti na Koroškem se intenzivno pomlajuje in spreminja naravno sestavo gozdov. V Nemčiji so mnenja strokovnjakov o njegovi invazivnosti deljena. Status invazivne drevesne vrste ima na Češkem, Poljskem in v Litvi. V Trzinu so rastišča mladih dreves rdečega hrasta v okolici Frnihtovega bajerja, kjer se pojavlja še posamič in ne v sestojih, saj ga senčijo višja drevesa, predvsem smreka. Zaradi večjih presvetlitev po odstranitvi obolelega drevja obstaja večja možnost za njegovo razširjanje na posekah, saj je svetloljubna vrsta. V primeru invazivnosti je rešitev saditev bukve, ki se v Trzinu na posekah uspešno razširja sama, in drugih domorodnih drevesnih vrst. Njegovo razširjanje preprečimo s sečnjo in obročkanjem starejših dreves ter puljenjem eno do dve leti starih drevesc. Vsekakor previdnost pri opazovanju razširjanja rdečega hrasta v Trzinu ni odveč, saj tudi pozorni in ozaveščeni lastniki gozdov lahko s premišljeno nego gozda pripomorejo k naravnemu ravnovesju gozda. Besedilo in foto: Maja Brozovič Foto: arhiv ČTS Viri: https://gozdis.si/novice/tujerodne-drevesne-vrste-rdeci-hrast/ https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=104 info@artik.si Na predvečer praznika dela je v kamnolomu po dolgih letih spet zagorel kres. Mar to pomeni, da se v Trzin vrača tradicionalno kresovanje? Besedilo in foto: Tanja Jankovič maj 2024 040 554 000 Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu nepremičnin. oglasno sporočilo Kres | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca Mesec temperaturnih in padavinskih nihanj Ko je že sredi aprila kazalo, da nas bodo že sredi meseca v trzinskem gozdu po žerjavčkih razveselili tudi lepi čeveljci, pa smo morali zaradi ohladitve na njihove cvetove počakati vse do prvomajskih praznikov! April se tudi letos ni izneveril svojemu slovesu vremensko zelo, pogosto celo najbolj spremenljivega meseca v letu. Najbolj »poskočne« so bile temperature zraka: začeli smo vroče, saj tudi v Trzinu ni manjkalo dosti, pa bi že v prvi dekadi meseca zabeležili vroč dan, kot so ga marsikje po Sloveniji, in to le teden dni po konec marca doseženi tridesetici v Beli krajini. Po kratkem oziroma prehodnem temperaturnem padcu ob koncu prve dekade je v naslednjih dneh sledil nov toplotni presežek. Potem pa sredi meseca nenaden skok v mrzlo vreme! Če smo sprva imeli nadpovprečno visoko temperaturo zraka, pa smo se v nadaljevanju ukvarjali z nadpovprečno nizko. Le teden dni po skoraj doseženem vročem dnevu smo imeli kar tridnevje (23.–25. april), ko najvišja dnevna temperatura zraka ni presegla 10 stopinj Celzija. Sploh torek 23. je bil marsikje in le malo višje skorajda zimski. V Trzinu nismo dočakali pozebe. Morda je za hip ali kratek čas temperatura zraka kje na Mlakah res zdrknila pod ledišče, a v coni in Starem Trzinu zagotovo ne! Na koncu je bila povprečna mesečna temperatura zraka tudi v tem delu Ljubljanske kotline več kot 2 stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991–2020), padavin pa je bilo tudi za desetino manj od pričakovanih. Morda so se zdeli komu mokri prvomajski prazniki, pa čeprav so bili bolj mokri le trije od devetih dni počitniškega obdobja. Marsikomu so se zdeli ti dnevi preveč dragoceni, da bi jih zaradi sivega in kislega vremena poslal vnemar; sončnih ur je bilo vendarle za okrog 10 odstotkov več, kot bi pričakovali. Pa kaj bi se kremžili zaradi aprilskega dežja, saj »dež v aprilu je res kot božji dar iz nebes«. V splošnem aprilu ne gre zaupati, najsi bo zelen ali pa snežen. In če smo že pri aprilski vremenski muhavosti, kako muhavi smo šele ljudje, ne le en mesec v letu, temveč večino njih! V nasprotju z izjemno toploto v prvi polovici meseca so tovrstni hladni izbruhi aprila precej pogosti. Da je v sredogorju v drugi polovici aprila še vedno sneg, je dokaj pogosto, zgodi se približno vsakih nekaj let. Zimsko vreme sredi meseca je tudi poskrbelo, da je višina snega nad 1500 metri nadmorske višine proti koncu meseca večinoma ustrezala dolgoletnemu podnebnemu povprečju, čeprav so bile le teden dni prej na teh višinah dosežene tudi dvajsetice. Začetek pomladi, ki je bila dolgo časa zelo topla, je predvsem povzročil, da so se rastline razvile približno dva do štiri tedne prej kot po navadi. Začetek cvetenja nekaterih grmovnic in sadnih dreves je bil celo najzgodnejši v zadnjih več kot 50 letih. Na srečo pa je vdor mrzlega zraka sredi aprila močno upočasnil fenološki razvoj in na nekaterih območjih povzročil veliko škodo zaradi pozebe v vinogradnih, sadovnjakih in hmeljiščih. Vendar je bila ohladitev v zadnji dekadi aprila tako izjemna, da si je zaslužila posebno poročilo ARSO. Po nižinah je večinoma ali skoraj izključno deževalo, že na nadmorski višini okoli 700 metrov pa je ponekod zapadlo 20 centimetrov ali več snega. Višina snega se je nato do nadmorske višine okoli 1500 metrov še zviševala, marsikje nad 1000 metri ga je bilo več kot 30, v visokogorju pa je zapadlo tudi več kot 60 centimetrov snega. Prav ob koncu snežne sezone so plazovi tudi v visokogorju Julijskih Alp vzeli mlado življenje. Že res, da se spomladi sneg hitreje predela in obleti, vendar je treba počakati dlje, kadar je snega več in/ali pa še vztraja hladno vreme. Če končamo malo bolj vedro oziroma dodamo še lepo vreme na Florijanovo nedeljo, ki je omogočilo dopoldansko praznovanje domače župnije in popoldne gasilsko veselico, potem res ni razloga, da bi se tokrat spet pritoževali nad vremenom. Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (april 2024) Kazalnik Podatek Datum/niz Čas/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 12,1 1.–30. 4. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 28,9 7. 4. 16.37 Najnižja temperatura zraka (°C) 0,1 21. 4. 5.57 Največja dnevna amplituda (razlika Tmin/Tmaks, v °C) 21,7 (5,8/27,5) 29. 4. 0.00–24.00 Število dni s padavinami (≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 11 / 7 / 1 1.–30. 4. mesec Št. hladnih / toplih dni (Tmin ≤ 0 / Tmaks ≥25 °C) 0/8 1.–30. 4. mesec Največja dnevna količina padavin (mm v 24 urah) 24,6 23. 4. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm) 71,6 1.–30. 4. mesec Količina padavin v letu 2024 (mm) 406 1. 1.–30. 4. štirimesečje Največja hitrost vetra (km/h) / smer 41,8 / SSV 16. 4. 12.32 Izbrani meteorološki podatki za april 2024 za vremensko postajo Osnovne šole Trzin; celoten arhiv dnevnih podatki za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOAA/NOAA-2024-04.txt. 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglas PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com Akcija Volkswagen Passat Variant 2.0 TDI BMT Highline DSG NAVI DIG.KOKPIT LED – 1968 ccm, 110 kW (150KM) – L.2017/04 - samo 139.171 km. Full led žarometi, bluetooth, navigacija, gretje prednjih sedežev, aktivni tempomat, digitalni kokpit, start/stop, esp, lita platišča, parkirni senzorji spredaj in zadaj,… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. .Akcijska cena: 19.880,00 € Akcija www.avtohisamalgaj.si Akcija BMW serija 2 Gran Tourer: 218i SPORT LINE AVT FULL LED NAVI KAMERA KLJUKA – 1499 ccm, 100 kW (136 KM) L.2019/06 – samo 79.656 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led žarometi, navigacija, line assist, vlečna naprava, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klimatska naprava, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 19.990,00 € Akcija Porsche Panamera 3.0 AUT PLATINUM EDITION NAVI USNJE BOSE RADAR 2967 ccm, 184 kw (250 KM), automatic, L.2013/03. 21 col aluminijasta plati- Ford Mondeo 2.0 188 HYBRID AUT VIGNALE FULLLED NAVI USNJE 1999 ccm, 140 kW (190 KM), (automatik) . L.2019/06 - PREVOŽENIH 62.967 km. Hybridni pogon, dvosklopčni avtomatski menjalnik, električna nastavitev sedežev, vzvratna kamera, park pilot, keyless go, parkirni senzorji spredaj in zadaj, full led (led žarometi, dnevne led luči, zadnje led luči), memory sedeži, opozorilnik spremembe voznega pasu, navigacija, sistem mrtvih kotov… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 27.990,00 € Akcijska cena: 22.500,00 € Akcija Akcija BMW serija X3: LUXURY LINE xDrive25d AT MEMORY PANORAMA 1995 ccm, 170 kW (231 KM) - L.2018/08, 102.730 KM. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led (dnevne led luči, led žarometi, zadnje led luči), memory sedeži, usnjeni sedeži, el. Pomik sedežev, gretje sedežev spredaj in zadaj, gretje volana, panorama, brezstični ključ, sistem za samodejno zaviranje v sili, navigacija, tripodročna avtomatska klima, el. Parkirna zavor, el.odpiranje prtljažnika. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 31.900,00 € maj 2024 Nissan X-Trail E-POWER N CONNECTA NAVI 360KAMERE RADAR PANO SLO 1497ccm, 150kW (204KM), L.2023/02 , SAMO 3.129 km. Odlično ohranjeno, kot novo vozilo, samo 3.129 km, slovensko poreklo, 1.lastnik, gretje sedežev spredaj in zadaj, ogrevanje vetrobranskega stekla, ogrevan volanski obroč, full led žarometi, brezstični ključ,sistem mrtvih kotov, električno pomično strešno okno, navigacija, line assist, radarski tempomat, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna in prednja kamera, 360 stopinj kamera, zatemnjena zadnja stekla, alu platišča, tropodročna avtomatska klima, omejevalnik hitrosti. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. oglasno sporočilo šča z novimi letnimi gumami, 20 col aluminijasta platišča z zimskimi gumami, platinum edition, zračno vzmetenje, dnevne led žarometi, električna prtljažna vrata, usnjeno oblazinjenje, ogrevan volan, ogrevanje in prezračevanje prednjih sedežev, radarski tempomat, f1 obvolanske prestave, 2 conska digitalna avtomatska klima, zvočni sistem hi-fi bose, dab tuner-dig. Radijski sprejemnik, parkirni senzorji spredaj in zadaj, ambientalna osvetlitev notranjosti, ambientalna osvetlitev zunanjosti, dekorativni elementi visoki sijaj, el. Nastavljiva in ogrevana ogledala, el.zložljiva zunanja ogledala… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 37.500,00 € | 31 Veljavnost od 25. 4. do 10. 6. 2024 www.lekarnaljubljana.si OMEGA 3 1000 MG PINCETA ZA KLOPE VITRY Prehransko dopolnilo z omega 3 maščobnimi kislinami, 60 mehkih kapsul. redna cena: 17,11€ cena s Kartico zvestobe 9,72€ + 20% KAKAVOVO MASLO S kokosovim oljem in vitaminom E kožo obraza in telesa mehča, neguje ter ščiti, 100 ml. 2 redna cena: 15,94€ cena s Kartico zvestobe 12,75€ + POPUST: 20% 3 POPUST: 20% ZAŠČITA ZA STOPALA MASTER AID LUB GEL CONTROL Različni izdelki - zaščita za kurja očesa, distančniki za prste, zaščita za peto … Lubrikant, ki pomaga pri suhi nožnici in genitalijah, gel Aloe, 75 ml. Medicinski pripomoček Medicinski pripomoček 2 redna cena: 14,90€ cena s Kartico zvestobe s Kartico zvestobe 11,92€ + POPUST: POPUST: 20% 20% 3 POPUST: 20% Za več informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 25. 4. do 10. 6. 2024 oz. do prodaje zalog. oglasno sporočilo redna cena: 10,90€ cena s Kartico zvestobe 8,72€ + Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 12,15€ cena s Kartico zvestobe POPUST: 3 Kulture L. gasseri, B. bifidum in B. longum, okus vanilje, 60 žvečljivih tablet. Pinceta za klope iz nerjavnega jekla, 1 kos. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 13,69€ + KYO-DOPHILUS KIDS VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA % avni la n ar te ks 100 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI Piram i a šin vr a a lež lna po dn % N ARA NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. oglasno sporočilo 1 00 VN O 25% POPUST