Rezultat iskanja slik za tehniški šolski center maribor Povezana slika GLAS CENTRA Šolsko leto 2019/2020 I II 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Šolsko leto 2019/2020 Kazalo vsebine Kolofon ....................................................................................................................... II. Nagovor ravnatelja ..................................................................................................... 1 Šolanje na TŠC ............................................................................................................. 2 Prvi dnevi in TŠC.......................................................................................................... 3 Šolanje na poklicni šoli in v programu PTI .................................................................... 4 Naša štiri leta na TŠC Maribor ..................................................................................... 6 Naš Razred .................................................................................................................. 7 2. d/1 pri pouku RPT ................................................................................................... 8 Dijaki TŠC se predstavljajo ........................................................................................... 9 Erasmus ...................................................................................................................... 33 Prvi vtis na TŠC ............................................................................................................ 34 Dijaški dom ................................................................................................................. 35 Tekmovanja na TŠC ..................................................................................................... 36 Pisanje o pisanju ......................................................................................................... 39 Projektno delo v programu tehnik mehatronike .......................................................... 43 Avtomatizacija in robotizacija ...................................................................................... 46 Izdelki v šolskih delavnicah .......................................................................................... 47 Varjenje na TŠC ........................................................................................................... 49 Tehnologija rezanja materiala ..................................................................................... 50 13. natecaj 100 ljudi 100 cudi ...................................................................................... 51 Razstave ..................................................................................................................... 53 Otroci so bili veseli podarjenih jeklenih avtomobilckov ................................................ 57 Nastop na srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor ................................................ 58 TŠC dogodki ................................................................................................................ 59 TŠC argo ...................................................................................................................... 60 Prakticno usposabljanje pri delodajalcu ....................................................................... 62 Šolska knjižnica TŠC Maribor v COBISS-u ...................................................................... 63 Medpodjetniško izobraževalni center .......................................................................... 65 Izobraževanje odraslih ................................................................................................ 66 Višja strokovna šola .................................................................................................... 73 KOLOFON Šolsko glasilo Glas centra, TŠC Maribor, Zolajeva 12, 2000 Maribor Urednica: Anka Jemenšek Uredniški odbor in racunalniška obdelava: . Erik Filip Hauptman . Oliver Meglic . Renato Žaberl Lektoriranje glasila: . Valerija Gašparic . Anka Jemenšek Fotografije narave: . Rene Fras Likovni prispevki: . Dijaki TŠC ŠOLSKO GLASILO 2020 Spoštovane dijakinje, dijaki, sodelavke, sodelavci, spoštovani starši, pred nami je novo šolsko glasilo, ogledalo našega pre-teklega dela in nacrtov za prihodnost. Šola se spreminja in raste iz dneva v dan. Vedno znova nas preseneti velik potencial, ki se skriva v naših dija-kih in študentih. Ob tem seveda nikakor ne smemo pozabiti vloge profesorjev in mentorjev, ki vam poma-gajo te talente odkrivati in udejanjiti. Naj se najprej ozrem v preteklost in na kratko povza-mem najpomembnejše dogodke. Tehniški šolski center Maribor je bil ustanovljen s sklepom vlade 29. 9. 2009. Kasneje se je preoblikoval in preimenoval, danes pa zopet nosi prvotno ime. V vseh teh letih je šolo obiskovalo veliko dijakinj in dijakov, ki so pustili pomembne sledi. Upam, da so od-nesli tudi lepe spomine na šolanje. V tem casu sem najprej delal kot ucitelj strokovno teoreticnih predme-tov, zadnjih pet let pa opravljam delo direktorja centra in ravnatelja srednje šole, zato se bom osredinil na zadnjih pet let. Število vpisanih dijakinj in dijakov je v petih letih naraslo s 587 na 764. Ta rast je še posebej velika, ce upoštevamo, da so se generacije otrok manjšale. To kaže, da šola pridobiva na ugledu, kar je seveda zaslu-ga dijakinj, dijakov in zaposlenih na šoli, seveda pa tudi jasneje izraženih potreb gospodarstva po tehnicno izobraženih kadrih. Vsak prispeva pomemben del celote. V tem casu ste skupaj z mentorji izvedli ogromno aktivnosti. Število uspešnih dijakov stalno raste, še posebej smo ponosni na zlate maturante, ki jih je ve-dno vec. Nenehno smo se trudili za izboljšanje pogojev za delo z nabavo nove opreme in menim, da lahko brez laž-ne skromnosti trdim, da smo zelo dobro opremljena šola. Povezujemo se z gospodarstvom in naše sodelo-vanje prinaša nove razvojne možnosti tako za nas kot za gospodarstvo. Caka nas še gradbena prenova predvsem starega dela šole in dijaškega doma, kar je povezano z energet-sko sanacijo. Upal sem, da bo ta že izvedena, a žal birokratski mlini meljejo pocasi, vseeno pa kaže, da bo izvedena v tem koledarskem letu. Tako bomo dobili tudi prijaznejše delovno okolje. Ena od želja, ki bi jo radi realizirali v prihodnjih letih, je tudi izgradnja zunanjih športnih površin pred telo-vadnico. Vsekakor se bomo trudili, da bomo spremljali tehnološki razvoj in cim bolj posodabljali opremo. Seveda nikoli ne bomo imeli vsega, kar bi želeli. Prispevek delavcev šole je lahko predvsem v tem, da vam zagotovimo cim boljše pogoje za delo, pomoc pri ucenju in obšolskih dejavnostih, vaša vloga pa je, da to izkoristite in še naprej uspešno zadovoljujete svoje interese, hkrati pa dvigujete ugled šole. Ne dvomim, da boste to uspešno poceli še naprej. Na koncu pa najpomembnejše. Želim, da bi vam vsi, ki sodelujemo v ucnem procesu, pomagali pri vašem dozorevanju in vas naucili vec kot samo ucnih vsebin - radi bi vas usposobili za življenje. Ob skupnem tru-du vseh, pri cemer nikakor ne smemo pozabiti staršev, nam bo to vsekakor uspelo. Vesel sem, da sem ravnatelj dijakom, ki imajo kaj pokazati. Upam in verjamem, da bo tako tudi v prihod-nje. Cestitke za lepo pripravljeno glasilo. Darko Kukovec, ravnatelj ŠOLANJE NA TŠC Zakaj sem se odlocil za poklic mehatronik operater Za poklic mehatronik operater sem se odlocil, ker me zanima in je tudi zelo iskan. Nik Pauric, 1.e/2 V šolo sem se vpisal zato, ker me zanima mehatronika, ker mi je šola všec in poznam veliko ljudi. Nejc Šabeder, 1.e/2 Za to šolo sem se odlocil zato, ker me zanima poklic in ga želim opravljati vse življenje. Anej Kranclbinder, 1.e/2 Za ta program sem se odlocil, ker me poklic mehatronik operater zanima, ker bom lažje dobil službo, ki je tudi dobro placana. Poklic je aktualen in se še vedno razvija, v podjetjih je veliko povpraševanja po njem. Anej Galun, 1.e/2 Za šolo sem se odlocil, ker se s tem ukvarjam že od malega, ker je to iskan in dobro placan poklic. Sebastjan Plavcak, 1e/2 V šolo sem se vpisal, ker mi je ta poklic všec in ker zelo rad delam z elektroniko in s cilindri. Mitja Jesenek, 1.e/2 V to šolo sem se vpisal, ker sem hotel izvedeti vec o materialih, oblikovanju in strojih. Aljaž Arko, 1.e/2 Ta poklic mi je zelo zanimiv, ker je veliko racunalništva, elektrike in robotike. Prav tako mi je všec, da je šola zelo urejena, ima veliko telovadnico in svoj fitnes. Luka Prajndl, 1.e/2 To šolo sem izbral, da bi prišel do poklica, ki ga želim opravljati. Matevž Hugo Kotnik, 1.e/2 Poklic mehatronika sem izbral tudi zato, ker so na to šolo hodili moji starši. Pri tem poklicu je veliko hidra-vlike, imeti moramo rocne spretnosti, ucimo se o elektriki in rišemo nacrte. Gal Kerhe, 1.e/2 Prvi dnevi na TŠC Odlocitev glede srednje šole sem sprejel že na zacetku devetega razreda. Imel sem postavljene cilje in ve-del sem, kaj želim v življenju postati. Vpisal sem se na smer avtokaroserist. Ko so pocitnice prihajale h koncu, sem bil nemiren, saj nisem vedel, kako se bom prilagodil na nove sošol-ce in na srednjo šolo. K sreci sem poznal že tri sošolce, saj smo se odlocili za isto smer in smo bili sošolci že v osnovni šoli. Prvi dan sem prišel v šolo prej, pred šolo sem se dobil z bivšimi sošolci iz osnovne šole. Štir-je, ki smo se poznali in smo šli na isto smer, smo poiskali svojo ucilnico in v njej pocakali na ostale, ki jih še nismo poznali. Najprej smo se predstavili in povedali nekaj o sebi, nato smo šli spoznavat šolo in si ogleda-li, kako so opremljene ucilnice oziroma delavnice. Po ogledu smo se v ucilnici pogovarjali, lahko smo tudi zastavljali vprašanja. Pogovorili smo se, kaj vse bomo delali in s cim se bomo srecavali. Seveda ne smem pozabiti na pravila, ki smo jih spoznali in jih moramo upoštevati. Naslednji dan smo imeli prakso. Ker še nismo poznali pravil, smo se pogovorili, kaj moramo na praksi in pri delovnih postopkih upoštevati. V odmoru smo se odpravili na malico, kjer smo se zaceli med seboj bolje spoznavati. Seveda smo bili še zadržani, saj je vendar bil komaj drugi dan. Po malici smo se ponovno po-svetili praksi. Po nekaj tednih smo si že pridobili nove prijatelje, veliko vec smo se pogovarjali in vecinoma smo se vsi razumeli. Težko sem se navadil, da profesorjev ne klicemo ucitelj, drugace pa nisem imel veliko težav s prilagajanjem na šolo. No, razen tega, da sem se moral navaditi, da ni enako kot v osnovni šoli, da srednja šola ni obvezna in da jo bom moral resno opravljati. Zdaj sem se že povsem privadil, sem zadovoljen in seveda resno opravljam obveznosti. Staš Baumhakl Ekerl, 1. c/2 Šolanje na poklicni šoli in v programu PTI V cem je razlika med triletno in štiriletno šolo? Že ime pove, da je razlika v casu šolanja, da si pridobiš izo-brazbo. Poklicni program traja tri, srednji strokovni pa štiri leta oz. tri »plus« dve leti, ce po poklicnem na-daljuješ s tehniškim programom. Razlike so tudi drugje. Poklicna šola temelji na praksi, zato smo imeli vec prakticnega pouka, teorije pa ra-zen pri strokovnih predmetih ni bilo veliko. Ce si manjkal, si lahko hitro nadoknadil snov. Kljub temu še zdalec ni enostavno biti mojster v svojem poklicu. V programu PTI je prakse veliko manj, vec pa je strokov-nih predmetov. Raven znanja je višja, stvari pa je treba vzeti tako z levo kot tudi z desno roko. Snovi je vec, in ce zamudiš dan ali dva, moraš vec nadoknaditi. Program 3 + 2 je dobra kombinacija, saj od obeh progra-mov usvojiš vse, kar potrebuješ – prakso, ki jo nadgradiš s teorijo, in znanje, ki se ga da nauciti. Kjer je vo-lja, je namrec pot do uspeha odprta. Nejc Sadek, 1. e/1 Razlika med triletnimi in programi PTI Velika razlika je to, da smo v triletnem programu zelo lahko dobili lepe ocene, saj se je od nas zahtevalo manj, sedaj pa je kar precej težje in se je treba za pozitivne ocene bolj posvetiti ucenju. To smo seveda tudi pricakovali, ko smo razmišljali o vpisu v program PTI in ob izbiri smeri. Sedaj imamo tudi manj prakse pri delodajalcu, samo dva tedna, manj prakse imamo tudi pri pouku. Seveda ima program PTI tudi dobre stvari, med katere spada tridimenzionalno modeliranje/risanje na racunalniku, vodenje in programiranje robota idr. Mislim, da nisem naredil napake, ko sem se z biotehniške šole vpisal v ta program na TŠC Maribor. Vsi tisti, ki ne vedo, ce bi se vpisali, ne bodo naredili napake, ce se vpišejo v ta program. Žan Dobaja, 1. e/1 V prvem letniku Sem ucenec prvega letnika na Tehniškem šolskem centru v Mariboru. Za to šolo sem se odlocil, ker me je pritegnil program Mehatronik operater. V tem programu se pogosto srecujemo s cilindri, s kabli, z zariso-vanjem v kovino in izrezovanjem modelov. Na zacetku smo se s sošolci še spoznavali, ampak po dveh tednih smo se že pogovarjali med seboj. Pri prakticnem delu smo merili s pomicnimi merili, ki smo se jih hitro naucili uporabljati. Sedaj, ko so minili že štirje meseci, sem spoznal, da sploh ni težko, le potruditi se moramo in biti potrpežljivi. Hkrati pa se vsak dan naucimo kaj novega. Jernej Vrencur, 1. e/2 Moja poklicna pot Prvic sem o srednji šoli zacel razmišljati v osmem razredu osnovne šole. Ker je moj oce univerzitetni diplo-mirani inženir strojništva, sem videl, kaj je delal doma. Sicer takrat vsega nisem povsem razumel, a bilo je zanimivo, ko je risal in popravljal nacrte. Vcasih sem lahko malo pogledal tudi v njihovo proizvodno halo v Rušah. Konec osmega razreda smo odšli na karierni sejem, organiziran v Športni dvorani Tabor. Sprva sem se za-nimal za gimnazijski program, a so mi povedali, da ima SSI Strojni tehnik vec prakticnega pouka. To mi je bilo zelo všec. V devetem razredu sem izpolnil prijavnico za program Strojni tehnik na TŠC Maribor. Sedaj sem v tretjem letniku, kjer je že veliko strokovnih predmetov. Nekaj je tudi predmetov za splošno izobrazbo in razgleda-nost, kot so na primer sociologija, umetnost, geografija in zgodovina. Predmeti, ki sicer ne sodijo neposre-dno k tehniški stroki, a so vseeno zanimivi. Veselim se cetrtega letnika in poklicne mature. Šolanje name-ravam nadaljevati na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, potem pa bom videl, kam me bo življenje pope-ljalo. Jure Šparaš, 3. a/1 Naša štiri leta na TŠC Maribor Moje ime je Bennet in obiskujem zakljucni letnik v programu Strojni tehnik. Vsako preživeto leto na TŠC Maribor je bilo nekaj posebnega in vsako leto je prineslo nove zmage, znanja, vzpone in padce ter dogo-divšcine. Imel sem cast biti predsednik v enem od rezultatsko najuspešnejših razredov na šoli. Smo majhen razred, pravzaprav smo skupina, saj nas je samo 16, vendar je majhnost naša prednost. Med seboj smo zelo pove-zani, skozi 4 leta srednješolskega izobraževanja smo vedno držali skupaj, skrbeli drug za drugega in skupaj uspešno prišli v 4. letnik. Prvega šolskega dne se spomnim, kot da bilo vceraj. Vsi smo prišli na šolo z jasnim ciljem, da šolo zapusti-mo kot strojni tehniki, ne zavedajoc se, da bo naš cas na šoli tako hitro minil. Vsako preživeto leto je pusti-lo predvsem lepe spomine. Prvi letnik je bil zanimiv in hkrati zabaven. Prvih nekaj tednov se nam je šola zdela kot labirint. Lovili smo se pri iskanju ucilnic in odkrivali šolo. Neštetokrat smo se izgubili in se po po-moti znašli pred napacno ucilnico. Ko smo ugotovili, da ni prava, smo urno tekli v pravo nadstropje, da dneva ne bi koncali z vpisom. Tudi glede vpisov smo veljali za najvzornejši razred na šoli, saj smo jih imeli najmanj. V prvem letniku smo se seznanili z osnovami v svojem poklicu, v drugem pa smo že prešli h kon-kretnejšim temam. Vecina od nas se je prvic srecala z nekaterimi postopki varjenja, prav tako smo spozna-li CAD/CAM programe, s katerimi se je vecina dobro znašla in smo uživali pri delu z njimi. Sedaj smo pred zadnjim skupnim izzivom, to je poklicna matura. V vseh teh letih smo se uspešno soocali s težavami, ki so nam prišle naproti in jih sproti reševali, zato bomo zagotovo uspešno opravili tudi maturo. Profesorji so nas nanjo dobro pripravili. Po koncani maturi bomo veselo mahali s svojimi spricevali in iskali nove izzive. Nekateri na študiju, nekateri pa že na delovnih mestih. Neglede na našo pot, si drug za druge-ga želimo, da bomo še naprej tako uspešni. Bennet Markovic, 4. b/1 Naš razred Sva dijaka 1. d/2, ki se deli na programa OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR in INŠTALATER STROJNIH IN-ŠTALACIJ. Na zacetku nas je bilo v razredu 27, sedaj pa nas je 25, saj sta dva ucenca prekinila šolanje. Imamo super razrednika, to je Marko Juršic. Naš razrednik zna biti glasen in hud, sploh ce kaj ušpicimo. V razredu smo sami fantje in vcasih smo zelo glasni. Trije ucenci smo se odlocili za vajeniško smer izobraže-vanja. Štirje ucenci prihajajo iz Bosne in Hercegovine. Na zacetku smo imeli nekaj težav s sporazumeva-njem, ampak z dobro voljo in s sodelovanjem smo to težavo kar hitro odpravili. Trije ucenci bivajo v dija-škem domu. V razredu se dobro razumemo in si pomagamo med seboj, kadar je to potrebno. Nekateri so bolj poslušni od drugih. Vsi se veselimo ponedeljkov, saj imamo takrat prakso in je vzdušje v razredu manj napeto. Med odmori se zabavamo ali pa "bulimo" v telefone. Pri pouku smo vcasih prevec navihani in nas morajo profesorji utišati ali celo poslati iz razreda. Tudi profesorji se kdaj pohecajo in nas spravijo v smeh. Najveckrat nam profesorji gnjavijo, naj imamo lepo urejene zvezke in naj delamo domace naloge. Imamo razlicne hobije, ukvarjamo se s športom, z igranjem igric, družimo se s prijatelji … To je naš razred z razlic-nimi karakterji, navihan in zanimiv. Mitja Korže in Aljaž Ber, 1. d/2 2. d/1 pri pouku RPT - racunalniško podprte tehno-logije Pri prof. Mihaelu Kukovcu se ucimo in nadgrajujemo svoje znanje na CNC strojih, 3D modeliranju ter 3D printanju. Pri njegovih urah spoznavamo, kako se pišejo programi za CNC stroje, ki jih nato tudi sami napi-šemo. Zaradi njega in njegovih napotkov, orientacije in motivacije hitro napredujemo kot celotni razred do nivoja, kjer si lahko med seboj že veliko pomagamo, saj smo pri delu natancni, strpni, strokovni in spretni. Pri 3D modeliranju na racunalniku uporabljamo aplikacijo CREO, kjer z razlicnimi funkcijami rišemo razne modele/izdelke, ki jih nato profesor oceni. Te izdelke lahko tudi fizicno izdelamo s pomocjo 3D printerja, ki ga imamo na šoli. Prof. Kukovec se rad tudi pošali z nami, kar nam daje dodatno voljo do ucenja in dela, saj je tudi to del motivacije. Matic Janžic, 2.d/1 DIJAKI TŠC SE PREDSTAVLJAJO TŠC je prava izbira za VAS! Na naši šoli TŠC lahko vsak zaživi svoje sa-nje v poklicih, kot so strojni tehnik, obliko-valec - kovin orodjar, mehanik, licar, karo-serist ipd. Ucitelji na šoli nas naucijo veliko koristnega, predvsem pri strokovnih pred-metih. Tehniški šolski center je predvsem namenjen dijakom, ki hocejo postati nekaj vec, kot pa le obicajni delavci. Tu ucitelji delajo s srcem, prav tako tudi dijaki. Šola je urejena, na hodnikih lahko srecamo uci-telje, ki vedno prisluhnejo našim vpraša-njem o marsicem. Dijaki so zaenkrat zado-voljni, radi hodijo k pouku, saj vedo, da bodo izvedeli kaj novega. Matic Janžic, 2.d/1 Ljubezen do nogometa Nogomet sem zacel igrati v prvem razredu v Gornji Radgoni. Od takrat ne mine dan, da žoga ne bi bila mo-ja »punca«. Trenutno igram za U17 NK Jarenina. Treninge imam vsak dan, ob vikendih pa tekme. V pro-stem casu pogledam vecino tekem slovenskih in evropskih lig. Na TŠC sem se letos uvrstil v šolsko nogo-metno ekipo, v kateri so tudi štirje moji sošolci. Med nami je veliko športne tekmovalnosti, saj brez tega ne gre. Naš trener je Janko Dolenc, bivši profesionalni nogometaš. Tudi naš profesor ŠVZ Mitja Draškovic je profesionalno igral nogomet. Oba starša me na moji poti podpirata, razumevajoci so tudi profesorji na TŠC. Želim si športno pot brez poškodb, z veliko goli. Navijajte za ekipo TŠC . Nastja Gavez, 2. e/2 Doma radi poslušamo vse vrste glasbe Doma radi poslušamo vse vrste glasbe, najraje imamo rock. Na okno damo ojacevalec, da lahko pol Cer-kvenjaka sliši, kako igram pesmi Guns'n'roses na moji elektricni gibsonki. Letos se še posebej veselim 9. julija, saj bom s starši obiskali njihov koncert na Dunaju. Imel sem že veliko svojih koncertov v lokalnem okolju. Na Püta festu 2019 smo bili s svojim mentorjem in ostalimi predskupina skupini MI2. Pišem tudi svoje kompozicije. Igranje me sprošca in hkrati napolni z energijo. Patrik Žvajkar, 2. e/2 Reguliranje temperature Pri predmetu uporaba krmilnih naprav pripravljamo raziskovalno nalogo Reguliranje temperature. Potre-bovali smo leseno hiško, žice, rele, žarnico, senzor, racunalnik Raspberry pie in merilnik temperature. Najprej smo sestavili leseno hiško z okni na stranicah. V notranjost smo napeljali žice, ki smo jih spojili z lotanjem. Merilnik temperature in rele smo namestili na stene, žarnico pa na tla. Vse skupaj smo povezali z racunalnikom, ki ima program za reguliranje temperature. Senzor zazna previsoko temperaturo in uga-sne žarnico. Pri prenizki vrednosti se žarnica vklopi. Tanej Škrabl, 2. e/2 Erik Filip Hauptman Sem Erik Filip Hauptman in obiskujem program tehnik mehatronike. Konec leta 2019 sem se navdušil nad podjetništvom ter proizvodnjo, zato sem se v prostem casu zacel ukvarjati z izdelavo svetil po narocilu ter prav tako ustvarjam svoje lastne dizajne, med katerimi je najbolj uspešen Svet. Prav tako se ukvarjam z izdelavo logotipov podjetij. Izdelki so vecinoma narejeni iz lesa, pleksi stekla ali iz aluminija. Izdelke laser-sko izrezujem, jih pobarvam dodam LED, vse skupaj pritrdim ter polepšam, nato pride cas montiranja na strankine stene. Stranke lahko narocijo osebno montiranje ali kar osebni prevzem. V letu 2020 imam veli-ko ciljev in želj, ki jih bom s trdim delom uresnicil, in sicer od uradne ustanovitve podjetja in vse do veliko razlicnih dizajnov. Za prihodnost pa imam željo po uspehu velike proizvodnje. Erik Filip Hauptman , 4. c/1 Nogomet in jaz Sem Žan Veingerl iz 3. a/1 in treni-ram nogomet. Treniram v klubu ROHO (Rogoza in Hoce). Treninge imam 3-krat na teden, enkrat tedensko pa tekmo. Sem v prvi postavi na poziciji zadnji vezni igralec. Z ekipo imamo dobre rezul-tate glede na to, da je klub star 4 leta. V klubu je okoli 70 igralcev razlicnih starostnih skupin ter 7 trenerjev, 2 fizioterapevta in 2 predsednika. Klub sponzorira tudi NK Maribor in ima tam tudi kdaj pa kdaj treninge. Osvojili smo prvo mesto v malem nogometu na Madžar-skem in 3. mesto v 3. ligi MNZ Maribor. Tukaj treniram 2 leti, prej sem 4 leta treniral v Framu in 2 leti v Racah. Vsako leto imamo tudi priprave v Umagu, kjer 3 dni treniramo od jutra do vecera in imamo eno tekmo. Nogometne premore imamo poleti in pozimi, približno 1 mesec. V klubu imamo tudi 'balon', kjer sta 2 igrišci za mali nogomet in igrišce za badminton. Izven balona je tudi bar in prikolica v obliki plo-cevinke za hitro pripravo hrane. Imamo tri igrišca, in sicer dve v Rogozi in eno v Hocah. Pomožno igrišce imamo za klu-bom, kjer treniramo ob dežju, da ne unicimo trave. Vsako leto v klubu pripravimo kostanjev piknik in se družimo. Klub je dobro organiziran in v zadovoljstvo mi je igrati v njem. Žan Veingerl, 3. a/1 Nick Peterka Pozdravljeni, sem dijak Nick Peterka iz oddelka 1. d/1. Hodim na Tehniški šolski center Maribor in obisku-jem program Tehnik mehatronike, v kar me je preprical mamin bratranec, ki je tudi sam obiskoval ta pro-gram, vendar v Ljubljani. Na to šolo sem se vpisal, ker me zelo zanimata tehnika in tudi robotika. Cez te-den sem v dijaškem domu in zdi se mi v redu. Tudi šola je super in sem se je hitro navadil, prav tako tudi na sošolce. V prostem casu treniram rokomet že dobrih 7 let. Od vsega zacetka sem golman in sposojen igralec iz rokometnega kluba Arcont Radgona. Trenutno igram za rokometni klub Maribor Branik. Šport jemljem zelo resno, 4-krat na teden imam treninge na Srednji lesarski šoli. Imam tudi nekaj drugih hobi-jev, kot sta na primer urejanje glasbe (DJ) in ribolov, ukvarjam se tudi s fotografiranjem (fotoaparat, dron in telefon). Jaša Fišer Moje ime je Jaša Fišer. Obiskujem Tehniški šolski center Maribor in hodim v prvi letnik programa Tehnik mehatronike. Za to šolo sem se odlocil že v 8. razredu, po ogledu na informativnem dnevu. Zelo so me pritegnili programiranje robotov, mehanika in strojništvo, saj se v to smer razvija prihodnost. Poleg tega, da sem se šole zelo veselil, me je spremljal obcutek strahu, saj nisem vedel, kaj tocno me caka in ali bo raven zahtevnosti presegala moje zmožnosti, glede na to, da je mehatronika interdisciplinarno prepleta-nje osnovnih ved strojništva, elektrotehnike, avtomatiziranega vodenja, racunalništva in informatike in je kar zahtevna. Šola mi je zelo všec, saj so ucilnice dobro in moderno opremljene, nudi nam tudi veliko telo-vadnico in dobro opremljen fitnes, kar nam športnikom veliko pomeni. Aktivno treniram nogomet že pri-bližno 6 let. Treninge imamo 4-krat tedensko, kljub napornim treningom in športu pa imam vseeno dovolj casa za vse šolske obveznosti in aktivnosti. Rezultat iskanja slik za športni park rogoza Tadej Pajek Sem Tadej Pajek, dijak 1. d/1. Za vpis na to šolo sem se odlocil, ker sem se v 9. razredu osnovne šole zacel zanimati za tehniko. Zanimajo me predvsem upravljanje in delovanje stroja ter programiranje, še najbolj pa mi je všec robotika. Velik vtis name je naredil tudi informativni dan, ko sem lahko prvic upravljal robo-ta. Prvega šolskega dne me je bilo sicer malo strah, saj nisem vedel, kaj pricakovati, potem pa sem se kma-lu navadil. Na splošno je šola super, ker ima veliko telovadnico, kjer se lahko ukvarjaš s športom, ima pa tudi dober fitnes. Od vsega pa mi je najbolj všec šolska malica. Sem tudi športnik in se že dve leti aktivno ukvarjam z atletiko. Tecem na kratke proge, moji glavni disciplini sta 100 in 200 metrov. Treningi so napor-ni, sem pa v dveh letih z njimi pridobil veliko na tehniki, moci in kondiciji. Motokros V prostem casu se ukvarjava z motokrosom. S prijatelji se med vikendi zberemo v bližnjem gozdu, kjer se vozimo po brezpotjih in hribih. To je zelo ne-varen šport, a kljub temu zelo uživamo v njem, saj nam dvigne adrenalin. Voziva se z 250-kubicnima motorjema za motokros Suzuki RMZ250 ter Yamaha YZ250. Prednost teh mo-torjev je velika moc motorja in nizka teža, kar nam omogoca vzpenjanje po zelo strmih hribih. Motorje sva si kupila sama z denarjem, ki sva ga zaslužila med pocitnicami. Zato jih še bolj ceniva in uživa-va v vožnji z njima. Aljaž Ferk, Tine Partlic, 3. a/1 Harmonika, harmonika Sam se že 5 let ukvarjam z glasbo, in sicer igram diatonicno harmoniko. To glasbilo mi je ljubo že od majhnih nog, saj sem pri osmih letih že igral s svojim ocetom, a takrat je to bila le igracka. Cez cas smo se doma odlocili, da se bom zacel ukvarjati z glasbo. Najeli smo ucitelja, ki me je vsak teden dvakrat obi-skal za eno uro in pol. Nekoc me je neka družina prosila, da bi prišel k njim igrat za rojstni dan. Takrat sem prvic igral za svoj denar, ki sem ga porabil za stvari, ki sem si jih želel. Po tem dogodku sem zacel igrati še na šolskih prire-ditvah, na tekmovanja pa žal nisem hotel hoditi, saj se mi niso zdela zanimi-va. Po treh letih sem dobil nov inštrument, stara harmonika mi je bila že pre-majhna, pa tudi v dobrem stanju ni bila vec. Z novo sem se vkljucil v majhno skupino glasbenikov, ki jo sestavlja moj ucitelj in drugi njegovi ucenci. Skupaj smo tudi nastopili. Trenutno sem aktivno igranje opustil, vendar bom ob kak-šnem rojstnem dnevu ali prazniku še z veseljem zaigral. Sicer pa glasbo zelo rad poslušam, vse bolj me pritegne elektronska glasba, moj znanec se na-mrec z njo ukvarja. Denis Vršic, 1. b/1 Povezana slika Aljaž Predan V prostem casu se rad vozim z motorjem, uživam pa v popravljanju motorjev in naprav, zato sem se tudi vpisal na TŠC. Obiskujem 1. letnik. Na motor sem prvic sedel v 3. razredu osnovne šole. Letos se želim udeležiti amaterske dirke, da se preizkusim. Za motokros sta me navdušila ati in dedi, ki sta oba nekoc dir-kala. Zlasti dedi je bil zelo dober motokrosist, saj je bil 9-krat zaporedoma državni prvak v nekdanji Jugo-slaviji. Poleg številnih pokalov in plaket je dobil 3 zlate celade (to je vrsta nagrade). Leta 2018 je prejel na-grado za življenjsko delo v športu. Nekoc bi bil rad tudi jaz dober kot je bil moj dedek. Šport ni edina moja strast, tu je še glasba. Obiskujem glasbeno šolo in igram harmoniko. Zanjo me je nav-dušil moj drugi dedek. Le kaj bi mi otroci brez dedkov in babic! Kadar je dedi igral v svoji sobi, sem se mu pridružil, poslušal in razmišljal, kako lahko izpod teh gumbov pridejo tako lepe melodije. Ko je videl, da me zanima in da imam dober posluh za igranje, me je zacel uciti lažjih pesmi, kot sta Na planincah in Kuža pa-zi. Domaci so opazili, da imam potencial za igranje, zato so me v cetrtem razredu vpisali v zasebno glasbe-no šolo. Moj ucitelj je bil Aleš Meglic. Po dveh letih sem se prepisal v Glasbeni center Rošer, kjer je postal moj ucitelj Marko Belšak, ki me poucuje še danes. Skladba, ki sem se je pri njem naucil prve, je Bod' moja. Bil sem deležen nenehnih spodbud in dobrih napotkov. Prvo tekmovanje, ki sem se ga udeležil, je bilo tekmovanje za pokal obcine Muta. Prejel sem bronasto pri-znanje. Bil sem zelo presenecen, saj je bila konkurenca res velika. Zadnje tekmovanje, ki sem se ga udeležil pred kratkim, je bilo v Hajdini za Štajersko frajtonarico. Osvojil sem 3. mesto s skladbo Ansambla Avsenik z naslovom Spomin. Moje igranje je pohvalil celo clan žirije Brane Klavžar, eden najbolj znanih izvajalcev tovrstne glasbe. Z igranjem sem nastopil tudi že na TV v razlicnih oddajah, sicer pa igram na rojstnih dnevih in porokah. Za igranje harmonike sem se odlocil zato, ker me to veseli, ker spoštujem slovensko glasbo in tudi zato, ker si želim enkrat imeti svoj ansambel. Aljaž Predan, 1. b/1 Miha Ferlic Pozdravljeni, tudi jaz igram harmoniko, tako da se zdi, kot da je ta inštrument med mladimi najbolj priljub-ljen. Že od malega rad poslušam glasbo, še posebej sem bil navdušen, ce je na kakšnem praznovanju igral ansambel. Ko pa si ga je moj bratranec ustvaril, sem sklenil tudi jaz postati muzikant. Zaželel sem si igrati harmoniko. Nekoc so me starši presenetili - dobil sem jo. Oce si jo je izposodil, da bi ugotovil, ali me igra-nje res veseli. Ko je videl mojo zagnanost za ucenje, vztrajnost in prizadevnost, smo odšli v delavnico Kitek in jo narocili. Cakati je bilo treba cel mesec, saj je bilo narocil zelo veliko. Igrati me je ucil moj bratranec, a ker je imel veliko dela s šolo, sem nadaljeval ucenje pri Orkestru Dvojcici. Še danes obiskujem šolo, ker imam cilj ustvariti si svojo glasbeno skupino, vem pa tudi, da je pred mano še dolga pot. Miha Ferlic, 3. b/1 Amadej Vakej V šoli imamo PUD, torej prakticno usposabljanje pri delodajalcu, ki si ga lahko vsak dijak izbere sam. Jaz sem imel PUD od 3.9.2019 do 10.1.2020. Delal sem pri svojem ocetu, ki ima avtoservisno in vulkanizersko delavnico. Delal sem vse, od rednih servisov, menjav pnevmatik do velikih servisov (menjave zobatega jer-mena) in celo menjavo motorja. Pri PUD-u sem dobil veliko dodatnega znanja pri delu, ki mi bo zagotovo koristilo pri poklicu, ki ga bom opravljal. Amadej Vakej, 3.c/2 Borut Vešnik Mnogi verjetno ne vedo, da imam veliko veselja do gora in planinarjenja. Zahvalim se lahko ocetu in ma-mi, da sta mi že v otroštvu omogocila to dejavnost. Predvsem mama, s katero deliva enako navdušenje, me je vpeljala v to. Moram priznati, da ji ni bilo lahko, saj sem bil trmast in svojeglav. Obcudujem njeno vztrajnost z mano. Skoraj vsak potek planinskega pohoda je enak, saj si vsakic zvecer pripraviš potrebne stvari, nato se odpe-lješ, opraviš vzpon in spust ter se na koncu vrneš domov. Nekaj pa se le razlikuje: to je tvoje doživljanje med vsako planinsko »avanturo«. Lahko da katero turo veckrat ponoviš, vendar bodo vtisi vsakic drugacni, saj je lahko vreme drugacno ali so ljudje okoli tebe drugi ali pa se je tvoje dojemanje spremenilo. Najbolj me pritegne obcutek, ki ga dobiš, ko stopiš na vrh. Res da je bilo naporno, res da imaš pred sabo še spust, ki ga moraš opraviti, tudi ce si še tako utrujen, vendar je to vredno. Takrat dobiš obcutek, da bi lahko poletel ali pa najraje zakrical od veselja. Takrat odklopiš vse misli in uživaš v trenutku, ki ti je dan. Necesa pa nikoli ne smeš pozabiti: na gori si in vsak tvoj korak mora biti premišljen. Zdi se mi, da so ljudje danes že cisto izgubili strah in spoštovanje do gora in narave, zato hodijo cisto brezglavo. Takrat in zato se zgodi najvec nesrec. Vsak planinec se mora zavedati, da je ranljiv, vendar je tudi res, da ce vedno ležiš na kavcu, se ti lahko zgo-di malokaj hudega. Ampak tako ti življenje uide, kot bi trenil, in ko se ozreš nazaj, nimaš nicesar povedati. Bil sem že na veliko vrhovih, predvsem pa sem ponosen na vse tri naše najvišje vrhove Julijcev, Kamniških Alp in Karavank: torej Triglav, Grintavec in Stol, nato pa še Viševnik, Kanjavec, Ojstrico. Moj prvi stik z go-rami je bila Ojstrica, ko sem bil star 6 let. Na Triglav sem prvic poskusil priti pri devetih letih, a ga zaradi strahu pred višino nisem osvojil. Zato sva se z mamo na Malem Triglavu obrnila ob mojih besedah, ki jih mama še veckrat omeni: Triglav bo ostal, jaz pa bom prišel nazaj. Od takrat sem bil na vrhu Slovenije že šestkrat. Borut Vešnik, 3. b/1 Sanja Obrul V treh letih sem v programu poklicnega izobraževanja pridobila temeljno znanje iz mehanike, pnevmatike, hidravlike, elektrotehnike in elektronike, spoznala sestavne dele, sklope, naprave in sisteme proizvodnih procesov, naucila sem se tudi razlicnih postopkov rocne, strojne in toplotne obdelave kovin in nekovin. Sprva sem mislila enako kot misli vecina deklet, da je delo pretežko zame, prevec umazano in podobno, a sem ugotovila, da je pravzaprav zanimivo. Ja, seveda je kdaj pa kdaj umazano, ampak se prevec ne obremenjujem s tem, saj se vedno lahko ocistim z vodo. Edino dekle v skupini fantov? Bo to problem? Seveda, fantje imajo svoje otroške igre v krvi, vendar se še vedno pogovarjajo s teboj, te imajo radi, tudi ko ne potrebujejo zapiskov … Biti ženska v moškem kolektivu ni slabost, ampak je prednost, saj veliko vec delodajalcev sprejema tudi ženske in tudi stranke so veliko bolj zadovoljne, ce se tu in tam kdaj pojavi ženska ter popravi kakšno stvar. Ženske smo lahko pametnejše in si bolje zapomnimo stvari kot fantje in seveda jim lahko dokažemo, da ženske nismo samo za v kuhinjo in gospodinjska opravila, ampak da znamo tudi obrniti kakšen izvijac in zabiti kakšen žebelj. Ce imaš dovolj mocno željo, te nobena stvar ne more ustaviti. Zaradi pomanjkanja naravoslovno-tehnicnih kadrov je koordinatorka projektov pri Združenju delodajalcev in stalna predstavni-ca pri Business Europe Maja Šoba Tovšak leta 2010 ustanovila projekt Dan za punce, ki je trajal vse do leta 2014. Februarja 2014 je Maja Šoba Tovšak izjavila: »Dekleta se pogosto odlocajo za stereotipno ženske poklice in jih je zato treba spodbuditi tudi k naravoslovno-tehnicnim poklicem.« S projektom, ki poteka v 11 evropskih državah, so bile udeleženke zadovoljne in pravijo, da je bilo zanimivo. Ena izmed udeleženk pove: »Mislila sem, da je delo bolj umazano in veliko težje.« Vedno, ko mi gre kaj navzdol, si recem, da grem samo po zalet. Veliko prijateljev me vpraša, kakšna je moja skrivnost, da sem tako uspešna in jaz jim zmeraj odgovorim: »Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da clovek dela tisto, kar ljubi, temvec da ljubi tisto, kar dela.« Lahko recem samo to: »Ce ti v srcu ne gori mocan ogenj, nima smisla poskušati. Sprejmi izziv, kajti samo tako boš zacutil velicino uspeha.« Sanja Obrul, 3. d/2 Gaj Gorza Ukvarjam se s kolesarstvom, natancneje z disciplino BMX RACING. Gre za v Sloveniji dokaj neznan in neuveljavljen šport, vendar je po svetu zelo razvit. Najboljši športniki BMX RACINGA prihajajo iz Nizozemske, Francije, Švice, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Kolumbije, Avstralije, Ar-gentine, Ekvadorja ... Disciplina BMX RACING se je razvila v poznih 60-ih letih v Kaliforniji, ko je bil v Ameriki zelo popularen šport motokros. Ker pa je bil motokros drag šport in težje dostopen mladini, se je iz njega razvila cenejša razlicica – dirkanje s kolesi. Zacetek BMX RACINGA v Ameriki torej sega v leto 1970, medtem ko je v Evropo prišel v letu 1978. BMX RACING je tudi olimpijski šport in je bil prvic predstavljen na olimpij-skih igrah v Pekingu leta 2008, ko je zmagal Latvijec Maris Strombergs. KAKO POTEKA DIRKA BMX dirka po navadi poteka na pribl. 350 m dolgi progi, kjer 8 kolesarjev starta po zvocnem signalu z visoke rampe in dirka po progi, ki je zavita in sestavljena iz razlicnih band in valov. Sistem napredovanja tekmovalcev je na izpadanje, zato so dirke ostre, saj se le prvi štirje uvršceni uvrstijo v naslednji krog vse do finala. ZAŠCITNA OPREMA Gre za dokaj nevaren šport, zato je obvezna oprema »full-face« celada, rokavice, hlace, ki so prilagojene in zasnovane za zašcito v BMX-u, moto-krosu, downhillu, šcitniki za kolena, komolce ali za prsni del ter majica. KOLO Gre za posebno kolo, ki mora imeti mocan okvir, 20-palcna kolesa (lahko tudi 24-palcna kolesa - v tem primeru tekmuješ v posebni kategoriji, ki se ji rece Cruiser). Krmilo na kolesu ne sme biti preveliko, obvezni so rocaji na krmilu, ki ga morajo popolnoma pokriti. Kolo mora imeti obvezno zadnjo zavoro, sedež mora biti dovolj mocan, ceprav ga med vožnjo ne uporabljamo. Za tekmovalce nad 13 let se uporabljajo SPD-pedala – pedala na klik, mlajši tekmovalci uporabljajo plošcata pedala. BMX RACING treniram od svojega 8. leta. Trenutno sem clan Kolesarskega društva TBP Lenart in mednaro-dne ekipe Maikun Thrill. Veliko treningov opravim v tujini, predvsem Italiji, sicer pa se letno udeležujem od 30 do 40 tekem po vsej Evropi. Trenutno tekmujem v kategoriji 15/16, v letu 2020 pa prestopim v kate-gorijo 17/24. V letu 2019 sem osvojil 1. mesto v skupnem seštevku mednarodnega pokala Alpe Adria, 1. mesto v skup-nem seštevku slovenskega pokala, 1. mesto v skupnem seštevku B4X pokala ter postal državni prvak v ka-tegoriji 15/16. Udeležil sem se tudi svetovnega prvenstva v Zolderju v Belgiji, kjer sem dosegel 59. mesto ter evropskega prvenstva v Valmieri v Latviji, kjer sem se uvrstil na 37. mesto. Gaj Gorza, 2. d/2 Cene Šteger To sem jaz! Sem Cene, zelo skuštran. Del svojega casa vsak dan zapravim za ugotavljanje, ali je moja priceska primer-na za krajšanje ali ne. Zapleteno je imeti skodrane lase. Danes so videti dobro, cez dva dni pa že nisem vec zadovoljen. In to se ponavlja v nedogled že od lani. Rad igram ukulele in poslušam glasbo. Marsikdaj tudi nosim drva ali kako drugace pomagam babici ali pra-teti, ki mi za to delo odstopita majhen del svoje pokojnine. Ta denar nato zapravim za kavo z mlekom, kak-šno oblacilo ali pa ga spravim, in ko vem, kaj si želim, zapravim za tisto. Rad tudi govorim in si izmišljujem dogodke, ki so nekaterim zanimivi, drugim pa ne. Nekateri se v moje domišljevanje tudi vkljucijo in skupaj odvihramo v svet brez meja. Najraje imam poletje, ker je toplo in je dolgo svetlo. Rad imam, ko sije sonce. Verjetno se bom nekoc preselil nekam, kjer sije malce vec kot v Sloveniji. Nekateri pravijo, da sem pose-ben, veliko jih meni tudi, da cuden, a se ne zmenim za to, ker sem si všec takšen, kakršen sem. Cene Šteger, 1. b/1 Zanimiv kulturni dan Že kmalu po zacetku šolskega leta smo imeli dijaki 1. letnika srednjega strokovnega izobraževanja športni in kulturni dan. V okviru le-tega smo šli na ogled v Pokrajinski muzej, še prej pa smo si ogledali kulturne znamenitosti v starem delu Maribora. Vecina dijakov našega razreda je namrec vozacev iz drugih krajev. Zbrali smo se na Trgu svobode šele ob 9. uri, kar mi je zelo ugajalo, saj sem tako vstal zjutraj ob poznejši uri kot sicer. Najprej smo se odpravili v park pri Prvi gimnaziji, kjer stoji spomenik Rudolfu Maistru. Oseb-nost in delo tega znamenitega Slovenca nam je predstavil sošolec, ki se je za to dobro pripravil. Jaz sicer nisem zvedel nic novega, ker živim v Zavrhu, kjer deluje turisticno društvo Rudolfa Maistra. Tako verjetno poznamo njegovo življenje in delo bolje kot marsikateri Mariborcan, ki hodi pogosto mimo njegovega spo-menika. Po predstavitvi smo se odpravili skozi stari del mesta proti Sodnemu stolpu ob Dravi. To mi je bilo zanimivo, saj se še nikoli nisem sprehajal po tem delu mesta. O Vodnem stolpu sem si zapomnil podatek, da je bil zgrajen leta 1555, po drugi svetovni vojni pa kljub teži, ki jo ustvarjajo kamniti zidovi, dvignjen za približno 2,5 metra, da ga ni zalila voda takrat zajezene reke zaradi nove hidroelektrarne v Zlatolicju. Sledil je ogled zbirk v Pokrajinskem muzeju v gradu. Presenetil me je mamutov okel, najden v Dupleku. Kustos nam je namrec predstavil življenje na obmocju Maribora od kamene dobe do današnjih dni. Priznati mo-ram, da mi je bil kulturni dan bolj všec kot športni, saj sem zvedel marsikaj novega in zanimivega o prete-klosti kraja, v katerem se šolam. Urban Šuster, 1. b/1 Plesne vaje za maturantski ples Zelo hitro se približuje maturantski ples, zato moramo vsak teden pridno vaditi plesne korake, seveda s soplesalkami, zaradi katerih se nas je vecina tudi odlocila za maturantski ples. Na plesnih vajah se ucimo razlicnih plesnih korakov in plesov, kot so angleški valcek, samba, cacaca, fokstrot, tango idr. Vsak ples je zanimiv po svoje. Za zabavo poskrbi naš plesni ucitelj iz plesne šole Sal-sero, ki nas motivira z dobro glasbo in odlicnim humorjem. Na plesnih vajah smo spoznali nove prijatelje, še posebej nas veseli, da smo spoznali tudi nove prijateljice. Vaje obiskuje približno 100 plesnih parov, kar pomeni, da je razmerje med spoloma vsaj enkrat izenaceno, zato se na vajah tudi lažje sprostimo in zaba-vamo. Ker vaje trajajo 90 minut, se prej vedno zberemo na pijaci, da nas med vajami ne žeja. Ni nam žal, da smo se odlocili za maturantski ples in uživamo v vadbi. Ce bi bilo mogoce, bi na vaje hodil tudi veckrat na teden. Domen Šnajder, 4. b/1 Novoletne zaobljube Prvi letnik srednje šole želim koncati brez nezadostnih ocen. Želim si udeležiti se tekmovanj na podrocjih, na katerih sem dober: šport, risanje … Ker se aktivno ukvarjam z nogometom, želim napredovati na po-drocju kondicije in fizicne moci. Hocem bolj zdravo jesti in uživati cim manj nezdravega sladkorja. Starej-šim ljudem, babici in dedku bom pomagal pri težjih opravilih, ki jih ne zmorejo vec sami z lahkoto. Nejc Kresal, 1. b/1 Za novo leto sem si dal nekaj zaobljub, saj želim postati »boljši clovek«. Boljše zdravje bi dosegel z bolj raz-novrstnim prehranjevanjem, zato mi je cilj zaceti jesti in pokušati »novo« hrano. Rad bi pridobil tudi na mišicni masi, saj imam trenutno le 57 kg, želim pa si približno 10 kg vec. Ker zelo rad kolesarim, bi rad v novem letu izboljšal svoje rekorde. Moj najboljši cas kolesarskega vzpona iz Volicine na Zavrh je 5 minut in 43 sekund. Vzpon je dolg dober kilometer, premagati pa je treba 117 m višinske razlike. Z rednim kolesar-jenjem bi rad cas vzpona izboljšal na 5 minut, v celem letu pa bi rad prekolesaril vec kot 5000 km. Postati želim tudi bolj splošno razgledan, zato bom poskusil vsaj nekajkrat na teden gledati TV-porocila. Želim pa postati tudi bolj vešc bralec. Urban Šuster, 1. b/1 Kevin Kolar in Uroš Poharic Sva dijaka Kevin Kolar in Uroš Poharic iz Tehniškega šolskega centra Maribor na Zolajevi ulici 12, Maribor. Trenutno obiskujeva 2. letnik poklicnega izobraževanja, program Avtokaroserist. Program zajema znanja avtolicarske in avtokleparske stroke. Za ta program sva se odlocila, ker naju to delo veseli in ker je delo na trgu izredno iskano. Ker nama kleparsko delo bolj leži, nama šola omogoca, da znanje poglabljava in razvi-java spretnosti iz te branže. Ideja za napis TŠC MARIBOR na prtljažnih vratih avtomobila je bila cisto spontana, saj smo v delavnic imeli nekaj odpadnega materiala in nama je profesor Dušan Merklin, ki nas poucuje prakticni pouk, dal nalogo, da iz teh kosov profilov nekaj izdelava. Postopek od kupa odpadne kovine do izdelka je vodno zahteven, zato smo s profesorjem Dušanom Merklinom sedli skupaj in izbirali ideje, kaj ustvariti. Nato smo prišli do koncne odlocitve, da naredimo napis TŠC MARIBOR na prtljažnih vratih avtomobila. Takoj po odlocitvi smo na tablo narisali nacrt. Po enournem spreminjanju nacrta smo prišli do koncne oblike, nato je delo steklo samo od sebe. Najprej sva se lotila razreza profilov in sestavljanja crk TŠC. Ko sva imela crke sestavljene, sva jih zavarila z varilnim aparatom (MAG). Za napis MARIBOR sva najprej ožigosala mesta, kjer sva kasneje navarila vijake, ki so prav tako bili predvideni za odpad. Sledilo je pletenje varilne žice na navarjene vijake. Po navitju se je zacel prikazovati željen napis MARIBOR. Namen izdelka je v osnovi prikaz, kako kreativno uporabiti odpadni material, pridobiti nova znanja in ob enem narediti izdelek, ki bo služil k prepoznavnosti šole. V to delo sva vložila veliko truda in veliko ur dela, kar se nama je takrat, ko sva videla koncni izdelek, poplacalo. Ko je bil izdelek koncan, sva poklicala profe-sorja Merklina, da smo ocenili, ali je koncni izdelek tak, kot smo si ga zamislili. Profesor Dušan Merklin je bil s koncnim izdelkom izredno zadovoljen, kar je z velikim nasmehom izrazil že ob vstopu v delavnico. Že takrat sva vedela, da je najin trud poplacan. Velika zasluga za ta izdelek gre profesorju Dušanu Merklinu, saj zna svetovati in pritegniti dijake k delu. Uroš Poharic in Kevin Kolar, 2. c/2 MOJ ŽIVLJENJEPIS Sem Julian Veliss Velišcek, star sem 19 let. Rodil sem se 1. 11. 2000 v Mariboru, v Sloveniji. Imam starejše-ga brata, ki mu je ime Manuel in se je rodil v Nemciji, v mestu Ludwigshafen. Zdaj živi v Nemciji, kjer ima službo, stanovanje in punco. Moja mama je Nemka. Preselila se je zaradi tega, ker je spoznala mojega oce-ta, ki je Slovenec. Spoznala sta se preko glasbe. Moj oce je imel takrat band, ki se je imenoval SAVANA BAND. Igrali so v vecjih mestih, po državah in pokrajinah, pri tem pa iskali pevko. Ko so nastopali v Nemci-ji, se je oglasila moja mama in sprejeli so jo v sku-pino. Moja oce in mati sta se zaljubila in zacela skupno glasbeno pot, ki je trajala 20 let. Zdaj oce igra v novem bandu, ki se imenuje GET BACK, ma-ti pa se je odlocila, da preneha s petjem v skupini. Tudi jaz se ukvarjam z glasbo. Pri 8. letih sem se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Mari-bor, kjer sem se 6 let ucil harmoniko in hodil k nauku o glasbi. Sam se ucim igrati kitaro in klavir. Že od malih nog me je glasba veselila in prvic sem nastopal leta 2007, ko sem bil star 6 ali 7 let. Takrat sem imel dolge lase, ker so bili moji najvecji vzorniki skupina The Kelly Family. S svojo mamo sem pogosto nastopal v duetu in skupaj nastopava še danes. Nastopal sem tudi v osnovni šoli, na povorkah, raznih prireditvah ... Po koncanih 6 letih harmonike sem se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Maribor, na smer klasicno petje, ki jo obiskujem še danes. Ko sem koncal osnovno šolo, sem se vpisal na Tehniški šolski center Maribor v 3-letni program Avtoserviser, nato pa v program PTI (3 + 2), Strojni tehnik. Na tej šoli sem tudi nastopal na prireditvah, kot so informativni in kulturni dnevi, matu-rantski plesi ... Hkrati se vzporedno šolam tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor (Umetniška gimnazija Maribor). Ko bom koncal obe šoli, bi rad šel študirat v Gradec na Univerzo za glasbo in umetnost ali pa v Ljubljano na Akademijo za glasbo, ker bi rad postal profesor glasbe na srednji šoli ali pa profesor petja. V letih 2016/17 sem spoznal Slavca Kovacica - Spidija, s katerim sem nastopal na raznih prireditvah po razlicnih mestih, na primer na Bumbar talentih. Gostoval sem tudi na radiu Slovenske gorice, Radiu Slo-venec Ljubljana, Radiu City in na televizijah BKTV, POP TV, RTL ... Že 11 let treniram tudi judo v klubu Branik Broker Maribor. Nastopal sem na tekmah in pel slovensko him-no. Posebej mi je ostalo v spominu, ko sem pel na evropskem prvenstvu v judu, kar so po televiziji prena-šali po vsem svetu. Leta 2019 sem v plesni šoli Sebastian zacel trenirati še ples. Udeležil sem se šova Slo-venija ima talent in se boril za vstop v polfinale. 30. 9. 2018 ste si lahko moj polfinalni nastop ogledali na POP TV. Pred kratkim, 7. 9. 2019, sem se udeležil tudi nemških talentov, ki se imenujejo DSDS (Deutschland sucht den superstar). Uspelo mi je sodelovati v 4 krogih, se srecati z glavno žirijo (Dieter Bohlen, Oana, Pietro Lombardi, Xavier Naidoo) in priti na televizijo RTL. Vesel sem te lepe izkušnje. 11. 7. 2019 sem izdal tudi svojo prvo lastno pesem z naslovom SANJE, ki sem jo napisal za vse ljudi na svetu (objavljena je na youtu-beu). Upam, da mi bo s petjem uspelo, ker je to moja najvecja želja, da se lahko s tem preživljam ter pi-šem in pojem svoje lastne pesmi. V letu 2020 imam veliko ciljev. Eden izmed njih je, da se prijavim na Pe-sem Evrovizije 2020. JULIAN VELISS Koliko casa si že pevec, kje se vidiš cez deset let in kdo je tvoj idol? Pevec sem že od malih nog, in sicer sem zacel peti pri šestih ali sedmih letih. Pri teh letih sem tudi nasto-pal, vendar ne tako veliko, kot sedaj. Cez deset let se pravzaprav že vidim na malo vecjih odrih, in sicer je moj cilj, da bi postal prepoznaven izven Slovenije in da bi vec nastopal. Cez deset let se vidim kot že bolj znan in uspešen pevec. Trenutno sicer nimam samo enega idola, ampak jih imam vec. To so Michael Jac-kson, Freddie Mercury, John Lennon, Whitney Houston in še bi lahko našteval, tako da imam vec idolov. Katera je tvoja najljubša in najboljša pesem vseh casov? Pravzaprav jih vec, in sicer mi je od skupine Queen všec Bohemian Rhapsody, všec pa so mi tudi pesmi Michaela Jacksona in drugih pevcev. Pravzaprav bom rekel kar vse starejše pesmi od leta 1950 dalje. Sicer nimam veliko pesmi, a bi rekel, da je moja najboljša pesem moja nova pesem, ki sem jo pred kratkim na-pisal za Evrovizijo. Ta pesem se mi zdi najmocnejša. Drugace pa moja prva pe-sem, ki sem jo napisal, nosi naslov Sanje in ima zelo velik pomen za vse ljudi. Pesem Sanje je tudi zame osebno zelo pomembna in je res nekaj posebnega. Katero zvrst glasbe izvajaš, katerega sporocila, ki si ga do-bil na družbenih omrežij, ne boš nikoli pozabil? Izvajam pop, pop rock in klasiko. Klasiko se ucim na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pop in pop rock pa pišem sam. Na nastopih pojem coverje drugih pevcev, to so priredbe angleških, nemških in drugih pesmi. To pa je zelo dobro vprašanje, in sicer je to sporocilo, ki sem ga dobil kot komentar na kanalu YouTube. Takrat sem izdal svojo prvo lastno pesem Sanje, ki sem jo napisal za vse ljudi na svetu, in je en fant komentiral, da si je nekaj casa nazaj poškodoval hrbet in zaradi tega pristal na vozicku. Napisal je, da sem mu s to pesmijo polepšal dan, da so se mu uresnicile skoraj vse želje in da sem mu dal upanje, da se lahko bori naprej za svoje cilje in za svoje življenje. To sporocilo se me je kar mocno dotaknilo, saj sem za-radi tega tudi sam napisal svojo pesem. S kom boš v prihodnosti naredil duet? Sem nacrtoval in razmišljal, da bi enkrat naredil duet, vendar še nimam izbrane osebe, s katero bi duet posnela. V prihodnosti bom o tem malo vec razmišljal in seveda nacrtoval, s kom ga bom zapel. Kaj bi povedal mladim pevcem? Vsem mladim pevcem, ki se zacenjajo ukvarjati z glasbo, bodisi da pojejo ali da igrajo kak inštrument, bi rad povedal, naj sledijo svojim ciljem, naj se trudijo, naj ne obupajo, ker nima smisla, da bi kar naenkrat obupali. Ce se nekaj hoce, se tudi da, tako da naj sledijo svojim sanjam. Ali boš kmalu izdal kako pesem, ali te bomo v prihodnosti videli na slovenskih odrih ali na tujih? Ja. Bližajo se nove pesmi. Pred kratkim sem napisal že pet novih pesmi, ki še trenutno cakajo na to, da jih predstavim javnosti. Odlocil sem se, da bom svoje nove pesmi zacel objavljati pocasi. Nove skladbe so na poti. Ce bi mi uspelo priti do tujih odrov, bi po vsej verjetnosti tam tudi nastopal, ampak bi rad še ostal in nastopal tudi na slovenskih odrih svoje materne države. Tu bi vedno ostal, vedno nastopal, seveda pa je moja želja, da bi nastopal tudi v drugih državah. Ce mi ne bi uspelo, pa bi poskusil sem ter tja potovati. Od kod ljubezen do petja, ali igraš na kakšen inštrument? To je tudi dobro vprašanje. Že od malih nog naprej sem zacutil neko mocno ljubezen do glasbe. Že odkar sem zacel igrati inštrument in ko sem prvic šel v glasbeno šolo. Od takrat sem zacutil ljubezen do petja. Igram tri inštrumente, in sicer harmoniko, kitaro in klavir. Harmoniko sem se šest let ucil na glasbeni šoli, klavir in kitaro pa se ucim sam. Ali boš v prihodnosti znan po celem svetu ali samo v Sloveniji, videli smo te na slovenskih in nemških ta-lentih. Ali te bomo videli na katerih drugih talentih? Ja, po vsej verjetnosti se bom prijavil na hrvaške talente in tudi na Pesem Evrovizije 2021. Bom pa še vec-krat poskusil, ker mi je to kar zanimivo. Ce bo še kakšna priložnost, se bom še enkrat prijavil na nemške talente. Zdaj tega še ne vem in ne znam vnaprej povedati, ampak imam velike želje, da bi rad prišel do Amerike. Cilji so tudi, da bi nastopal v drugih državah. Ce bi mi do tja uspelo, ali da bi prišel vsaj do polovi-ce, bi bil zame kar velik uspeh. Kdaj si se odlocil, da postaneš glasbenik in kaj bi bil, ce ne bi bil pevec? Pravzaprav nisem razmišljal, da bi postal glasbenik, zato ker je to vedno bil moj cilj že od malih nog, odkar sem dal prvi ton od sebe, odkar sem prvic sedel za klavir ali drugi inštrument. Od takrat naprej sem vedel, da bo petje tisto, ki me bo spremljalo do konca življenja in da se tu ne bom ustavil, preprosto bom na tem delal tako dolgo, dokler mi ne bo nekoc uspelo. Ce ne bi bil pevec, bi bil glasbenik, ki bi igral inštrumente ali pa bi pisal pesmi za druge pevce, bil bi profe-sor glasbe in ustvarjal nekaj, kar je povezano z glasbo. Na katero šolo hodiš, kaj je tvoj cilj v prihodnosti? Šolam se na dveh šolah vzporedno. Šolam se na Tehniškem šolskem centru Maribor in na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kar pomeni, da zjutraj hodim na Tehniški šolski center Maribor, popoldne pa obiskujem Konservatorij za glasbo in balet Maribor. V prihodnosti imam veliko ciljev. Moj najvecji cilj v življenju je to, da bi mi z glasbo uspelo in bi se s svojimi lastnimi skladbami preživljal. Na tak nacin bi tudi cim vec nastopal. Moji cilji so tudi, da bi nastopal v tujini in seveda tudi, da bi naslednjo leto šel študirat glasbo v Gradec. Kristijan Zajšek, 2. d/1 Žiga Verdonik Moji zacetki stika z ledom segajo v januar leta 2007. Pri treh letih in dveh mesecih sem prvic stopil na led in se zacel uciti prvih tehnik drsanja. Po treh mesecih tecaja drsanja sem se navdušil nad hokejem. Eno sezono sem bil igralec, nato pa je želja po tem, da postanem hokejski cuvaj mreže, postajala vedno moc-nejša. Zato sem se želel preizkusiti v poziciji, ki je najmanj hvaležna. Se vprašujete zakaj? Ce ekipa zmagu-je, so vedno v ospredju napadalci, ki so dali gol, ce pa vratar dobiva gole, tudi ce ne po svoji krivdi, je tisti, ki je na udaru. Vendar meni to predstavlja izziv - kako bom ukanil napadalca, kako bom prebral njegovo namero, kako bom cim hitreje prišel do plošcka, ki leti proti golu z veliko hitrostjo. To je cela znanost, v kateri vztrajam že 12 let. Veliko izkušenj sem pridobil na tekmah DP Slovenije v vratih HDK Maribor, repre-zentance Slovenije U15, na številnih mednarodnih turnirjih in mednarodnih kampih. V letošnjem februarju se mi je ponudila priložnost, da izpopolnim svojo vratarsko tehniko tudi v tujini. Po-vabili so me v Skärgårdens SK, kjer sedaj branim za selekcijo J18. Ta klub je na cudovitem manjšem otoku Öckerö, ki je blizu vecjega mesta Göteborg. Ce kdo pravi, da so severnjaki pregovorno hladni ljudje, bom to zanikal, saj so tu ljudje zelo prijazni, pripravljeni pomagati, nasmejani, sprošceni … skratka, odlicni! Pa tudi dolgcas mi ni, ceprav sem kar 1700 km stran od doma. Ko se zbudim, si pripravim zajtrk, nato se eno uro do uro in pol ucim, grem na sprehod ali nakup v trgovino. Sledi priprava kosila, pospravljanje sta-novanja, pranje perila – skratka opravila, ki jih je prej opravljala mama. 2-3 ure po kosilu grem v fitnes, po fitnesu nekaj pojem, nato grem v dvorano, kjer imam eno uro kondicijskega treninga in eno uro trening na ledu s svojo selekcijo J18, 2-krat na teden pa temu sledi še ura treninga s clani. Ker sem vratar, imam v dopoldanskem casu trening v Frölundi – elitnem klubu v Göteborgu. Ob vikendih, vcasih pa tudi med tednom, sledijo tekme. Ce je tekma v domaci dvorani, mi to vzame dve uri ogrevanj in dve uri tekme. Na gostujocih tekmah pa moram prišteti še eno do tri ure prevoza v vsako smer. Po vseh treningih ali tekmah si pripravim še vecerjo, nato pa se že prav veselim postelje. Ce me torej vprašate, kaj pogrešam tukaj na Švedskem, je moj odgovor, da do sedaj še ne pogrešam nicesar. Pravijo sicer, da se bo to spremenilo. Jaz osebno pa mislim, da se ne bo, saj sem tukaj z enim samim ciljem - da igram hokej in opravim izpite za šolo, ne pa da se obremenjujem s tem, cesar nimam. Pa kaj bi tudi to pomagalo? Ko mi cas dopušca, se zelo rad pogovarjam tudi s svojimi prijatelji iz Slovenije, s katerimi ohranjam stike in moram reci, da sem kar na tekocem z vsem, kar se dogaja v moji domovini, med mojimi vrstniki. Vcasih me kdo vpraša: Kako pa komuniciraš z njimi? Z vsemi se pogovarjam angleško. To na Švedskem ni noben problem, saj se anglešcine ucijo že od sedmega leta. Nekateri pravijo, da je švedšcina zelo težka, jaz pa mislim, da se lahko z malo želje in vloženega truda brez problema nauciš tudi švedšcine. Jaz sem se v štirih mesecih naucil že kar nekaj besed, prijatelji in prijateljice iz kluba pa mi pri tem pridno pomagajo. Zadnji teden oktobra, ko ste dijaki v Sloveniji imeli pocitnice, sem zacel tudi z izvajanjem prakse (PUD) v podjetju ALLTiBIL AB. Lastnik tega podjetja je gospod Willy Svedholm, ki je poobla-šceni serviser in distributer za avtomobile znamke Volvo, Peu-geot in Hyundai v razlicnih krajih v okolici Göteborga: Ringön, Aröd, Tuve, Hönö, Kungälv in Stenungsund. Jaz sem opravljal prakticno usposabljanje na sosednjem otoku Hönö. Sprva sem opravljal prakso 5 dni strnjeno, vendar sem zacutil, da je to po-leg vseh treningov in tekem prevec naporno. Tako sem nadaljeval s prakticnim usposabljanjem trikrat v tednu in jo v decembru zakljucil. Servisna delavnica je odprta od 7.00 do 16.30. Vmes imajo delavci pol ure casa za malico in pol ure za kosilo. Ti odmori se jim ne štejejo v delovno obvezo in te ure niso placane. V delavnici, v kateri sem jaz nabiral nova znanja, je bil zelo prijeten kolektiv. Pridobil sem veliko novih iz-kušenj, saj sem bil radoveden, veliko sem spraševal in strokovnjaki so mi z velikim veseljem vse pokazali. Priznati pa moram, da nisem kaj dosti gledal, ampak so mi enkrat pokazali, nato pa sem zadevo popravljal sam. Tako da lahko trdim, da sem resnicno veliko delal in pridobil veliko konkretnega znanja. Menim, da bi bilo prav, da bi imeli vsi možnost preizkusiti se v razlicnih delovnih okoljih, v razlicnih drža-vah, saj šele takrat pridobiš širino o delovnih navadah, odnosih, urejenosti delovnega mesta, ugodnostih, ki jih nudi delodajalec, ipd. Vesel sem, da sem imel te možnosti. Koliko znanja pa sem pridobil, bom lahko pokazal v aprilu, ko se po-novno vrnem v Slovenijo. Žiga Verdonik, 2. a/2 Allt i Bil Na PUD-u in na ledu Klemen Španring V mesecu novembru sem odpotoval v Argentino v mesto Villa la Angostura, ki leži na zahodu Južne Ameri-ke v gorovju Patagonije, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Na dolgo 44-urno pot sem se odpravil še s 13 drugimi atleti iz Slovenije, ki so nastopili v treh razlicnih disciplinah. Sam sem nastopil na 8 km dolgi mladinski progi s 450 metri vzpona in spusta. S casom 35 minut sem pritekel do 23. mesta, kar je bila najboljša uvrstitev med slovenskimi mladinci. Ker smo tam ostali še 5 dni, smo imeli dovolj casa za ogled Argentine in glavnega mesta Buenos Aires, preden smo se odpravili na dolgo pot nazaj domov. Klemen Španring, 3.b/1 Tia Vukan Odlocitev o izbiri poklica je ena izmed najtežjih odlocitev vsakega najstnika. Ni se enostavno pri petnajstih letih odlociti, kaj bi rad pocel vse življenje. Že od nekdaj se, verjetno po zaslugi oceta, zanimam za robote, letala, avtomobile itd., zato sem se lansko leto januarja odlocila, da se bom vpisala v srednjo strojno šolo. Odlocitev ni bila enostavna, seštevala sem pozitivne in negativne strani izobraževanja in se na koncu vendarle odlocila, da bo to zame izziv, s katerim se želim spoprijeti. Za vse moje najbližje je bila moja izbira seveda veliko presenecenje. Nihce ni bil prevec navdušen nad mo-jo izbiro, da želim postati tehnik mehatronike. Vztrajala sem pri svoji odlocitvi in razlagala vsem, da naj ne skrbijo, saj je to poklic, ki ga želim opravljati in v katerem bom po koncanem šolanju zagotovo našla tudi zaposlitev. Seveda so vsi, ki me imajo radi, to sprejeli. Ker prihajam iz Prekmurja, je bila nastanitev v dijaškem domu logicna izbira. Zaradi selitve nisem imela posebnih težav, ker sem hitro našla nove prijatelje, ker so profesorji razumevajoci in ne nazadnje tudi za-to, ker šolo rada obiskujem. V razredu sem sicer edina punca, kar je po mojem mnenju cisto v redu, saj se osebno veliko bolje razumem s fanti kot s puncami. Tia Vukan, 1. c/1 Intervju s sošolcem Mohammad Dawood Rezai V našem razredu 2. b/2 sedi 22 najstnikov, ki izhajamo iz razlicnih kulturnih okolij. Odlocili smo se predsta-viti sošolca, ki prihaja iz države, o kateri ne vemo veliko – iz Afganistana. Mohammad je super decko, do-ber prijatelj ter vesten in marljiv dijak. Pozdravljen, Mohammad. Zacneva? 1. Zakaj si se odlocil preseliti se v Slovenijo? Ko sem se rodil, je bila vojna. Odlocil sem se iti, ker mi Evropa omogoca mir in višji standard. 2. Koliko dni si potoval in kako? Vse skupaj sem potoval 45 dni. Potoval sem z avtom, avtobusom, vla-kom, s colnom in tudi pešacil. 3. Si na poti v Slovenijo naletel na kakšne težave? Od zacetka do konca je bilo veliko težav. O tem je res težko govoriti … 4. Kako si se ustalil v Sloveniji? Ko sem prišel v Slovenjo z vlakom, mi je policija povedala, da v Evropi ne dovolijo, da mladoletni potujejo sami. Trije smo morali ostati v Slovenji, ostali pa so odšli naprej v Nemcijo, Francijo, Avstrijo … 5. Povej nam, v cem se razlikujeta Slovenija in Afganistan (npr. vzgoja, šolstvo, prosti cas, službe itd.). V Afganistanu šola ni obvezna. Osnovna šola traja 12 let. Razlikuje se tudi v tem, da ob sobotah in nede-ljah v Afganistanu ljudje delajo, ob petkih pa imajo praznik, vendar jih tudi takrat veliko dela. 6. Ali je kakšna razlika med najstniki pri nas in v tvoji rojstni državi? Ja, velika razlika. Pri nas najstniki veliko delajo in eni celo skrbijo za družino, ker je njihov oce umrl v vojni ali pa ne zasluži dovolj denarja. 7. Kako dolgo je trajalo, da si se naucil slovenskega jezika? Še zmeraj se ucim slovenski jezik, ker sta si jezika zelo razlicna in ne gre hitro. Sicer pa sem slovensko zacel govoriti eno leto po življenju v Sloveniji, ker znam angleško in sem se sporazumeval v anglešcini. 8. Ali si v stiku s svojo družino? Ja, sem. 9. Kako so te sprejeli v šoli? Ali se ti zdi, da Slovenci nasploh sprejemajo tujce? Na zacetku je bilo v osnovni šoli tako-tako, vendar se je s casom vse skupaj izboljšalo. Zdaj, ko sem v Mari-boru, pa sploh. Mislim, da Slovenci sprejemajo tujce, je pa tudi veliko odvisno od tega, kako se tujci obna-šajo. 10. S cim se ukvarjaš v prostem casu? Treniram boks na ŽBK. 11. Ce bi bil sedaj v svoji državi, kaj bi najverjetneje pocel? Ne vem, ampak vem, da nic boljšega od tega, kar delam zdaj. 12. Kakšni so tvoji nacrti za prihodnost? Da uspešno koncam šolo in sem uspešen pri boksu - bom videl, kako bo šlo. Hvala ti, ker si si vzel cas. Dragoš Cebotarean, 2. b/2 TŠC memi Meme je podoba, video in del besedila, po navadi šaljive narave, ki ga uporabniki interneta kopirajo in hi-tro širijo, pogosto z majhnimi spremembami. TŠC memi so moje digitalne reakcije na dogodke v šoli. Domen Mlinar, 1. e/1 ERASMUS Nemcija, Leipzig (oktober 2019) Erasmus izkušnja, ki sem jo imela v Nemciji, je bila res lepa. Že na zacetku je bila sama pot hitra, saj smo leteli iz Dunaja v Leipzig. Ko smo prispeli, smo videli, da živimo v stanovanju z lepo prostorno kuhinjo, s kopalnico in prijetnimi sobami. Vecino našega casa smo se družili v kuhinji in pili caj, medtem ko smo se kartali. Delala sem v podjetju, kjer s CNC stroji izdelujejo zobnike. Do dela sem imela 50 minut, pol ure z vlakom, ostalo pa peš. Zacela sem ob osmih in koncala ob pol štirih. Po delu smo se skupaj odpravili na vecerjo v bistro, po vecerji pa še velikokrat v mestu. En vikend smo obiskali Berlin, ostale vikende pa smo imeli tudi organiziran ogled mesta in ogled galerije. Erasmus je res cudovita izkušnja za vse, ki hocejo biti malo bolj samostojni in odkriti svet. Liza Kisilak, 3.c/1 Prvi vtis na TŠC Sem inštalater strojnih inštalacij 1d/2, kateremu je razrednik Marko Jurišic. V razredu nas je 25, smo orod-jarji in inštalaterji. Prvi vtisi so zelo pozitivni. Na zacetku se nisem dosti znašel, saj nisem poznal profesor-jev in sošolcev. Ker je šola velika, dostikrat nisem našel ucilnico in posledicno sem dostikrat zamudil k pouku. Vse je bilo kot v osnovni šoli, razen da srednja šola ni obvezna in te lahko zaradi neupošte-vanja pravilnika izkljucijo iz šole. Prvi mesec sem se spoznaval s sošolci in profesorji. V šoli je malica zelo dobra, vsak dan drugacna in vedno topla. V srednji šoli sem dobil veliko novih predmetov in do sedaj sem se naucil zelo dosti teoreticnih stvari, ob ponedeljkih pa teorijo preizkusimo še v praksi. Na naši šoli je zelo dosti interesnih dejavnosti. Imeli smo že dve delavnici in sta bili zelo zanimivi. Zelo mi je všec naša telovadnica s fitnesom. V telovadnici ob torkih preživljamo prvi dve uri v igranju nogometa, košarke, odbojke ali vadbe v fitnesu. Od 27. 5. 2020 gremo na prakticno uspo-sabljanje k delodajalcu in to pomeni, da gremo v podjetje, kjer moramo narediti doloceno število ur. Na šoli so profesorji zelo prijazni. Imamo tudi varnostnika, ki je med dijaki priljubljen, saj se vcasih z na-mi kaj poheca in zaradi tega ga tudi spoštujemo. Mirnes Husika, 1. d/2 Dijaški dom Za dijaški dom sem se odlocil, ker živim dalec od šole in bi bila pot vsak dan zelo naporna. Tu sem pridobil veliko novih prijateljev in se tudi zelo dobro pocutim. V prostem casu se družimo, vsak dan gremo tudi v fitnes, ki se nahaja v dijaškem domu. Franc Škrilec, 1. d/1 Ceprav bi se lahko vsak dan vozil v šolo, sem se za dijaški dom odlocil, ker treniram rokomet v Mariboru in bi bil ob koncu dneva zelo utrujen. Ko se po treningu vrnem, je v dijaškem tudi vedno topla hrana. Tu se tudi lažje ucim. Nick Peterka, 1. d/1 Obiskovala sva SPSŠ Zrece, kjer sva koncala program Oblikovalec kovin - orodjar. Na TŠC sva se vpisala na smer Strojni tehnik PTI. Za šolo sva se odlocila, ker je to najboljša šola v bližini. V dijaškem domu sva zato, ker je pot dolga. Tu se dobro pocutiva in imava tudi nove prijatelje. Domen Mlinar in Tjan Kumar, 1. e/1 Zbrala: Liza Kisilak, 3. c/1 TEKMOVANJA NA TŠC RoboCup Junior Dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor se že vrsto let udeležujejo tekmovanj iz mobilnih robotov Robo-Cup Junior. RoboCup Junior (RCJ) je tekmo-vanje, namenjeno tekmoval-cem, starim do 19 let. Cilj tek-movanja je spodbujanje raziskav inteligentne robotike in umetne inteligence. RCJ je namenjen osnovnim (primary) in srednjim (secondary) šolam in ima na-slednje izzive: nogomet (soccer), nastop (onstage) in reševanje (rescue). Pri nogometu ekipa sestavi in sprogramira do dva robota, ki poskušata v nasprotnikov moder ali rumen gol zabiti cim vec žog. Igra se 2 × 10 min. Ples je izziv, pri katerem ekipa izvede 1 do 2 minuti trajajoci plesni ali gledališki nastop, v katerem sodelu-jejo roboti in tekmovalci. Plesni nastop je usklajen z glasbo, v gledališki predstavi pa roboti in tekmovalci pripovedujejo zgodbo. Pri reševanju morajo roboti v nekem kraju, ki ga je prizadela naravna katastrofa (potres, poplava, požar ipd.), poiskati žrtve in jih identificirati ali rešiti. Kraj, ki ga je prizadela naravna katastrofa, je izdelan kot tekmovalna arena v obliki sob ali labirinta, v katerih robote, po vnaprej pripravljenih scenarijih, cakajo ovi-re, prepreke, nevarna podrocja, ki jih morajo uspešno premagati ter identificirati ali rešiti žrtve. Zaceli smo leta 2013 s tremi sestavljankama lego NXT, nato pa dobili preko cezmejnega evropskega pro-jekta v sodelovanju s FERI-jem še dodatne tri sestavljanke. Leta 2017 smo kupili še sestavljanko EV3 in do-datne elemente ter senzorje. Leta 2015 smo dosegli prvo in tretje mesto na državnem tekmovanju ter se udeležili svetovnega tekmova-nja v Leipzigu (dosegli smo 20. mesto). Lani je ekipa TŠC MB (TECHLECTIC - dijaki Aljaž Lorber, Gorazd Podlesnik in Oliver Žmavc) spet dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju oz. tretje na odprtem prvenstvu Slovenije v kategoriji reševanje cr-ta. Mentorja: Iztok Milošic in Aleš Smole SLOVENIASKILLS MEHATRONIKA V letošnjem šolskem letu smo se na TŠC Maribor odlocili, da prvic sodelujemo na državnem izbirnem tek-movanju SloveniaSkills mehatronika, ki je hkrati izbirno tekmovanje za Euroskills 2020. Priprave SloveniaSkills pod mentorstvom ucitelja Borisa Kneza in mag. Marjana Bezjaka so potekale v ok-tobru in novembru po pouku. Na šolsko izbirno tekmovanje so se pripravljali dijaki 3. in 4. letnikov iz pro-grama Tehnik mehatronike. Odziv dijakov je bil nad pricakovanji, saj se je pripravljalo 6 dijakov iz 3. letnika in 6 dijakov iz 4. letnika. Tekmovanje poteka tako, da dijaka v paru izvajata naloge na industrijski FESTO opremi. Na tak nacin so potekale tudi priprave. Konec novembra smo izvedli šolsko tekmovanje in zmago-valci so bili iz cetrtega letnika. Najboljši trije so bili Pal Mlaker, Maj Mesaric in Žiga Zver. V decembru je na šolo prispela oprema, na kateri se na tekmovanju izvajajo naloge. Na državnem tekmovanju bosta šolo zastopala Maj in Žiga, ki se že vneto pripravljata. Za priprave je organizator omogocil izposojo opreme. Velika želja mentorjev je, da bi imeli dijaki tudi v prihodnje na voljo cim boljše pogoje in opremo ter da bi se lahko vsi izobraževali na sodobni industrijski opremi. Tudi tretji letniki so na šolskem tekmovanju dosegli lepe rezultate, ceprav se niso uvrstili na najvišja me-sta. Na to ne gledajo kot na izgubo, ampak so ponosni, da so pridobili znanja in še boljše možnosti v na-slednjem letu ter kvalitetno preživeli prosti cas. Liza Kisilak, 3. c/1 Dijaka Maj Mesaric in Žiga Zver (4.c/1, tehnik mehatronike), ki sta bila izbrana na osnovi izbirnega šolske-ga tekmovanja in trimesecnih intenzivnih priprav, sta od 23. 1. 2020 do 25.1.2020 sodelovala na državnem tekmovanju poklicev Sloveniaskills za poklic mehatronik, ki je izbirno tekmovanje za Euroskills 2020. Tekmovanje je organiziral CPI in je potekalo na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani v okviru sejma Infor-mativa. Dosegla sta izjemno tretje mesto. Mentorja: mag. Marjan Bezjak in Boris Knez Tekmovanje inštalaterjev strojnih inštalacij Sem Klemen Blažic in udeležil sem se slovenskega tekmovanja dijakov srednjih poklicnih šol za poklic in-stalater strojnih instalacij, ki je potekalo 19. aprila 2018 na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju. To tekmovanje se izvede vsaki dve leti, kar pomeni, da se bo ponovno izvedlo letos. Udeležila sva se ga s sošolcem Domnom Hrenom pod mentorstvom profesorja Marka Juršica. Udeležil sem se ga zato, da bi dobil kakšno izkušnjo vec, da bi videl, cesa sem dejansko sposoben, in ker mi je bilo zanimivo, saj še nisem sodeloval na kakšnem tekmovanju iz prakticnega dela. Pred tekmovanjem sva se s sošolcem pripravljala na tekmovanje. Med potjo do Celja sva se poskušala sprostiti, saj sva bila nervozna zaradi nove izkušnje, ki je bila pred nama. Na tekmovanju sva se vendarle sprostila in se osredinila na delo. Tekmovanje je potekalo na sledeci nacin. Najprej smo se zbrale vse ekipe iz vse Slovenije, nato je sledilo prakticno delo, to je vezava dveh radiatorjev s cevmi mapress. Pri tem sva porabila najvec casa, ampak zato, ker sva bila natancna in sva vse spoje pregledala vsaj dvakrat. Sledil je teoreticni test, ki sva ga rešila brez vecjih težav, nato pa še podelitev priznanj. Pred podelitvijo smo imeli nekaj prostega casa za malico in ogled sejma. Ko je prišel cas za razglasitev mest, sva presenecena izvedela, da sva na tekmovanju dose-gla 1. mesto, in to med 9 ekipami. Vzdušje na tekmovanju je bilo veselo, polno novih izkušenj in zanimivih stvari za strojnike in strokovnjake iz drugih strok. Klemen Blažic, 2.d/1 CANKARJEVO TEKMOVANJE 2019/2020 Na šoli imamo nadarjene dijake, ki jih branje izpopolnjuje. 25 dija-kov, pod vodstvom mentoric Valerije Gašparic, Anke Jemenšek, Vla-ste Marjanovic in Zdenke Sabolek, se je 12. 11. 2020 udeležilo šol-skega tekmovanja. Bronasta priznanja so prejeli dijaki: Urban Frangež (2.b/1), Aljaž Berglez (1.a/1), Mihael Verdnik (3.a/1), Borut Vešnik (3.b/1), Žiga Iršic (3.b/1), Liza Kisilak (3.c/1), Jan Horvat (3.b/2) in Alen Klanecek (3.b/2). 5 najboljših dijakov se je 9. 1. 2020 udeležilo obmocnega tekmova-nja na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Dijak Urban Frangež (2.b/1) pod vodstvom mentorice Anke Jemenšek je prejel srebrno priznanje in se bo 7. 3. 2020 na OŠ Slovenska Bistrica udeležil državnega tekmovanja. Držimo pesti! Branje je potovanje, zato naj bo tudi kdaj vaše potovanje prav branje. Anka Jemenšek, vodja aktiva za slovenski jezik EKO kviz 2019/20 Že vrsto let dijaki TŠC Maribor sodelujejo na EKO kvizu. Z rezultati smo vedno zelo zadovoljni, lani pa so dosegli še posebej izvrstne rezultate: 1. mesto SSI: Tilen Racnik, 4. c/1 (nagrada: elektricno kolo), zlato priznanje 2. mesto SSI: Kristjan Reisman, 4. c/1 (nagrada: pametna ura), zlato priznanje 1. mesto SPI: Tilen Vrbnjak, 2. b/2 (nagrada: elektricno kolo), bronasto priznanje Letos je šolsko tekmovanje potekalo 12. 12. 2019. Tekmovalo je 88 dijakov v programih SSI in SPI. Najboljši trije iz vsakega programa se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo 1. 2. 2020 v Ljubljani. Letošnji zmagovalci so: Program SSi: . Rene Fras, 3. c/1 . Tin Leskovec, 2. b/1 . Tomaž Ulaga, 3. c/1 Za aktiv naravoslovja: Irena Weissensteiner Rezultat iskanja slik za cankarjevo tekmovanje Rezultat iskanja slik za eko kviz Program SPI: . Anže Kocar, 2.c/2 . Tilen Vrbnjak, 3.b/2 . Jernej Krajnc, 2.c/2 Pisanje o pisanju Kako zaceti clanek o pisanju zgodb? Lahko bi rekel Pred davnimi casi ali Za devetimi gorami, mogoce pa samo Nekega lepega dne. Lahko zacnem tudi dramaticno *udar strele* Na temacen in nevihten dan. Am-pak vsemu bo sledilo Sem sedel za mizo, se praskal po glavi in gledal v prazen list. No, mogoce ne ravno prazen, ampak nedokoncan, kar je prakticno prazen. Ce zgodba ni dokoncana, celota ni polna. In vsi po-znamo nasprotje polnega. Takšna je pogosto glava, ko se usedem za mizo, da bi kaj napisal (zgodbo ali go-vorni nastop za šolo). Zato zacnem gledati videe na YouTubu iz domišljijskega sveta ali naše zgodovine. Tam je veliko potenciala, kajti najbolj fantasticne so zgodbe, ki so se res zgodile. Ko junaški generali vodijo svoje vojske in se morajo odlocati pod najvecjimi pritiski. Kot Hannibal, ki je vodil svojo vojsko (z mnogimi sloni) preko Alp v Rim. In ustvarijo najbolj epske in napete zgodbe, v katerih se je najlažje izgubiti. Ce bi le bilo stvarjenje zgodb tako enostavno ... Kaj lahko napišem epskega iz svojega življenja?! Kako sem vodil kalkulator, strojniški prirocnik in pisalo v boj z mogocnim testom Ucinkovite rabe energije in skoraj izgubil. Vendar sem združil sile z znanjem in za vselej izgnal to pošast iz dežele, ki je moje življe-nje. Ce spet pomislim, je tako povedano kar epsko. To pišem, ker sta gospa razrednicarka in gospa profe-sorica slovenšcine tako želeli, torej pod pritiskom. Na zacetku nisem vedel, kaj naj napišem, vendar mi je pod pritiskom uspelo. Ustvaril sem svojo “epsko zgodbo”. Za konec sem narisal še smeškota, ker želijo eno sliko. Jure Štrakl, 3. a/1 Kaj se je zgodilo z lepo Vido? Vida vsak dan ob okni dalje bridko je jokala, upala, da svoj'ga moža bo še kdaj spoznala. Tak' neki dan kraljici Vida je pripovedovala, zakaj vse dni bridko je jokala. Kraljica ko to sliši, se razjoce in jo nazaj k hiši pošlje. Na poti domov je b'la Vida vesela, a jo na žalost smrt je vzel. Luka Rašic , 1. c/2 Štirje letni casi zima je zima je ko je ni ko po njej srce hrepeni pomlad je ko je tu ko drži me za roko koprnece poletje ko se približa ko objame me drhtece listje pada ko odide ko spet bolecina pride , Benjamin Borko , 4. b/1 Deževni dnevi Dan za dnem mineva, cas kot pesek skozi prste polzi, nikjer ni dovolj oprijema, življenje kar naprej beži in beži. Na lovu za želeno prihodnost ne gre odmisliti skrbi, ki grenijo že težko sedanjost; resnico zapolnijo z lažmi. Pusti svojemu glasu naj odmeva, ki od bolecine zdaj že krici, upanje, ki v mislih sameva, iz trenutka v trenutek bledi. Kljub vsem temacnim casom svetloba upa še blago gori, da po nalivih teh mocnih sonce prikaže pot v svetlejše nam dni. The reasons The sound of running engine is like pleasuring music to my ears, while repairing I dare to dream, how would life be without fears. In the near future I want to rebuild my own car, I want to repair others, I wish to go far. Here we're all gathered, our reasons as different as day and night, our dreams won't get shattered, because our future is bright Ines Korošec , 2.a/2 Projektno delo v programu tehnik mehatronike Dijaki so v programu Tehnik mehatronike v cetrtem letniku pri predmetu Industrijska omrežja bili vkljuce-ni v projektno delo. Naloga je izhajala iz realne situacije sodobnega industrijskega procesa. Izhodišce razi-skovanja so bili avtonomni vozicki v industrijskem procesu. Poudarek je bil na komunikaciji z okoljem. Dija-ki 4. c/1 so se razdelili v 10 timov. Najprej so raziskali princip delovanja in namen avtonomnih vozil v indu-strijskem okolju ter izdelali predstavitve. Skupna ugotovitev je bila, da trenutno avtonomna vozila najpo-gosteje srecamo v skladišcih za prevoz materiala in blaga (avtonomni vilicarji). Za izhodišce je v prvi fazi bila zastavljena naloga, da vsak tim izdela avtonomno vozilo, ki se prosto giblje po prostoru, ne da se zaleti v oviro. Dijaki so bili vodeni skozi postopek izdelave v naslednjih korakih: 1. Definiranje idejne zasnove in skica 2. Blokovna shema 3. 3D-model avtonomnega vozila 4. Senzorji za zaznavanje okolice 5. Elektricni nacrt 6. Diagram poteka delovanja 7. Vmesna predstavitev idejne zasnove 8. Programska rešitev (programiranje mikrokrmilnika) 9. Nabava materiala 10. Izdelava podvozja in sestavljanje komponent 11. Testiranje delovanja 12. Koncna predstavitev in demonstracija delovanja Po dveh mesecih projektnega dela so dijaki uspešno izdelali 10 avtonomnih vozil. Do uspešnega zakljucka so prišli z medpredmetnim povezovanjem, saj so morali vkljuciti znanja 3D-modeliranja, risanja elektricnih nacrtov, izdelave konstrukcije, nacrtovanje gonil, uporabe elektromotorjev, programiranja in še veliko drugih pridobljenih znanj. Nekatera znanja so osvežili, manjkajoca znanja pa so usvojili sami. Hkrati so pri-dobivali izkušnje na podrocju predstavitev izdelkov in dela v timu. Izdelana vozila bodo v nadaljevanju osnova za projektno delo pri predmetu Regulacije. Regulirali bodo pri-bliževanje oviri (vozilo bo zmanjševalo hitrost, ko se bo približevalo oviri), druga regulacija bo vožnja ob oviri (ob steni), tretja regulacija bo gibanje po crti (sledenje crti), sledi še regulacija po vodilnem kablu … Vkljucili bomo še brezžicno komunikacijo z navidezno infra rdeco oviro (bariero) in še kakšno nadgradnjo, ki bo dijakom prakticno prikazala uporabo teoreticno pridobljenih znanj. Z vodenim postopkom izpeljave projekta so dijaki pridobili izkušnjo, ki jim bo v pomoc pri izdelavi izdelka ali storitve, ki jo pripravljajo za 4. izpitno enoto poklicne mature. Z znanji, ki jih bodo dijaki pridobili pri projektnem delu in medpredmetnem povezovanju, pa bodo lahko suvereneje pristopili k strokovnemu delu poklicne mature. Mag. Marjan Bezjak Izkušnje dijakov po uspešno koncanem delu: TIM 1: V našem timu smo odlicno sodelovali in ustvarili dobro delujoc avtonomni vozicek. V prvih 6 urah smo skoraj obupali z vsem, saj ni nic delovalo. Po okrepitvi v KFC smo ugotovili napako, jo odpravili in vozicek se je vozil po pricakovanjih (neenakomerna vožnja in zabijanje). Naucili smo se veliko novega: programira-nja, sodelovanja v timu in veliko drugih koristnih reci. Pri delu smo se zelo zabavali, smejali in najpomemb-neje - bili ponosni na naš izdelek. TIM 2: Avtonomni vozicek je za našo ekipo predstavljal veliko navdušenje, saj smo se sami velikokrat spraševali, kako deluje naprava, ki jo mora posameznik izdelati povsem sam »iz nic«. Naloge smo se poskušali lotiti na malce drugacen nacin kot drugi, saj smo sklenili, da ga izdelamo povsem sami – rocno, brez pomoci drugih. Izdelali smo ga tako receno iz »nule«. Najprej smo se ekipno posveto-vali, dolocili, kdo bo kaj delal, dolocili prednosti, slabosti in s skupno mocjo prišli do rezultatov. Uspeli smo izvesti avtonomni vozicek, ki deluje po principu ultrazvocnih senzorjev (SC04), ki merijo razda-ljo z oddajnikom ter sprejemnikom, tako imenovanima prožilnikom in sprejemnikom. To si je najlažje predstavljati na podlagi netopirjevih sposobnostih. Za gibanje vozicka smo uporabili 2 DC motorja na obeh straneh zadnjega dela vozicka. Za napajanje celotnega sistema smo uporabili 8 1,5 V baterij, ki se jih da dobiti v vsaki trgovini. Seveda nam je celoten sistem povzrocal nekaj preglavic, vendar smo se pri delu izjemno zabavali in z ekip-nim duhom, veseljem in z glasbo izdelali avtonomni vozicek, ki ima sposobnost vedeti »kam iti«, ko zazna oviro oziroma prostor, v katerem deluje. TIM 3: Projektno delo se je zacelo tako, da smo pri pouku narisali skico našega vozicka ter opisali in navedli po-treben material za izvedbo. Nato smo s predstavitvami prikazali svojim sošolcem smer našega razmišljanja in ideje, kako bo vozicek izgledal ter deloval. Ob koncanem projektnem delu smo vsi predstavili koncni izdelek in delovanje. Pri izvajanju tega projektnega dela smo se naucili uporabe ultrazvocnega senzorja in programiranja našega vozicka. TIM 4: V projektu avtonomno vozilo smo predvsem spoznali, kaj pomeni timsko delo ter uporabili in nadgradili znanje iz prejšnjih letnikov. Med delom so bili vzponi in padci, ob katerih nismo mogli ostati resni, tako je kdaj pa kdaj bil »skurjen« kak senzor, kaj vec pa k sreci ne. Priceli smo s sestavo vozila, namešcanjem sen-zorjev, baterij in mikrokrmilnika. Ko smo napisali in naložili program in se je vozilo zacelo nekako premika-ti, smo bili veseli, vendar še vedno dalec od cilja, saj smo morali storiti marsikaj, da je vozilo delovalo pra-vilno. TIM 5: Projektno delo se je zacelo takoj, ko nam je profesor predal navodila. Vsi clani tima smo z veseljem in ra-dovednostjo zagrizli v delo. Zaceli smo risati skice, izbirati ustrezne senzorje in druge komponente za vozi-cek. Držali smo se profesorjevih navodil in rokov. Vsi clani smo redno sproti delali. Projekt smo koncali ze-lo uspešno. Izdelovanje vozicka je bilo zelo zanimivo, zabavno in vsi smo pridobili veliko novega znanja. TIM 6: Naloga se nam je zdela zelo zanimiva. Iz nje smo se veliko naucili in pridobili razlicna znanja. Naš avtonom-ni vozicek je deloval po pricakovanjih in s koncnim rezultatom smo bili zelo zadovoljni. TIM 7: Na zacetku smo si ogledali nekaj spletnih posnetkov podobnih primerov. Po ugotovitvi, katere komponen-te potrebujemo, smo narisali skico, elektricni nacrt in narocili vse, kar smo potrebovali. Po sestavljanju vozicka smo se lotili izdelave programa. Pri tem smo imeli najvec težav in smo velikokrat delali pozno po-noci. Pri tem projektu smo pridobili veliko novih izkušenj in menimo, da nas je to pripravilo na maturo ter nadaljnje šolanje in delo. TIM 8: Po mnogih urah skupnega izdelovanja in posvetovanja smo naše ideje in želje, kako bi deloval naš vozicek, uresnicili. Med izdelovanjem so nam pot do želenega delovanja prekrižali številni problemi, katere smo kasneje skupaj uspešno rešili. Vsi clani naše skupine smo izjemno zadovoljni s koncno obliko in delova-njem našega vozicka. Predvsem pa smo vsi mocno navdušeni nad našim novim znanjem, ki smo ga prido-bili med tem projektom. TIM 9: Sprva smo pricakovali, da bo projekt enostavnejši, ampak smo hitro naleteli na razlicne ovire in težave. Zato smo se veckrat dobili in na koncu vse težave in ovire rešili. Na koncu je vozicek delal tako, kot mora. Pri projektu smo pridobili mnogo novih znanj in se naucili boljšega sodelovanja v timskem delu. TIM 10: Med izdelavo smo naleteli na vec težav, zato smo nekajkrat pristali v gostilni. Na koncu nam je uspelo iz-delati popolnoma funkcionalen avtonomni vozicek. Dijaki 4. c/1 Avtomatizacija in robotizacija V tretjem in cetrtem letniku programa Strojni tehnik se srecamo s predmetom avtomatizacija in robotizacija. Tu se seznanimo z raznimi postopki in metodami avtomatizacije. V tretjem letniku smo vecinoma teoreticno spoznali avto-matizacijo, medtem ko je v cetrtem letniku vecji poudarek na uporabi robota za delovne procese. Super se mi zdi, da dve uri na teden pridobivamo teoreticno znanje o roboti-zaciji, pri skupinah pa lahko vsaki drugi teden to znanje preizkusimo na industrijskem robotu. Tako tudi ponovimo in utrdimo pridobljeno znanje, hkrati pa dobimo prakticne izkušnje. Letos smo se že naucili voditi (uciti) robota, spre-minjati koordinatne sisteme, napisali smo tudi program in ga preizkusili. Vaje potekajo na zelo dober nacin, saj profesor najprej razloži vajo in pomaga prvemu dijaku oz. skupini, potem pa ti pomagajo naslednji, dokler vsi ne opravimo vaj. Tako se tudi naucimo poda-janja znanja in sodelovanja, kar je zelo koristno na delovnem mestu. Za nalogo smo morali narediti tudi model robot-ske roke ali cesa podobnega iz prirocnih materia-lov. Taka naloga mi je bila zelo všec, saj je bilo treba narediti nek izdelek za razliko od vecine šolskih nalog, ki vkljucujejo le pisanje in zbiranje informacij po spletu ali v literaturi. Izdelek smo tudi predstavili v razredu, kar je tudi dobra vaja, saj je znano, da veliko strojnikom dela težava ravno predstavljanje njihovega dela drugim lju-dem. Matic Mlaker, 4. a/1 Fotografije: Mitja Ornik, 4. a/1 Izdelki, izdelani v šolskih delavnicah Naš razred 3. e/2 je v preteklem letu delal veliko stvari in nekaj jih bom predstavil. Za Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor smo delali voz za hlodovino, ki ga je skonstruiral naš profesor Marko Juršic. Kose je bilo treba narezati z žago na pravilne dolžine, potem jih je bilo treba zvariti pod pravimi koti, da je vse skupaj iz-gledalo v redu in da je bilo vse stabilno. Ucenci, ki se izobra-žujejo za avtolicarje, so ta voz še pobarvali, da je bil ves sve-tlec, ko ga je prevzelo vodstvo iz Srednje lesarske in gozdar-ske šole Maribor. Ta voz lahko upravljamo rocno ali s trak-torjem, tako da ga postavimo nad hlod, hlod nato priveže-mo, ga zategnemo, da ne more spodrsniti ven, in ga nato dvignjenega odvlecemo/odpeljemo. Izdelovali smo tudi vrata na požarni lestvi na D-objektu (telovadnica), ki si jih je nekdo sposodil in jih je pozabil vrni-ti. Služijo temu, da ne more kar nekdo splezati po lestvi, ce nima kljuca. Vratca je profesor izmeril in izrisal na papir, na-kar smo jih izdelali iz jeklenega traku s pomocjo upogibnega stroja, žage, varilnega stroja in dodali standardne elemente (tecaje, katere so izdelali oblikovalci kovin - orodjarji) v koncno obliko. Da pa vratca ne bi korozirala, so jih avtolicarji še pobarvali s srebrno barvo. Ko so bila vratca pobarvana, smo jih na terenu zavarili na obstojeco požarno lestev. Izdelali smo tudi stolice (šroge), ki po navadi služijo za to, da si jih postavimo eno na levi, drugo pa na desni strani, cez njih pa damo deske. Tako imamo delovno mizo ali pa služijo kot podstavek, da smo višji za delo v višini, za varjenje konstrukcij, lažje barvanje ipd. Profesor je predhodno naredil popis potrebnega materiala. Ko je material prišel, smo ponovno razrezali jeklene cevi pod dolocenim kotom, da so nasta-le noge, izvrtali izvrtine, v dolocene vre-zali navoje M6 in na koncu pred barva-njem vse zvarili, da je bilo stabilno. Na-redili smo tudi premicno višino, to po-meni, da lahko sami nastavimo, na ka-teri višini jih hocemo imeti. Seveda smo jih na koncu še prebarvali in ko je bila barva suha, smo jih sestavili in vse sku-paj se je lahko zacelo uporabljati. Amadej Garmut, 3. e/2 Varjenje na TŠC Na podrocju varjenja imamo tehnološko zelo napredno varilsko opremo, s katero imajo dijaki vrhunske pogoje usvajanja varilskih spretnosti. Fantje urijo svoje spretnosti na novih, sodobnih varilnih napravah. Srecujejo se tudi z varjenjem barvnih kovin, predvsem aluminija in zlitin. Pri prakticnem pouku dijaki spoznavajo varjenje po TIG (AC/DC), MIG (AC/DC), MAG in MMA postopkih. Prakticni pouk spajanja gradiv poteka v varilnici, opremljeni z desetimi varilnimi komorami s sodobnimi prezracevalnimi napravami. Tehnologija rezanja materiala Kot prva izobraževalna institucija v Sloveniji smo z letošnjim šolskim letos uvedli izobraževanje CAD/CAM laserskega, plazemskega, plamenskega razreza in razreza z abrazivnim vodnim curkom. Izobraževanja iz-vajamo v programskem okolju Lantek Expert, kjer je sistem posebej zasnovan za avtomatizacijo programi-ranja strojev za rezanje plocevine. Matej Mihelak, ucitelj prakticnega pouka 13. natecaj 100 ljudi 100 cudi - ŽIVLJENJE NA KOLESIH Stereotip: »Invalidna oseba je vredna usmiljenja in pomilovanja, ker je nezmožna za delo in vkljuceva-nje v vsakdanje življenje.« Pa je res tako? Mobilni mladinski center Leteci avtobus Zveze prijateljev mladine Maribor je v tem šolskem letu razpisal že 13. natecaj za najboljši slogan proti nestrpnosti 100 LJUDI 100 CUDI. Letos tema nosi naslov »Življenje na kolesih«. Vsako leto postavijo v ospredje drugo skupino drugacnih, ki živijo med nami. Letos so na petih lokacijah po Mariboru imeli dvodnevne programe ozavešcanja mladih o življenju in težavah, s kate-rimi se srecujejo paraplegiki. Tudi TŠC Maribor se je vkljucil v omenjene aktivnosti. Tako smo organizira-li predavanja v razredu za pet oddelkov dijakov, ki so spoznali osebe na vozicku iz Zavoda VOZIM. Predsta-vili so svoje tragicne zgodbe, ki so jim dijaki z zanimanjem prisluhnili. S clani Društva paraplegikov Podra-vja so se, v okviru športne vzgoje, dijaki pomerili v igri košarke in preizkusili, kakšno je življenje »na kole-sih«. Z vkljucitvijo v ta program smo želeli mladim pokazati, kako pomembne so previdnost, strpnost in preventiva v življenju ter da je življenje na kolesih sicer težavno, vendar ni katastrofa. Namen projekta je tudi ta, da se vprašamo po potrebah paraplegikov, kako jim omogociti lažje sobivanje in njihovem spreje-manju v družbi. Dijaki so nato napisali slogane proti nestrpnosti in sodelovali v natecaju ter prispevali cez 250 globoko sporocilnih misli. .VOZICEK NE POVE, KDO SEM, JE LE NACIN, KAKO SE PREMIKAM. je slogan, ki ga je napisala dijakinja 2. c/2, Manuela Ema Štiftar (mentorica Jolanda Lep). Med 667 slogani, ki so jih pisali mladi na 6 šolah, je bil njen uvršcen na drugo mesto. Zveza prijateljev mladine, Zavod vozim in Društvo paraplegikov Podravja so 14. 11. 2019 zakljucili natecaj 100 ljudi 100 cudi 2019 na temo Življenje na kolesih. Prisotni smo bili tudi na okrogli mizi Žrtve prometnih nesrec, ki se je ta dan odvijala na Prometni šoli Maribor, kjer so bile podelje-ne tudi nagrade. V življenju in prometu bodimo previdni, bolje prepozno kot nikoli, ne preizkušajmo svojih mej in ne izzivaj-mo usode, imejmo odgovoren odnos do pitja alkohola, bodimo zgled pozitivnega odnosa do drugacnih … To so nasveti in opomniki, ki smo jih slišali na dogodku. Vec na povezavi: https://zpm-mb.si/novice-dogodki/natecaj-za-najboljsi-slogan-proti-nestrpnosti-2019/ KORISTNE POVEZAVE NA TEMO https://www.youtube.com/watch?v=VrKCTkyOvJU https://www.youtube.com/watch?v=m-tqd_cE280 https://www.youtube.com/watch?v=mIHwg429xXU RAZSTAVA, KI OZAVEŠCA MLADE, DA BODO ODVISNI LE OD STRPNOSTI V mesecu novembru smo zaznamovali dva pomembna svetovna dneva: 11. november, svetovni dan boja proti odvisnosti, in 16. november, svetovni dan strpnosti. V avli šole smo pripravili razstavo sloganov 12. in 13. natecaja ZPM Maribor - 100 ljudi 100 cudi, tema ODVISNOST in ŽIVLJENJE NA KOLESIH. Na ogled je 200 najlepših sloganov, ki imajo veliko sporocilno vrednost. Z razstavo smo želeli poudariti po-membnost življenjskih vrednot: STRPNOST, ODGOVORNOST, SODELOVANJE, ZDRAVJE, SRECA … Zmagovalni slogan šolskega leta 2018/19 na temo ODVISNOST je napisal dijak Luka Celcer: .Pojdi raje v naravo in pusti doma slabo navado.. .Vozicek ne pove, kdo sem, je le nacin, kako se premikam. pa je slogan, ki se je lani, torej v šolskem letu 2019/20, uvrstil na 2. mesto 13. natecaja ZPM Maribor. Napisala ga je dijakinja Ema Manuela Štiftar. Slogane so prispevali dijaki 2. letnika SPI in PTI. Življenje je lepo, naj bo srecno, zdravo in varno. Mentorica Jolanda Lep, prof. Razstava Poklicna matura preteklih let ... Namen razstave je bil, da se predstavijo izdelki, ki so bili izdelani kot izdelki oziroma storitev 4. predmeta poklicne mature (POM). Z razstavo smo omogocili ogled tudi ostalim dijakom, ki so se ravno odlocali o iz-biri teme za 4. predmet POM. Hkrati so tudi ostali mentorji in ucitelji lahko videli primere, kaj so do sedaj naredili naši dijaki. Na ogled so bili izdelki v fizicni obliki, nekateri izmed njih pa so dovolj slikovito pred-stavljeni ,tako da si je vsak obiskovalec lahko dokaj realno predstavljal izdelek. Razstava je bila na ogled od 1. 10. 2019 v razstavnem prostoru Tehniškega šolskega centra Maribor. Ob tem bi se zahvalil še vsem mentorjem, ki ste se odlocili za sodelovanje in ste izbrali dijake z njihovimi nalogami. Še posebna zahvala pa gre mag. Marjanu Bezjaku za vso pomoc pri izpeljavi razstave. Marko Juršic Otroci so bili veseli podarjenih jeklenih avtomobilckov Ob razstavi »CLOVEK DRVI …, ZEMLJA MOLCI …« - DAN ZEMLJE & ŽENEVA 2019, ki je bila na TŠC Maribor od 18. aprila do 31. maja 2019, smo 7. 6. 2019 v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Maribor izvedli tudi spremljevalne dejavnosti. Dijaka Rene Breznik in Andraž Kolar iz 3. a/1 sta z mentorjem profesorjem Mihaelom Kukovcem predstavi-la elektricno vozilo TWIZY in naš projekt Ženeva 2019. Predstavljene so bile razlike med dizelskim, bencin-skim in elektricnim vozilom. Rene BREZNIK je predstavil povzetek svoje raziskovalne naloge - primerjavo onesnaževanja elektricnih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, ki jo je izdelal pod mentorstvom profesorice Suzane Dvoršic. Dijaška skupnost TŠC je v casu trajanja razstave na šoli organizirala zbiranje starih jeklenih avtomobilckov - igrack. Zbrane avtomobilcke je DS predala Zvezi prijateljev mladine Maribor, da bi jih razdelili otrokom. Prireditev se je odvijala na Trgu svobode, avtomobilcke pa je otrokom razdelil profesor Mihael Kukovec. Vsem sodelavcem in donatorjem iskrena HVALA! Nastop na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor Moje ime je Renato Žaberl in sem dijak 2. letnika smeri Tehnik mehatronike. V prostem casu igram trobento, bobne, kitaro, bariton, klavir in ukulele. Pred kratkim sva skupaj z Julianom Ve-lišckom nastopala na Srednji Ekonomski šoli in gimnaziji Mari-bor, kjer so priredili dobrodelni koncert za otroke v Indiji. Izvaja-la sva najino priredbo skladbe Imagine, ki jo je napisal John Len-non. Vzdušje na nastopu je bilo prijetno, predvsem zaradi preo-stalih nastopajocih, katerih tocke so bile nepozabljive in ze-lo dobre. Dobro je bilo videti drugo šolo in spoznati, s cim se ukvarjajo njihovi dijaki/dijakinje. Na nastopu se je pridru-žil tudi Miha Kropec, dijak Tehniškega šolskega centra Mari-bor, ki je igral na harmoniko. Ravnateljica in dijaki/dijakinje Ekonomske šole in gimnazije Maribor so bili z našim nastopom zelo zadovoljni. Nastop bomo ohranili v dobrem spominu in z veseljem bi ga tudi po-novili. Renato Žaberl, 2.c/1 Julian Velišcek, 2.d/1 Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. Fotografija osebe Marovt d.o.o. Fotografija osebe TŠC Maribor - uradna stran. TŠC DOGODKI In zgodba se nadaljuje ... TŠC argo Argó je posebna, drugim ljudem nerazumljiva ,tipicna govorica. Je govorica posameznih skrivnih skupin. Tudi na TŠC imamo svojo govorico, ki jo s sliko ali z videom pospremimo v zgodbah na šolskem instagra-mu. To so spontani utrinki šolskega vsakdana, ki so všec tudi profilu @stajerskiargo, saj nas velikokrat do-da v svojo zgodbo. Julija Fras, urednica Facebook in Instagram profila na TŠC KAM JO TAK BRIŠEŠ? DE ZALAUFAJ ŽE TE TOTO MAŠINO. PA KA BI ŽE ZALUCAL TISTE KLEJŠE SEM? KA SI TE VSE POZELHAL S TOTIM AVTOM? PA KAK SI TE TI TO ZAŠVASAL? KA TE MAŠ TO NEKI HIN ŠUBLER? DE BOL ŽIVO, NA STROJNI SI! PRINESI HAMER, DA ZBIJEMO SKUP! DE ZADIHTAJ HITRO, MUDI SE. KEDA GREMO NA KAFE? DAJ MENJAJ AUSPUH LAGER! KA MAŠ BLINKER FLUID? KI JE TOTA 10 GEDORA? POD 4000 OBRATOV NE ŠALTAM. PODAJ MI CVIKCANGE, DA CVIKNEM NEKA. DAJ TOTI POPNDEKL POD AVTO. ALO, RATKAPO SI POZABO GOR DAT. DE MI FAZNPREFER, DA ŠTROM PRECEKIRAM. V KEREM LADLI SO RORCANGE? DE MI ŠPANCIRCANGE, DA SI CINŠPULO NA-ŠTELAM. KAKI ŠRAUFŠTUK TE MAŠ? KA TI NA CAJGRI PIŠE? KI JE DROTPIRŠNA? KA TE MAŠ TO NEKE SLOKE ŠRAUFE? NNA PALAMUDI, PA DEJLAJ! DE ZAKURBLAJ TOTI CNC MAŠIN. DE ZATEGNI TOTI KUMAD V DREJPANK. DROTA ZA ŠVASAT JE ZMENKALO. KA SI MI UNŠALTAL TROMBLIC? SI DAL VODNO PUMPO NA CAJHNE? AVTO BREZHIBEN, LAUFA PO TREH CILIN-DRIH. KE SI TI GRIFKLEŠE NA AMORTIZERI POZA-BO? REMEN TI CVILI, DE GA Z WDJOM NAMAŽI. DA TI NEO ZOBATEGA FTRGALO! TOLKO KITA, PA ŠE VEDNO NIJE LINIJE. KA BI RAD DVODELNEGA MEL? CAJHNE SI SFALIL! VENTILI SO BATE KUŠNALI. PRINESI MI 5 LITROV KOMPRESIJE, DA DOLI-JEM. LEJ KAK TI JE LAK STEKO. KA SO TI MIŠI GNEZDO NAREDLE POD HAU-BO, DA TAK CVILI? KA TI GLAVO NA WASSERVAGO VUN ZRAV-NAM? TI SAMO DAJ, NIC ŠPARAT! KA TE JE V IBERA POGNALO? KONTRA MI PRIMI! AFTO SI SPUCI! DA TI NEOJO GETRIBI VKRAJ PALI! KE TI JE TURBINA ŠLA? OPTIKA PA V NULO! KA TE MAŠ ZUNANJE MAZANJE? PREMZO MI NAPUMPLI! BAT TI JE VUN POGLEDNO. KURNVELA JE ZVITA, ZAJ PA TI GA PAJTLA. TURBINA TI JE PIHNALA. ŠPURŠTANGA MA LUFTA. TUCEŠ TAK KADA URE POPRAVLAŠ. V IBERA TE MECE. AMORTIZERI SO ŠLI. NA IBERLAUF TE MECE. KA MAŠ TO NEKI FARACAJG POD HAUBO? VODO TI JE PREK VRGLO. DA TE NEO SKUP ZAKLEMALO. KA SI NOVE KVINTE VREZO? KA SO PREMZE ZNUCANE? MALO TI GA RJA PAPA! KA SI NALO ULE? PRINESI TA VLKI PAJSER! CEKIC DAJ SEM! VLKI FLEKS MI PRNESI! VŽGI TOTO PLAZMO GOR! OLJE TI KURI. KA SI NAVOJE POŽRL? KA TI JE MOST POTEGNILO? KUPLONGA TI DRSI! PAZI DA TE NEBO COV POTEGNALO! KA TE MAŠ TO NEKO ZUNANJO MAZANJE? KA TI ULE TECE? DIHTMASO NA DEBELO, PA BO ŽE DIHTALO! VREJŽI BEK, BOMO ŽE ZAŠVASALI! KA SI AJNKLIFTO? KA BI RAD BATE VUN Z AUSPUHA POBIRO? AVTO JE SAMO POCEPNO! GA LAHKO NA PRAGE PODLOŽIM? Prakticno usposabljanje pri delodajalcu 2019/2020 Prakticno usposabljanje z delom (PUD) je obveznost, ki jo mora opravi-ti dijak ali dijakinja v casu poklicnega ali strokovnega izobraževanja pri dolocenem delodajalcu. V vseh izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe je doloceno število ucnih ur, katere so namenjene spoznavanju posebnosti poklica in usposabljanju za delo v izbranem poklicu. Prakticno usposabljanje se terminsko izvaja v skladu z letnim delovnim nacrtom šole in se odvija v dolocenih letnikih šolanja. Na prakticnem usposabljanju se dijaki in dijakinje vkljucijo v neposredni delovni pro-ces in se prakticno usposabljajo za delo, ki ga bodo morda opravljali naslednjih nekaj desetletij. Dijak ali dijakinja mora za zakljucek napraviti porocilo, ki ga pregleda mentor in le na podlagi njegovega pisnega mnenja oziroma ovredno-tenja uspešnosti dijaka lahko ta dijak ali dijakinja zakljuci obveznosti, ki so pogoj za napredovanje v naslednji letnik ali zakljucek izobraževanja. TŠC se je v preteklih letih vkljucil v program ERASMUS, ki omogoca izvajanje prakticnega usposabljanju tudi v tujini. Tako je bilo v zadnjem letu 14-tim dijakom in dijakinjam omogoceno izvajanje prakticnega usposabljanja v Forlìju, Pragi, Berlinu, Lepizigu in Wroclawu. Dijaki so na ta nacin lahko spoznali njihov nacin dela, razne nove tehnologije pa tudi njihovo kulturo in po-membnost znanja tujega jezika. Dijaki znajo po opravljenem prakticnem usposabljanju predstaviti najraz-licnejše izkušnje, ki so lahko zelo dobre pa tudi kaj slabega se najde. Pogosto znajo uporabiti rek, da ni vse zlato kar se sveti in da se premalo zavedamo kaj vse znamo in imamo v Sloveniji. Torej tisti, ki niste tega okusili, kar hrabro k novim dogodivšcinam nasproti. V šolskem letu 2017/2018 smo na TŠC priceli izvajati program OBLIKOVALEC KOVIN- ORODJAR po vajeni-škem sistemu, kar pomeni, da se tako prakticni pouk kot prakticno usposabljanje izvaja v podjetju. Trenut-no se po tem sistemu izobražuje osem dijakov, ki kažejo veliko zadovoljstvo po takšnem sistemu izobraže-vanja. Povratna informacija s strani podjetij je izredno pozitivna in si želijo še vecjega vpisa po tem siste-mu. Prakticno usposabljanje pri delodajalcu je prvi korak približevanja dijaka/dijakinje realnemu stanju v na-šem družbenem okolju. Marsikateri dijak si na ta nacin zacrta profesionalno pot svojega življenja. Sandi Vudler, organizator prakticnega usposabljanja Tudi Šolska knjižnica TŠC MB v COBISS-u Piše: Gaja Lašic, knjižnicarka na TŠC Maribor V šolskem letu 2018/2019 je Tehniški šolski center Maribor z vnosom knjižnicnega gradiva (trenutno 12.542 enot) in krei-ranjem lokalnega COBISS kataloga postal polnopravni CLAN KOOPERATIVNEGA ONLINE BIBLIOGRAFSKEGA SISTEMA IN SERVISA. V letošnjem šolskem letu bo šolska knjižnica v celoti prešla na izposojo v sistemu COBISS+. Trenutno v COBISS vnašamo tudi vse ucbenike iz UCBENIŠKE-GA SKLADA TŠC, ki ga vodi profesorica Suzana Dvoršic. Tako bo v prihodnje tudi izposoja ucbeniških kompletov iz US mož-na samo z izkaznico oz. COBISS kodo, ki jo vsi uporabniki do-bijo v šolski knjižnici. Foto: Mihael Kukovec, prof. Viri in vec informacij na https://www.cobiss.si/ Vstopna stran http://www.cobiss.si/ akronim naše knjižnice je TSCMB. Po vstopu na COBISS+ so na voljo uporabniške možnosti s kodo šolske knjižnice TŠCMB na zavihku Moj COBISS Razvoj in sistemske nadgradnje Šolske knjižnice TŠC MB Knjižnica TŠC Maribor je namenjena uporabni-kom Srednje strojne šole in Višje strokovne šole. Knjižnicno gradivo in storitve so dostopne in na-menjene rednim in izrednim dijakom, študentom in zaposlenim. Clanstvo je brezplacno. Uporabni-kom knjižnice sta v študijski sobi na voljo racunal-nika, ki sta povezana v internetno omrežje. Bibliopedagoška dejavnost in naloge Šolske knjižnice TŠC MB V Šolski knjižnici poteka nabava, obdelava in izposoja knjižnicnega gradiva v bazi COBISS ter sprotni odpis zastarelega, izgubljenega ali unicenega gradiva. Knjižnicarka v sodelovanju z Mariborsko knjižnico izvaja z zakonom predpisane ure Knjižnicno informacijskih znanj oz. bibliopedagoške vzgoje za vse prve letnike SSŠ. Dijaki in študentje v knjižnici dobijo bibliopedagoško pomoc in svetovanje pri iskanju gradiva za študijske in raziskovalne namene (referati, seminarske naloge, zakljucne/maturitetne naloge, raziskovalne naloge, diplomska dela) v sistemu COBISS+ ter drugih bazah podatkov. Dijaki in študentje se v knjižnici naucijo pravilnega navajanja in citiranja uporabljenih virov/literature v predpisanem standardu ISO 690. Knjižnicarka svetuje in nudi tehnicno pomoc diplomantom pri pisanju diplomskih del v predpisani oblikov-ni formi ter izvaja koncne preglede le teh pred tiskom in vezavo. Knjižnicarka piše tudi ŠOLSKO KRONIKO in opravlja še cel kup zanimivih stvari. Šolska knjižnica usposablja uporabnike tudi za dostop do drugih knjižnic, E slovarjev, enciklopedij, casopi-sov, revij ... Oddaljen dostop omogoca uporabnikom dostop do podatkovnih baz clankov, izvleckov, drugih besedil v polnem formatu (PDF) in elektronskih virov s pridobljenim uporabniškim imenom in geslom. KNJIŽNICNI RED: Clan šolske knjižnice postane vsak redni in izredni dijak / študent ob vpisu na SSŠ in VSŠ. Clanarine ni. Izposoja knjižnicnega gradiva v COBISS+ je možna samo s pridobljeno kodo. Rok izposoje je 21 dni, gradivo je možno podaljšati samo enkrat. URADNE URE: vsak delovnik od 8.00 do 15.00 ure in vsako prvo sredo v mesecu od 15.00 do 17.00 ure za dijake in študente ob delu. MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) je izo-braževalna enota Tehniškega šolskega centra, v ka-teri se izvaja prakticno izobraževanje, in sicer: . dijakov v poklicnih, poklicno-tehniških in srednje strokovnih programih strojništva in mehatronike ter študentov višje strokovne šole, . odraslih v javno veljavnih izobraževalnih programih, . priprave na mojstrske izpite za naziv: avtome-hanski mojster, avtoelektricarski mojster, avtokleparski mojster in avtolicarski mojster, . priprave za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacije CNC operater/operaterka in vul-kanizer/vulkanizerka, . neformalna usposabljanja in izobraževanja za zaposlene in brezposelne osebe, . zakljucni izpiti, cetrti predmet poklicne mature, mojstrski izpiti, preverjanje in potrjevanje NPK ter izpit serviserjev klimatskih naprav. Z Zavodom RS za zaposlovanje pripravljamo programe in izvajamo usposabljanja za brezposelne osebe na podrocju strojništva. V zadnjem casu pripravljamo in organiziramo brezplacna izobraževanja in usposab-ljanja v okviru projektov EU, in sicer: MUNERA 3, ki je namenjen izvajanju programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letih 2018–2022. ATENA, ki je namenjen izvajanju promocije, animacije in ucne pomoci za udeležence izobraževanja od-raslih, ki so med izvajanjem ucne pomoci vpisani v izobraževalne programe za dvig izobrazbene ravni. Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022, s cimer se želi povecati vkljucenost v vseživljenjsko ucenje nižje izobraženih (manj kot 4-letna srednješolska izobrazba) in manj usposobljenih, s poudarkom na starejših od 45 let. Tako že izvajamo programe usposabljanja, ki smo jih skupaj z delodajalci pripravili na razlicnih podrocjih strojništva. Predvsem na podrocju racunalniško digitalnega opismenjevanja, 3D-prostorskega modeliranja, obdelave kovin na CNC strojih, poznavanju in razumevanju tehnicne dokumentacije, sporazumevanju v strokovnem tujem jeziku itd. Ker se projekti zakljucijo v letu 2022, v sodelovanju s podjetji pripravljamo nove programe na podrocju avtomatizacije in drugih podrocjih strojništva. Za spodbujanje odraslih oseb k vseživljenjskemu ucenju pri-pravljamo informativne dneve in animacijske dogodke, kjer podrobneje predstavljamo možnosti vkljucitve v programe usposabljanja. K sodelovanju pri spodbujanju zaposlenih oseb k vkljucitvi v programe usposabljanja vabimo tudi podjetja, saj so ravno dobro usposobljeni zaposleni najvecja vrednost vseh podjetij in institucij. Usposabljanja so za udeležence brezplacna, saj jih financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V JAVNO VELJAVNIH PROGRAMIH Izobraževanje poteka po javno veljavnih programih za pridobitev naslednjih poklicev: pomocnik v tehnoloških procesih (NPI), avtoserviser, avtokaroserist, oblikovalec kovin - orodjar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inšta-later strojnih inštalacij in mehatronik operater (SPI), strojni tehnik in tehnik mehatronike (SSI) ter avtoservisni tehnik in strojni tehnik (PTI). Udeleženci izobraževanja odraslih za šolanje placajo šolnino. Višina šolnine je odvisna od programa izobraževanja, pri pre-kvalifikaciji pa tudi od števila priznanih izpitov iz predhodnega izobraževanja. Izobraževanje že dolgo ni vec samo v domeni otrok in mladostnikov. Hiter tehnološki razvoj, modernizaci-ja in avtomatizacija delovnih mest ter nastajanje novih poklicev zahtevajo nenehno prilagajanje cloveka na novo nastale situacije. Izobraževanje odraslih je sestavni del izobraževalnega procesa na Tehniškem šolskem centru Maribor, kjer izvajamo izobraževanja za pridobitev javno veljavne poklicne izobrazbe ter programe usposabljanja in iz-popolnjevanja. V programe izobraževanja se lahko vkljucijo zaposleni, brezposelni in tisti, ki med rednim izobraževanjem niso bili uspešni, želijo pa dokoncati šolanje. Izobraževanje po programih nižje in srednje poklicnega izobraževanja traja dve leti. Pri strokovnih modulih se delijo v skupine. Kjer je število udeležencev manjše, so organizirane skupinske konzultacije. Izobraževanje po programu srednjega strokovnega izobraževanja za poklic strojni tehnik in tehnik me-hatronike traja tri leta. Zaradi manjšega števila udeležencev ne izvajamo predavanj. Kandidati se izobražu-jejo v obliki samostojnega ucenja in opravljajo le izpite. Izobraževanje po programu poklicno-tehniškega izobraževanja za poklic strojni tehnik in avtoservisni teh-nik traja dve leti. Predavanja so v povprecju tri- do štirikrat tedensko po štiri šolske ure. Ce je udeležencev v skupini manj kot 15, se predavanja izvajajo v skrajšani obliki oz. se izvedejo samo konzultacije. Za kandidate, ki so že pridobili formalno izobrazbo in se želijo prekvalificirati, se posamezni izpiti lahko priznajo, ce predložijo ustrezna dokazila. http://www.tscmb.si/mic-in-odrasli/ IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH OSEB V obdobju od 2019 do 2021 imamo z Zavodom RS za zaposlovanje sklenjene pogodbe za usposabljanje v naslednjih programih: Tehnolog – programer CNC strojev za odrezovanje kovin Usposabljanje na podrocju strojništva in metalurgije Oblikovalec kovin Usposabljanje za delo kljucavnicarja Osnove mehatronskih sistemov Robotika – zacetna raven Licar MIG/MAG varilec s certificiranjem usposobljenosti varilca TIG varilec s certificiranjem usposobljenosti varilca V šolskem zavodu že nekaj let skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje uspešno izvajamo usposabljanja v institucionalnih programih za brezposelne osebe. Cilj usposabljanja je ponuditi brezposelnim osebam specificna znanja na podrocju strojništva in jim tako omogociti vecjo zaposljivost na trgu dela. Izvajamo krajše (od 50 ur naprej) in daljše (tudi do 1040-urne) programe. V daljših programih udeleženci opravljajo tudi del prakticnega usposabljanja v obratovalnicah pri delodajalcih in si tako po zakljucku usposabljanja lahko že zagotovijo zaposlitev. Prijave in vkljucitev brezposelnih oseb v programe usposabljanja ureja Zavod RS za zaposlovanje, Obmocna služba Maribor. Brezposelna oseba se oglasi pri svoji svetovalki oz. svetovalcu na zavodu in skupaj ugotovita smiselnost vkljucitve v katerega izmed navedenih programov. Pri nekaterih programih so potrebne dobre psihofizicne sposobnosti oz. dobro zdravstveno stanje, kar se dokaže s preventivnim zdravstvenim pregledom pred zacetkom usposabljanja. Trenutno izvajamo programa: Robotika – zacetna raven, ki traja 80 ur in se bo zakljucil ob koncu meseca januarja, Tehnolog – programer CNC strojev za odrezovanje kovin, ki traja 980 ur in se bo zakljucil julija tega leta. Pripravljamo pa se na izvedbo usposabljanja v programih MIG/MAG varilec s certificiranjem usposobljenosti varilca in Osnove mehatronskih sistemov. PROJEKT MUNERA 3 Projekt Munera 3 je vseslovenski projekt, v katerem sodeluje 85 srednjih in višjih šol. Cilj projekta je v obdobju 2018–2022 vkljuciti 17.640 zaposlenih oseb v programe nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter v skladu s potrebami in razvojem trga dela in s potrebami industrije izboljšati njihove kompetence – za vecjo zaposljivost in mobilnost med podrocji dela ter osebni razvoj in delovanje v sodobni družbi. Da bi zaposlenim osebam ponudili znanja, ki jih potrebujejo pri delodajalcih danes in v prihodnosti, smo pri pripravi programov usposabljanja k sodelovanju povabili podjetja in socialne partnerje ter skupaj z nji-mi pripravili programe, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. MERITVE V TEHNIKI IN TEHNIŠKO RISANJE Osnove tehniškega risanja • Kvaliteta površine • Meritve in kontrola dimenzij • Strojni elementi 3D-IZRIS - PROSTORSKO MODELIRANJE Pridobivanje in/ali izboljšanje kompetenc na podrocju 3D-prostorskega modeliranja • Sledenje razvoju hitro spreminjajoce se tehnologije na podrocju 3D-modeliranja • Delo z bazami podatkov • Izboljšanje prostorske predstave NAPREDNO DELO NA 3-OSNI ALI 5-OSNI CNC (rocno programiranje) Pregled orodij, ki se uporabljajo • Vzdrževanje stroja • Spoznavanje krmilnika CNC stroja • Vpenjanje in centriranje obdelovanca • Umerjanje orodij za obdelavo obdelovanca • Vrtanje, rezkanje • Tolerancne dimenzije • Merjenje toleranc • Odstranjevanje obdelovanca s stroja in cišcenje CAD/CAM priprava strategij Priprava delovnega mesta in orodja • Snovanje in risanje enostavnih kontur in programiranje CNC stroja • Uporaba pregledovalnikov CAD podatkov in programov NC • Spoznavanje pomena baze orodji v CAM po-datkovnih bazah • Nacrtovanje 2D- in 3D-obdelave v CAD/CAM okolju UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PNEVMATSKIH SISTEMOV Pridobivanje kompetenc na strokovnem podrocju avtomatizacije z uporabo pnevmaticnih krmilnih siste-mov • Spoznavanje osnov in delovanja pnevmaticnih in elektro pnevmaticnih elementov • Uporaba pnev-matskih vezij za izvedbo nalog v proizvodnih procesih • Nacin dimenzioniranja industrijskega pnevmatske-ga omrežja • Ugotavljanje izvira pnevmatskih izgub in vrednotenje pnevmatske energije • Funkcijski odno-si med pnevmaticnimi in elektricnimi komponentami • Znacilnosti in delovanje elektro pnevmaticnih kom-ponent UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PNEVMATSKIH SISTEMOV Pridobivanje kompetenc na strokovnem podrocju avtomatizacije z uporabo pnevmaticnih krmilnih siste-mov. Spoznavanje osnov in delovanja pnevmaticnih in elektro pnevmaticnih elementov. Uporaba pnev-matskih vezij za izvedbo nalog v proizvodnih procesih. Nacin dimenzioniranja industrijskega pnevmatske-ga omrežja. Ugotavljanje izvira pnevmatskih izgub in vrednotenje pnevmatske energije. Funkcijski odnosi med pnevmaticnimi in elektricnimi komponentami. Znacilnosti in delovanje elektro pnevmaticnih kompo-nent NEMŠCINA ZA STROJNIKE IN POSLOVNEŽE Usvajanje avtenticnega jezika in strokovnega besedišca. Pridobivanje kompetenc prodajanja in predstav-ljanja produktov ali storitev v nemšcini Usposabljanja so namenjena zaposlenim osebam, ki delajo na specificnih delovnih mestih, osebam brez poklicne oz. strokovne izobrazbe in osebam z izobrazbo, ki zaradi prestrukturiranja in dolgorocnih razvoj-nih projekcij ni vec ustrezna. Programi obsegajo od 50 do 70 ur teoreticnega in prakticnega usposabljanja ter se izvajajo v popoldan-skem casu, od 16. do 19. ure, v obsegu 4 šolske ure, po dvakrat na teden v prostorih TŠC Maribor na Zola-jevi ulici 12, Maribor - Tezno. Usposabljanja so razpisana cez vse šolsko leto; usposabljanje v posameznem programu pa se zacne, ko se vkljuci ustrezno število kandidatov. Kandidati se lahko prijavijo tako, da izpolnijo prijavnico – VPISNI LIST in priložijo IZJAVO DELODAJALCA, da so zaposleni. Oba dokumenta sta dosegljiva na spletni strani zavoda www.tscmb.si. Vpisni list in Izjavo delodajalca lahko pošljete po e-pošti na naslov: srecko.vidovic@tscmb.si, ali po klasicni pošti na naslov: Tehniški šolski center Maribor, Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor. PROJEKT PRIDOBIVANJE TEMELJNIH POKLICNIH KOMPETENC Usposabljanja izvajamo v naslednjih dveh programih: Racunalniško digitalno opismenjevanje (RDO) in SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU A2 (NEMŠKI ali ANGLEŠKI JEZIK). Kandidati se lahko prijavijo na usposabljanje tako, da izpolnijo prijavnico – VPISNI LIST, ki ga dobijo na spletni strani zavoda: www.tscmb.si. Namen projekta je povecati vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje (VŽU) in izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, vecje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delova-nja v sodobni družbi. Cilj dejavnosti projekta je izboljšati temeljne in poklicne kompetence odraslih, ki so nižje izobraženi in manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let. Usposabljanja financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V usposabljanje se lahko vkljucijo osebe, ki so: zaposlene ali samozaposlene in brezposelne, starejše od 45 let in imajo manj kot štiriletno oz. dokoncano štiriletno srednjo šolo (do V. stopnje izobrazbe). Vkljuceni udeleženci pridobijo temeljne in poklicne kompetence s poudarkom na: uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (uporaba racunalnikov za iskanje, ocenjevanje, shra-njevanje, predstavitev in izmenjavo informacij ter sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu), spoznavanju glavne racunalniške aplikacije (obdelovanje besedil, razpredelnic, grafov, zbirke podatkov, shranjevanje …) in podpori IKT za ustvarjalnost in inovativnost ter za iskanje, zbiranje in obdelavo informacij, sporazumevanju v tujem jeziku (govorno, pisno, slušno in bralno razumevanje širšega nabora splošnih in strokovnih terminov). Program RDO obsega zelo široko podrocje obravnave IKT-tehnologije (hardver, softver), vsebine programa pa se lahko priredijo za podrobnejše spoznavanje in uporabo posameznih programov (Word, Excel, PowerPoint, internet, e-pošta ...). V programu sporazumevanje v tujem jeziku se izvajata angleški ali nemški jezik. Program je nadaljevalni, stopnje zahtevnosti A2. V programu se lahko do 10 odstotkov vsebin prilagodi potrebam podjetij oz. ude-ležencem, tako da se obravnava strokovno izrazoslovje, npr. s podrocja strojništva. Posamezno usposabljanje obsega 50-60 šolskih ur in se izvaja dvakrat na teden v popoldanskem casu, od 16. do 19. ure, v prostorih TŠC Maribor (za tuj jezik lahko tudi izven šole, v prostorih zbornice ali v podjetju). PROJEKT »Promocija, animacija in ucna pomoc (ATENA-V)« Projekt, ki bo potekal do sredine leta 2022 in ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega social-nega sklada, zajema: 1. promocijske aktivnosti, 2. animacijske aktivnosti in 3. izvajanje ucne pomoci za udeležence. Tehniški šolski center Maribor sodeluje v projektu "Promocija, animacija in ucna pomoc", kjer smo kon-zorcijski partner za podravsko regijo. Namen projekta je povecati vkljucenost odraslih v vseživljenjsko uce-nje in izobraževanje ter izboljšati kompetence, ki jih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, vecje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi, s posebnim pou-darkom na odraslih, ki so starejši od 45 let in imajo zakljuceno OŠ, nimajo pa zakljucene nižje poklicne, srednje poklicne, srednje strokovne ali poklicno-tehniške izobrazbe. Udeleženci so lahko tudi odrasli z enakimi kriteriji in so mlajši od 45 let. Promocijske in animacijske aktivnosti potekajo v sode-lovanju s številnimi organizacijami, ustanovami, šolami in se bodo v naši regiji izvajale nekajkrat letno (3-4 krat letno). Cilj aktivnosti je širjenje zavedanja o tem, da izo-brazba prispeva k vecji zaposljivosti, mobilnosti, oseb-nem razvoju in kakovostnem življenju v sodobni družbi ter h gojenju izobraževanja odraslih kot vrednote. Aktiv-nosti prispevajo tudi k vecji prepoznavnosti pomena vse-življenjskega izobraževanja in vecji vkljucenosti v izobra-ževanje za dvig izobrazbene ravni. Ucna pomoc vkljucuje razlago in utrjevanje ucne snovi ter seznanjanje udeležencev, ki so vpisani v izobraževalne programe za dvig izobrazbene ravni, z ucnimi strategijami in tehnikami ucenja. Ucna pomoc se izvaja za udeležence, ki so vpisani v javno veljavne programe izobraževanja in dvigujejo svojo izobrazbeno stopnjo. Ucna pomoc se izvaja tudi za potrebe udeležencev, ki opravljajo mojstrske, delovodske, poslovodske izpite, vkljucno s pripravami na izpite. Na tem podrocju smo se povezali s sred-njimi šolami in ljudskimi univerzami v podravski regiji. V okviru promocijskih in animacijskih dejavnosti smo v preteklem letu izvedli vec odmevnih dogodkov, ki so privabili številne odrasle poslušalce. Z Nastjo Mulej, edino licencirano trenerko De Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji, smo generirali ideje za reševanje vsakodnevnih izzivov. Jani Prgic nam je na interaktivni delavnici Tanka crta odgovornosti na zabaven nacin predstavil, kako se odmikamo od osebne odgovornosti in le-to prenašamo na druge. Sara Isakovic, dobitnica srebrne olimpijske medalje v plavanju in diplomirana psihologinja, pa nam je sko-zi lastno strokovno poznavanje in življenjske izkušnje predstavila, kako delujejo naši možgani in kako se lahko bolj pozitivno naravnamo. Srecko Vidovic, vodja MIC-a srecko.vidovic@tscmb.si 040 304 868 Metka Kodrin, organizatorka izobraževanja odraslih in koordinatorka na projektih metka.kodrin@tscmb.si 02/229 57 63 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Višja strokovna šola je organizacijska enota javnega zavoda Tehni-škega šolskega centra Maribor, v okviru katerega si udeleženci izo-braževanja pridobivajo inženirska znanja s podrocja avtostroke in strojništva ter ob zakljucku študija pridobijo strokovni naziv avto-servisni inženir/-ka oz. inženir/-ka strojništva. Oba višješolska pro-grama izvajamo tako za redne študente (2 leti) kot za izredne štu-dente (3 leta, 40 % predpisanih študijskih ur za predavanja in 60 % predpisanih študijskih ur za laboratorijske vaje, ki so predvidene po predmetniku za redne študente). Poslanstvo VSŠ TŠC Maribor je usposabljati visoko specializirane inženir-je na podrocju avtostroke in strojništva, prakticno in podjetniško orientirane inženirje, usposobljene za izvajanje, nacrtovanje in vodenje poslovnih procesov v manjših in srednje velikih podjetjih ali obratih vecjih poslovnih sistemov. Te cilje višja strokovna šola dosega le v dobrem partnerskem sodelovanju s podjetji in z organizacijami iz gospodarstva v branži ter regijskimi in državnimi strokovnimi in vladnimi in-štitucijami, združenji in zbornicami. Poglavitna prednost višješolskega študija je prakticno izobraževanje, ki študentom omogoca neposreden stik z delodajalci in pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj med štu-dijem. 800 ur oz. 40 % celotnega študijskega programa na višjih šolah se namrec izvaja v podjetjih. Najve-cja prednost so naši predavatelji, ki vecinoma prihajajo neposredno iz gospodarstva. Za študente to po-meni visoko raven prenosa aktualnega inženirskega znanja s poudarkom na reševanju prakticnih proble-mov, s katerimi se predavatelji soocajo pri svojem delu v podjetjih, kjer so zaposleni (Cimos, Mariborska livarna, Geberit, Swatycomet, Zavarovalnica Sava, RTI, Aluminium Kety Emmi, TÜV …). Pri izobraževalni dejavnosti višje šole se povezujejo razlicna strokovna podrocja, kot so podrocje tehnologije, predelave in obdelave kovin in drugih materialov, konstrukcij in nacrtovanja, ekonomsko-poslovnih, okoljskih in organi-zacijskih ved ter ucenja tujih jezikov, saj želi šola zagotavljati kakovostno in uporabno znanje. To lahko do-seže s kakovostnim izobraževalnim programom in z njegovim izpopolnjevanjem in prilagajanjem mednaro-dnim standardom ter s sposobnimi in ambicioznimi študenti in predavatelji, ki bodo znanje pridobivali/posredovali ob pomoci sodobnih metod poucevanja, s projektnim delom študentov, interdisciplinarnim medpredmetnim povezovanjem in z aktivnim sodelovanjem študentov v izobraževalnem procesu na šoli in v podjetjih na prakticnem izobraževanju. V sodelovanju s Srednjo strojno šolo in Medpodjetniškim izobra-ževalnim centrom imajo naši študenti dostop do najsodobneje opremljenih predavalnic in laboratorijev, kot so ucilnica za CNC tehnologije (vertikalni 3-osni CNC obdelovalni stroj Doosan DNM 4500 z dodatno 4. osjo in FANUC krmiljem, 17 delovnih postaj s Siemens Sinumeric in Fanuc NC Guide), ucilnica za racunalni-ško podprte tehnologije (delovne postaje s programsko opremo PTC Creo Parametric 5.0, DS Solidworks 2019, Lantek Expert, 3D SLA tiskalnik Form2, vecbarvni 3D FDM tiskalnik Cubex Trio, 3D skener Artec Spi-der), ucilnica za mehatroniko in robotiko (robotski roki ABB in Fanuc, programska oprema RobotStudio, RoboGuide, FluidSim, hidravlika, krmilna tehnika), sodobno opremljene racunalniške ucilnice z vec kot 100 racunalniki, ucilnica za varilne tehnologije z opremo Varstroj, najsodobneje opremljene delavnice za avtrostroko (diagnostika podvozij, diagnostika motorjev, popravilo vozil, avtoelektrika, avtokleparstvo, avtolicarstvo …). Ce vas zanima študij strojništva in avtoservisnega menedžmenta, vas vabimo, da se vpišete k nam. Zadnji rok za vpis je 28. avgust 2020 za redni študij in 30. oktober 2020 za izredni študij. Vse informacije o študiju najdete na http://www.tscmb.si/visja-strokovna-sola. Mag. Samo Cretnik, ravnatelj VSŠ »Znanstvenik odkrije tisto, kar že obstaja. Mehatronik ustvari tisto, cesar še ni bilo.« (Theodore von Karman) TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR Zolajeva ul. 12