Lief koristi delav-lltidetva. D«UV' oi »o oprav lé« ni do veega kar productrato.
Thie p«por la devoted to the Intoroota of tKo working claaa. Worker* ar* ontltlod to ali what thov produce.
» »«ooM-eUkM oi»i>«r iMu. • IMV, »I ifce poei offlo. »i Ofctn**n III «vu»' ifc» t«t af<i«ifr*|i«f Mtreh trd. «mfc
Office. 4001 V. 31. Str., Cbietn, III.
'.Délava vseh dežela, združite se!
PAZITE'
v-
na Številko v oklepa|u ki m naKa|a polog ve* tega naelova. prilepilo» nega apoda|all na ovitku. Ako (434) |e Afevllka . . «•dn| vam e prlhndn|o itevllko natega lleta potege naročnina. Proe*-mo, ponovite |o tako). I
Ste v. (No.) 43S.
O božiču.
Stara kakor hrepenenje je človeška vera v odrešenje, vera, ki izraza up trpečega srca. Mesija ni bil rojen prod 1915 leti, kakor pravi pobožna legenda, temveč v sivih dneh davne davnine, ko se je človek nejasno začel zavedati svojega mu-čeništva in je duša zakoprnela po olajšavi.
Priprosti človek je čutil omejenost svojih sil ob vsakem koraku, in v svojem strahu, ki je bil oče prve vere, je povsod slutil nevidne roke, ravnajoče njegovo usodo in igrajoče se z njim kakor z lutko. Vsega si» je bal od njih in vse je pričakoval od njih. Breme življenja so mu naložile skrivnostne sile, in le one ga morejo rešiti.
Vkljub vsemu misticizmu pa je bilo primitivnemu človeku nemogoče izhajati z abstraktnimi pojmi. Razumljiva mu je bila le stvarnost, ki jo je potreboval v vsem in povsod. Tako je oblikoval tudi svoje slutnje; sovražnim silam je dal oblike, ki so mu bile najbolj znane, podobne sebi in živim bitjem okrog sebe, zoperstavil jim je pa dobre sile, katerim ni znal podeliti lepše, večje, popolnejše oblike od sebe. Njegovi bogovi so imeli človeška telesa, Človeške obraze in človeške čute; čira prijaznejše jih je smatral, tem bolj jih je napravil sebi podobne.
V neštetih tisočletjih so bili vsi njegovi odrc-šeniki taki človeški bogovi. Tak pomočnik je bil Prometej, ki je ukradel olimpijskim bogovom ogenj za človeštvo; tak je bil Budha, in tako vte-lesenje odrešenmk* ideje je Lil Jezus Kristus, za njegove vernike davno pričakovani in prerokovani Mesia. Daleč v meglene čase prazgodovine gremo lahko in od naroda do naroda romamo lahko, in povsod najdemo sledove te natlepolne, tola-žilne .bajke o odrešeniku iz tajnega sveta. Krščanstvo je le ena postaja v nepreglednem razvoju sladke, iz nepremagljivega koprnenja oživele vere.
Preko zadnje postaje pa mora človeštvo dalje, kajti do njegovih ciljev je neskončno dolga pot, in nikdar jih ne bi doseglo, če bi se ustavilo sredi ceste. Napredujoče je pustilo za sabo, kar je služilo le preteklosti; na svojih novih potih mora rabiti novo orožje namesto zastaralega. Želje in slutnje zamenjuje s spoznanjem; nove oblike jemlje iz povečanega sveta in razširjenega horizonta.
Vkljub Vedam in bibliji, talmudu in evangelijem ni človeštvo doseglo rešitve, ni mu je prine-Lsel ne Prometej, ne Jezus Nazarenski. Iz starih Jizmot mora iskati stezo do resnice; in ta mu pravi: Odrešenja ni in ne bo od zunaj; v tvojih ro-kar je, oj ljudstvo, v jarem upognjeno, in tvoj pravi odrešenik moreš biti le samo. Kadar boš samo svoj Kristus, boš lahko slavilo svoj pravi božič.
Dr. Kraus v Buenos Aires v Argentiniji je .iznašel serum proti oslovskemu kašlju. V Berlinu so delali po izkuse s tem zdravilom in baje se bili zelo uspešni. O osebnosti iznajditelja ni mnogo znanega, ali to nič ne de, če je le iznajdba dobra. Sicer je pa ta naš svet resnično komičen; na eni strani se neprenehoniha trudijo ljudje, kako bi reševali življenje, na drugi se pa enako trudijo, kako bi ga pokončavali.
Chicago, lil., 2* decenïra December» 1915.
—» il	pu i i Ii■■ a—K—mmmmmmm
Prostovoljec ..
Leto (Vol.) X.
Novo leto.
Toč no o polnoči bo starega leta konec in pričelo se bo novo. Zažvenketali bodo kozarci, trobente bodo zadonele in ljudje si bodo voščili srečo in veselje. Največ bo v teh čestitkah prazne navade, mnogo vinskega duha, tupatam bodo pa odkritosrčne, tople želje.
Ljudem ni zameriti, če so si napravili lepe, a vendar v trdem življenju dejstev brezpomembne šege, in nič jim ni očitovati, če jih izvršujejo. Simboli in simbolične navade, bodo najbrže živele s človekom do konca dni in obžalovanja vredni so čemerneži, ki priznavajo izključno realnost in praktičnost in presojajo vse le po praktični vrednosti. Ali nič manj ni obžalovati tistih, ki se dajo z zunanjimi oblikami tako premotiti, da popolnoma pozabijo na vsebino življenja.
Voščite si veselje in srečo za novo dobo, ki se pričenja. Saj je lepo. Toda leto je kratek, zelo kratek čas, a pozabiti ne smemo, da se razvjja zgodovina človeštva v mnogo večjih epohah in če hoče to človeštvo res kdaj doživeti novo dobo, mora svoje obzorje razširiti čez tesne meje leta. In potem se mora spomniti, da ne odločujejo o sreči in veselju novoletna voščila, temveč da je usoda postavila pred človeštvo veliko vprašanje: Kako si boš samo uredilo dom svojega življenja na tem svetu T
Priroda saiua je postavila človeštvu plotove; čez nekatere ne more nikdar, druge lahko razmakne, tretje poruši. Smrti sc ne ubrani; kajti tak je zakon, da mine vse, kar je nastalo. Umreti mora človek"; zemlje nekoč ne bo več, in tisto zlato solnce, ki se sedaj blešči v zaslepljivi krasoti, bo izgubilo svoj sijaj in bo minilo. Toda dokler smo živi posamezniki im vse pleme, imamo neštete naloge in neštete možnosti, da jih izpolnimo in povzdigujemo življenje vse više in više.
Pred napredek, v katerem tiči vsa sreča, je pa Usoda zapisala Boj. Niti za ped ne razmakne živi rod svoje realne in idealne posesti brez boja. Priroda ne zahteva za vse večne čase takega krvavega klanja, kakršno izpreminja sedaj Evropo v puščavo". To so ostanki preteklosti, ki je človeštvo še ni znalo pokopati. Ali boj je večen. Tudi delavski razred, v katerem se poraja bodočnost vsega plemeua, se mu nc izogne. Delavstvo je poklicano, da poruši plotove, s katerim je kapitalizem zagradil-pot v svobodo in srečo —• da pripravi novo leto, novo dobo.
Naše voščilo se glasi: Uspešen boj !
V Chicagi je 85.000 otrok vsled prehlajenja tako bolnih, da nc morejo hoditi v šolo. Influença pa razsaja tudi med odraslimi silno. Iz drugih držav prihajajo enake vesti. Tukaj je pravi sovražnik človeštva in proti njemu bi bilo bolj treba mobilizacije kakor proti drugim narodom.
Angleški parlament je dovolil vladi miljon novih vojakov. Armada Velike Britanije doseže s tem število štirih miljonov mož, kakršnega ni i-mela še nikdar v zgodovini. In kaj bo zdaj? Sovražniki bodo gledali, na kakšen način bi oni pomnožili svoje armade, da ne ostanejo prekratki.
EDOUARD VAILLANT UMRL.
Neprizanesljiva Smrt je s svojo koščeno roko posegla v vrste najboljših in najplemenitejših ter si izbrala žrtev'; katero si bo človeštvo težko nado-stilo. Umrl je stari francoski sodrug Maric Kdou-ard Vaillant, čigar ime se blešči v zgodovini francoskega socializma in Internacionale kakor Jan-resovo, Beblovo, Kngelsovo in Keir Herdiejevo.
Vaillant je bil rojen leta 1840. v Vierzonu na Francoskem. Študiral je najprej doma. potem pa v Heidelbergu na Nemškem, kjer se je seznanil z Ljudcvitom Fenerbachom in z njegovo filozofijo. Bil je ognjevitega temperamenta in njegovo prijateljstvo do sicer premalo uvaževanega nemškega filozofa se jc spojilo s navdušenim občudovanjem. Preko Feuerbacha pa jc našel Vaillant pot do Marxa in Engelsa, preko njegove filozofije do socializma.
Mladi francoski mislec je kmalu spoznal, da je v dobi kapitalizma vsaka svoboda gospodarsko vprašanje in da je odvisna od osvoboditve prole-tariata. V nekem pismu je pisal 1. 1861». Fcucr-hachu:
"Danes je delavski razred v enakem položaju napram buržvaziji, v kakršnem je bila ta leta 1789. (pred izbruhom francoske revolucije) napram duhovništvu in plemstvu. Bojeviti prole-tariat ustanovi republiko za vse čase. Vi ste mu dali zgled; porušili ste dobre bogove kristjanov in teistov; proletariat Vam sledi in poruši zadnjo in-karnacijo megle: boga Kapital. Upam, da ne zadene ta revolucija, ki bo politično in socialno enako radikalna, na nikakršen odpor pri sosednih na-rodih, ampak da povzroči revolucionarno tekmo, katere je doslej francoskemu gibanju manjkalo, vsled česar je ostalo osamljeno in neuspešno."
Kmalu je prišla prilika, da je Vaillant praktično preizkusil svoje misli. Leta 1870. je Prusi-ja napovedala Franciji vojno. Vaillant se jc vrnil v Pariz in je bil dodeljen nacionalni gardi. Po ka-tastrofi pri Sedanu in padcu cesarstva je hotel, tla
postane Francija socialna republika. V času pruskega obleganja je z vso gorečnostjo tlelal za socialistične ideje; v komuni je imel vodilno mesto in je izpolnjeval svoje naloge'z največjo vnetost-jo. Ko je bila komuna v rekah krvi zadušena in je maščevanje Versailleev slavilo besne orgije, so Vaillania olrsodili na smrt. Izvršiti pač niso mogli sodbe, ker se mu jc posrečilo, da je pobegnil v Anglijo.
Tukaj je prišel v osebne stike z Marsom in je večino svojega časa posvetil socialnim in gospodarskim študijam. Iz temperamentnega revolucionarja sc jc tako razvil v premišljenega in temeljitega socialista, ne da bi se mu bil zato ohladil revolucionarni žar. Spoznal pa je, da ne more revolucionarno dejanje posameznika ali kakšne skupine odločiti toka zgodovine, ampak da je tre-
ba za socialno osvoboditev organiziranega, sino-trenega, vsestranskega dela zavednega in mednarodno združenega proletariata. Poleg globokih teoretičnih študij jc pa tudi praktično delal. Ko se je zdelo, tla je poraz komune uničil vsako socialno stremljenje in delo, je bil Vaillant med prvimi. da je zbral razkropljeno četo in ji vlil zopet pogum v srce.
liCta 1880. je bila izrečena amnestija za nekdanje konumarde in Vaillant sc jc vrnil v Pariz. Socialistično gibanje na Francoskem je bilo tedaj bolj razcepljeno kakor v katerikoli deželi. Kolikor je bilo voditeljev, toliko je bilo strank in frakcij. Za obstoj republike pa so prihajali kritični časi. Klerikalno-militaristična reakcija je prešerno dvigala glavo iti general Boulangcr jc bil praporščak cezarizma. Vaillant s svojimi pristaši je
Še en bojevnik padel
V vse armadah na evropskih in azijskih bojiščih je na tisoče.in tisoče sodrugov, ki morajo prelivati svojo kri za tuje cilje in njim sovražne namene. In smrt, ki ima na poljanah in v zakopih žetev, kakršne ji ni še priredila ne kuga ne kolera, kosi tudi po vrstah socialistov, in na stotisoee tovarišev nam bo manjkalo, kadar bo to strašno klanje končano. Med miljoni, ki jih pokopavajo in sežigajo daleč od domačega kraja, je toliko naših, tla ni danes niti mogoče voditi računa o njih.
Le če objame Bela žena katerega, ki je stal na eksponiranem mestu in so ga zato tudi vladajoče sile poznale kot našega, se razneje- vest o izgubi po svetu. Tako prihaja sedaj poročilo, da jc zop4t eden vzet iz vrst francoskih sodrugov.
Dr. Mcslier, poslanec za okraj Asničres-Saint-Duen je bil eden najpopularnejših govornikov v francoski socialistični stranki. Po poklicu je bil zdravnik, in dasi je bil mojster v svoji stroki —
ali pa ravno zato — je spoznal, da jc medicina in kirurgični nož zelo ubožno sredstvo v boju proti bolezni, <\pkler jo socialne razmere pospešujejo. Uloveško zdravje je bilo po njegovem prepričanju kos socialnega vprašanja in zato se je bojeval za nove razmeref v katerih doseže človeško življenje svojo pravo vrednost.
Ker je imel sijajen govorniški dar in obširno znanje, si je tudi v parlamentu pridobil velik u-gled in je štel med najbolj znane debatarje v francoski zbornici.
Ko se jc pričela vojna, je odšel kot zdravnik k armadi. Svojo človekoljubno službo je opravljal sredi sovražnega ognja, krogla, ki je slepa, ga je p^ zadela pri tem delu in ga težko ranila. Moral sc je vrniti domov, za posledicami rane je pa umrl. Rešujoč življenje drugih jc žrtvoval svoje; storil je resnično junaško smrt.
neusmiljeno razkrival izdajalske nazadnjaške manevre in posrečilo se je odpreti javnosti oči in ta-korekoč zadnjo uro rešiti republiko.
Leta 1884. je bil Vaillant izvoljen v pariški svet, pozneje pa tudi v francoski parlament, kjer jé užival splošen ugled. Za združitev francoskih socialistov si jc poleg Guesda in Jauresa pridobil največje zasluge. Leta 1913. je bil tudi kandidat socialistqv za predsednika republike; dobil je 69 glasov; izvoljen je bil M. Poincarč s 483 glasovi.
Odkar se je vrnil iz pregnanstva, ni bilo mednarodnega socialističnega kongresa, da se ga ne bi bil Vaillant udeležil in na vsakem mu je U-ila dodeljena važna vloga.	»
Ko je lani zagrozila nevarnost vojne in je bil Jaures podlo umorjen, je Vaillant največ storil, da bi se bil preprečil izbruh svetovne katastrofe. Francoski socialisti so z vso silo pritiskali na svojo vlado, da je do zadnjega trenotka poizkušala ohraniti mir in pod njihovim pritiskom je vplivala tudi na angleško in rusko vlado. To so zgodovinska dejstva, katerih ne more zatajiti nobena bela ali črna knjiga. Že ko je bilo skoraj vse upanje izgubljeno in je bila mobilizacija neizogibna, je Francija pod socialističnim vplivom mobilizirala 10 kilometrov od meje, da bi se preprečila vsaka provokacija in vsak slučf. n spopad. Ko je bilo vse to prizadevanje zaman in je Nemčija napovedala vojno, tedaj je seveda nihče več ni mogel preprečiti, kajti vojna — to se prevečkrat pozabi — ni odvisna le od tistega, ki hoče ohraniti mir, ampak tudi od tistega, ki ga noče. Od onega trenotka dalje jc smatral tudi Vaillant za svojo nalogo pomagati, da se skruši pruski militarizem.
Smrt jc ugrabila Vaillanta v času, ki bi najbolj potreboval mož, enakih njemu. Na Angleškem je pokosila Keir Ilardieja, na Francoskem Vaillanta, dva prijatelja, dva stebra Internacionale, in težka bo naloga, postaviti nova na njiju mesta.
2
I' |< O L fei T A K K C
GOSPODIN FRANJO
ROMAN—SPISAL PODL1MBARSKI.
Nihče se za stvar ni zanimal toliko, kolikor dsvkarski uradnik Hren. Se preden jc Jovica pobegnil, je bil Hren ves v strahu zaradi njega. Pogovori o resnem položaju v upornih krajih ga niso toliko razburjali, ssj se je zanašal na mod vojaškega orožja, da kmalu razžene razbojniške čete iu da potemtakem i v Bosni potraja davčno ura-dovanje do konca sveta, toda vesti o mnogih agitatorjih, ki baje tudi v tuzlauskem okraju ščujejo na upor, so ga pikale v srce, zakaj v množice onih je bil prištet tudi tisti mož, čigar sestra biva pri njem v reji. Sicer je bil agitator še na varnem, pod ključe tu, toda ta okolnost prav nič ni izpre-nienila kočljivega položaja, v katerega je zašel on, davčni uradnik, s tem, da takorekoč daje potuho nezanesljivim deželanom. Kako lahko ga zaradi te neopreznosti pritisnejo višji, kakor so pridur-nili njegovega prijatelja Vilarja in ga pozvali pred častno sodišče! Pa kaj se meni inženir za svoje predstojnike, ko mu ni treba pri vsakem vetru ukloniti glave in gre, kamor se mu poljubi, ker po vsem svetu se gradijo mostovi, železnice in sc urejuje vodovje. Ou lahko kljubuje oblasti, S, davčni uradnik jo mora slepo poslušati, ako ne, jc brenk po njegovi službi! In potem — ali naj se povrne s tolikšno rodbino med komijef Tako je mučno premišljeval Hren in v tem smislu je mnogokrat tožil svoji že nu Gospa Minka se mu jc smejala, ga pitala s strahopetnikom in čini večjo čemcinost je gospodar kazal Danici, s tem večjo vnemo se je zavzemala gospodinja zanjo. Vendar je polagoma tudi njo zaskrbelo, kaj bo, ako se soprog ne užene in bi njegova boječnost začela kaliti mir v rodbini.
Hren jc ob Novem letu dobil nepričakovano visoko uradniško nagrado, s čimer je bila vnetost za službo povečana, pomanjšana pa skrb za novo bitje, ki je moralo tiste dni po Svečnici privekati na Svet. Inženirjev denarni prispevek se mu več ni zdel neobhodno potreben.
Vilar je poznal malodušnost in je vedel, česa sc boji. Meseca januarja je bil trikrat pri Danici in vselej je zapazil, da kaže davčni uradnik s svojimi bodečimi posmešicaini, letečimi na deklico in na njenega brata, željo, iznebiti se mlade gostje, ki jc bila že sama voljna, preseliti se v Baji-čevo hišo, odkar jo je bila zapustila tudi Katica. Ko jo je Vilar zadnjič posetil — to se je zgodilo tri dni pred ubegom njenega brata — bi jo bil najrajši kar precej izročil navzočni Bajičevi materi; tako neprijetno se jc Hren ujedal ob mlade zaljubljence, posebej pa še ob takšne, ki so različ-. nega veroizpovedanja. rnženir ga je žc takrat, vpoštevajoč njegovo boječnost, dostojno zahvalil za zavetišče ter poprosil Bajičevo mater, naj še tisto popoldne vzame Danico k sebi, a po uradni-kovem odhodu v pisarno ga je pregovorila gospa Minka, da je pustil Danico še nadalje pri njej, čemur je pritrdila tudi Bajičeva mati, rekoč, da / bi imela hčerko svoje pokojne sestrične najrajša pri sebi, ker je pa deklica prav sedaj potrebna v Hrenovi hiši, svetuje gospodinu Kranju, naj jo ostavi se nekaj časa pri Hrenovih. Tisti večer je gospa Minka svojega plašnega soproga še lahko pregovorila, da ji je pustil deklico; drugače pa se je zgodilo, ko je zvedel za ubeg njenega brata.
Kmalu po Svečnici je nekega popoldne pri-jahal Bobojedac v Mušičev han. Obveselil se jc, ko je zagledal tam gospodina Kranja, zakaj in*»l jc opravek do njega. Dvignil jc roko ter moško vzkliknil: "Bog navede, konj nanese baš junaku pred dvor!" Okrenil se je k čemernemu Mušiču, čepečemu na tleh, in samozavestno zroč nanj, kakor bi mu hotel reči: Počepaj ti ob svojem ognju, a jaz opravljam po širokem svetu svoje imenitne posle — jc iztikal pa žepih, brkljal za pasom, naposled je izvlekel izza srajce zapečaten list. Obrnil se je Vilarju ter mu položil list na koleno. "Evo ti, gospodine Franjo, bel list, pisan od bele roke. Sestra mi ga jc dala in ukazala mi je, naj ga nikomur ne zaupam nego tebi in božjim rokam."
Vilar jc hlastno segel po listu in ga odprl. Pisan je bil s cirilico, toda tako slično, da mu čitanje ni prizadelo dosti težave. Radovednost ga je gnala, da je najprej pogledal na podpis: Danica Miloše-vičeva. Dočim je željno čital, se jc Bobojedac sklonil k Mušiču ter mu pravil, kako je pobegnil Jovica z Vazkom in Nikoličem. Toda ta novica je bila ob Konj-planini že znana; agitatorji so bili poskrbeli, da sc jc hitro razširila po vsem okraju.
Evo, kaj je pisala Danica pod Konj-planino:
Ošabna sem bila, gospodine, ko sem noč in dan sanjala o Tebi. Ko sem videla in uživala Tvfjo velikodušnost, za katero Te iskreno zahvaljujem, sem si govorila: Gdje god ruča siv zelen sokole, tu i vrana inožc večerati. Oprosti mi mojo preprostost! Lezla sem po lestvi navzgor, da bi bleščala v Tvoji luči kot Tvoja dekla, a zdaj sem padla pod lestvp. 'Velik prepad zija med teboj in gospodinoni Kranjem; — niti 011 ga ne more premostiti, čeprav ume graditi mostove' — tako mi je rekel Tvoj prijatelj Hren, preden sem morala iz njegove hiše. Pomiluj ubogo sestro haj-duškega harambaše! Bolest bolujem, nikomur je nc kažem, samo Bogu in svojemu dragemu. Ku^, kavice me zovejo pred sodišče, kjer bi krakale name kakor na belo vrano. Zato bežim z Bajičevo materjo iz Tuzle. Dobra teta je moja zaščitnica, a posestrima mi je globoka žalost. Ni mi žal tistih sladkih ur, ko me je ogrevalo solnce, ki mi zahaja za goro. Ali mi kdaj zopet izide t Vse bo, kar je usojeno. Pozdravljam Te, sobice žarko! Danica MiloAevičeva. Pripis: 'Ni vsaka kapa za vsako glavo' — mi je rekel gospod Hren, a jaz pravim: Daj mi, Bože vetra sa planine, da otvori beloj kuli vrata, da ja vidim, kud mi dragi šeta.
Dolgo je Vilar zrl v list, da bi prikril svojo razburjenost. Izvršilo se je ono, kar je želel:
Danica je pri Bajičevi materi in morda je že zapustila Tuzlo. 4Čim dalje od tega kraja, teui boljo zame in zanjo. Pride čas, ko preskočim prepad, ki se ga boji prijatelj Hren. Mene mika tisto, česar se drugi boje,' si je rekel. Stvar si je razlagal tako, da je Bajičeva mati zaradi Dauičine varnosti zapustila svojega sina in poiskala deklici zavetja pred uradnim zasledovanjem. Tako se jo zamaknil v pismo, da ni nič slišal, o čem se pomenkujeta onadva. Tedaj je Bobojedac izvlekel izza srajce še eno listno*. '"1 to je pisala bela roka." Vilar se ji zaglodal v cirilico, nekoliko okornejŠo, nego je bila v prvem liatu. Počasno je čital nastopno vsebino:
Spoštovani gospodine Franjo! Odkar Vas ni bilo v Tuzli, so se dogodile stvari, o katerih Vara moram sporočiti. Pravila sem Vam že pri Hrenovih, kako se je moj sin Saša pogreznil v nesrečno misel, tla mu brez Ljubice ni mogoče živeti. Sami ste ga že videli, kako je hodil po tuzlanskih ulicah, zavit v ženin pled, izbe ga n in potrt, kakor bi mu ležal težak greh na duši. Ne boli ga smrt banjaluškega načelnika, pač pa ga mori hrepenenje po svoji skesani ženi. Zdaj sc* kesa, ko lepi takšno osraniočenjc na obeh! Siromak je pozabil na njeno nepoštenost. . Glejte, kakšna stanovitnost na njegovi strani! Značajnost takšna, da sc Bogu sinili! Neprestano di dopisujeta in že je sklenjeno, da začneta iznova zakonsko življenje pod eno streho. Toliko čuvstva za poštenje še imata, da ju je sram, združiti se v Tuzli, kjer bi se jima vsak rogal in bi s prstom kazal za njima, dasi je na tem otoku lc malo poštenih ljudi. Zato je Saša prosil za premeščenje v Hercegovino. Na praznik Svečnice je dobil odlok, da se mu dovoli premestitev, in te dni odpotuje na novo mesto. Tudi jaz odpotujem, toda na nasprotno stran — k svojemu drugemu sinu, ker niti eno uro nc maram več živeti z Ljubico in Katico pod enbn krovom. To je moja prva novica, druga jc ta, da se izseli tudi Danica. Z menoj pojde tja, kjer solnce vzhaja. Sodite moje srce po svojem globokočutečem srcu in odpustite mi, da jo odvedeni. Gotovo že veste, da je pobegnil Jovica, naš veliki trpin. Še tisti dan, ko je uskočil, je morala njegova sestra iz Hrenove hiše. Uradnikova sebičnost je premagal strah pred oblastjo. Celo oni drzni Vazko iz liana ob Oskovi,* ki je večkrat posetil Danico in je pobegnil z Jovico, ga je plašil. Obnesel se je Vaš rojak Hren! O11 ne more riskirati svoje kariere zaradi ciganke, ki se klati po svetu in napravlja poštenemu uradniku toliko skrbi — tako je rohnel. Precej mora iz hiše, da se lahko opraviči pred oblastjo, kako jo je, zvedevši vso resnico, precej iztiral iz svojega stanovanja. Koliko je na svetu strašljivcev zaradi ljubega kruhka! Dal je deklici» k Grgičevi majki. Drugi dan sem jo vzela k sebi.
Ob pravem času ji je prišla moja zaščita, ker že jo išče pozivniea k sodišču zaradi tistega kinža-la. Ne maram izpostaviti njene lepote radovednim in pohlepnim očem trdosrčnih sodnikov. Zato poj-deva nemudoma odtod. Preden dobite Vi ta list, sva midve že onstran Majevice-planine na savskem parniku, ki naju popelje v novo domovino.
Solznih oči gleda Danica v moje pismo. Koder bo hodila, v srcu Vas bo nosila kakor mati nebogljeno dete. Obetali ste ji, da jo vzamete za svojo. Izpolnite obljubo! Bolje bo pozno kakor nikoli. Pravili ste, da nameravate v Macedonijo. Oglasite se spotoma v Nišu. Tam vprašajte po mojem sinu, kapitanu 2ivku Bajiču. Pri njegovi rodbini bom stanovala z Danico. Precej Vam jo sicer ne dam, ker posebne namere imam z njo. Po uglajenosti svoje deviške duše prekaša vse svoje vrstnice, potrudila pa se bom, da se izpopolni tudi njena vnanja oblika, koiikor je prav.
Gospodine Franjo, Vi niste postali samotar po neki užaljeni sebičnosti, Vas je ranila sebičnost in kovarstvo sveta in je odvrnila Vaš jasni pogled v samega sebe, v tisto morje lepili misli in plemenitih načrtov, iz katerega prevara ne more dvigniti glave. Pridite za nama! Tam Vas ne bo pričakovala kakšna Ljubica ali Katica, ki bi svojo samopašnost Opravičevala z. doneči» frazo ženske osvoboje, ki bi se nobeni želji ne mogla odreči in bi svojo trmasto ter izpremenljivo mišljenje smatrala za temeljno resnico in nravstveno, pravilo, ampak pohlevna deklica čistega srca, ki bije za vse, kar je lepega in vzvišenega pod solncem. Ako pa nimate poštenih namer, jo smatrajte za mrtvo I To Vam piše vseh vrlih in pravičnih ljudi prijateljica Vukosava Bajičeva.
Dolgo je Vilar strmel v list. Vse, kar se je tikalo Danice, ga je razburilo in potreslo njegovo paznost. 'Ne bo me smatrala za mrtvega, kako bi jo jaz?' si je rekel. 'Zdaj mi je pokazala smer, kamor hočem kreniti,' je dodal. To, kar je izvr-šila stara gospa, se niu je zdelo pametno. Sam je želel spraviti Danico kam daleč proč iz Tuzle. Zdajci pa ga je zdramil Bobojedac, ki je viknil: "U-u — ti nesrečni trebuhi, koliko moram trpeti zaradi njih!" Rekel je siromak nevede prav tisto, o čemer je tožil navihani Odisej svinjskemu pastirju na otoku Itaki. "Vse lahko skriješ, brate, samo trebuha ne moreš. Jaz jih krmim osem." Tako je zavzdihnil, da so mu zadrgetala pleča.
Vilar je pogledal nanj ter velel nalili find-jano, kar je stari točaj precej izvršil. Preden je Ante pil, je do kraja izrazil mnenje, ki se mu je sprožilo v želodcu. Držeč lepo dehtečo tekočino pred nosom, je rekel: "Nesrečni trebuh je prignal v starih časih v rodovitno Bosno ljuto TurkP. a ti niso naše vere. Amidže pa so naše vere in poštenjaki. r — da bi dali bednemu katoliku, ki ga najec v trnju ne zavida, par pedi žemljice!" Odpil je in lokavo zroč na inženirja, se je zlagal: "Pozdravlja te tvoja sladka luč Danica!" Ker inženir tistikrat ni bil v Ukinem duševnem raz
položenju, da bi ga veselila dovtipuost beraškega skledoliznika, na kar je Ante pogledal na denar ter miio vsdihnil: "Dal si mi žlico, gospodine Franjo, a sklede še nimam. Kjer je ¿lica, naj bo tudi skleda!" Privrženo mu je bilo še nekaj srebra. "Pošteni ljudje so pri vas doma, to učim v mestu in na selu. Glej, gospodine Franjo — daj mi še za kašo! Naj ne lajam zastonj kakor pes! Za polovico sem starejši od tebe —"
"Vem, Ante! Tvoj vrag je žc hladil svojo kašo, ko je moj šc sejal mi. Toda zaradi tega še ne smeš biti presamogolten," jc rekel Vilar in po-ližil papirnat denar na Bobojedčevo dlan.
"Bog povrni tebi in Danici I O dobrotniki vi naši, da sem le vas učakal — u! Velika je tvoja pamet, a mojo bi lahko i>odveznil pod ta-le find-jan. Ni pamet v letih, ampak v glavi."
47.
Vilar je živel tisie dni v nekem živčnem raz-strojstvu. Radoveden je bil, kaj se godi v Tuzli. Zopet je zajahal konja. Moral je pri Hrenovih plačati svoj dolg, tudi čas je že bil, da opravi svoje redovite službene posle. Ob eni popoldne je t rijahal v mesto. Po obedu se jc napotil k Bajičevi hiši. Morda najde gospodarja še doma. Pa hiša je kazala vse znake zapuščenega bivališča: iz dimnika se ni sukljal dim, vrata so bila zaprta, zaklenjena, na oknih ni videl zaves, nekatera so bila odprta. Hodil je nekaj časa krog poslopju, kakor bi hotel od njega zVedeti, kam je spravilo svoje prebivalstvo. Tedaj se je odprlo okno v hiši, ki je stala za leseno ograjo v sosestvu, in pokazala se jo lepa glava Kaliope Korkiričove.
"Gospoda Bajiča ni več tukaj," je mehko izpregovorila krasotica.
Inženirju se je zazdelo, da iz tega nežnega glasu zveni škodoželjnost in zasmeh, kei» išče zastonj svoje prijatelje. Snel jc čepico in so poklonil. "Prav lepo vas prosim, gospica, ko bi mi -hoteli povedati, kje je gospod Bajič."
"Ga ni več v Tuzli."
"Kje pa je?"
"Premeščen je. Menda v Hercegovino na črnogorsko mejo. Hišo smo kupili mi."
"Oprostite, gospica!" Vilar se je poklonil in okno se je zaprlo.
Potein je šel v Kaisersheimbovo ulico, nalašč ob takšni uri, ko Hrena ni bilo doma, ker gabila se mu jc njegova boječnost in zadirčnost. Gospa Minka je odkritosrčno obžalovala, da je izgubila Danico, ki je tudi otroci ne morejo pozabiti; potem je govorila o moževi strahopetnosti; pol se ji je smejala, pol jo je opravičevala. Vprašal jo je, čo je Bajičeva mati kaj naročila zanj. Pa gospa ni vedela drugega povedati kakor t«», kar je zvedel od Kaliope. "Bajičeva mati nic ni prišla po slovo'in tudi Danica ne," je rekla. "Skrivoma so zapustili mesto, vzelo jih je megleno jutro. Veste, tiste zmedene razmere v njih hiši — saj jim ni zameriti, da sc niso nikjer poslovili. Pač — Danica je prinesla k Grgičevi majki dve pismi za vas. Ali niste dobili?" '
"Dobil."
"Nu, majka," je ogovorila gospa Minka Grgičevo majko, ki se je tisti hip pritihotapila v sobo in kimala za Vilarjem — "ali je Danica tebi povedala, kam pojde?"
"Nič ni povedala. Položila je dva lista na mojo mizo in rekla: 'Pošlji to po svojem bratu gospodinu Kranju! Priletel mi je cvet iz tuje zemlje,' je rekla in od samega ihtenja ni mogla dalje. Dobra devojčica kakor bela cerkvica." Drugega starka ni vedela povedati.
Vilar je poravnal svoj dolg ¡11 so laskavo zahvalil rodbini, da je imela Danico toliko časa v oskrbi. Gospejin nasmeh ni bil več tako miloben; nekaj suhega, steklenega je bilo v njem; sramovala se je za svojega moža.
Drugo jutro jc zgodaj od jahal iz Tuzle. Vreme je bilo južno, sneg se je v gostih kosmičih sul izneba kakor jeseni trudno lističje z drevja. Hitro je pokril zemljo z vlažno odejo. Konj je v mete/11 'naporno ubiral pot in se pehal, ker so se 11111 nabirale mod podkvami strjene kepe. Da ni tako neugodno vreme, bi inženir nc bil mislil na duškanje v hanu ob Spreči.
"Inženir se vrača,' 'je rekel Samojlo, zroč skozi okno svoje gostilne na pot, kjer je dvesto korakov pred hanom spoznal jezdeca, ki se je počasno pomikal naprej, zavit v beli, prozorni, migljajoči zastor iz mehkih snežink.
Ktolka meseca kruh pri peči, je prhnila skozi nos. "Naj se vrača! Zatohli košček bifteka imam še v shrambi. Zanj jc še dober. Ta nama ne bo dolgo belil zelja. To sem slišala v mestu od zanes-Ijivih-oseb. Načelnik ga nič ne mara in vsi drugi so tudi zoper njega."
"Gumpec! V drvarskem taboru gre vse križem zaradi njega.."
"Pa se še zadelava,' kakor bi bil kdo ve kako učen ¡11 moder."
"I — lisica jo najbolj prebrisana žival, pa je vendar lisčjih kož največ na prodaj." Gospodar jc šel vun na prag čakat gosta.
Jezdec je zavil pod njegovo pristrešje. "Pol ure posedim pri vas, gospod Blaustift," je rekel ter skočil s konja.
"Kar v hlev ga postavite! Nc pes ne hajduk ne ostaneta ob takšnem vremenu pod milim nebom," je svetoval Samojlo.
"Naj postoji tukaj! Pokrijte ga s koeem! V nosu čutim drugačen zrak. V pol ure se vreme izpremeni." »-
Samgjlo je širokih nosnic vohal in okušal zrak. "Mogoče. Naj se zgodi po vašem!"
Celo uro je Vilar posedel na toplem. Samojlo je dobnovoljno šetal po sobi, mahal s kaftanom. dromljal s prsti po telovniku ter hudomušno po-glodaval na gosta, mučečega se s pokvarjeno pečenko. V tem je zavel zunaj drug veter in sneg se je utrgal. Toda mrak je še ležal na zemlji, v mc-gji je sanjala planina, na njej je bistrooki volk ^prežal na svpjo žrtev.
1 m
Vilar je segel po denarnici, da plača svoj dolg ter se odpravi na dolgo pot. Tedaj je nekaj ogromnega švignilo zunaj mimo okna in ga za hip za-temnilo. Kakor senčna podob* na čarodejni steni, tsko hitro in tako zabrisan je smuknil mimo velik Bošnjak z valovitimi kodri.
"Bog pravičnik, to je hararabaša Jovica!" je vzpetih rok vzkliknil Samojlo, se pošihil v kolenih in nekako zdrknil vase. "Kaj iztika razbojnik krog moje hiše?"
"Pomirite se, gospod Samojlo, nič žalega se vam ne zgodi, ako je res Jovica," je mirno rekel Vilar ter vstal, da gre pogledat, kaj se godi zunaj. Pri vratih je zadel ob Manojla, ki je ves prestrašen s klikom: "Hajduki, hajduki!" planil v sobo.
"Koliko jih je?" je razdraženo vprašal Samojlo.
"Samo Jovico sem videl."
"S puškami nanj I Lepa nagrada je razpisana za njegovo glavo," je za vpil stari Žid in skočil v čumuato, kjer je hranil puške, ki mu jih je bila izročila oblust.
"Naš koc je potegnil z vašega konja, gospod inženir."
"Ga že zebe," je hladno odgovoril Vilar, ter hitel vun. Prav tisti trenotek, ko je stopil na pot, je zadirjal Jovica — natančno ga je spoznal — na njegovem konju izpred pristre^ja proti spreške-mu mostu. I ogrelo je inženirja, ostolbenel je, videč se v neprijetnem polo/aju in čuteč svojo onemoglost, 11a stvari kaj predrugačiti. Tatvina, ki jo je zakrivil Daničin brat, ga jo silno spekla. No o tem ni bik časa premišljevati, ker,prav tedaj so štirje orožniki, očividno zasledujoč ubežnika, pri-sopli z zasneženega travnika na pot, se ustavili • ter strelili za Jovico, ki je bil že precej oddaljec. Priskočila sta k njim oba Blaustifta s puškama, pomerila in sprožila. Jata vran se je z vriščem dvignila z bližnjega drevesa, drugega učinka streljanje ni imelo; jezdec je v divjem diru izginil med drevjem. Vse to se je skoraj tako hitro zgodilo, kakor je tukaj povedano.
"Uši jo svinčenkain, vešalom ne uide!" je rekel Samojlo, poteč se v razburjenosti.
Vodja orožniške patrole, tisti, ki je bil pol leta poprej odvedel Mušiča iz liana ob Oskovi v Tuzlo, jc spoznal brezuspešnost pogona za haram-bašo. Togotno je zamahnil z roko ter se okrenil k Satnojlu. ' 'Na čigavem konju je odnesel zločinsko življenje?"
Vilar je pristopil bliže in rekel: "Na mojem."
"Na vašem? To je čudno.
"Tu ni nič čudnega. Duškal sem v gostilni, moj konj pa pod pristrešjem. V sili si ga je kalu-djer izposodil."
"A tako. Dovolite, gospod inženir, da vas o stvari izprašam in dcnein vaše pojasnilo na protokol," je rekel z napovedujočim, glasom vodja ter mignil družbi v han.
Stvar je bila enostavna, irožniški vodja pa jo je v svoji stanovski vnetosti razblinil v široko^« testo. In kakor pekovski mojster iz razteptane- ™ ga testa poljubno gnetc najrazličnejše krušne oblike, tako so iz orožnikove pozvedbe in izpovedbe dva tedna pozneje pri sodišču spekli domnevo, da je morda inženir nalašč nastavil ubeglemu hajduku svojega konja.
Ko je bil Vilar opravil pri orožnikih, je sedel na Samojlove sani in Manojlo ga je peljal pod glavi. Čudno naključje! Človek, čigar sestri je obljubil svojo pomoč in svojo veliko ljubezen, je postal hajduški glavar! Prijazno je občeval z njim, potegnil se je zanj, ko je videl, da sc mu godi velika krivica, in zdaj jo za glavo tega človeka razpisana denarna nagrada. Morda je v gorski vasi že ¿»am zakrivil zločin požiga, morda že le- . pi 11a njegovem handžarju nedolžna človeška kri. Tako se je mučil Vilar in nikakor ni mogel spraviti nesrečnega človeka v sklad s svojim nravstvenim naukom. Ni se vpraševal, kaj poreče svet o njegovi ljubezni: tuzlanski svet se mu je zdel toliko ničemen, -kolikor se jo temu svetu 011 sam zdel smešen in prezirali ja vreden. Zaradi ugrabljenega konja ni bil v skrbeh; vedel je, da ga Jovica v tem malo dostopnem, po orožnikih zastraženem ozemlju ne more dolgo rabiti. V hudi stiski si ga je izposodil, da je ušel preganjalcem. Vprašal je v Živinah pri knezu, ni li jahal mimo kaludjer, pa tam ga nihče ni videl; nade jal se je, da zve kaj v hanu ob Oskovi, kamor se je pripeljal že v mraku, pa han je bil prazen in Mušiča več ni bilo v dolini.
Ko jo Bierkopf tisti večer slišal, kaj se je zgodilo, je zakipelo v njem čuvstvo škodoželjnosti. V zlobni radosti se jc zamolklo rogal ponižanju tega pri drvarjih tako uglednega, pri gospodi pa tako sovraženega inženirja. Težko jo čakal dneva, ki ga osvobodi sovražnika.
Nočni spanec je pomiril Vilarja, ugladil mu je živčno razdraženost. Drugo jutro je mirneje gledal na dogodek prejšnjega dne. Začel je opravičevati Jovico in čini več je mislil o njem, tem bolj so mu jo utrjevalo prepričanje, da sta si v neketn oziru podobna, da teče njiju usoda vzporedno po dveh tirih. Že se je bil popolnoma zavedel, da smatrajo tudi njega za samosvojega človeka, za takšnega, ki hoče po svoji glavi vso zasnovati in uravnati, ki se ne boji težkoč življenja, izvirajočili iz tragičnih nasprotij med bornim posameznikom in mogočno <thi/.bo. Ni ljubil tistih potuhnjencev in tihošlapov, ki po vseh straneh pomagajo sramotiti in zatirati oni zasužnjeli narod. iz katerega so se ffcimj rodili, občudoval pa jo ljudi Milosevičevega kova. Borbo narodov za osvobojenje in za svobodni razvoj lastnih sil je t smatral za največjo stopnjo nravnosti, zato je hitro opravičil dejstvo, da teče nedolžna kri, kadar prikipi taksna borba na svoj višek.
— (Nadaljevanje.) —
ADV ttKTlHKMK* •
Avstr. Slovensko
rliM* U. JtMWl*
UN.
Bol. Pod. Društvi
UUrvMVu« M. fabrwva • t*uS « «trte«I Kmw
Scdci: Frontenac, Umu».
.GLAVNI URADNIKI
Predsednik : M RAT iN OBERŽAN, Box 72. E Min« al, Kan« Pod p red«. : JOHN OORŠEK.Boz 179, Radley, Kana Tajnik: JOHP CERNE, Box 4, Breezy Uni, Muioorry, Kan* Blagajnik : FRANK STARClC,Box 245.. Molberr> Kan* Zapisnikar. LOUIS BRKZN1KAR, L. Box 33. Proatanae. Ka».
NADZORNIKI. PONQRAC JURâE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482. Kronteuae, Kaua
ANTON KOTZMAN. Pronteaac, K«n«.
POROTNI ODBOR
JOSIP SVATO, R. 4, Woodwsrd. lowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny lÀod, Ark. MATIJA ŠETINA, Boz 23. Franklin. Kan«
Pomoini odbor :
WILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMAN N, Box 514, Frontenac, Kan«. Sprejtunna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopiai »e naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik* ▼se denarne poéiljatve p« gl blagajnika.
„ NAZNANILO.
Ely, Minn.
Naznanja se vsem članom Avstrijsko Slovensko Bolniško Podpornega Društva štev. 20, da smo ,izvolili v odbor za bodoče leto 1916 sledeče:
Predsednik: Louis Cbampa, b. 961; podpredsednik: Frank Piškur; tajnik: Frank Martinjak, b. 178; blagajnik: Jernej Janežič, b.
398; zapisnikar: Peter Šterk; prvi nadzornik: Jos. Kravanja; drugi nadzornik: Frank Povite j tretji nadzornik: Matija Koščak.
Na zadnji seji je bilo sklenjeno: Kateri član se ne udeleži 3 mesece rednih mesečnih sej, bo pla čal 25 centov globe v društveno blagajno. Zatorej Vam toliko v pojasnilo, da potem ne bo kakega oporekanja.
Sobratski pozdrav
Frank Martinjak, tajnik.
58 vojn obenem.
Na prvi pogled se zdi človeku, ki se poteguje v vseh rečeh za treznost in natančnost, da je izraz "svetovna vojna" vendar pretiran, ker jvi narsvetu pač tudi še nekoliko nevtralnih držav. Toda izraz je popolnoma opravičen.
Zemljo dele zemljepisno na pet delov: Evropa, Azija, Afrika. A-merika in Aviilralija; nekateri štejejo otoke Tihega oceana za šesti del, imenovan Oceania. Ne eden teh delov ni prost vojne; tudi v Ameriki je Kanada kot angleški -¿lominium neposredno prizadeta.
"'^^Cako čutijo nevtralne dežele vojno, pa vidimo v Zedinjenih drža-i vah, kjer imamo zaradi *ojne vsak dan kakšno novo zunanje ali notranje vprašanje.
Oficijelno zapletenih je v svetovno vojno 13 držav. Na eni strani so Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarska in Turčija; na drugi strani so Rusija, Anglija, Belgija, Francija, Italija, Srbija, Črnago-ra, Japonska in San Marino. Toda vse te države niso zapletene z vsemi štirimi centralnimi državami (Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolga rijo in Turčijo.) Vojno imajo: Nemčija z 8 državami (z Italijo ne), A.stro-Ogrska s 6 državami, z Rusijo, Anglijo, s Francijo, z Italijo,»s Črnogoro in s Srbiji; Turčija z ravno temi 6 državami, 'Rusija s 4 državami (Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo); Anglija z ravno temi 4 državami; Belgija z dvema državama
Nemčijo in Avstrijo); Francija z istimi 4 državami, kasor Rusija in Anglija; San Marino z dvema državama (z Nemčijo in z Avstrijo) ; Italija s tremi državami (z Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarsko) ; Črnagora s 4 državami (z Avstrijo, Nemčijo, s Turčijo in z Bolgarsko) ; Srbija z ravno temi štirimi državami. Japonska pa z 2 državama (z Nemčijo in z Avstro-Ogrsko). Skupaj je torej 58 vojn, a ker je tu seveda vsaka vojna dvakrat šteta (n. pr. Nemčija proti Japonski in Japonska proti Nemčiji) je treba navedeno število deliti, kar daje številko 29.
Ta vojna pa ni le največja zaradi velikega števila udeleženih držav, ampak tudi zaradi ogromnih množic, ki se bojujejo. Take mase. kakršne so sedaj mobilizirane, niso bile niti ob takozvani selitvi narodov nikdar obenem na nogah.
Največja vojna zgodovine je ta morija tudi zaradi obsežnosti bojišč, ki presegajo bojne teritorije Caesarjevih, Aleksandrovih, turških in Napoleonovih vojn. Največja je nadalje glede na porabo orožja in municije, glede na število mrtvih in ranjenih, glede na u-ničevanje gospodarskih in kulturnih vrednosti. Vsled tega je tudi največja z ozirom na denarne žrtve in na strašno naraščajoče državne dolgove. In po vsem tem je jasno, da bodo tudi njene posledice za prizadete narode največje, to se pravi najstrašnejše.
Naša desetletnica.
Prizren.
Prizren je krasno ležeče mesto v nekdanjem kosovskem vilajetn. "Omimo, onamo, da vid ju Prizren", pravi navduševalna jugoslovanska pesem. Srbom in Črnogorcem je Prizren zgodovinsko častitljivo mesto kot. prestoliea srbskih kraljev iz rodu Nernanja. Prizren leži v zelo lepi ravnici ob deroči Marici, pritoku Drine, in ima okoli 50,000 prebivalcev, Slo-
vanov in Albancev. Na hribu nad mestom so razvaline starega srbskega gradu. Poleg 24 inošej se vidita dve grški in ena katoliška cerkev. Industrija, obrt in trgovina cveto. Izdeluje se orožje, lon-čenina, tkanine, posebno se dviga strojarstvo. Rodovitna okolica daje veliko sadja, vina in tobaka. Trgovinski promet znaša na leto štiri miljone kron. Nekdaj so izdelovali v Prizrenu orožje za ves Balkan.

VABILO K VESELICI,
-katero priredi—•—
društvo hBonairskiSlovenciMštv, 79, S.D.P.Z.
v svojem lastnem domu dne I. januarja 1916,
>-	z začetkom ob 6ih zvečer.
Po veselici bode igrala domala godba. Ravnotako bode skrbel za to isvoljeni odbor za dober prigrizek, pijano in rnnodke.
Kdor od članov druitva se ne udeleži veaeliee, bode moral plačati 50c v druAtveno blagajno.
Toraj «obratje in prijatelji od tu In iz okolice «e uljudno vaftijo, da prisostvujejo tej veselici.	ODBOR.
Koucem decembra poteče deset let, odkar iz-haja "Proletarec." Mesce« januarja 1906. je iz-šla njega prva številka; s prvo isdajo leta 1906. stopa torej Ust v drugo desetletje svojega obstanka. Deset let je kratka doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako malo, v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako množino dogodkov, toliko dela, truda, boja skrbi in uspehov, da »e je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je dose&nih, koliko jih je še daleč na poti.
Zaradi tega ixide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" isdaja in bo v tem smislu urejena.
Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je spojeno s " Proletarcem". Zavedni prole-tariat našega naroda v Ameriki je že davno spoznal, da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Jugoslovanske Socialistične Zveze edini izmed vseh tukajšnjih listov resnično delavski, dasi se poslužuje teg« imena iz reklamnih ozirov skoro vse slovensko časopisje v Ameriki. "Proletarec" zastopa interese delavskega razreda in ne pozna v tem ozi-ru nobenega kompromisa. Kar je delavstvu škodljiv0» je škodljivo, in se ne more z nobenim obračanjem in z nobenim "postavljanjem na stališče" iz-premeniti v koristno. Zato Be ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drugo stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti.
Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, globoko v interese človeštva segajočih dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in. vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami ¡Kilitike, v taborih in na bojiščih, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe iu postati žoga sil, ki se hočejo igrati z njim;
"Proletarec" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki se tisočkrat križajo in kakor mreža prepletajo; vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje so njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito.
S svojo nepopustljivostjo in doslednostjo si je "Proletarec" seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se bojuje za veliko načelo, mu inora ostati zvest tudi v naj-ljutejšem viharju, in "Proletarec" lahko pravi, da mu je ostal zvest vseli deset let.
Temu velikemu načelu pa je "Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridobil tudi mnogo
prijateljev in novih bojevnikov. Armadui zbor slovenskih sociali«tov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih članov, ki «o prvo spoznanje pravih delavskih intercaov zajeli iz tega lista, in mnogo takih, ki so svoje socialističuo znanje utrdili in obogatili iz njegovih člankov in razprav.
Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica zavednega delavstva v Ameriki in naša slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom.
Naše klube, naše zastopnike in sploh vse prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje razpečanje jubilejne številke, za k a tero se uredništvo in upravništvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne Članke zanimive vsebine, izključno izobrazno čti-vo, in bo lepo ilustriran.
Cene so sledeče:
Posamezen iztis stane 5c
10 iztisov......$ .45 200 iztisov.....$5.50
25 " ...... 1.00 300 " ...... 8.00
50 " ...... 1.85 400 " ......10.00
70 " ...... 2.50 500 " ......11.50
100 " ...... 3.25 1000 i* ......19.00
8odrugi! Prihodnje leto bo za ameriške delavce jako važno, ker bodo v jeseni nacionalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi "Proletareu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo! Razširimo slavnostno številko "Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, razvijmo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve!
Izpolnite ta kupon, izrežite ga in pošljite našemu upravništvu:
UPRAVNISTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31st St.,
CHICAOO, ILL.
* «
Pošiljam .......... dol......... cent. za
......... v. r... ..iztisov slavnostne številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Ime....................................
Ulica...................................
Mesto.....•.............................
Ministrske ideje.
Ko je reakcionarni gul>ernator Hvostpv postal minister za notranje zadeve na Kuskeni, je pripovedoval časnikarjem vsakovrstne moderne reči o svojih namenih, kakor da se je črni nazadnjak čez uoč prelevil v najsvetlejšega 'naprednjaka. Kdor ga je poslušal in mu verjel, je moral misliti, da napravi novi minister iz Rusije najsvobodnejšo državo.
Ali Hvostov je star lisjak in si misli: "Jaz govorim zato, da me ne spoznaš in da ne uganeš mojih namenov." Ruski delavci ga pa, kakor je videti, rajši sodijo po njegovih starih dejanjih kakor pa po novih besedah.
Kavno z delavci pa ima Hvostov velike namene, kajti neumen ni, pa ve, kakšno moč predstavlja delavstvo. Delati se jim zna prijatelja, in kakor Rockefellcr v Ameriki jim tudi on na Ruskem privošči organizacijo; le taka naj bo, kakor si jo on želi. Za označbo take organizacije se poslužuje izraza, ki je postal tekom vojne nekako modem. V enem svojih programnih govorov je dejal:
"V prvi vrsti mislim na strokovno organizacijo na nacionalni podlagi. Mednarodni značaj delavskih organizacij je dobil izza leta 1914. nepopravljivo razpoko. Spominjajte se le na polemiko izmed Plehanova in Lenina. Upam, da dobe delavske organizacije, ne da bi izdale svoje interese, naroden značaj".
Gospod Hvostov v lVtrogradu in gospod Bethmann-IIoll\veg v Berlinu bi si lahko segla v roke. Povsem enake ideje imata in ob tem soglasju misli se nič ni treba bati, da ne bi sedaj sovražne vlade kmalu po vojni dosegle sporazuma. Sploh pa plaši ideja ""nacionalnih" delavskih organizacij in nekakšnega "nacionalnega socializma ~ sedaj po mnogih glavah.
Hvostov ve, kaj hoče. "Organizacija na nacionalni podlagi" je na njegovem jeziku le izraz
za tisto, česar ne sme javno povedati, namreč za organizacijo brez moči. V drugih možganih je pa to enostavna konfuzija in izhaja iz absolutnega nepoznavanja socializma, včasi iz popolne stupid-nosti. Nacionalen socializem je namreč ravno taka reč kakor suha voda, leden ogenj, ali pa nemiren mir. Socializem in mednarodnost sta neločljiva pojma: socializem je internacionalen, ali pa ga sploh ni.
Kapitalizem bi si v pest smejal, če bi bili delavci tako neumni, da bi sedli na te limanice. Potem bi bilo treba le še farje poslati mcdynje, da bi ločili te "nacionalne organizacije" po verah; po enaki pravici bi jih potem še razdelili po este-tičnih nazorih, po velikosti, po debelosti, in kmalu bi dosegli, da bi moral biti vsak delavec "organizacija" zase.
Toda vsa moč delavstva je v solidarnosti, in to je temeljni nauk socializma. Ker se razteza kapitalizem po vsem svetu, mora tudi proletarska solidarnost obsegati ves svet, vse dežele, vse narode. In ideja internacionalnosti ni dobila v vojni nobene razpoke, ampak ta vojna je le pokazala, da je bilo doslej premalo mednarodnosti, iz česar logično ne sledi, da je treba še njene ostanke pometati na smetišče, ampak da je treba Intcrnacio-nalo tako okrepčati, da je ne bo mogel noben nacionalistični vihar več razdejati.
Ce ne bi hinavci zlorabljali nacionalnega imena, bi se človek kmalu pomenil. Na "nacionalni" podlagi so delavske organizacije-tudi doslej; Slovenec je Slovenec, Nemec je Nemec, Turek pa Turek. Ali kadar govore licemerci o nacionalnem stališču, mislijo nacionalistično, šovinistično, kar seveda izključuje mednarodnost. Kar hočejo oni, je sovraštvo narodov, kar hočemo mi, je solidarnost narodov na podlagi enakih pravic in vzajemnega spoštovanja.
Od kapitalističnih ministrov seveda ni pričakovati, da bi se ogrevali za to.
Kosti se morajo zbirati
Poljedelsko ministrstvo v Avstriji razglaša, da je nastalo veliko tK>manjkanje umetnih gnojil, ki «sebujejo fosfor, ker «e za izdelovanje mineraiičnega «uperfosfata (Mitrebna surovina, imenovana fos-forit, dobiva čez morje in se sedaj ne inore uvažati. Toda iz kosti «e la napraviti koščena moka in ani-malični superfosfat, kar kmetijstvo sedaj nujno rabi. Ministrstvo naroča, naj župani organizirajo sistematično nabiranje kosti po svojih občinah. Tudi šolski otoci se smejo porabljati, da bodo hodili od hiše do hiše nabirat kosti. Ce ni v bližini kupca, naznani družba "Colla" na Dunaju, kje je njen zastopuik, ki kupi kosti.
Kako skrbna mati je avstrijska vlada, kajneda? V Času miru si ni nikdar delala tolike brige. Ali če bi bila črnorumena vlačuga ostala mirna, kar bi se bilo spodobilo, ne bi bilo sedaj treba rabiti otrok, da nabirajo kosti.
Nemško-turško vseučilišče.
Pod pokroviteljstvom in po navodilih nemške vlade so ustanovili nemško-turško univerzo v Carigradu in so že pričela predavanja nemških profesorjev. Kot prvi je pričel predavati profesor Nord v turškem jeziku o evropskem civilnem pravu.
Nikar ni treba misliti, da dela to nemška vlada iz prekipevajoče ljubezni do znanosti I Doma je o-virala vsak razvoj vede, če ni bil poraben za militarizem in najsposobnejši učenjak ni mogel postati profesor, če je bil slučajno so' i list. Toda Viljemovi trabanti vedo, da je nemško vseučilišče spojeno z nemškim vplivom v Turčiji. Ustanovitev te univerze stoji ne enaki stopnji kakor nameščenje nemških svetovalcev v vseh turških ministrstvih, in vse to služi nemškemu kapitalističnemu imperializmu.
Anglija in Zeppelini.
"Beri. Tagebl." poroča iz Lu-gana: Marconi, ki se je vrnil iz Anglije, poroča, da so Angleži sedaj prepričani o vrednosti zračnih ladij in da so začeli graditi take zračne ladje. O bombnih napadih Zeppelinov, ki jih je Marconi sam v Londonu opazoval, pravi, da je nastalo ob začetku bombardiranja in grmenja branečih topov "nekaj panike." Bombe iz Zeppelinov so imele tako eksplozivno silo, da so raztrgale cele hiše. Marconi se je izrazil tudi o mučnem vtisku, ki ga je napravila abstinenca Italije od balkanske operacije pri Angležih. Zato pa je ves London navdušen za Cadorno.
. Nove turške železnice.
Iz Carigrada poročajo, da je parlamentarna zbornica potrdila izdajo poldrugega railjona funtov za zgradbo sledečih železnic:
Angora-Erzerum, Erzerum-obal Čcrnega morja, Muratli-Rodosto ob Marmarskein morju, stranska proga od železnice Angora-Erzerum do Črnega morja, nadalje Samsun ob Ornem morju-Sivas, Uslinkepri v turški Trakiji-Kešav-Marmarsko morje. Železnice Angora-Erzerum je 36 kilometrov že dograjenih.
Armadni jezik.
Namestništvo na Češkem je naznanilo praškemu magistratu, da se mora v občevanju z vojaškimi oblastnijami posluževati edinole nemškega jezika kot službenega jezika armade.
Tako se namreč izpolnjujejo obljube namestnikov, okrajnih glavarjev in drugih k. k. organov, da bodo vsi narodi enakopravni
Pri grških volitvah je zmagala stranka sedanjega ministrskega
Jf
Vabilo na veliko plesno veselico z igro in šaljivo pošlo,
katero priredi
Socialistični Klub štv. 137 v Kenoshi, Wis.
dns 31. decembra na Silvestrov večer v Columbia Halli.
Začetek točno ob 7 url «večer.
Tem potom najuljudneje vabimo vse Rlovenc.e in ITrvate iz meata in okolice, da »e na*e veselice blagovolijo udeležiti in preživeti ob zaključku starega leta par veselih ur med nami. Natančni program cele veseliee je tisknn na posebnih letakih. Veselični odbor bode skrbel, da bode vsakdo točno postrežen.


Vstopnic« v pred prodaji 16c. Pri VTStlh 25c. Ženske proste.
ODBOR.
i Vabilo na veselico, 1
! 1
katero prirede	J
a Slovenska Podporna Društva In Socia I isti Cni Klub |
skupaj v "Slovenskem Izob. Domu" na Franklin, Pa. na Novega leta dan, dne 1. januarja 1916
PROORAM:
Slovenska tamburaAka godba igra izbrane komade. —- Deklamscije in uprizoritev Aaljive igre v dveh dejanjih: "Doktor Vaeznal 4n njegov sluga Atipko Tiček . Burko igra "Slovensko izobraževalno druitvo Vihar" iz Dunlo, Pa.
Uljudno ne vabi občinstvo iz eele okoliee na ta zabavni večer. Za 9 pijano in prigrizek, bode točno skrbel zato izvoljeni odbor. ~	Vstopnina sa moftke $1.00. Dame proste.
■ (2x)	ODBOR S. I. D.
VaMiMSKinMniiiMM
PROLETAREC
LIST ZA INTIRE1K DkLA VtlClGA
LJUDI TVA.
IZHAJA VSI Ki TOREK.
— Laslaik w u<U)aUlji -
Japtliiuski dolin ki tiskovni diuibi *
v .aicigo, Illinois.
Naročnina: Za An, riko $2.10 trn celo leto, $1.00 ta pol leta. Za Evropo 12.10 sa celo leto, >1 .'¿6 ta pel Uta.
Oglati fo dogovoru.' Pri spremembi bi val i!¿a je poleg novega natnaniti tudi t ta» i naslov.___
GUiiU iU*«m!m wfuiiMil* J «•■«•L — McUlUli.i« «*•*• v An»«ili. —
Vae pritožbe gleie nerednega poliljanja Itau in drugih nerednonti, je poidjati
predat dniku družbe Pr. Podlipcu, 50J9 W. 25. PI Cicero, 111.
PROLETARIAN
Owatd and put lUKed *»«ry TuaaaUy by
South Slavic Wonmen's Pubiskirf Cimpiny
CMc igo, Illinois.
Subscription ra e»: United States and Canada. $2.00 u year, $1.10 for half
(ear. Foreign <ountiua $2.60 a year, 1.25 for half year. -:- -:• -:- -:-
Advertising rates on agreement.
(ADDRESS):
N ASLOV , _
-PROLETAREC
99
400» W. 31. STKCLT. CHICAGO. ILLINOIS
BOŽIČNA DARILA.
Zanimivi so ameriški meščanski časopisi okrog božiča. V tej deželi, ki je glasovita zaradi "zlate ameriške brezobzirnosti," izražajoče se ne le v tem, da polagajo ljubeznivi potniki svoje v umazanih blatnih škornjih tičeče noge meni nič tebi nič na sedeže in da stopajo po cestnih vozovih svojim bližnjim brezskrbno na kurja očesa, ampak tudi v najbrezsečnej-šem izkoriščanju in zametavanjp človeškega življenja, se kakor za satiro o božičnem času cedi samo usmiljenje. En list zbira naslove ljudi, ki so za praznike potrebni pomoči in jih priporoča svojim čitateljem; drugi list prireja velikansko božično drevo in sam župan protežira to akcijo. Dobrodelne družbe bijejo na veliki boben. Povsod je mogočna božična reklama. Po nekaterih tovarnah pa imajo navado, da dajejo o božiču uslužbencem in delavcem božična darila.
Chicaški listi pripovedujejo z ginjenimi in ginljivimi besedami, da so izdali tovarnarji in drugi podjetniki letos dva miljona dolarjev svojim nastavljencem in delavcem za praznike. Dva miljona dolarjev! To je seveda čedna svo-ta, in kdor jo ima, se lahko smehlja. S takim kapitalom človek pač še ni Rockefeller; ali kdor zna lc količkaj gospodariti, bi znal izhajati z njo do smrti. Na drugem svetu pa menda itak ni treba denarja.
Ali dva miljona dolarjev razdeljenih med armado delavstva, ki gara v mestu kakor Chicago z dva in pol miljona prebivalcev, se razdrobi na take male zneske, da o njih res ne bi bilo vredno toliko pisariti, kolikor se čita po kapita lističnih listih. Najmanje pa je vredno govoriti o dobrotljivosti in dobrotah. Take besede so popolnoma neumestne, ker so naravnost zlagane. Z dvema dolarjema, ki ju da kapitalist delavcu ali pa z desetimi, ki jih dobi foreman, ne izkazuje kapitalist nikomur dobrote, ampak za smešno ceno si hoče, kupiti vdanost in ponižnost delavcev in vnetost priganjačev.
Namesto da se dvigajo ta božična darila tako v nebesa, bi bilo bolje vprašati, koliko dajejo delavci kapitalistom ne le o božiču, temveč vse leto. Iti medtem ko pričakuje podjetnik od delavcev za par "darovanih" centov hvaležnost najmanje do prihodnjega božiča, morajo proletarci ob svojih tisočkrat bogatejših darovih prenašati še batinc in prezir svojih gospodarjev.
Če kupi oče sinčku konjička, hčerki pa punčko za božič, jima je dal darila. Otrok si ne more ničesar zaslužiti; kar dobi, mu je darovano. Fant, ki kupi svojemu dekletu za praznike prstan s ponarejenim kamnom, ji je dal pre-zent. Kapitalist se laže, če pravi, da daic delavcem darila. Kajti če vzamem komu tisoč dolarjev, potem mu pa pomolim bankovec za dva dolarja v sramežljivi kuverti, nimam pravice reči, da sem mu kaj daroval.
Dokler so razmere take, kakršne so, bi bilo kajpada nespametno, če bi hotel siromašen delavec igrati španski ponos in bi odklanjal taka darila. Ali še stokrat nespametnejši bi bil, če bi atoril
to, kar pričakuje kapitalist od ljcga: Da bi namreč potem vse leto garal, kakor da se mu je pla :*a potrojila in povrh še prepeval slavo gospodarju.
Delavec ima pravico do drugih reči, kakor so božična darila. Pra vico ima zahtevati, da ae inu plača za njegovo delo toliko, kolikor je vredno. In poSteno merilo za to ui kapitalistovo mnenje, temveč vrednost njegovega izdelka.
Sedaj daje podjetnik svojemu mezdnemu sužnju tekom leta na pitnino namesto plače; o božiču 11111 pa da še malo napitninico, zato da bi pozabil, da ni vse leto dobival plače, ki mu gre po pravici.
Dva miljona dolarjev so izdali kapitalisti za božič; ako je to ve lika avota, tedaj le kaže, da so o groinne tiste svote, ki jih izsesava kapitalizem iz delavstva iu spravlja v svoje blagajne. In ta misel bi morala zadostovati zrelemu de laveu, tla bi se vprašal, kako se reši takih miloščin, ki mu jih da jejo namesto pravi#\ To bi ga moralo napotiti, da odkloni skle do leče, s katero ga varajo za njegovo prvorojenstvo.
lil socializem mu kaže pot: Or ganiziraj se, da boš močan, da si osvojiš gospodarsko in politične moč, da stopiš na prostor, ki t; gre v človeški družbi, in da ho> neodvisen od vsake milosti.
RUDNÖKA NESREČA.
Ravno pred božičem se je pri Brandy City, Cal., zopet primeri la ena tistih nesreč, ki so v Amcri ki tako. vsakdanje, da jih je^ sko raj nemogoče zasledovati. Stirj« rudarji so bili zadušeni, tri so spravili nezavestne na dan in se boje, da umro, osmi je pa težke poškodovan. Izmed ranjenih, mislijo, da se reši le superintendent G. \V. Taylor z življenjem.
Jama je pol milje oddaljena od mesta. Noter so spravili 22.000 funtov smodnika za razstrelbo Ko so bile priprave storjene, je odhitel Taylor s sedmimi delavci do izvrtanega rova blizu jame. O-stali od petindvajsetih so se raz bežali na razne strani. Tedaj so vžgali smodnik. Toda le polovica ga je eksplodirala, druga polovica je pa tlela, in od tega so se razvijali pogubonosni plini. Pih je gnal te pline proti rovu, kjer so se bili delavci zaklonili. Dim je bil tako gost, da je minila cela ura preden so mogli nesrečnike poteg niti na dan. Štirje so bili, kakor rečeno, že mrtvi. Od smradnega dima je celo v mestu nekoliko o-seb obolelo, na srečo ne nevarno.
O tej katastrofi se gotovo ne more reči, da spada med tiste, ki jih ne more človek preprečiti. Proti potresu nimamo nobenih sredstev ; vetrov ne moremo regulirati, da bi onemogočili pogubne ciklone. Morda bo človeštvo še toliko napredovalo, da bo tudi ta boj lahko uspešno vodilo. Danes ga še ne more. Ali da ni mogoče preiskati smodnika in dognati, če je dober ali slab, če bo eksplodiral ali ne, se ne more reči. Ta nesreča ni "prst božji," ampak človečka nemarnost, ki cvete v ka pitalistični profitarski družbi ravno zaradi profitarstva.
In take nepotrebne nesreče se bodo godile in delavsko življenje se bo po nemarnem žrtvovalo, dokler ne bodo imeli delavci več moči kakor profitarstvo. Prav posebno politične moči je treba za to. Zakone mora sklepati delavstvo, ki jih potrebuje, in delavstvo mora imeti izvrševanje zakonov v rokah in kontrolirati mora to izvrševanje. To je politična moč. Zato mora biti delavstvo politično samostojno in neodvisno od drugih strank.
Vzorno mesto
Milica zahteva vladno plačo.
Častniški odbor nacionalne garde, kakor se ofieielno imenuje milica, je vložil pri kongresovem vojnem odseku prošnjo, da naj uvede zvezna vlada plačo za milico in sredstva za daljše vaje.
General A. B. Critchfield je de-jal:
"Tisti, ki dolgo služijo pri nacionalni gardi, menijo, če dovoli kongres potreben fond, da se milica lahko poviša na 250.000 aktivnih in 250.000 rezervnih mož. Poleg zvezne plače bi se moral dovoliti tudi denar za daljše orožne vaje."
V Chieagi silno razsaja influen-ra (gripe) in na stotine ljudi je u-mrlo za plučnieo, ki je poslediea te bolezni. Kje je tukaj preparad nesst
Kapitalisti imajo od svojih podjetij čedne dobičke. Včasi nastajajo med njimi iu delavci spori. Včasi se zgode tudi kakšne krivice od njihove strani; ljubi Bog, kje se pa ne zgode t
Take reči nas veudar ne bi smele zaslepiti in priznati bi morali, da store kapitalisti tudi mnogo mnogo dobrega. Kajneda? Pomislite, ljudje božji, koliko miljonov je delavcev, katerim dajejo kapitalisti kruha 1 Kaj naj bi proletarci počeli, če ne bi kapitalisti gradili tovarn, železnic, plavžev i. t. d , če ne bi odpirali jam, trgovali, me-šetarili in špekulirali?
Sedanji čas je tako brezbožen in sploh tako pokvarjeu, da je malih ljudi sama nezadovoljnost. Vsega so krivi kapitalisti! Namesto da bi delavec hvalil Boga, ker sme delati po deset in dvanajst ur na dan, kajti sicer itak ne bi vedel, kaj naj počne s časom, pa še godrnja, da ima preveč dela. Namesto da bi bil vesel, če je sploh zaposlen, pa zabavlja, da ima premalo plače!
Velika kapitalistična družba v Wisconsin je pravkar izvršila imenitno dobro delo. Ali bo imela zahvalo za tot
Wisconsin Light und Power Co. gradi velik jez čez Chippewa River v Wissoti, da se bo mogla vodna sila izrabljati za razsvetljavo in za iiulu-strijalne namene. Naprava bo veljala dva miljona dolarjev. Čedna svotal
Predvsem daje to delo mnogim ljudem zaslužka. Torej prva dobrota. Ali družba ni ob stala pri tem. Ustanovila je "vzorno mesto," ki daje tisoč osebam stanovanje in je tako rekoč čez noč zrastlo iz tal. Druga dobrota!
Ker je družba mesto ustanovila, jc pa samo ob sebi umevno, da je izdelala tudi predpise za njegove prebivalce. Prvo pravilo je to, da mora biti nedelja strogo posvečena. Opojne pijače se v mestu sploh ne smejo prodajati. Gledališča s premičnimi slikami bodo dovoljena, ali kazati bodo smela le filme vzgojevalnega značaja . . .
Kaj bi še več zahteval, ljuhček moj? Če niso delavci še izvolili deputacije, ki se gre družbi do komolca zahvaliti za vse v dobrote, morajo to nemudoma, še to minuto storiti, da ne pade nanje očitek črne neb. «leznosti.
Le mi, ki smo povsem od satana obsedeni, i-maino nekoliko pregrešnih pomislekov . . .
(»radi li družba tisti je/, /a to. da dobe delavci zaslužka? . . . Skoraj bi šli stavit, da je prevzela naročilo zato, ker bo pri onih dveh miljonih dolarjev lep, prav lep-profit. Seveda, če ne bi bilo kapitalistične kompanije. se tista reč sploh ne bi mogla graditi. Ali . . . ali ... pa morda vendar? Ravnokar nam prihaja na misel, da se ne more reka zajeziti z dolarji, ampak da je treba za to treh drugih reči: Materijala, orodja in živega dela. Brez dolarjev bi slo; brez lesa, strojev in delavcev pa ne.	•
lil tako prihajamo do brezbožnega zaključka, •la ni storil kapital nobene dobrote delavcem, ampak jih je le porabil, ker ne bi mogel brez njih doseči profit a.
Toda mesto! Vzorno mesto t To mora biti veudar dobrota.
Da. To je dobrota — za družbo namreč Kajti.če bi morali hoditi delavci vsak dan dve uri daleč domov, bi se moralo njih delo skrajšati, in izguba prof i ta za družbo bi bila večja kakor pri zgradbi mesta. Razuntega pa dobi kompanija s to "vzorno" naselbino delavce popolnoma v svoje roke. Drugod se mora ljudstvu prepuščati, da glasuje za prohibicijo ali za home rule; tukaj vpelje prohibicijo kar družba sama. Kaj pomeni posvečevanje nedelje, že tudi približno vemo. In filme "vzgojevalnega značaja" poznamo iz mest, ki jih ni ustanovila Wisconsin Light and Power Company.
Vzgojevalne slike bi bile lepa reč, in če bi jih kazali po ameriških five-cents-showih, bi jih bil človek od srca' vesel. Toda kar prodajajo v resnici pod tem naslovom, je večinoma nesramno sle-parstvo. Taki "vzgojevalni filmi" se izdelujejo po navodilih treh bratskih faktorjev: Kapitalistov, popov in uiilitaristov.
V vseh takih slikah je nekaj za delavca. Po-kaže se ta ali oni prizor iz njegovega življenja. Prizna se mu, da nima postlano na rožicah. Gi-njen je. ko vidi tak košček resnice. Ali preden ima časa, da bi opazil coprnijo, se zasuče vsa stvar. Na eni strani ga zapeljujejo socialisti aii kakšni prenapeti unionisti, z dinamitom manipulirajo, zavesti ga hočejo v stavko zaradi kakšnega pijanega lumpa, tirajo ga na ta način naravnost v pogubo; na drugi strani ga pa rešuje kakšen far, naj bo že katoliški, baptistični ali pa židovski, kakšna nuna mu ponuja "holy" Bible, kak slaboumne/, piše "svete" izreke na skale ob cestah. kapitalistične "usiniljenke" prinašajo njegovim otrokom mleka in kolačev, nazadnje spozna podjetnik sam božjo voljo in angel j se prikaže, ki položi delavčevo roko v kapitalistovo: Prijatelja morata biti.!
Take "vzgojevalne" filme bodo dovolili tudi v "vzornem" mestu.
Ali za to ni bilo treba graditi posebnega mesta. Takih vzorov iinamo po Ameriki, kamor se ozremo, kjerkoli gospodujejo kapitalisti — torej povsod. In le žalostno je, da so delavci tako kratkovidni, pa ne spoznavajo, kam pes laco moli.
Kadi bi vedeli, kaj bi dejali kapitalisti, če bi se jim na ta način predpisavalo, kako morajo živeti, iu kako bi oni tedaj govorili o dobroti! Ali njim ni treba tega, kajti iz delavskih žuljev so si nabrali toliko, da si lahko izvolijo, ne le kje, ampak tudi kako hočejo živeti. S kapitalom so si napravili tako moč, da so lahko sami svoji gospodarji, in še več: Da so tudi absolutni gospodarji ljudskih mas.
Pa vendar bi bili delavci lahko sami svoji gospodarji in bi si lahko ustanovili ne 1«* eno mestece, temveč ves svet po svojih vzorih. Kajti delavstvo brez kapitalistov bi lahko živelo", kapitalisti brez delavstva pa ne.
Nagrada za brambovce domovine.
Kadar jo vojak na fronti, utihnejo vsi drugi interesi, in zmaga je edino vprašanje. Tedaj izginejo tudi stanovske razlike; vsi so tovariši, vsem gre za življenje in smrt, disciplina in subordina-eija pa ima le ta pomen, da se vrše operacije smo-treno in v redu ...
To, pravijo, da je eden velikih sadov, ki jih rodi vojna. In človek, ki misli, kako mora vojak trpeti sredi večne nevarnosti in kakšna bremena morajo prenašati najnižji, bi verjel temu evangeliju, tudi če se sicer ne navdušuje za vojno.
Iu vendar je ta evangelij neresničen; vsaj splošne veljave nima. Tudi pred sovražnikom tiče v nekaterih oficirskih uniformah tyestije, ki ne morejo zatajiti svojega zverinskega značaja. In tudi pred sovražnikom se odigravajo vsled tega tragedije, ki nas zadenejo bolj kruto kakor vse vesti o izgubah na bojišču.
"Chicagoer Arbeiter Zeitung" je dobila od prijatelja pismo nemškega vojaka-sodruga z ruske fronte, ki živo opisuje tako tragedijo. Glasi se:
V za kopu, 26. avgusta '15.
Cenjeni sodrug!
Kot odpošiljatelja daril in pisem za tovariša E. S. Vas spoznavam za njegovega prijatelja. Zadnji čas so se vse Vaše stvari vrnile z opazko "padel." Kot tovariš in po nalogu ostalih tovarišev naše stotnije Vam hočem pojasniti vzrok njegove smrti. On namreč ni padel, temveč je bil po pre-ketn sodu ustreljen, pa ne kot begunec ali izdajalec, temveč smrt je pretrpel zaradi čuvstva solidarnosti. Imeli smo pri kompaniji predpostavljene, ki so jih odlikovale vse mogoče lastnosti, le ne take, kakršnih bi bilo pričakovati od izobraženih ljudi.
Temu žalostnemu dejstvu je padel Vaš prijatelj za žrtev. On in neki K. B. sta bila dobra prijatelja. Dne 10. julija in naslednje dni smo imeli velike pohode in K. B. si je na njih hudo pokvaril noge. Vsi smo spoznali, da ni bil sposoben za marširanje. Prišel pa je ukaz, da je naša divizija napadena od močnih sil; štiri ure naglega pohoda, da se krije levo krilo.
Omenjeni K. B. ni več mogel in je obležal. Tedaj je pristopil naš "vzorni lajtnant" in mu je u-kazal, roij gre dalje. Ker pa ni mogel takoj vstati, ga je lajtnant udaril v obraz, da se mu je poccdila iz nosa kri.
Zavrelo nam je v žilah, ko smo videli, da jc dal K. B. najboljše, kar je imel, in da je bil sedaj, na kraju svojih moči, tako zlostavljan in trpinčen. Na klic Vašega prijatelja E. S. jc vzel svojo puško in pobil s kopitom lajtnanta. Čez nekaj minut je bil lajtnant mrtev.
Vsled tega dogodka je naša stotnija nekoliko zaostala in pri štabu so opazili to. Stotnik in nad-poročnik sta takoj ustrelila K. B. — Ker pa je i mel Vaš prijatelj zaradi klica tudi smrt pred očmi, je izvajal posledice. Meni nič tebi nič je ustrelil stotnika, tudi takega živodera, in ranil nadporoč-nika, ki je pozneje tudi umrl.
Kmalu nato je bil E. S. po prekem sodu u-streljen.
Obema tovarišema smo hvaležni. Boljša je taka smrt, kakor od sovražnikove krogle. Od tega časa se pri kompaniji vsaj prestane.
Kar nam jc Vaš prijatelj obljuboval, je tudi izpolnil, on in njegov tovariš: Da žrtvujeta ob prvi priliki svoje življenje za nas.
Grob obeh je daleč za našo fronto. Dasi je bilo prepovedano, smo napravili iz njega pravi grob junakov. Kdorkoli more od naše stotnije stopiti tja, gre tja. Molče in žalujoči pristopamo h grobu in razmišljamo o strašnih prikaznih, ki spremljajo to svetovno vojno.
Ce bi vsak delavec izpolnil svojo dolžnost, bi se kmalu približali svobodnejši in višji kulturi. Poskušajmo in upajmo najboljše. Pozdravljam Vas v imenu vseh tovarišev."
Kaj vse pove to pismo! Skoda, da ne more priti v roke klubu socialno demokratičnih poslancev v nemškem rajhstagu. Najbrže bi se tudi kakšnemu Scheidemaunu kaj zasvetilo pred očmi.
Niti tam, kjer se mečejo železne kocke za življenje in smrt in kjer. bi morala navadna pamet dopovedati takemu lajtnantu, da je ne le njegova varnost, ampak ves uspeh odvisen od moštva in njegovega duha, ne more bestija premagati svoje surovosti in krvoločnosti. Tudi tam, kjer nosi vojak svoje življenje na semenj "za domovino", hoče biti tak lajtnant "njegov bog".
Ali še nekaj druzega je, kar dela to pismo dragoceno: To je ves duh, ki ga preveva. In če je še kaj več takih kompanij v nemški armadi, tedaj bodo prepozno, trkajoči se na prsi, spoznali svojo veliko, usodepolno zmoto tisti, ki so takoj dovolili vladi vsa sredstva za to klanje in niso niti poskusili apelirati na ljudstvo.
Graški veTetržeč z mlekom Ilcinrieh Ncddel-me.ver je dobil šest let težke ječe, ker je dodajal vojaškim bolnišnieam popačeno mleko. Lahko si je misliti, koliko je moral mož na ta način prigo-Ijufati, če se je sodišče odločilo, da mu je diktiralo tako ekseinplarično kazen. In koliko mora biti še podobnih sleparjev, katerih ne doseže "roka pravice I"
ANGELČKI
Iz Baltimore prihaja neko poročilo, ob katerem človeka že leh-ko oblije kurja polt, tudi če ima utrjene živce. Državna moralna kdmislja, katero jc bil leta 1913, imenoval guverner Goklsborough, je objavila svoje poročilo o svojih preiskavah moralnih razmer v državi iu zlasti v mestu Baltimore.
To poročilo pripoveduje, da so v Baltimore zavodi, kamor oddajajo nezakonske matere svoje novorojenčke; zavodu plačajo gotovo svoto, s podpisom se pa odrekajo vseh bodočih pravic do o-trok. Komisija je dognala, da pogine osemdeset do devetdeset odstotkov takih otročičev, in pokopavajo jih v posebnih skupnih jamah. V enem takem "grobu" je baje pokopanih 5000, reci pet tisoč novorojenčkov in jama baje ui večja kakor 55 kvadratnih čevljev.
Odkar je ustanovljena moralna komisija, so zaprli vse "nemoralne prostore." Komisiji se pa zdi, da se razmere od tega časa nič niso /boljšale, ampak inarsikod še zelo poslabšale. Sedaj — pravi iz vest je — se vrši prostitucija v trgovinah, uradih, prenočiščih, privatnih hišah, njene žrtve so pa mlada dekleta iz poštenih rodbin, zapeljana od premožnih mož in, skoraj izgubljena, padajoča glob-je in glohje. Poročilo hoče reči, da je prisilno zmoraliziranje pravzaprav pogubno za tiste razrede, ki so bili prej obvarovani prostitucije.
O morali bi bilo marsikaj reči, še več pa o moralni hinavščini. Kakor buržvazni zakon, tako' je tudi prostitucija plod kapitalizma in vse moralne komisije je ne bodo spravile s sveta, dokler ne morejo odpraviti kapitalizma. Zato je "moralni" boj v Ameriki popolnoma zgrešen, zlasti pa, ker se pečajo z njim večinoma ljudje, ki razumejo o stvari toliko kolikor zajec na boben in ne gredo za tem, da bi varovale ženske in njih pravice, ampak za tem, da bi ugnale naturo v kozji rog.
Todu to je preobširno poglavje za kratko poročilo. Lasje se pa ježe človeku ob prvem delu omenjenega iz vest ja. 80 do 90 procentov takih novorojenčkov pogine. 5000 trupclc so našli v eni sami jami.
Ali se je komisija kaj zanimala za način, kako umirajo take mase teh nesrečnih otročičkov? Ali je kaj posvetila v tiste zavode, ki se pečajo s to obrtjo?
Taki pojavi niso v zgodovini človeške družbe novi. V Evropi je imelo skoraj vsako veliko mesto podobne strahotne istorije. Tudi tam poznajo propaliec, ki prevzemajo nezakonske otroke "v nego" in jih — spravljajo na dru-j»i svet. "Angelčke delajo" pravijo tej strašni obrti v Evropi. Kako je s to reČjo v Ameriki? To bi bilo zanimivo vprašanje, katero bi bilo komisiji nujno priporočiti.
Za enkrat je gotovo, da umirajo taki otroci v masah. In gotovo je, da je tega največ kriva moralna hinavščina naše družbe, ki preganja nezakonsko mater s sramoto in jo tepta etično in gospodarsko. Družba s s\ojo zlagano moralo naravnost sili nezakonsko mater, da skriva to. kar imenujejo hinavci "njen greh'" in da se iznebi otroka. Družba in njena nemoralna morala je odgovorna za smrt teh tisočerih otrok.
Trgovska mornarica.
Iz Wasliingtona poročajo:
Ameriške ladjedelnice grade več ladij, nego jih je bilo kdajkoli prej zgrajenih v Zedinjenih državah, da se pomnoži trgovska mornarica, kakor pravi izvestje komisarja pomorskega prometa.
Devetindevetdeset trgovskih ladij po več kakor tritisoč tonah se deloma že gradi, deloma so pa naročene. Skupaj z mnogimi manjšimi dogotovljenimi ladjami imajo 761.511 ton.' Vseh ameriških trgovskih ladij je 20.888, in dne 1. decembra so imele 8,414 258 ton, to je za 50.000 Jon več kakor 1. julija. Dasi je 272 ladij izgubljenih, opuščenih ali pa prodanih zaveznikom, se je mornarica pomnožila za 187 dadij. Triindvajset ladij je prišlo izpod tujih zastav v ameriški register, po zakonu iz leta 1914 je pa prišlo 171 tujih ladij pod ameriško zastavo. Med ladjami, ki se grade, je nekoliko velikih.
Garyjeva večerja.
i
Pred kratkim — bilo j* dne 17. decembra — je priredil Albert H. Gary, bivii sodnik in HcdHiiji jeklarski kralj, v avojeiu domu v New Yorku ve-liko večeruo gostijo, o kateri poroča kapitalizmu dano časopisje kakor o slavnosti na kakšnem eaarakem ali kraljevskem dvoru. A če je sicer ako žuraalistično klečeplazenje odurno, se topot lahko prizna, da je storilo časopisje s svojimi poročili javnosti resnično uslugo. Kakor imajo parlamentarni obedi in diplomatique soarcje navadno še drug pomen, kakor da se tam je in pije iu nemara pleše, tako ima tudi večerja pri kralju veJi-ke industrije poseben značaj.
Jasen pa postane ta karakter kmalu, če se pregleda seznam gostov in opazi na čelu slamo ime Coloucl Theodor Koosevelta, ki ni le uspešen nabiralce bogastva in velik utilitaristično političen kričač, ampak je že bil predsednik Zedinjc-nih dr/a v in bi rad zopet postal gospodar v beli hiši. Okrog njega pa je bil venec samih velikanov, samih dolarskih maguatov, bil je ven Wall Street, bilo je skoraj vse, kar kaj šteje v s\otu financ.
Med povabljenimi so bili Oeorge F. Baker, predsednik nadzorovalnega sveta First National Bank; multimiljonar August Belmont; C. A. Coffin, velebogataš iu predsednik General Klcctrie Co.; K. C. Converse, predsednik Banker's Trust Co., ravnatelj jeklarskega trusta in ravnatelj Baldwin Locomotive Works; George II. Cortelvou, predsednik New York (las Co.; Daniel Guggenheim, predsednik American Smelting and Rel'i-ning Co.; A. Barton Hepburn, predsednik Chase National Bank; Frank B. Kellogg, odvetnik mi-Ijonskih podjetij; Richard V. Lindabur.v, glavni odvetnik jeklarskega trusta; Clarence H. Macka.v, predsednik Cabel and Postal Telegraph Co.; Ceo. W. Perkins, ravnatelj jeklarskega trusta in trusta za poljedelske stroj»*; .lacob II. Sehiff, vodja bane nega podjetja Kuhn, Loeb and Co.; znani multimiljonar Cornelius Vanderbilt, ravnatelj mnogih velikih korporacij; Frank A. VandeVlip, predsednik National City Bank, predsednik Rockefeller jeve banke in ravnatelj mnogih prometnih družb; Frederick II. Whjtridge, predsednik 3. Ave. Elevated Railroad v New Yorku.
Grofi, baroni, vitezi v kakšni evropski prestolnici ne morejo sestaviti tako sijajne družbe, kakor se je zbrala na dvoru jeklarskega veličanstva, zastopajoča skoraj ves ameriški velekapita-lizein, kateremu bi bila šala pokupiti, nekoliko evropskih kraljestev. Kneze, ki niso bili sami navzoči, so zastopali drugi.
Kaj pa je imel v tej družbi iniljard opraviti Theodor Roosevelt, o katerem ni znano, da bi vodil katerokoli korporacijo ali banko T Kako da so ponosni velefinančniki sprejeli ravno njega, ki je zanje pravzaprav revček, za častnega gosta? V New Yorku in drugod pa Ameriki ugibajo o tem, ali prvi hip se jim je zazdelo, da so pravzaprav uganili. Miljonarska večerja je imela pamen 'izgladiti velikemu Teddyju pot v Belo hišo in ga postaviti prihodnje leto za oficielnega predsedniškega kandidata republieanske stranke.
GEPELINKE
Kajtebriga.
Kdor je rad presenečen, se lahko čudi. Saj je šele tri leta, kar so bile zadnje volitve, in to ni še niti pol večnosti. In marsikomu so ostali nemara še v spominu volilni plakati, na katerih je Roosevelt žugal trustom z ogromno gorjačo.
Pa da bi sedaj, komaj tri leta izza tega, nastopil kot trustovski kandidat!
Le v kraj s takimi vprašanji I Roosevelt hoče hiti predsednik. Če bi ga bila leta 1912. kandidirala republičanska večina, se ue bi bil nikdar odrekel rcpubličauski stranki iu nobene pege ne bi bil našel na njej. Ustanovitev progresivne stranke ni bila potrebna zaradi nikakršnih načel, ampak zato, da je mogel Teddy kandidirati. Ali nova stranka mu je namesto izpolnitve upov prinesla golo razočaranje.
Rooseveltova zmota je bila v tem, da je za cele hribe precenjeval svojo popularnost iu mislil, da je čar njegovega imena tako velik, da za lo-stuje sam na sebi za zmago. Roosevelt jc resnično mislil, da ima ameriško ljudstvo na vrvici in da se lahko razglasi tudi za cesarja Zedinjenih držav. Polom pri volitvah j«' popolnoma zadostoval, da je sklenil opustiti take nezanesljive eksperimente in da je vrgel stranko, ki jo je bil sam ustvaril, v ropotarnico. Že davno je bil Teddy pripravljen, tla se vrne k polnim loncem republikancev.
Medtem so s«' razvile reči tako. da nahajajo tudi kapitalistični interesi večje dopadanje nad Rooseveltovo kandidaturo kot nad kakšno drugo. Razlogi so lahko razumljivi.
Nikdar ni bil čas tako ugoden, da sr potegnejo Zedinjene države v vrtince oboroževanja in vržejo velekapitalistom miljarde v žrelo, kakor sedaj. Tu nihče ni tako pripraven, da ust reže do-/ larskim magnatoiu, kakor venomer s sabljo ro/.lja-joči in zobe kazoči Roosevelt; ki bi najrajši vse Zedinjene države izpremenil v ogromno kasarno in napovedal vojno vsemu svetu.
VVilsonova vlada j«* predložila kongresu načrt za pomnožitev vojne in mornarice. V primeri z dosedanjim stanjem je ta pomnožitev zelo velika. Ali Roosevelt pravi, tla jc to le kapljica na razbeljen kamen. Kako ne bi jeklarski, kanonski, municijski, bančni magnat i soglašali z njim! Ne petsto, ampak pet t moč miljoaov za "domovino"... to bi bil rezervar, iz katerega bi se zajemali pro-fiti, tla bi bilo veselje! To bi bila reka, ki lie bi nikdar usahnila, kajti militarizem žre samega sebe in potrebuje vedno nove hrane; kanoni zastare, smodnik se pokvari, in kadar se s to rečjo enkrat začne, ima morilna industrija vedno zagotovljen, vedno naraščajoč zaslužek.
To je jedro Garyjeve večerje, in kakor se ver leizkoriščevalci za časa pripravljajo, je treba, da se pripravi tudi delavstvo. Boj bo prihodnje leto „hujši, nego je bil, odkar se sploh voli v Zedinjenih državah. Kapitalizmu še nikdar ni šlo za take ogromne interese, zato je naravno, da bo napel vse svoje sile za zmago. Pripravljeni moramo biti na vse metode in nič nas ne sme iznenaditi.
Priprava je organizacija. Orožje je časopisje. Sodrugi ! Na delo za oboje, če hočete, da obstojimo v tem boju!
V Ohiu živi neki človek, ki ne pusti svoji hčerki v šolo zato, ker je učitelj povedal otrokom, da je zemlja okrogla. Dotični človek se pa zaklinja pri Bogu in vseh svetnikih, da je zemlja ploščnata kakor deska. Ta človek je brez dvoma tudi velik nasprotnik socializma.
e
Dobri, usmiljeni in mehkosrčni kapitalisti zopet razglašajo po ca-
«■V v«
r
Kašelj in hripa^ost
1
s
00 DQ
Nov detektivski načelnik.
V Chicagi se je primerilo zadnje čase nekoliko krvavih zločinov. Ne more se reči, da je to kaj novega v tem mestu. Ali v uradnih krogih so ti dogodki povzročili, večjo razburjenost, ker je bilo med žrtvami nekoliko policistov. Tako velika je bila razburjenost, da se je zopet pričelo veliko
4'snaženje" pri policiji.
Če ne bi živelo chicaško prebivalstvo tako tjavendan, da so predvčerajšnji dogodki danes že pozabljeni, bi se ne dalo bluffati s takimi "akcijami." Pri policiji se je že neštetokrat delal4red.' Pod Harrisonovo administracijo je bilo toliko "snaženja", da bi morali biti že davno vsi policisti čisti angelji. Porota pa vendar obsoja drugega za drugim zaradi grafta, m še pred kratkim je spoznala bivšega kapitana detektivov Halpina krivega, da je sprejemal podkupnino in protežiral hudodelce.
Sedaj se jc vzravnal župan Thompson. Izrazil se je o ehicaški policiji tako ostro in bridko, da bi ga od načelnika Healvja do zadnjega pnn-durja vsi tožili zaradi žaljenja časti, če ne bi bil župan. Da je policija v tem mestu gnezdo korupcije, da se tam plode zločini in da se ne bi nič čudil, če bi prišlo na dan, tla je tudi zadnjega umorjenega policista ustrelil kdo od policije iz strahu, da bi mogel kaj povedati — je dejal. *
To je pač hud poper. Ali potem je Thompson izbočil prsi in obljubil, da napravi red, pa če bi ga to veljalo življenje. Menda nihče no hrepeni po njegovem dragocenem življenju. Da bi napravil red, to bi bila seveda njegova dolžnost, zato je bil postavljen na čelo mestu. Ampak po začetkih tega njegovega snaženja se je naše pričakovanje velikih činov zelo scvrknilo in zdaj že izgleda vse kakor pravi stara latinska: Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus — objela sta se hriba, rodila se je smešna miška.
Velika akcija Thompsonova obstaja v tem, da je imenoval novega detektivskega načelnika.
Kdo je ta junak, ki je poklican, da užuga vse tolovaje in sleparje in jim napravi v Chicagi pekel?
Mož je Nick Ilunt, ki je bil svojeas pri mestni policiji, od katere se je pa bolj prisiljeno kakor prostovoljno poslovil. Potem je postal privaten detektiv in je dobil 1. 1911. mesto ravnatelja pri "detektivskem zavodu" Slipy, Hunt and Dor-man Co. To je eden tistih glasovitih institutov, ki dajejo v slučaju štrajkov podjetnikom stavko-
jopisju, koliko "dividend" in le- na pih daril bodo nasuli delavcem za ££ božič. Spominjam se pripovedke o Ig roparskem haramhaši, ki je ropal pri bogatih in «lajal revnim, in reveži so mu prepevali slavo. Koliko je danes revnih delavcev, ki z nekakim ponosom zro na moderne harambaše, ki pa ne ropajo pri bogatih !
Kajzer, Francjožef in bolgarski krononosec no vrgli 360.000 mož. hudiču v žrelo samo zato, da so po-gazili majhno Srbijo. Prekleto vi-ioka, krvava cena! Ampak to še ni
dovolj. Mir ljudem na zemlji!... •
Srbski narod je uničen iu barbarsko masakriran. Ogromna ar-liada starčkov, žena in otrok *•< /otepa od pogorišča do pogorišča 'in po gozdih kakor divje zveri, ter umira lakote in mraza. Ceste in pota so polna mrličev. Mir ljudem . . .
•
Miljoni so poginili in miljoni se zvijajo v mukah razmesarjeni. Miljoni trgajo drug drugemu na živem meso s teles in miljoni se plazijo čez gomile mrličev v muke in smrt. Mir ljudem — z odbitimi glavami, razparanih p rs, in tistim, ki so poti zemljo!. ..
prideta z mrzlim vremenom, ter jih Je t«2ko odpr « Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomo6 in rabo kaaega «t ¿vega zdravila.
SEVERA'S
_ Balsam for Lungs
(Severov Balzam zi P juda) te rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hnpavoeti, vnetja sapnika in oslovskega kalija že pt steklih pet in trideset let Je zalo izborni ttiilni pripravek. Njegovo tabo priporočamo vsim— mladim in starim, otrekom in odraslim. Cen' 2b in 60 centov.
"Imel M>m hodi kalcij," pil« c Frank Varim, U 11k ftlver. Mlini., "ter win kupil »tekletnco hoverm«-«* Ila »umu tu Pljuva kn prednn M»i I" l'«>r )>il rolo »teku-nlrn, )<• IJ popolnoma Ugiuil. Jas aeui Ul Ivi »ur ter M ¿dravega počutim."
Kupito
SEVER0VE PRIPRAVKE
od vaftefa lekarnarja.
Zavrnit« mulorne»tlt ve. Ako va» lekarnar ne tuore ¡odoiltl, ua-rutit« Jih od ua».
UŠI
bo ob
m
7APFKA m «lia glavobol, o-
SBfaa	mot K*», jetn.. in
tolbr. iluteuira lu tolfnlca »•< vda>o stlruvljeiijii, ako mi rabijo kakor ua Vedeuo v navodilu
SEVERAS
Liver Pitls
(Severov« Jetrne Krotfljice). Cena
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
i sea □ a o do
aoDoni
3QQQCU
ca na
OD
Q Q CQC3 B U
BBwmaaoDcaoa
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nun ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji po.siali denar iu ko ga mi dobimo sem, ga branimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote,
DANAŠNJE CENE:
Fordova družba s»< razhaja. Nič druzega ni bilo pričakovati.
10 kron za............$1.50
20 kron za............$3.00
30 kron za............$4.50
40 kron za............$6.00
50 kron za............$7.50
100 kron za...........$14.05
200 kron za...........$29.90
400 kron za...........$59.80
r00 kron za...........$74.75
1000 kron za..........$149.00
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hr<nilne uloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLIONOIS.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
kaze in pretepače. Leta 1914. je ta tvrdka služila velikim restavraterjem ob stavki natakaric, letos pa firmi Koval Taylors ob krojaški stavki. Že po tem je lahko spoznati, kakšen duh živi v tem junaku in kakšno delo je pričakovati od njega. Županu so ga pa priporočili najbolj klavniški mag-nati »I. Ogden Armour, Louis F. Swift, Tom Wilson i. t. d., za katere je po njihovem priznanju o-pravljal sijajne slnžbe ob času stavke v klavnicah 1. 1904.
Po onih ostrih besedah, ki jih je Thompson izrekel o demoralizaciji policije smo mislili, da hoče odpraviti grafta rs Wo pri tej instituciji in jo napraviti sposobno za boj proti zločinu. On pa nastavlja za vrhovnega detektiva moža, o Katerem je znano, da je zaprisežen sovražnik organiziranega delavstva. Chicaška Tribune pravi, da jc njegovo premoženje vredno čez niiljon dolarjev. IloIIrald pa pripoveduje, da plačuje davke od 100,000 dolarjev. Tega ne bomo preiskavah, toda če jc to imponiralo T-hompsonu, tedaj že nima metode za reformiranje policije.
I)a bi se količkaj uspešno vodil boj proti zločinu, bi ga morali voditi ljudje, ki bi bili odkritosrčni prijatelji organiziranega delavstva. Zakaj zaveden delavec iu zločinec sta po naravi sovražnika. Prvi hoče delovne pogoje, ob katerih je mogoče pošteno in dostojno živeti; drugemu ni zanje nič, ker išče le prilike za tatvino, goljufijo in rop. Zavedeti delavec zahteva red v družbi, ki naj zagotovi varnost vsem, drugi želi čim večji nered. Iz armade zločincev se rekrutirajo skebi in slugger ji, zločinci ovirajo ves pošteni delavski boj, in najboljšo oporo zoper zločin bo imel tisti, ki se more opirati na organizirano delavstvo.
S Iluntom pa je ravno narobe. Izgnati bi moral hudodelce iz Chicago; on pa je leta in letn služil podjetju, ki jih je importiralo, kajti brez zločincev ne bi bil mogel njegov zavod dodajati kapitalistom stavkokazov in pretepačev.
Hunt ima nad detektivi neomejeno oblast. Časopisi pravijo, da je 44detektivski car." V deželi, demokracije se to posebno lepo sliši, Ce pa misli mayor Tompson. da bo tak absolutizem napravil red, bi bilo bolje, da ne bi niti poizkušal. Taka neomejena moč ptwameznika ne rodi niti na vojni dobri sadov, kar so Angleži bridko spoznali na Oallipoli, še manj pa pri mirnem delu. In tako se nam zdi, da je Hunt bolj imenovan za načelnika zoper organizirano delavstvo kakor zoper zločin.
Juansikaj bi rad bil cesar. Njegovi petoliz-niki so mu prigovarjali, naj si posadi krono na glavo in so mu čestitali ;na tihem so čestitali sebi, ker še niso pozabili, kako dobro se je godilo dvorskim oprodam pred republiko — seveda na račun ljudstva.
Ali republikanski duh na Kitajskem ni tako hitro umrl, kakor si je želel ,Juansikaj. V Pekingu se pripravljajo, da razglase monarhijo, na jugu vstaja revolyeija.
Vesti so došle doslej le iz Pekinga, torrej iz vladnega vira. Ne more se torej reči, da bi bile pobarvane v prid revolucionarjem. Ali take, kakršne so, so vendar dovolj resne. Tudi revolucija zoper prejšnjo mandžursko dinastijo se je pričela v majhnem obsegu in monarhisti so mislili, tla jo bodo brez težav zadušili; pa je vendar tako temeljito zmagala, da je postala Kitajska na začudenje vsega sveta republičanska.
Sedanja poročila pravijo, da je izbruhnila vstaja pod vodstvom bivšega junanskega vojaškega guvernerja Tsai Jao. Vlada je poslala 30.000 vojakov, da potlačijo punt. Čete si bile poslane iz zapadne pokrajine Sečvenu, ki moji ob Tibet. Izbruhnila je revolucija v Juan Mantu v pokrajini .1 unan.
Vladno vojaštvo v provinciji se ni pridružilo v sta se m. To naglasa uradno poročilo, ki pravi, da j«' "še" lojalno. Kako dolgo bo trajalo to "še", je pač vprašanje, na katero nemara tudi Juansikaj ne ve odgovora.
Kmalu izza prve vesti o vstaji so pa prišla v Peking privatna poročila, da je izbruhnila revolucija v petih pokrajinah in tla so razglasile svojo neodvisnost od .luanšikaieve vlad»*. Razun Junana so to pokrajine Kvantung, Kajgsi. Kvel-eav in Sečvan.
Tudi v Sečvan so že poslali vladno vojaštvo.
Juan jc skrajna jugozapndna pokrajina na Kitajskem, meri okrog 14t».500 kvadratnih milj in šteje pribli/Mo 12 miljonov prebivalcev.
Zdi se, da niso revolucionarji nepripravljeni.
V	Ameriki s e je med Kitajci že davno vodila agitacija proti monarhiji in J-uaušikaju; nedvomno imajo tukajšnji Kitajci tesne zveze z domovino.
V	vstajo je zapletenih več generalov in admiralov; torej bodo imeli revolucionarji najbrže dobro vojaško vodstvo.
Tako ustvarja militarizem sam v sebi nevarnost za stari red. In prejalislej porodi tudi drugod, kar je rodil na Kitajskem.
. ZA SPOMIN
Koburški Ferdinand je bil takrat res na Dunaju in jc imel dolgo posvetovanje z Berchtoldom. O tem se je takrat več ugibalo kakor za gotovo vedelo. Pač pa ni bila nikomur tajnost, da so bili na Dunaju z uspehom balkanske vojne zelo nezadovoljni, in da so hoteli Bolgarsko izigrati proti Srbiji, se je le vjemalo s starini avstrijskim načelom: Divide et impera!
Vtisk imamo, da objavljajo avstrijski listi to notico sedaj zato, da opravičijo Ferdinanda, češ moral jc sedaj potegniti meč, ki.r ga je vezala pogodba z Avstrijo. Ali dunajski modrijani so vendar neprevidni, kajti ravno njihova notica prinaša nov dokaz, da so se že 1. 1913. pripravljali na vojno in da so hoteli napasti Srbijo. Teh dokazov je sedaj že toliko, da jih vse diplomatične zvijačnosti ne pobijejo več. Tudi ostale vlade niso svetnice in s«>cializem jim ima dosti očitati. Ali direktno odgovornost za' vojno imata Avstrija in Nemčija. To je pribito.
AVSTRIJA IN AMERIKA.
Nekateri avstrijski listi prinašajo sledečo notico za spomin:
- 44Dne 12. nov. 1913. je belgrajska "Politika" objavila senzačno vest, da se je na Dunaju, ko jc tam bival bolgarski kralj Ferdinand, sklenila med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko tajna vojaška pogodba, naperjena proti Srbiji. Ferdinand je rekel, ko jo je podpisal: "Moja duša je zdaj mirna." Takrat je 44Politika" pisala, da hoče Ferdinand z novo pogodbo gojiti med Bolgari upanje, da se kmalu Srbom revanširajo, da tako reši svoj pre-atol, ki se je majal. Že za naslednjo spomlad so v Belgradu pričakovali novih zaplctljajev."
Na VVilson-Lansingovo noto, objavljeno tudi v "Proletareu," s katero je ameriška vlada zahtevala, da naj Avstrija kaznuje poveljnika podmorskega čolna, ki je potopil "Ancono" in plača odškodnino za to 44barbarsko, od vsega civiliziranega sveta obsojeno dejanje," je avstrijska vlada naprej odgovorila, da želi iz Washingtons natančnejše podatke, na katere opira Amerika svojo sodbo in svoje zahteve. Avstrija jc tudi naivno vpraševala, kako naj bi bila ona poznala stališče, na katerem je Amerika stala v slučaju Lusitanije.
Po Zedinjenih državah jc bila velika razburjenost, ko je prišel avstrijski odgovor in največji črnogledi so že pričakovali vojno z Avstrijo. T<d*o hudo sc nam pač ni zdelo, kajti Amerika nima povoda, da bi jadrala s svojimi dreadnoughti pred Pulj in Trst, od črnorumene države se pa tudi ni bilo bati, da pride napadat Ameriko.
Resen pa je bil položaj. Lahko bi se zgodilo, tla se prekinejo diplomatične zveze in tla pride do gospodarskega boja meti obema deželama. Zdi se pa. da so sc na Dunaju premislili iu da bodo ponižali svojo ošabnost toliko, kolikor je treba.
Wilson je odgovoril na Burianovo noto in povedal, da vztraja Amerika absolutno ua svojih zahtevah, da opira svojo sodbo na avstrijsko admi-ralitetno poročilo, ki je priznalo, da so streljali na Ancono in jo potopili, ko so bili na ladji še ljudje, in izrekel je upanje, da bo Avstrija izpolnila, kar zahtevajo Zedinjene države, da se tako ohrani dobro razmerje med obema deželama. Nota ni bila tako kruta, kakor prva, sicer pa je bila enako odločna.
Nekaj časa so Avstrijci in rivstrijnkanti žugali, da se postavi Francjoyefova vlada na zadnje noge. Medtem je pa Burian telegrafiral baronu Zwiedineku, da pripravlja noto, ki se bo ravnala po enakih obzirih na prijateljsko razmerje, kakor se je Wilsonova. Zaradi božičnih praznikov jo je pa pričakovati šele tckoin tedna.
Razumljivo je, da potrebujejo dunajski <11-plomatje časa, tla zvijejo besede, kolikor le mogoče, da zakrijejo svojo blama/o in retirado. Sicer pa mifdimo, da bodo kljub vsem frazam izpolnili* kar Amerika opravičeno zahteva. In to je glavno.
MVKRT1RRMBNT
SLOV, DELAVSKA
1'fll«—*j--dm 14. «»»m«
PODPORNA ZVEZA
Uawew»r«ua Ul »prti« UM» v d rte v* Kw«.
Sedet: Conenuftugh, Pa.
OLAVNI U BAUN I KI:
Predsednik: KRANK PAVIAiVČlC, 46 Main St., Conemaufk, Pa. Podpredseduik: JÜ8I1' ZüHKü, K. F. V. 2, »h>« W, West Newton, Pa. Tajuik: ALOJZIJ lUVDEK. 46 Maiu Ht., Coneuiaugh. Pa. Pouiotni i.ja»«- IVAN P1108T0B, bos 120. fcx^xt l'a Blagajnik. JOHiP ZELE, ölOH 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajrik: J081P MAKINČ1Č, 5H05 8t. Clair Ave., Cleveland, O
ZAUPNIK:
ANDKEJ VIDHICH, 170 Fraukliu Main 8t., Conemaugh, Pa.
NADZOHN'IKI:
V11JKM 8ITTEK, 1. nadzornik, 46 Main 8t., Conemaugh, Pa. KHAN TOMAŽlC, 2. nadzornik, (Jarjr, Ind., Toleaton, 8ta., box 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. nadx., 1 Craib 8t., Numrejr Hill, N. 8. Pittsburgh, i'a
PO KOTNIKI:
IVAN OOBÖEK, 1. porotuik, liox 1»3, Kadley, Kansas.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 8t. Clair Ave., Clevelaad, Ohio.
ALOJZIJ KA KLINGE It, 3. porotuik, Girard, Kansas, R. F. 1». 4, lioi h6
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Clevelaud, Ohio.
POMOŽNI ODBORi GLAVNI URAD v hiši št. 46 tylaiu 8t., Conemaugh, Pa. ÖPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GAČN1K IVAN, 425 Cole m a u Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa.	•
BO V C FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLEft ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
Uradno Glasilo: PROLETAREC," 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljuduo prošeni, jnjšiljati vse dopise in denar naravnost n» glavnega tajnika in nikogar drugega. 1 «nar naj se pošilja glasom pravil, ediuo potom Poštnih, Expresnih, ali liatcuih denarnih aakazuie, nikakor pa ne |»otom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega talr'.ka kake pomanjkljivosti, naj to aea:uuvB:a	«i* v P"
fcodnje popra 1
NAZNANILO
¿lanom društva ' Delavec", ètev.
51. S. D. P. Z., Cleveland, O.
Cleveland, 0.
Društvo je imelo svojo glavno letno sejo za 1915 dne 12. decembra, in obenem tudi volitev društvenega odbora za leto 1916. V odbor so bili izvoljeni sledeči čla-ni: Predsednik : Mike Luknar, 5801 Proser Ave. ; podpredsednik : Frank Mikše, 1423 E. 21. St.; tajnik: £Tdward Brauisel, 1173 K. 61. St.; blagajnik: John Zaletel, 1009 E. 66. St. zapisnikar: John Prostor, 5805 St. Clair Ave.; nadzorniki: Frank Strehpvec, Anton Logar, Matija Klemen.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Josip Birkovi dvorani na 6006 St. Clair Ave.
Nadalje opozarjam člane, da prineso na druge seje s seboj drobiž, da ne bo imel tajnik nepotrebnega dela, ker z desetaki in dvaj-sctaki nisem prav prijatelj.
S sobratskim pozdravom
Edward Braniael, tajnik.
Železniške nesreče.
Iz Scranton, Pa.: V Slateford blizu Delaware Water Gap se j< tretja sekcija osebnega vlaka št v 9 na poti iz New Vorka v Buffalo zaletela v drugo sekcijo istega vlaka. Dve osebi, neki črnec in črnka sta bili ubiti, pet pa ranjenih. Superintendent Lackawanna železnice E. M. Kine trdi, da je zakrivil .nesrečo strojevodja tretje sekcije, ki j»- prezrl vse signali'.
Iz Chattanoga, Tenn., poročajo: Oseben vlak železnice Chattanoga Nashville je trčil s tovornim brzo-vlakom, pri čemer je bilo 15 oseb ubitih, 22 pa ranjenih. Ubita sta strojevodja Irby Read in kurjač W. E. Lehr iz Nashville, Tenn., ter 13 črnih delavcev, ranjenih je "Jia 22 Črnih delavcev.
Iz Oalena, Kans.f poročajo: Dne 24. decembra zjutraj jc ua železnici Missouri, Oklahoma and Oulf tovoren vlak zadel na oseben vlak železnice St. Louis and San Francisco, ki ic bil namenjen iz St. Louisa v Oklahomo. Vlak železnice Frisco je stal na tiru na tukajšnji postaji, ko se je zgodila nesreča. Gosta megla je ovirala razgled s tovornega vlaka. Kurjač John Bray je bil ubit, 28 potnikov pa ranjenih.
Iz Veedersburg, Ind.: V vzhod ni smeri vozeč oseben vlak želez niče Croverleaf je trčil ob tovoren vlak z dvema lokomotivama, ko je tako medlo, da je bil ves razgled onemogočen. Karainbol so najbr-že zakrivile napačne instrukcije Pri katastrofi so bile štiri osebe ubite in sicer strojevodja J. B Bowcr iz Charlestona, III., kurjač Robert Boehcnberger iz Charlestona, lil., kurjač A. C. Ilenrv i/ Frankforta, Ind., in neidentifici-ran kurjanki vajenec. Več osel jc bilo ranjenih, baje pa nobena ne nevarno.
Is Mansfield, Ohio: Vlak želez niče Erie je pograbil voz, v katc rem sta sedela soproga Klenlein vračajoča se z zapadne strani z božičnimi darili, nakupljenimi zn svoje otroke. Obs sta bila ubita.
Neustavna ordinanca.
Tri leta se vleče v Chicagi afera mestne ordinanre, ki zahteva pri tovornih avtomobilih rešilne naprave, podobne kakor na vozovih cestnih železnic. Najprej $<» se puntala bogata podjetja, ki so zahtevala dodatke in ¡»opravke. Poleni se je 1 mi v i 1 z njo pravni od.:ek. Zopet jc prišla v mestno zbornico. Trikrat jo je mestni svet sprejel. Sedaj je novi mestni pravdnik Kt-telson "dognal", da je taka ordinanca neustavna. 1'hijati ljudi z avtomobili je pa ustavno. In v Chicagi so nezgode z avtomobili na
dnevnem redu. • .....
Seveda, bogata podjetja, ki imajo cele remize polne avtomobilov, bi morale nekoliko poseči v žep, da bi nabavile rešilne aparate. Ali je težko uganiti, kje tiči neustavnost!
Delo za ladjedelnice.
Tekom zadnjih dni -so dobile philadelphijskc ladjedelnice več naročil za gradnjo novih parnikov v skupni vrednosti $58,000.000. Tako je Mexican Petroleum Co. naročila gradnjo dveh parnikov po- 10.000 ton in sicer v Crampovi ladjedelnici, d očim je The N. Y. Ship Building Co. prevzela gradnjo štirih parnikov za prevoz premoga. S temi naročili bodo ladje-delnice zaposlene najmanje eno leto.
4» IZ NASELBIN, g»
Waukegan, IU.
Delavske razmere so tukaj — sam ne veiu kako bi jih krstil — kakor jesensko vreme. V žičaru. se po nekaterih oddelkih obratuje po kake tri dni v tednu, v nekaterih vse dni in samo podnevi, zopet v drugih pa podnevu in ponoči in še celo v soboto večer. To se vrti kakor luna okoli naše zemlje: v itirinajstih dneh, ali v enem mesecu se obrne in se tam, kjer se je najbolje delalo, dela skoraj najslabše.
V društvenem oziru smo že 44 zelo napredni" — ako se to prišteva naprednosti. Raznih društev in tluhov je že toliko, da bi zmanjkalo svetnikov v pratiki, ako In si vzeli vsak enega. Vsa ta dmš Lva in klubi so več ali manj koristna, niso pa tako napredna, ka-kor si marsikdo domišlja. Zatorej itavim groš, da se bodo še ustanovili klubi in društva, za katera se bodo dobili člani in trdili, da jih je bilo |reba.
Kakor se sliši, se bo ustanovili večerna šola za pouk v angleščini, 1'čil bo Mr. John Metlah trikrat v tednu v M. Brunetovih nroftlorih na 1()th in Me Albt»*r \ve. N. Chieago. To bo nekaj zelo koristnega. Vsakdo naj pomisli kako hudo je, kadar človek nujno potrebuje angleško, pa nežna. — Najtežja dela ne opravljamo zn to, ker se nam dopade, ampak za to, ker nismo sposobni za lahka in čista dela, pri katerih je treba navadno govoriti angleško. Ako jc človek v tuji deželi pa ne raznim' njenega jezika, se počuti v^dno tuj, ne glede koliko časa jc že v njej. Zatorej učimo se angleško. Ker vsakemu lahko koristi, škodilo pa ne bo tistim, ki mislijo biti samo par let tukaj.
Končno še naznanjam rojakom tukajšnje naselbine, da imam tudi letos v zalogi večje število Vm. Druž. Koledarjev. Komur ga št* nisenr prodal, pa ga želi imeti, naj mi samo naroči, pa mu ga prire-sem na dom, ali naj m* pa pri meni /.glasi. Koledarji so zelo lepi in poticijivi, tako, da ga skoraj vsakdo kupi, komur ga ponudim..
John Zakovšek.
»ji, pa poheri sila in kopita ,jutr bo pa drugi na tvojem mestu. Kji je vzrok? Kdo je tega kriv t Mi sa mi, ker nismo dovolj organizirani Treba nam je sloge, pouka in izo brazbe. Ustanovimo si torej socia lističu i klub, da ne bomo osamljeni, zapuščeni in brez moči. Z orga nizaeijo bomo spoaobni za boj, brez boja pa ni zmage in v slogi je moč.
S soe. pozdravom
J. IL
Hyland — P. 0. Lawrence, Pa.
Na znanje farški "Slogi" v Clevelandu.
Ne mislite si, da se boste s tem kaj prikupili da ste mi poslali »aš umazani farški list 44Sloga", preje Nova Doba, ker sem ¿e enkrat objavil, da ne potrebujem ničesar od črnosuknježev in tudi ire maram slišati teh bedarij, kot jih vi uganjate v svojih listih, prej in sedaj. — Delavstvo potrebuje izobrazbe, ne pa farške neumnosti.
To vanl naj zadostuje za vselej.
Naročnik Proletarca T. Kaiser.
Književnost.
Cas, . mesečnik za poduk, izobrazbo in napredek, prinaša v svoji deeemberski številki sledeče bogato in raznovrstno gradivo: — Pesmi; Duša in Miha — Kdo, ljudje—Cesarska—Volčji napredek,-Današnja morala — ( emu mi poješ — Kaj je Pegaz — Pripovedo-valni del: Biseri iz svetovne književnosti: — Aladdin ali čudovita svetilka, — Iz astronomije — Iz geologije — Znanstvena kokošje-reja — Ali bi kazalo iti po vojski v staro domovino — Nekaj podatkov iz Indije — Iz naravoslovja: Čebela in njene koristi — Stališče ameriških Slovencev v sedanji vojski <— Organizacije slovenskega Časnikarstva— Osem mohamedan-skih zapovedi j — Jetika — Vnetje slepiča — Pravilno dihanje in dolgo življenje — Vojna odlikovanja — Nekaj resnic iz francoščine — Kako ločite dobro blago od slabega — Prava gorkota v stanovanjih — Kako mofaš jemati zdravila — Odkod imamo številke — Nekaj za vsacega — Iz uprav-ništva.
Tumačenje konstitudje *je naslov knjižice, ki jo je priredil in izdal Matija Bogdan v Chicagi. Kakor že naslov pove, obsega kuji-iiea glavno tiste podatke, ki jih je treba poznati na izpitu za državljanstvo. Knjižica ima 24 strani in velja 25 centov. Naroča se lah-< ko pri izdajatelju, 1801 W. Adama St., Chieago, III.
Nalezljive bolezni.
Zadnji čas so razsajale na Spodnjem Štajerskem sledeče nalezljive bolezni: Trebušni legar v Celju 6, v Ptuju in Mariboru po 2 slučaja, v St. Pavlu pri Preboldu, v ftt. Petru v Savinjski dolini in Bo'ehnečicih pri Ljutomeru po 1 slučaj. Davica: v občini Bratohni-čici.pri Ptuju 2 slučaja, Loka pri Celju, (Jrušovec pri Ptuju, Sv. Pavel pri Ptuju, Kozje, Jmeno in Bizeljsko po 1 slučaj. Otrpnenje tilnika: v Loki pri Celju in na Bizeljskem po 1 slučaj.
To so oficielni podatki; kako je v resnici, je drugo vprašanje.
Naglo bogastvo.
Iz Augusta, Kans., sporočajo:
Ubog farmar, Edward Varner, je dobil nepričakovano veliko bo-lično darilo. Na njegovi mali far mi so našli petrolej in so navrtali zemljo. Vir je dajal ta teden po 1500 sodov petroleja na dan in farmarjev dohodek znaša 200 do-arjev na dan, torej okrog 73,000 lolarjev na leto.
Tako dela kapitalistični red loterijo iz življenja.
„ , Roparji v boju.
Iz Muskogee, Okla., poročajo:
Dne 24. decembra so roparji razstrelili blagajno na poštnem u-radu V Calvin. petdeset milj ju ?ozapadno odtod in potem so po :zkusili na enak način oropati še leko banko. Bili so oboroženi s puškami ter so se zoperstavili policiji in alarmiranim meščanom. Iz TIoldenville so poslali mestu po moč, da je pregnala tolovaje.
Lowell, Arizona.
Tukajšnje razmere niso ravno najslabše; kdor dela. se še pošteno preživi. Dela se s polno paro in plača je sedaj 4.3"» za december, sicer pa gre. kakor je cena bakra. Ali brezposelnih se ne manjka. Kdor bi torej prišel sem, mora vedeti, da ga ne bodo klicali delat. Bosi Uthko sami izbirajo. Tudi smo tukaj sami suhači; gorje, če dobe pri kAm kaj mokrega! Na to je kazen koj par mesecev. Sedaj je vse zaprto, še staro Mehiko. Od meje smo oddaljeni 10 milj, od Dougla sa pa 32. Ko je bila zadnja bitka, smo šli gledat. Vsem delavcem sodrugoni želim veselo novo leto in da Ih nam porodilo odrešitev oil kapitalističnega suženstva. Seveda ne pride to samo od sebe, zato priporočam: Pripravite se za prihodnje volitve. Tudi podporne organizacije priporočam. Tu je nagloma umrl Dalmatinee, ki jc bil le tri dni bolan, in neka žena. To se pa vsakemu lahko zgodi, ker "ne vemo ne ure ne dneva." V takem slučaju jc podporna organizacija pravi blagoslov.
Omenim naj še, da je zadnji mesce pogorela polovica Lowella.
Vsem rojakom priporočam Proletarca, naj si ga naroče in naj ga pridno či^ajo.
S soe. pozdravom
Zastopnik.
Beli^rad Biwabik, Minn.
Ker.imamo ob teli dolgih večerih dovolj časa, so nam dali kapitalisti za Christmas počitnice. Štiri leta so nas imeli pod svojim jarmom, pa nas hočejo držati še nadalje. Danes so pa nekolikojioljšc delavske razmere in človek se nekoliki» izobrazi in zbudi iz večnega spanja ter se more malo vpreti kapitalistom. Tako se je tukaj zgodilo 18. decembra zaradi 3.00 dol. place za nočno delo. V soboto je bilo pa sklenjeno, da ne bomo delali od 11. zvečer do 7. zjutraj. Se noben delavec ne pomni, da bi tako delal za 2.40 dol. osem ur v rudniku.
Delavec! Zakaj bi te vedno tlačil kapitalistični jarem. Napenjaš ne in nateguješ svoje žile, pa kaj imaš od tega? Ako ne storiš po vo-
Colinaburg, Pa. I
. Ni moj namen poročati o delavskih razmerah, ker te pač niso .".a vse enake; za ene so boljše, za druge slabše, kakor kateremu ne nese. Da pa delavci niso /a svoj» delo plačani po svojem trudu, f lahko vsak sam ve; če te ne morejo pritisniti drugod, tc pa pri va gi. — Pač pa je moj namen agi tirati za tukajšnji socialistični klub. Naša v društvenem oziru napredna naselbina namreč z malo izjemo spi politično spanje, Da-s i ravno vem, da je tuka} dosti naprednih rojakov, vendar šteje naš soe. klub tako malo članov, da me je vpričo precej velike naselbine Slovencev srnin zapisati število.
Pred par leti je bilo klubov» življenje bolj živahno, pa jc začelo počasi pešati iz neznanih mi vzrokov. Vendar pa se mi zdi, «bi v glavnem tiči vzrok v tem, ker večina naših rojakov premalo ali celo nič ne čita naprednih delavskih listov tet* potem ne vedo, ko: like koristi je politična organiza cija, ter marsikateri pravi, ka.i boni plačeval v klub, ki ne da nič podpore. — Nisem zmožen za to ] da bi katerega podučeval, ker to delo izvršuje naš vrli Proletarec v polni meri, in iz njega tudi ja* zajemam in si nomnožujem svoje skromno znanje. Vendar rečem takim, saj tudi od strokovne organizacije (unije) nimamo nič podpore razen v strajku, in vendar, kako velike koristi imamo od nje, to lahko vsak ve; boljša plača, boljše razmere, v jami se ni treba bati, da bi bil odslovi jen od dela za vsako malenkost in še več druzega. In ravno takih koristnih naprav bi bili lahko deležni v politiki, ako se organizira ljudstvo v soc. stranki, t o je v klubih. Da pa nam bode mogoče kaj pridobiti. moramo imeti nsdpolovično večino. zato je naša dolžnost, da se organiziramo.
Vem da rojaki še niste pozabili na lanski osemmesečni "štap", ki je marsikomu izpulil zadnji tež ko prisluženi cent iz žepa, in g" pripravil do finančne krize, katere sem bil tudi jaz deležen. Kaj takega in še marsikaj druzega kar delavcem ne ugaja, pa ne 1»«» več, kadar bo imela soc. stranka politično moč v rokah.
Zatorej vabim v imenu tukajfi njega soc. kluba rojake iz tuk-ijš nje naselbine in bližnje okolice ni, sejo v januarju, ki jo imamo vsa ko prvo nedeljo v mesecu. Udeležite se seje in pristopite klubu v velikem številu, ker ta bo tudi vam v korist. Seje imamo do sedaj zaradi malega števila članov v hiši sodruga J. Jnvana, govorili smo pa, da če se kaj več novih članov vpiše, da se preselimo v halo, kjer imajo vsa tukajšnja društva svoje mesečne seje.
Da se mi dopis preveč ne zavleče in ne gre v koš, zato naj končani, Priporočam pa rojakom sirom Amerike, berite in razširjajte naš delavski list Proletarec in organizirajte se v soc. stranki, ker to je edino, kar moremo storiti da si zboljšamo svoj včasi jako bedni položaj.
Pozdrav vsem zavednim delavcem.
J. Langerhole. član kluba West Newton, Pa.
i: Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČ1C
S24 BROAD STREET	TFL 1475	JOHNSTOWN. PA.
jjNÄÄ^XXXXXXVXXXXXNXXVVNXV* XXXXXXXXXXXXXXXXXXX> WXXXXVjj
"AMERIŠKI
v'
DRUŽINSKI
KOLEDAR"
ZA LETO 1916
je Izšel. Koledar je vezaa v trde platnice, šteje 240 strani ln Ima sledečo vscfclno:	,
SPISI.
Koledar za Isto 1016. — Stoletna pratlka. — Splošen kalendarlj ln sblrka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja ln luna. Stanje planetoT 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množltvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedlnjenlh državah. Razlika med ameriško ln evropsko metrlško mero. Nepismenost v Zedlnjenlh državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedlnjenlh državah. Največje stvari na svetn. Smrtna kazen v Zedlnjenlh državah. Monroe-doktrlna. Ženitveni takonl In raxporoka. Kako so poklici razbeljeni v Zedlnjenlh državah. Državljanska pravica. Naturalizacijakl zakon. Koliko je civilnih cvetnih valužbencev. Kolonije Zedlnjenlh držav. Kanada ln Mehika. Republike v južni ln centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedlnjenlh državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh držav. Kako je bUa ustava s dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani ls davne dobe. — Jože ¿.mbrožlč: V krvi. — Ivan Molek: 8voboda (v verzih). — Etbln Kristan: Jan Hus. — Filip Oodlna: Kako je v Alaakl. — Jož« Zavertnlk: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožlč: Eden Izmed mnogih. — Ivan Molek: Oparnlce (v verzih). — Kronani norci. — EUln-Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolkn. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbln Kristan: Izkušnjava. — M. Ardba.tov: Revolucionar. — Jože Zavertnlk: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrlč: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — 6č«s«talke. — Oglasi. .
SLIKE.
Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se sovražnika zmenUa ... — Stolp biserjev na razstavi v San Franclscu. — Pre-kucnjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John B. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje •'nesvestlh'' v Mehiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor ls francoskega bojliča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Galiciji. — Nemška vojaška kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v Nemčiji m vežbajo s& klstnje. — Militaristen! duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji — Inštrukcija žensk za sprevodnliko službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarjl na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dlnozaur "Corytho saurus". — Lobanja dlnozaura "Corythosau-nsa". — Kristus ln šrap-neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusljl. — Jan Hus na grmadi.
—	Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre-kucnjenega parnlka Eastland^. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda.
—	Dolina bakrenih rudnlko/ v Blngham Canyonu. Utah. — Brezplačna vožnja za delom ira farme. — Prizor t rusko avstrijskega bojišča. — Ruska carlnja ln carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna "mehiška cesarica". — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka —- ln samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu. Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu. Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntlngtonu, Ark. — 81ov. soc. klub v Franklnu. Kans. — 81ov. soc. klub v Clintonu. Ind. — Slov. soc. klub v Dunklrku. Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Llndu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu. Wyo, — Slov. soc. klub v Superlor. Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi. Wls. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph' /J
XT nrM (TAM _ M M «v IITAA J d. —_____MI___ M • w%_____«•	«#_ M	A
i I

Korngold. — May Wood (Simons. — Chas. Ed. RusseU. — Mm. E. Rodriguez. — John C. Kennedy.
Skupaj 64 SLIK.
ZEMLJEVIDNI OBRAZCI.
Bojni pas v Belgiji ln Franciji. — Rusko-nemško-avstrljskl bojni pas. — Avitrljsko ltalljanskl bojni pas.
CENA 40 CENTOV
s poštnino vred ca vsa kraje Zedlnjenlh držav. Koledar J« letos pet centov dražji. ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi n« smel biti bres t« zanimiv« ln korlstn« knjige. Naročit« ga I« danes. Naročila sprejema
PROLETAREC, 400S W. SI. ST., CHICAOO. ILL.
¿XXXXXXXCVXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX^iXXXXV^á
DELNIČARJEM
! Juosl. Delavske Tiskovne Družbe j
NA ZNANJE!
V smislu zakonov države Illinois in seje direktorija dne 19. decembra »e vrši v nedeljo dne 23. januarja 1916 od 4opolda» v prostorih uprav uiitva Prolctaiea, 400S W. 31st 8t.
VIII. redni občni zbor Delnlčar|ev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dne v no m redom:
Otvoritev »bora po predsedniku; Volitev odbora /a pregledan je pooblastil; Volitev predsednika za občni zbor;
čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;	I
Poročila tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; Poročilo upravitelja in urednika; V korist družbe; Urejevanje 4tl "agitacija za list. Kazno;
Volitev direktorija za leto 1916; liazpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj poAljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zusto) ajo. V suka delnica ima en glas..
Za Dlrekt. Jugosl. Del. Tlak. Družbe,
F. J. Aleš, tajnik.
i. 2.
3.
4. 8. 6. 7. K. 9.
10. 11.
panjo 1916 potom splošnega glasovanja? 4. Da 11 se odpravi biro za in
formacij«? Vio štiri točke je ie renl avoj 6ai afirmativno izvrševal ni odbor (ekaekutiva), narodni odbor pa e zaključil, da gredo ti saključki g« na splošno glasovanje.
Z ozirom na gospodarsko stran stranke je priporočljivo, da glasuje vsak za vse štiri predloge •yes".
Rezultat glasovanja je poslati kakor je naznačeno na glasovnici,—v kraj, odkoder so bile poslane. Na gl. stan ni pošiljati glasovnic.
TAJNIŠTVO J. 8. Z.
V CHICAOI ODPRAVLJAJO ZLOÖIN.
Ameriško občinstvo ima zel ) rado burke. Najueslanejše pavli-hovstvo doseže na odru in v sliki večji uspeh od Hamleta in Julija Caesarja. Pisatelju so pa v zadregah za snovi. Celo Charles Chaplin, Ilcine in liOuie morajo ponavljati svoje neumnosti, ker si m* morajo sproti izmišljati toliko, kolikor bi smeha željni gledalci radi. Pa vendar se ne bi bijo treba toliko truditi zaradi materi« jala. Amerika ga daje res dovolj.
V Chicagi n. pr. izganjajo zločince. Ko je bil izvoljen slavni Thompson za mayorja, ic izjavil, da napravi iz Chicage najvarnejše mesto na svetu. Potem je imenoval IIealeya za policijskega načelnika in ta je izjavil, da bo. izgnal vse zločince, sleparje, erooke, jasnovidce i. t. d. iz mesta.
Pravkar je bilo izdano policijsko letno poročilo, in sedaj se vidi uspeh. Podatki veljajo za 11 mesecev in so" res zanimivi. V tem času jc bilo:
2,0110 roparskih napaddov, lani 1.158;
207 umorov, lani 229;
0018 tatvin, lani 5840;
8867 vlomov, lani 1768.
Co bodo še nekaj časa na ta način izgaujali zločince, bo Chieago kmalu največje roparsko gnezdo na svetu, in potem zbogom Sicilija s svojo banditsko romantiko!
Pri tem smo imeli letos republi-čansko prosperiteto v mestu! E.j da. če bi župan in policisti kaj več vedeli o vzrokih zločinov, bi bili s svojimi obljubami nekoliko skromnejši.
Velika eksplozija.
L. W. Hliss Co. v South Brook-Ivn ima tri velike tovarne, v katerih se izdeluje večinoma munici-ja. Dne 23. t. m. se je v eni primerila okrog 8. zvečer eksplozija. Delavec Alfre^ Ford je bil ubit, John Kdeholn pa težko ranjen. V tovarni je bilo takrat 5000 delavcev, med katerimi je nastala pra va panika. '
Sun Jat Senov sin z rebeli.
Sun Fo, sin vodje zadnje kitajske revolucije in prvega predsednika republike Sun Jat Sena, k študira v San Francisco, je skleni da se pridruži vstašem zoper Juati šikaja.
Slava chicaških zaporov.
Državna inspektorka miss Annie Ilinrickson, ki je po nalogu komi sije za dobrodelne in popravljali!« zavode pregledovala-zapore, ubož niče in okrajne zavode po Illinois je objavila svoje poročilo, v kate rem pravi, da sO štiri petine okraj nih zaporov po državi čednejše in boljše kakor umazane luknje Chieagu, ki jih smatra za najslab še zapore v vsem Illinois.
Newyorska policija je O. K.
Policijski komisar Wood izjavlja, da ne more nobena velika katastrofa kakor n. pr. potres, ki je razdejal San Francisco, doleteti newvorške policije nepripravljene. Pravi, da bi policijsko moštvo v podobnem slučaju lahko nadomestilo deset vojaških polkov, ki bi jih lahko porabili drugod. Po licija ima izdelane vse načrte zn tako potrebo in če bi se zgodila podobna nesreča, bi bilo poskrbljeno Za vse, ki bi ostali brez doma in preprečila bi se vsaka konfuzija.
Lepo je, če ima policija take načrte, in potrebni so. Ampak najlepši načrti v omarah so praktično brez cene, in najbolje bi bilo, če ne bi prišla katastrofa, da jih preizkusi. Naše zaupanje v Woodove ponosne besede je precej majhno, kajti če se spominjamo, da je bilo zadnji čas v New Vorku nekoliko požarov, ki se pač ne dajo primerjati kalifornijskemu potresu, pa so ljudje zgoreli enkrat v tovarni, enkrat v privatni hiši i. t. d., tedaj se nam zdi policijska pripravljenost bolj teoretična kakor praktična.
Naraven plin.
Kden največjih virov naravne ga plina se je ponoči 24. t. m. od pri na nekem najetem zemljišču enajst milj severovzhodno o< Black well. Okla. Ta vir daje 6; do 70 miljonov kubičnih čevljev plina na dan.
Stotisoč granat.
Iz New Yorka poročajo, da j< naročila francoska vlada pri sin dikatu vzhodnih pennsylvanski livarn 100.000 ročnih granat. Ce na ni navedena. Kapitalisti bodo žc zadovoljni z njo.
V Pittsburghu delajo.
Pittsburški bankarji cenijo, da je izplačilo božičnih mezd v on dotnih podjetjih zahtevalo okrog 10 miljonov dolarjev. To je po sledica velike zaposlenosti tovarn ki delajo skoro vse normalno, n« katere pa tudi čez čas. Ker j transport blaga na vzhod.zadrževan, so obrnili podjetniki svojo pozornost na naročila z zapada.
VAŽNO ZA ČLANE J. S. Z.
Glasom izida splošnega glasovanja članstva J. S. Z., se vrši v uliju 1916. naš zbor. Datum in [raj obdržavanja zbora se naznani pozneje.
Vsled tega sklepa plačajo člani J. S. Z. z januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca ok U>bra istega leta—po 5c več mesečnih prispevkov za pokritje stroškov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki za zvezo 25c od člana. To naj člani in kra jevni tajniki J. S. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
Cleveland, Ohio.
Za klub štev. 27 je bil na zadnji seji izvoljen sledeči odbor: Organizator Andrej Uohič 1176 K. olst St., korespondenčni tajnik Andtrj Bogataj 6906 St. Clair Ave., finančni tajnik Frank Pogačar, blagajnik Frank Ziberua, knjižničar Josef Bcnko.
Nadzorni odbor: Josef Frančiš-kin, Frank Košak, Alois Oomizei, Alois Stegovcc.
Seje kluba se više vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldan; po končani seji so ved-dno živahne razprave. Sodrugi, u-deležujte se sej in vodite svoje prijatelje s soboj, kajti naše geslo je "dobro došeP' vsakemu.
Andrej Bogataj, tajnik.
NAZNANILO
Chisholm, Minn.
Jugoslovanski soe. klub šfV 22 v Chisholm, Minn. poživlja vse so-druge in somišljenike socializma, da se udeleže prihodnje redne mesečne seje, katera se bode vršila 9tega januarja 1916, popoldan ob .'I uri v prostoru 112 W. Meaple St. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari, ki je treba da jih rešimo in spravimo v red.
Math Kihtcr, tajnik.
Eksplozija v tovarni.
V Edgewater, N. J. je nastala v tovarni Corn Products Refining Co. eksplozija škrobove moke. Delavec Oiuseppe Pedrfllo je bil ta koj mrtev, pet jih je nevarno, pet -'pa laže ranjenih. Skoraj na miljo daleč se je čutil učinek kakor po tres. Kamenje iz zidovja je letelr na vse strani in napravilo mnoge Škode.
V sedanjem senatu je 56 demokratov in 40 republikancev; v po slanski zbornici 2211 demokratov 197 republikancev, 6 progresistov. 1 neodvisen, 1 socialist. Kako bi lahko bilo drugače, ako bi ljudstvo hotelo!
Stran Kci
TAJNIKOM JUGOSL. SOCIAL. KLUBOV NA ZNANJE.
Pred nekaj dnevi je iz^la ir glavnega urada skupne stranke glasovnica za referendum "C" 1915, ki vsebuje 4 predloge slede če vsebine:
1.	Da li se člen IX. skupnih pravil, ki določuje o konvenciji za 1916, črta?
2.	Da li se pooblašča eksekuti va, da izdela platformo in jo predloži članstvu na splošno glasovanje?
3.	Da li se voli odbor za kam
VABILO NA DEBATO.
Chieago, 111.
.lugosbiy. so«, klub št. 1 je na zadnji seji sklenil, da priredi tekom zimskih mesecev zopet neko liko predavanji Na prihodnji redni mesečni seji, v petek 4^-21 januarja bo pa javna debata o
oboroževalnem pripravljanju.
Medtem ko ne more biti nobenega dvoma o socialističnem stališču napram militarizmu, se javljajo v nazorih o eventualni obrambi dežele, o pripravah za tak slučaj, o vprašanju, če in kako naj bo ljudstvo izurjeno v rabi orožja, razlike in nasprotja.
Problem pa postaja tudi /.a A-meriko akuten in treba je, da s« v stranki pojmi razjasnijo. Pri čakovati je, da se bodo tudi drugi strankini odsek* bavili s tem vpra sanjéhi. Klub pa smatra debato za uspešno sredstvo razjasnitve in je zato sprejel predlog, da se priredi taka debata na prihodnji javni seji.
Poročevalec bo sodr. Ktbin Kri stan; debate se lahko udeleži vsak član kluba, pristop je pa splošno svoboden, in vabljen je vsakdo kdor s«» zanima za to vprašanje.
Seja bo kakor navadno v dvora ni na vogalu 26. ulice in Avers Ave.
Filip Godina,
tajnik.
Pueblo, Colo.
Opozarjam člane Jugosl. Soe kluba 132, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje kluba dne 2. januarja 1916, ob 2 popoldan v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih reči, tičočih s< skupne stranke, kakor tudi voli tev odbora za prihodnjih 6 mesecev. Želeti je, da se te seje lulele-ži vsak član in da poleg pripelj' še po enega novega kandidata za pristop v stranko.
Dalje opozarjani še tukajšnja [delavstvo na obilno udeležbo
javnega shoda, katerega priredi tuk. soe. klul dne 9. jan. 1916. Prostor in čas shoda bo naznanjen bolj natank potom plakatov, ki bodo razneše-ni po vseh hišah. Delavci, kapita listi in njihovo časopisje dela na vse kriplje, da bi prisililo kongres na pomnožitev armade in mornarice, kar je po mojem mnenju popolnoma brez potrebe. Hočejo le naprtiti revnemu delavnemu ljudstvu se težja bremena na hrbet, das iže sedanja težko zmaguje. Namen nas kot socialistov je, dr vas na to opozorimo; zato se oklicu ie zgoraj omenjeni shod.
Kongresnik tcira distrikta Iv ward Keating je tudi poslal pisma volilcem tega okraja, v katerih želi znati mnenje z ozirom na sedanjo agitacijo vojnih džingo-tov za pomnožitev armade in mornarice. Jaz mislim, ker mora ravno delavno ljudstvo nositi bremena, ki mu jih nalaira militarizem, ie dolžnost vsakega volilca, da izkazi kongresniku svoje mnenje.« ("'e želi kateri pojasnila ali pomoči v tem, sem vsakemu na razpolago.
Soc. pozdrav!
Chas. Pogorelec, tajnik.
VABILO
na veselico, katero priredi jugoslovanski soc. klub št v. 22 v Chis-ioIiii, Minn. v Finski dvorani 2 jan. 1916 večer ob 8 uri. Program: Igra "Zopet v boj", deklamacija in ples. Igrala bode izvrstna godba. Ob tej priliki uljudno vabimo cenjeno občinstvo,*da se polnošte vilno udeleži t«» naše veselice Vstopnina za možke f>0e, ženske so vstopnine proste. Vabi odbor kluba.
hu, sploh take, ki so primerne, ds širijo iiaše gibanje.
Sledi volitev konferenčnega od bora za leto 1916. Sodr. John Gor-šek se izvoli soglasno ponovno za tajnika. Sklene se tudi, da se mu da mala nagrada za njegov trud. Za konferenčnega blagajnika izvoljen sodr. Al. Karlinger, za stalnega zapisnikarja sod. Chas. Jane.
Sodr. J. Goršek poziva navzoče, naj na kluhovih sejah razpravljajo, kje in kako bi se na najdostoj-nejši način proslavil prvi majnik prihodnjega leta.
Prihodnja konferenca se vrši dne 6. feharuarja I. 1916 v Franklin, Kans. ob 2. popoldan.
Chas. Jane, zapisnikar.
NAZNANILO IN VABILO.'
Neffs, Ohio
Jugoslovanska socialistična kluba štev. 2. v Glencoe, O., in št. 26 v Neffs, O., sta sporazumno sklenila povabiti vse Jugoslovanske socialistične klube v tem okrožju na
SKUPNO SEJO, ki bo dne l. januarja 1916. ob 11. dopoldne v De rn oče v i dvorani v Neffs, Ohio.
Na dnevnem redu je predmet:
Bodoče volitve in ustanovitev konferenčnega odbora.
Sodrugi iz krajev Neffs, Glencoe, Bellaire, Bridgeport, Steuben-ville in Maynard so vabljeni, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek. Vstop je vsakemu dovoljen.
Sodrugi! Leta 1916 imamo nacionalne volitve. Že to nas mora napotiti, da zberemo svoje moči in privedemo svojo organizacijo do vrhunca, da dosežemo čim večji uspeh.
S socialističnim pozdravom
Ignac Žlembcrg« r.
POZOR! Išče sa izurjen godbovodja. Slovenec ali Hrvat, kateri je zmo ¿en podučevati godbo na pihala. Pojasnila daje: John Klun, boz 587 Chisholm, Minn.
(Adver. 5z)
ZAPISNIK
seje konferenčnega odbora združenih Jugosl. soc. klubov v Crawford County, Kas., dne 19. decembra t. 1. v Frunklin, Kas.
Sodrug John Goršek, tajnik konf. odbora, otvori zborovanje.
Dnevni rini se sprejme s popravkom, »bi se pri prihodnjih zborovanjih imenuje poverilni odbor treh članov, katerega naloga je pregledati članske knjižice navzočih. Osebe, ki ne spadajo k stranki, imajo pravico vdeleževati se debat, nikakor pa ne pravice glasovanja.
Za predsednika je izvoljen sodr. John Lekše, za podpred. sodr. Joe Brat kovic, za začasnega, zapisnikarja sodr. Chas. Jane.
Poročilo tajnikov krajevnih kluboy in poročilo konferenčnega odbora se vzame na znanje.
Za pregledovalce konferenčnih knjig za tekoče leto sta imenovana sodruga Lekše in Brat kovic.
Prične se razprava glede skupne knjižnice. Končno se sklene, da se izvoli odbor treh članov, kateri naj sestavi načrt, naroči knjige i. t. d. Omenjenemu odboru se da na roke za začetne stroške $30.
V odbor za knjižnico izvoljeni so sledeči sodrugi: John (Joršek, John Lekše in Chas. Jane.
Sklenjeno, da se nabavijo knjige, ki so pisane v naprednem du-
Vsem tistim, ki se jeze nad u-pravnistvom Proletarca, češ da so prejeli potrdila za poslane svote, ne pa še doslej naročenih koledarjev — tem potom naznanjamo, da upravnik Proletarca ne razpošilja koledarjev, pač pa potrdila za prejete svote denarja.
Upravništvo lista.
Prijatelji, kaj nam boste po slali kot darilo za Božične in Novoletne praznike. Veste kaj bi mi najrajše imeli? Vsak star naročnik naj nam pridobi vsaj enega novega naročnika!
TAJNIKOM SOC. KLUBOV, ZA STOPINKOM IN POSAMEZNIKOM.
Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhajati Proletarec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšani iz daji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode mo razposlali; pač pa naj vsakdo, kateri želi več iztisov te intere santne številke, izreže kupon in pove, koliko številk na i mu pošlje mo. Cene za to slavnostno izdajo katera izide dne 4. januarja 1916 se vidijo na drugem prostoru li sta. Vsa naročila mora imeti u pravništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naročila, katera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogli ozirati.
* Upravništvo Proletarca.
En najboljših socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: -INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhajs mesečno in itane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 B Ohio St., Chieago, 111.
LOUIS
moderno urejen salun
Il 460 6RABD AIE., lENOSNâ, Vit
Telèfon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom sa izlete . MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, m. Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Fichter*s Pain Epller
za revmatične bolečine za bolečine otrpnelostl sklepov in mlilc.
Pravi se dobi le « zavitka, kot van knie ta slika. Ne vzemite, ga, ako nima na zavitka naše tržne znamke s Sidro.
2Ä in 50 centov e vseh lekarnah, s~> pa naročite si p* ravnost od
F. Ad. Richter t C».
74-80 Washington Street,
New York, N. V
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa «i uili lodiieib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREI1.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bol sani in ranocelnüfc. .sdravaiAka preiskava bretpiaČM—pu teti je le zdravila 1924 Slu« iSial ira, Chicago. Ursdujs »d 1 d« « y» pel.; »d 7 de 9 svsésr izven Ch¿**#t ti veti belaiki ssj pile je sle^easke
J. A. FISCHER
Söffet
Ima aa razpolago vsakovrstne pívs ▼in», sssedks, Ltd. Izvrstni pro«tor za okrepéilo 17OS W. 3Sth St.,	Chicago, IM
Tel. LAwadale 17SI
TAJNIKOM KRAJEVNIH KLUBOV J. S. Z.
Dogaja se, da ne vedo krajevni tajniki pri naročevanju stvari, ki jih rabijo za svoje klube, cene naročenih pred metov in vsled tega ne pošljejo svote in je naročeno treba vknjižiti kot dolg. Da se temu izogne, naj služi sledeči cenik, ki je bil že svoječasno objavljen:
1.	članske knjižice..............
2.	Pravila .....................
3.	Celuloidni znaki..............
4.	Pozlačeni znaki...............
5.	Pečati ......................
6.	2 knjigi za vodstvo kluba (angl.).
7.	Platforma socialist, stranke 1912.
. .. 2c komad ; . . ftc komad . . . 2Jc komad
. . . 25c ' komad .,.70c komad .$2.25
...60c 100 komadov
Klubi, ki še niso poravnali zaostalega dolga, naj to kakor hitro mogoče store. Drugo leto se vrši kongres, pa je potrebno, da bodo plačani še pred kongresom vsi računi.
S socialističnim pozdravom,
tajništvo J. S. Z.
ČLANI DRUŠTVA 4 SLAVI JA" šiv. 1. S.N.P.J.^
vabijo občinstvo lz mesta in okolice na
NOVOLETNO VESELICO,
katera se vrši
dne 1. fanuarja 1916 v Pilsen Auditorlum,
16."> 7 BLtTE ISLAND A V K. BLIZU 18 te ULICE.
Začetek točno ob 2 uri popoldan.
Program s«* odlikuje z raznimi točkami Salo, pri katerih igrajo po sobno ulogo krasna darila! 1. Posebno lopo nagrado dobi tisti, kateri bo<le največkrat poročen! 2. Tisti, kateri bode pri tekmovalnem plesu najbolje plesal. 3. Pri ženskem volilnem plesu pa dotični, knteri bodo imel a najvefr slovenskih trobojnie. Občinstvo v Slovenski narodni noši ima prednost do daril.
Za najboljšo postrežbo, različno pijače, dobre smodke in okusen prigrizek bo najbolje preskrbljeno.
Za veliko udeležbo se priporoča in kliče veselo Novo leto (2*)	ODBOR.

PHONE; CANAL 101«
POZOR! SLOVENCI! P0Z0R1 SALOON
s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijhke smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.— Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom ae toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Kacine Ave., Chieago, lil
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleški» napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatski» napisom.
"Piohibition Dope" c anglsl kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15sr 1 tuest $1; 100 komsdov $7 00 Cene kartam: 1 komad 2o! 1 tu ca t 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi sa ▼•• kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. 00 1311 E. 6tb St,
Cleveland, Ohio.
MODERNA K NI OO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in drnStva. Sprejo msmo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizka cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAM, 1633 Bine Island Ara, (Adver.)	ChtaufOt HL
KONEC VILLOVE REVOLUCIJE
Odkar ao Zedinjene države definilivno priznale Carranzo za predsednika v Mehiki, je Villo zapustila sreča. Ameriška vlada je tedaj prepovedala izvoz orožja iu inunicije v Mehiko za vsako bojno stranko razim vlade, brez pusk in smodniki je pa revolucija le v kakšni burki mogoča. Zdi ae pa, da je bilo tudi število Villovih pristašev vse premajhno in da ima Carranza res večino v deželi. Zadnje bitke, v katerih je Carranzov general Obregon dosegel znatne uspehe, so prepričale Villo, da mu ne daje nadaljni upor nobenega upa na zmago več, in dne 20. je prišlo med obema strankama do aporazuma.
Na ameriških tleh, v inehikanskem konzulatu v El Paso se je sešla konferenca, na kateri je zastopal Carranzovo vlado konzul (larcia. Po daljšem pogajanju sta obe stranki dosegli sporazum na podlagi sledečih pogojev:
Vsem Villovim pristašem dovoli Carranzovu vlada popolno amnestijo.
(leneral Villa zapusti Mehiko.
. Villovi poveljniki izroča kraje, ki jih imajo še v svojih rokah, Carranzovi vladi.
Viliove čete se pridružijo Carranzovi armadi Proti Zapatistom v državi Morelos so izvede skupna kampanja. —
Zdi se, da Carranza res ni najslabši predsednik. Popolna amnestija za Viliove pristaše je vsekakor znamenje, da ima vla<la primerno zmernost. hoj proti Zapatistom najbrže ne bo te/.ak, ker nimajo izven države Morelos nikjer opore.; torej je pričakovati, da se vrne v Mehiko kmalu popoln mir. Potem se bo kmalu pokazalo, če je Carranzova vlada sposobna, da ga ohrani in da izvede reforme, ki jih je ohljuhovala mehiškemu narodu, dokler je bila še revolucionarna stranka.
PREVEČ DAVKOV!
Socialistični " Vorwaerta" se bavi z govorom nemškega tajnika državnega zaklada dr. llelffe-rieha, ki je hvalil stanje nemških financ. Vor-waerta ni tako optimističen kakor llelfferich, in pravi:
Z novim vojnim posojilom v znesku 10 mil-jard mark dosežejo vojni dolgovi 40 miljard, kar zadostuje po "Helfferichovih besedah do marca. Obresti od 40 miljard znašajo dve miljardi, za amortizacijo je pa še po\,rh U^a ."»00 miljonov na leto. Iz tega izvaja socialistu i list, da se morajo vladni dohodki podvojiti, če se hočejo pokr ivati taki izdatki. L. 1909. so se zvišali davki za f>00 miljonov mark. ne da l>t bil odpravljen deficit. L. 191 it. je bilo sklenjeno enkratno obdavčenje premoženja v znesku ene miljarde. V sedanjem položaju se ne morejo zvišati davki. S tem bi se podražila živila in surovine; če bi se pa zvišala carina, bi se lako nemška industrija uničila. Tre-ba je celo opustiti nekatere carine; ali s tem se zmanjšajo dohodki vlade. Zato je neizogfbno; da pove vlada, na kakšen način misli pokriti ogromne izdatke, ki jih povzroče vojni dolgovi.
528.227 MOŽ.
Na vprašanje poslanca P. P. Moltena v angleškem parlamentu je odgovoril ministrski predsed-nik Asquith, da znašajo angleškke Tzgube od začetka vojne do 9. decembra t. 1. o28.227 mož.
V	Belgiji in Franciji je bilo mrtvih: 4892 častnikov in 77.47:1 vojakov; ranjenih 9943 častnikov in 241.359 vojakov; pogrešanih 1699 častnikov in 52.685 vojakov. Skupaj 387.988.
V	Dardanelah: Mrtvih 1667 častnikov in 24.535 vojakov; ranjenih 3028 častnikov in 72.781 vojakov; pogrešanih 350 častnikov in 12.194 vojakov. Sukpaj 114.555.
Na drugih bojiščih: Mrtvih 817 častnikov in 10.543 vojakov; ranjenih 694 častnikov in 10.953 vojakov; pogrešanih 100 častnikov in 2518 vojakov. Skupaj 25.684.
120.000 MRTVIH.
Izmed velikih držav je imela Anglija doslej najmanjšo armado na bojiščih, kajti obligatne vojne službe sploh nima in v večjem, slogu je začela rekrutirati šele po izbruhu vojne. Kdor se prijavi za vojno službo, pa ne more biti naravnost iz rekrutnega urada poslan na bojišče. Najprej ga morajo vendar nekoliko izuriti in naučiti streljati.
In ta. za "moderne" razmere mala armada je imela doslej 528.227 mož izgub, med njimi blizu 120.000 mrtvih. Ranjenih ima 338.758.
Stodvajsettisoč mrtvih!
('e hi govorili.o Nemčiji ali Rusiji, bi morali navesti vse drugačne številke, iiovorimo pa o
mali armadi. Tu se ne more reči, da se namenoma išče največja groza. Ali ne pove že 120.000 dovolj t
NA KITAJSKO!
(leneral Hvang Ilsing, ki je bil prvi vojni minister kitajske republike, se pripravlja na odhod m Medin, Pa. in se hoče odpeljati na Kitajsko s prvim paruikom, da se bo bojeval proti obnovitvi monarhije. Kitajsko repuhličansko društvo je organiziralo kampanjo proti uvedbi monarltičue vlade ; od njegovega predsednika Tong King Oon-ga je prišlo poročilo o generalu Hvang Hsingu. Dobil je tudi hrzojav od kitajskega aviatika Tom (luna, ki ponuja svojo službo revolucionarnemu gibanju.
Ameriška poslaništva v Christianiji, Koda-nju iu Stockholmu so objavila izjave, da nima a-meriška vlada noliene zveze s Fordovo ekapedi* eijo.
Hilly Sunday je bil v Syracuse. N. V., «edem tednov na "miajonu". Za to je dobil 23.962 dol. 27 eentov. Tako se že izplača govorništvo. Pone-umnjevanje ima še vedno najboljšo ceno.
Uuski finančni minister pripravlja zakon za zvišanje posrednih in neposrednih davkov in upa, da se zvišajo vladni dohodki vsled tega za 636 miljonov rubljev na leto. Veselje za ljudstvo'
Nemški kajzer je. bolan. Zato mora ostati v Berlinu in ne more na zapadno bojišče, kakor je nameraval. Kajzer je sieer največji junak v Nemčiji. toda zdi se nam, da ga m> bodo na zapadnem bojišču prav nič pogrešali.
( iomp* rs je dejal predsedniku NVilaotiu. da j«' organizirano delavstvo pripravljeno podpirati vladne oboroževalne načrte in mu j»* svetoval, naj imenuje -deiavskege zastopnika v vojno komisijo. Gompers govori več kot bi smel.
Demokratični poslanci izjavljajo zastopnicam sufražetek, da se ne bo kongres v sedanjem zasedanju na noben način bavi! z žensko volilno pravico. Kaj pa imajo pametne ženske sploh pričakovati od kapitalističnih strank?
Kongresnik Koberts i/. Massaehussettsa je vložil predlog. naj se dovoli 7.500 dolarjev, da se kupi obleka, ki jo je imel na sebi predsednik Lincoln, ko je bil 1. 1K65. ust rej jen v gledališču Ford, ...Precej draua «> M»' k a ' Ti^i patriotizem trr«-za profitom.
■	N	s
Dosedanji poslanik za Chile. Ilenry l'rather Fletcher. j«* od predsednika Wilsona imenovan za poslanika v .Mehiki. Od Carranze je pa Kliseo Arredondo imenovan za mehiškega poslanika v Zedi-ujenih državah. Diplomatične vezi irted Ameriko in Mehiko. ki si» bile prekinjene skoraj tri leta. so s tem zopet spojene.
)hio, Baltimore and Ohio, Kanaw-ia and Michigan in Western Maryland. — West Virginia ostane zato vendar West.Virginia.
Pred petimi leti je 2000 volilcev v Adams County v» Ohio izgubilo volilho pravico, ker se jim je do kazalo, da so prodali svoje glasove. Sedaj jim je volilna pravica vrnjena. Ali jo bodo zopet prodajali ?
Da znajo biti Amcrikatici tudi v nezmiseliiostih veliki, je dokazal Ford.
Po vzhodu so o božiču divjali hudi viharji. Tudi nekoliko ljudi je mrtvih. Ali človek jih pokolje
še več.
Na zapadnem bojišču je bil o božiču tak dež, da so morije vse o-peraeijc počivati. — Oblaki so vplivnejši <»d papeža.
V kongresu je že doslej vloženih 6700 predlogov. Koliko je med njimi pametnih T
Švicarska vlada je odklonila predlog, da naj pri vojskujočih se državah posreduje za mir.
predsednika Skuludisa. Volitve so bile "svobodne" pod bajonetom.
Španski parlament je razpuščen. Nove volitve bodo pred marcem.
Železen denar po 10 fenigov vpeljujejo na Nemškem. Kako velik bo moral biti, če bo res vsak kos vreden 10 fenigov f
T. '	•
Ce bi vsi, ki žele mir, izvajali posicdice iz svojih želja, bi bil jutri vojne konec.
Viljem je baje nevarno bolan. To se telegratira žično in brezžično, o tem se pišejo članki. Vsako minuto je mnogo ljudi nevarno bolnih; o tem ne zamijavka noben maček.
Državni tajnik Lansing se pVito/uje. da se ni neka ameriška tovarna, ki ima ogromne profite od inunicije za zaveznike, niti udeležila konkur-za, ki ga je amerška vlada razpisala za dodajanje streliva zase. Kako naiven j«* Lansing! Mož res misli, da izdelujejo miljonarji take reči iz patriotizma! Na ljubo manjšemu profitu pač ne izpuste velikega.
Avstrijski narodi se prepirajo. Ali to je "plemenit prepir." 1'rerekajo se namreč zaradi vprašanja. kdo je bolj rešil krono in tron. Da so vsi skupaj poguhili sami sebe, je menda brez pomena. Odgovor na njih "glavno" vprašanje jim bo pa kmalu dal kajzer Viljem, ki pravi, da je vse storil on in njegov generalštab. In tudi on bo zahteval "kompenzacije."
Proces proti Villiamu Raoulu, morilcu sodru-ga Jauresa. ki l>i se bil morsl ta teden pričeti v Parizu, so odgodili na nedoločen čas. ('temeljili so odgoditev s tem, da bi proces v sedanjem času lahko kalil javni mir. Villiam Kaoul mora biti torej hvaležen vojni. V Avstriji nimajo takih skrbi; v Sarajevu se niso zbali, da bi proces proti zarotnikom zoper Franca Ferdinanda kalil javni mir, ampak so enostavno razglasili naglo sodbo. Tako so dobili ugodno priliko, da so poleg sedmih "zarotnikov" lahko še par tueatov drugih. Bošnjakov obesili. Sicer pa ne vemo, ali bi bila tudi francoska justiea tako rahločutna napram "javnemu miru", če bi bil kdo namesto socialističnega vodje umoril n. pr. predsednika republike.
V bolnišnici.
ravnal po tem na sV'iy zopet popoln kdo kdor trpi kal
Avstralsko žito za Italijo,
Kakor se poroča iz Avstralije, je Italija vprašala, pod kakimi pogoji bi mogla dobiti od tam 100.-000 ton pšenice. Za prevoz da Italija svoje ladje na razpolago.
Japonska municijska industrija.
Po poročilu lista "Neue Zucri-cher Zeitung" je sklenila japonska vlada, da bo v prvi vrsti pomagala z municijo Rusiji. V ta nšmen je baje najela sto podjet'j s 100,000 delavci, vrhtega pa »,o-■če ustanoviti še državno municij ako tovarno.
mazalu in njegovim tovarišem se jc pričel 4). decembra na Dunaju.
Konfiscirano premoženje.
Brnako deželno sodišče je proglasilo konfiskacijo premoženja bivšega knjigovodje Josipa Zama zala iz Brodka pri Prerovu, ki je obtožen Špionaže. Procea proti Za-
Še manj moke.
Ogrska osrednja družba, ki ima ves promet z žitom in z moko v rokah, razglaša, da zaradi transportnih te/av ne bo mogla izpolnjevati svojih obljub glede pre skrbovanja moke. Budimpešta je samo do srede decembra preskrbljena z moko, tako da se bodo morala najbrž zmanjšati nakazila na moko.
V New Yorku so dovolili prodajo konjskega mesa. Zgovoren dokaz, da je "prosperiteta" v deželi.
Villa je opustil revolucijo, toda po poročilih meščanskih časopiaov
je konfisciral še baje miljon ak-rov Hearstovih zemljišč v Mehiki.
Zdaj bo pa vendar treba napovedati vojno! Ce ne stori tega Wilson , jo napove Hearst.
•
V Pittsburgh»! je bankrotirala n^ka banka. 30,000 šolskih otrok je izgubilo svoje prihranke. Neki socialist jcrT7izkril vzroke bankrota. Zaprli so ga. Zdaj je pač vse v redu 1
•
Henry Ford je na pAti v Ameriko. Tam nekje v Kvropi je pustil svojo ekspedieijo na cedilu. Dejali bi, da jc bil ta izlet nekoliko predrag.
•
iztiri železnice v West Virginia so uveljavile ordinanco, da se žganje ne pripusti kot osebna prtlja ga. To so železnice Chesapeake &
.Mr. Mike Silt ko, 4624 Marsh-field Ave., Chicago, je bil v neki bolnišnici celili 11 mesecev. O tem nam je.pisal sledeče: "Sprejmite moje iskreno voščilo in čestitke k božičnim praznikom. »laz sem bil zelo bolan vsled bolečin v želodcu, ter nisem zamogel ničesar uživati. Celih II mesecev sem se zdravil v Wesley Memorial bolnišnici na 25 in Dearborn cesti,, Chicago, 111. Tam so m i zdravniki nasvet oval i. da naj rabim Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino in sicer 4 krat na dan. Naravno da sem se Ravnal po tem nasvetu in sedaj lnoitia zdrav. Vsa-pi Kake bolečine v že-lodeu. naj bi rabil to zdravilo! Mike Sutko."— Bolečine v želodcu. ki so v zvezi z zabasanostjo (zapeko), nervoznostjo in telesno slabostjo naj se zdravi s Trinerje-vim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
•
Bolečine v hrbtu ali križu bodo kmalu ponehale, ako boste drgnili oboleli del s Trinerjevim Lini-mentom. To zdravilo prežene tudi bolečine iz drugih delov telesa. Cena 25 in 50e, po pošti 35 in 60 centov.	(Adv.)
John Teran, krojaški mojster, Ely, Minn, tem potom cenjenemu občinstvu naznanja, da se je preselil iz farme nazaj v mesto. Odprl sem krojaško delavnico v Louis Gržetovi hisi. Čitateljem Prole tarča in drugim se priporočam v izdelavanje novih oblek, kakor tudi krpanja, popravljanja in likanja starih. Vse po zmerno nizki ceni. Znano vam je, da Teran obleko vseeno okreši, akoravno jo je drugi ustvaril.
(2x Adv.)
M, A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —8 P. M in od 8—-10 P. M. V sredo in na deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1101 8o. Ashland are.
Tel, residence: Lawn d ab 8WÍ.
Janes F. Sfoptna.
prwlaodnik.
Christian R. Haücck.
I. podpreti».
Emanuel Beranelt,
II. podpreds.
Adolf J. krasa,
blagajnik.
Ravnatel|skl odbor
H*rlM*J Zimmer. ■ ¿«InU Krimu«I H«ran«k » Or. Antun Blank tal Abel DavU Jahn KurIk A. V. liar n*»r Jahn C. Krasa
Jama« ¥. Btapfaa
c. a. Wftiuck
AMERICAN STATE BANrf"
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ate ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
IflPRTfi" P°ndeljek in v četrtek do 8J zvečer, lUrniUi vse druge dneve pa do 5J popoldan.
10 kron za............$1.50
20 kron za........... .$3.00
30 kron za ............$4.50
50 kron za............$7.50
70 kron za...........$10.45
100 kron za...........$14.95
300 kron za .\.........$44.85
500 kron za...........$74.75
700 kron za..........$104.65
1000 kron za.......-...$149.00
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-60 Blue Islantf Avcnuc, Chlcago, H..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
::
- 1£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka
i
F". KERŽE COM 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.
Naznanilo in priporočilo.
S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra 1.1. preselil iz Jolieta, 111., v	d
CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET.	^
Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen dokaz, da je A. Honvatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubljen.
Edina slovenska importna tvrdka A. Honvat izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski gjenčec, ki prekaša vse druge, tevrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje.
Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka, to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle.
Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam.
Z velespoštovanjem
A. H O R W A T,
1827 W. 22nd St., Chicago, m.
VRNIMO SE!
V lekarnah
TRINERS
■ ELÍXIR. ***
BÍTTER-WINE
r "Vt* HORKE VÍK0
^-.fc/OMf« T«lt«l»
Cena $1.00
Prav rn<!i «e spominjamo onih dni, ko imo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si hil v «vesti, da je ta »vet nebeAki raj, poln srečo in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo ve« ono^a ninrnja; da sino premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne orgvne, da preprečimo zabasanost in nje po-sled iee, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejlnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST.
DOPRINESE OKUS DO HRANE.
POMAGA PREBAVLJATI.
OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
t' rej u je. okrepčuje, daje novo moč, prepreči in Oilstrnni zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.
Ako hočetr preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev-matično nli nevralgično Cena 25 in 50e, po polti
35 in OOc.
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333 1339 So. Ashland Ave.
Chicago, III.