C. C. Posiale. — Esce ogni mercoledi e venerdi - 31 ottobre 19:8. Posamezna Stevilka 25 siotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. moamffl St. 83 V Gorici, v sredo 31. oktobra 1928. utoxi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Strut* ie«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Rit va Piazzutta st. 18. Uprava in urednistvo: ulica Mameli Mev. 5. St.poM.tek.rač. 1111147. Teles, int. Stev. 308. Hied groboui. Kaj se godi po svetu? Na »tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdrumno spanje«, med skrbno negovime, a tudi za-~ puščcne grobove človeka večkrat zanese pot. Zlasti v teh dneh, ki so posebej posvečeni spominu rajnkih, so pota proii mirodvorom živa. Stotine in tisoči hite tja ven v me- gleri jesenski dim, da se m: grobovih z Ijubečo mislijo in s poboy.no mo* Htvijo združijo s svojimi dnigimi in počaste njihov spomin. Ko človek stopa med gomilami, ki krijejo toliko Ijubečih in Ijublje? nih src, se mu stori inako. Vsa mint ljivost človekovega pehanja nam zastrmi nasproti. Koliko rekdaj cvetoče lepote, mladosti, jakosti in neugnanosti skrivajo razkošni pom* niki, pa iudi skromni, mogoče po: zabljeni grobovi? In vendar! Gro; bovi nas ne smeio plašiti in navda* jati z mahdusjem. Spomin na rajn* ke nam ne sme man jšati na.se c/e/ov? ne volje, ampak jo mora krepiti, njihov zgled nas mora bodriii. Prisluhni in čuj tarn iz groba glas modrega starčka: »Sinko, zakaj obupuješ? Kaj nisi dovolj močan, da bi se borif proti nadlogam? Sim ko, da si videl mene! Premozenje sem dobil zadolženo, a vseeno sem ga rešil. DeJal sem in trpel, a ko sem zmagal, sem bil na svojem. Ko so drugi obupavali in iz samega obiu pa pili, sem jaz delal, irpel in zmai goval. Obupa ni bilo v mojem srcu, ker zavedal sem se svojih moči.« Od drugod zopet tiho in prisrčno prigovarja drugi glas: »Otroci moji, držite se rodne grude, obdelujie jo z ijubeznijo. Ona vam je mati, skr* bite zanjo, ne zapuščajte je. Ako jo zaremarite in zapustite, ne do* bite je nikdar več nazaj. Kaj bi hot dili v svet, ako si lahko doma prU borite košček kruha. Na tujem bi morali delati za dva, delajte rajše fako na Jastni grudi, na kateri so se potili, trpeli in se veselili že vaši dedi. Otroci, poslušajte stare ljudi, držite se zemlje do zadnje kaplje krvi, ker zemlja vam je mati.« In od tretje strani čuješ: »Otroci, ne delajte dolgov, ker dolg rase. Delajte tako kot smo dehili mi, ki smo hoteli našim otrokom zupustiti nezadolžene domove. OpustiU s to stotrili žc v juliju. Demokrati so sc odlocili za ^uvcrncrja državc New Yorka Smithsa, rcpublikanci pa so izbraJi Hooveria. Tudi socialisti so določi^ li svojega kandidata, ki pa nima nikakeija upanja na uspeh. V toreik 6. novcm.bra bodo mi^ lijoni ameriškili volilcev volili vo- lilne može. Voliinih mož je toliko, kolikor je elanov senata in poslan* ' ske zbornice skuipaj. Senatorjcv je V6 (vsaka država poÄljc v sen at po dva zas-topnika), posiancev pa šteje sedanja zboirnica 435. Voliinih mož jc torcj 531. Tksti predsedniški kan* diidat, za katerega glaisujc nadpolo? vična večina vseh voliinih mož, le^ tos torej 266, je izvoljcn za pred* sednilka Združcnih držav. Volilni mož.je se volijo. po drža? vah. Vsaka straiika oostavi v vsaki državi toliko kandidatov, kolikor posiancev pritičc tisti državi po številu prebivalstva. Izvoljcni so možje ti'ste stra-nke, ki je dobila nadpo'lcvicno večiino glasov. Gla* scvi prop adle stranke gredo v iz* gubo in nikjer vec ne štejejo. Tako sc lahko zi*odi, da imata obe stran* ki skoraj enako število glasov ali celo, da ima -sitranka. koje kandidat je propadcl, veci.no oddaniih glasov, kajti tukaj odločuje le štcvilo vo* lilnih mož. Volilni možje bodo šele izvolili predtsednika. VendaT se bo že v to* rek 6. novembra vedelo, kdo bo iz* voljcn, kajti stranke postavljajo za volilne mo'ze samo zanesljive pri* staše. Ako bode večina voliinih mož rcpublikanska, bo izvoljcn Moover, v jjaisprotncm slučaju pa Smith. Lctošnji volilni boj je zolo hud in je te/ko prerokovati. kdo bo zmagal. Najbrž bo odločevaLa leak a malenkostna večiina. Pravijo, da ni bil izi-d še nobencga volilnega boj a tako negotO'V, kot ic ta. Novoizvoljeni predscdnik bo na* stopil 4. marca 1929. Volilni program!. Med obema najvcčjiima st rank a* ma pravzaprav ni no.bene posobne razlikc. Loeijo se samo po vodilnih üscbnoistih in po nckatcrih toekah gospodarskega programa. Vsi so n. pr. za varovidno carino, a s to razliko, da bi dcniokrati radi zni* žali visoko carino na poljedcLske stroje, ker bi s tern ustregli farmer?. jem, ki so njihovi odločni pristaši in ki bi tako dobili cencj.se stroje iz inozemistva, republikanci pa bras nijo visoko carino na poljedelske stroje. ker s tcm koristijo svojim pristašem veleindustri.jalcem, ki to* rej lahko narekujejo cene, in zahtc vajo znižanje carine pri kakem dm? gem predmetu. Obe stranki kričita prc-ti koru'peiji in podkupljivosti v javnem življenju. Tudi za prohibit ciijo, to jc, za prepoved točcnja al* koholnih pi'jac sta oba kandidata, samo da: zahteva Hoover, da se za* kon temcljito in natančno' izvrši, Smith pa bi ga rad oimil.il. Razlik torcj ni veliikiJi. Vendar sta dve stranki }>otrcbni že radi nadzor* stva. Vrhu tega so se Amcrikainci na to navadiili vn noocjo spreminja* ti. Zato sc tuidi nobena tret ja stran* ka ne more uveljaviti. •¦>¦ * =;; Razcep poljske social, stranke Neuspeh delavskih voditeijev pri po'gajainjih ob priliki stavkc predil? niških delaveev v Lodzu je prcccj zrahlial že itak rahlo vcz v poiljski isO'Cialistiicni stranki. Po'ljiska vlada, v kateri ima jo bivši socialisti kot Piilsudski zelo tehtno bescd'O, je namrcč v stavki pri'ti'skalla na delav- stvo, naj se vda. Takšno ravnanje vlade pa je iizzvalo nevoljo PTi mno? gih delavciih, ki so prej odobravali vladno povstopanje. Pa tudi žc prej jc obstojalo nesoglasje med varšav? sko skupino, ki ie Pilsudiskemu na^ klon j en a, in med glavniim odboro'm stranke. Glavni odbor jc varšavskim socialisitičnim prvakom že večkrat groail, da jilh bo izključil iz stranke. Po končani starvki je spor pri.šcl v iavnost. Vairšaviski voditclji so sprejeli boj z vodstvom stranke in izdali progla;s na delavstvo. Sklcni- li so ustanoviti novo socialistično stranko, ki bo vlado podpirala. Upajo. da bodo nekatcri socialistic? ni poslanici v sejmu izstopili iz do« sedanjega kluba in ustanovili novo, vladi prijazno skupino. VLada z vso vnemo podpira va.rsa.vske sociali- ste. Ker vlada razno-laga z vso dr? žavno moiöjo in ker pol j ski delavec še ni dovolj probujen, da bi se za? vcdal važnosti slogc, zato je verjet? no, da se bo polj'ska socialisticna stranka resno razdvojila. Stranka bo izgubi'la svojo moč. V enem kri? lu bodo prevladovali nezadovoljne? ži, v drugem pa se bodo košatili vladinovci. Enotnoist pa, ki je tako potrebna v boju za dosego kake Pravice od kapitala, bo razbita. :\: * * Prilika o razorožitvi. Angleški iinančni minister Win? ston Churchill je na volilnem sho? du v Aldersbrooku govoiril tudi o razorožitvi. To težko mednarodno vprašainje jc prav nazorno razložil v oibliki priilike. Izvajal je takole: »Neikdaj je bil nekje živalski vrt. Žiivali, ki so v njem prebivale, so nekeiga dne sklenile, da bodo prou? eile vprašanje razorožitve. Sestale so se zato h konferenci. Nosorog je otvoiril sejo in oznaeil rabo zob kot barbarsko in kruto. Izjaviil je, da sc mora raba zob s soglasnim dogovorom eisto prepovedati. Do? dal pa je, da se mora1 jo dovoliti ro? govi, ki so pred vsem obrambno orožjc. Bivol, jelen in nek ate re dru? gc živali so se izrazile za nosorogov predlog. Lev in tiger sta pa razvi? jala drugačnc misli. Zagovarjala sta zobe in kremplje, ecš, da jc to oro/? je častiitljivo in da se rabi od pam? tiveka ter je za njihov obstanek neizogibno potrebno. Levu in tigru so pritrdili pan ter. leopard, puma in drugi zastopniki mac j eg a rodu. Nato pa jc povzel besedo medved. Predlagal jc popolno odpravo ro= gov, zob in krcmpljev in zahteval, naj sc izloči iz živalskega življcnja vsak boj. Medvedii se je zdelo, da zadostuje za poravnavo vsakršne^ ga spoira. kratek pretep s pestini. Vsi zbcro'valci so se razburili, ko so zaslišali me dv cd ova n a eel a. Po« sibno hud jc bil puran. Kača jc si? ka:la, glave so1 se razgrele in zboro? valci so se zaičelii gledati po strani. Ozračje sc je polnilo z elektriko in ¦pol'ozaj bi bil kmalu imel žalosten konec. Prišli pa so euva.ji, zaprli vsako zival v njeno klctko in tako vzpostavili mir.« Ta prilika jc zelo poučna. Chur? chill ie hotel z njo povedati. da so vse države za rnzorožitev, da pa. hoce vsaka obdržati tisto vrsto orožja, ki ji najbolj služi. Vpraša? nje je seveda, ali se bo vsak prcpir o oboro'zevanju tako mirno končal, ko't se je končal oni v zi'vaibkem vrru. Okno v svet. Volitve v Švici. V nedeljo 28. oktobra so se vrši? lc volitve v švicarski državni zbor. Volitve so sc zaključilc z zmago katoliieamov, ki so pridobili 6 man* datov. LibcraLci in demokra.tje so izgubili 4 mandate. Vsch mandatov ic 49. Občinske volitve v Bosmi in Hercegovini. Jugosiovansko notranjc ministr? tvo ie javilo izid občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Muslimani so dobili 1466 občinskih svetoval? cev. radikali 1357, radicevci 749, srbski zemljoradniki 495, demokra? ti 74. Izid volitcv je značilen za raz? položenje med ljudstvom. Vladne stranke imajo 2946 meist, opozici'ja pa 1318. Pa šc od teh jc 495 zemljo-? radniških. Ze;mljo,radniki pa se, kot je znano, udeležujcjo del a v sku>p? ščini. Zborovanje kmetskosdemokratske koalicije v Celju. Kmietsko?demokratska koalicija je v nedeljo 28. oktobra sklicala vcliko ljudsko zborovanje v Celju. ZborO'vanje bi se billo moralo vršiti na proistcm, pa ga jc vlada prepo? vcdala. Zborovati so morali v dvo* rani. Govoriii so dr. Maček, Pribi? čeviič, dr. 2erjav. Pucclj in drugi. Povcdüli ni-so nič novega. Končho so zboro'valci sprejeli rctsolucijo, v kateri izjavljajo. da ne bodo pri* znali posojila, za katcro se vlada pogaja s švedskim žvcplenkarskim trustom. Zagrebški župan odstopil. Zagreibški župain arhitekt Heinzel jc 23. oktobra odstoipil. Njcgov od? istoip so že dolgo napovedovali. Hrvatska narodna milica. Ljubljaniski »Slovenec« poroea, da namcrava kmctsko-demokratska koalicija ustanoviti narod.no -milico. Sestavila naj bi se iz bivših orjuna? šev in iz elanov telovadnih društev. Marinkovič odstopil? V Belgradu pravijo, da bo zuna? nji minister dr. Marinkovič odsto? ])il radi šibkcga zdravja. Ko njegov naslcdnik se imenuje dr. Šumenko? vie. Vest še ni potrjena. Petletnica turške republike. V ponedeljek 29. oiktobra so po vsej Turčiji slovesno praznovali pctietnico obstoja republikc. Stran 2. »GORiSKA STRA2A« Desničarska opozicija v Rusiji. Sovjetska vlada jc odstavila mno* go članov dcisničarske opozilcije od važnih državnilh služb. Stalin jc te ukreipe utenieljil s tern, da se nova opozicija dotiika meščanske misel* nostii in da je radi tcga izredno škodliiiva za čisti Lcninov na.uk.. Demokratski kongres. V so-boto 27. oktobra se je v Bel? gradu otvoril kongres jugoslovan? ske demokratske stranke. Prvi dan so zborovalci razpraVljali o notra? njem položaju. Davidovic in Ma* rinkovič sta govorila o potrebi spo* razunia s Hrvati. V Romuniji. General Averescu je bil v avdi? jenci pri regentskcm svetu, kjer je zvedcl, da regentski svet ne računa s sko'rajsnjo vladno krizo. Ako bo kriza kljub temu izbruhnila, naj se pa seistavi vlada murodne enotc. Med nemškimi komunisii. Nemško komunistieno stranko vodi sedaj tričlanski direfctorij, v katcrcm so Thiilmainn, Remmdc in Neumann. Vodstvo trctjc interna? cionalc jc poklicalo v Mosikvo na odgovor več članov glavnega odbo* ra ncmsike komunistiene stranke. Načrti Macedoncev za prevrat v Jugoslaviji. Zagrebški lišti poročajo, da je belgrajska policija ukazala odko? pati truplo macedonskega visoko? šolca Cirila Hristova, ki je bil oni tcden ustreljc'ii na Jesenicah, in preiiskati obleko, ali ni morda v nji skrit kak papir. Ukaz se jc izvršil še isto noč. V rokavu suknje so- na? šli več listin yl mehkega papirja. Med temi listin ami jc bil tudi sc? znam oseb, ki bi jih bil Hristov moral ubiti. Na prvem mestu jc kralj Aleksander. Med imeni so tu? di dr. Maeek im Pri-bicevic. Stvar si ra:zlagajo tako: Kcr po strelih v skupščini 20. junija ni izbruhnila rcvoiucija, jo je macedonski revo? lucionairni odbor hotel izzvati s tern, da jc ukazal ubiti najvplivnej? šc politike. Umor Pribičeviea ali Mac'ka bi gotovo povzročil notra? nje zmcde, ki jih ie ma'cedonska rcvo'lucionarna oirganizaeija hotcla izrabiti za ob njcm. Na domu v Vi? pavi jc bila sobn, v kateri je počival rajnki Drago, naravnost potoiplje* j .na v cvetje. Bilo je mnogo venccv, so'pikov in drugcga cvctja. Tudi j slovcnski novinairji so m.u poklonili lep venec. Oba dneva. v nedeljo in ponedeljek, so prMiajali prijatelji in znancii kropit nadebudnega mlade? niča. Priišlr so tudi pevci, kr so mu zapeli ganljivc žalostinke. V po? nedeljek popoldnc sc jc vršil po* grob. Udeležba občimstva je bila vclika, žalost za ncnadno umrlim spložn.a. Naj počitva v miru v doma« či zemlji, katcro jc ljubil z vsem mladeniškim ognjem! Žalujočo dru? žino naj pa ob bridki izgubi tolaži vscmodri Tolažnik! Novo pcslopje naučn. ministrtsva. j V nedeiljo 28. oktobra so v Rimu J slovcsno G'tvorili novo paiačo nauc? nega ministrstva. — Isti da.n SO' od? kriii sipomenik po«lancu Ar. Casa? liniju, ki je prcd štirimi leti padcl kot žrtev a tent ata. Protifašistovski napad v Bruslju. Ita'lijani v Bruslju so slovesno praznovali obletnico pohoda na Rinn. Po predavanju posilanca Fe? lieioni?ja jc nekaj pircvratnežev na?" padlo na ccsti dva fašista in ju ra- nilo. Polijciija je nekaj ljudi zaprla. »Grof Zeppelin« se vrača. V ponedeljek zjutraj sc je zra? koplov »Graf Zeppelin« dvignil v Lakchurstu v zTak in odplul proti Nernčiji. Sprememba voznega reda automos bilne zveze KobaridsTolminsGorica (Ob četrtkih.) Odhod Kobaxild (o-bičajna korije? ra Kobarid'?Sv. Lucija) ob uri 7.5. Odhod Tolmin cb uri 7.30. Dohod Gorica (Travnik) ob uri 8.—. Od? hod Gorica (Travnik) ob uri 16.— in direktna zveza v Kobarid. Ako je v četrtek praznik. vozi korijera ob sircdah; dancs dne 31. t. m. prične voziti po novcm voz? nem redu. Elektrifikacija železnic. Prihodnjo pomlad bodo na že? kzniških progah Trst?Gorica in Trst?Postojna menda začeli rabiti clektriko kot gonilno silo mesto pare. Vas Mussolini. Na Sardiniji so zboljšali velik kois zcmlje in uistanovili na njcm nasolbino. Prebivalci so pros ill na? čcinika vlade, naj dovoli, da se bo kTaj po njem imenoval. Mussolini jc prošnjo uslišal. Proti nemarnim posestnikom. V provinci Rovigo je posestvo »Albcrazzi«, ki je last odvetnika Stt'fana Perretti?ja iz Bologne. Ta Perretti je .svoje posestvo zeilo za? nemarjal. Od 29. junija lanskega le? ta sc ni brigal zanj. Njive niso bile zorane, seno ni bilo pokošeno, ko? ruza ni bila pobrana itd. Posestvo bi ob rednem obdelovanju dajalo preeej prideIkov. Sindikat poljedel? cev je javil politieni oblasti, v kak? šnem stanju je posestvo. Prcfekt je na podlagi občinskega in deželnc? ga zakona in okrožnice nace'lnika vlade od 27. septeanbra 1928 poob? lastil predsednika poljedolskega sindikata, naj upravlja posestvo in naj ukrene vse, kar se mu zdi po? trebno, da se isto spravi v redno stanje. Stroške nosi lastnik. Upra? viteii mora polagati računc pre? fekturi. Združevanje ameriških in laških bank. ItalLjanska bančna. skupina Gian? nini in nekatere amcriške banke so se zdnužile v novo finančno pod? jetje, ki se imenuje »Trans?Americ CorpoTaitioa«. Novo podjetje ra,z? polaiga s poldirugo' mi li jar do dolar? jev. — Znane avtomobilne tvorniee »Fiat« v Turinu so se tesno zvezale z ameriškim podjetjem »General Motor Company«. Za 140 milijonov zadolžnic. V soboto 27. oktobra so v Rimu sežgali za 140 milijonov lir držav? ni-h zadolžnic. ki so jih razni daro» vaiki podarfli dr/avi. S tern se je notranji državni clolg zmanjšal za 140 milijonov. Novi zakoniki. Vlada še ni nataneno določila dne, ko bodo istopili itailijanski za? koniki. v veljavo> v novih pokraji? nah. Poučeni pravniški krogi meni? jo, da sc bo to zgodilo 1. julija 1929. Železniška nesreča v Romuniji. Na majhni postaji Rccea v Ro» muniji sc je pretekli tedem zgodila veilika železniška neisreča. Simplon? ski ekspresni vlak je treil ob bu? kareški brzovlak. Oba vlaka sta dr? vela z veliko hitrostjo. Nesreča je zahtevala 40 mrtvih in 48 ranjenih. Kuga na Kitajskem. V pokraiini San?shi se jc pojavi? la kuga. V stirinajsitih dneh jc umrlo skoiro 2(XK) oseb. Najdeno. Našel se ie sop ključev. Kdor jih jc zgubil, naj se zglasi pri mestnem mai{istratu, kjer so shranieni. Jon Svensson: Bozitiii obish no Skipalonu. (Daljc.) Bilo je na 24. deeembra prüd? poldne, na poseistvu mo jih starsev Mödruvalir na Severni Is'landiji. Scdcl scm v mali izbi in se pogo? varjal z mojim malim bratom Man? nijem o votru, vremenu in vise sor? te važniih rečeh. Kar hipoma sva zaslišala od zu? naj zamolklc udarcc. Bum! Bum! Bum! je bobnelo po vratih na dvorišcu. »Popotnik!« je zaklical Mani in od veisjplja plosknil z rokama. »Prav imaiš, Mani,« scm dejal. Gotovo je popotnik, ki je potrkal.« Zaros je moral priti na nais dom popotnik, zakaj po vsej lslandiji je navada, da se tuj gost naznani s tremi krepkimi udarci svoje dolge popotnc palice na lesemo oplotje, ki teee okoli hiše. Poskočil sem in tekel proti vra? torn isosednje sobe, kjer sta sodeli moja mati in moja sestra Bogga, da jim jit vim pomembni dogodek. — Nek tujec je tu!« sem zakli? | cal, stopivši v sobo. i — Da. Noni, je odvrnila moja mati, ki jc bila žc vstaila, tudi me? dve sva žc euli udarca. — Mati, sem proisil, ali ne smem z Mani j em teči ven, da pogledam, kdo jc prišel? — Seveda Noni, mi jc prijazno odgovorila mati, le pojdita oba ven in privediita1 gosta v izbo. Tarn ga bom sprcjcla. Tega mi ni trebalo dvakrat reei. — Mani. sem zaklical bratcu, poj? di z menoj ven! Pripcljala bova go? •sta v izbo! Mali jc vcsclo priskočil k meni. Pri j el sem ga za roko, in tako sva se oba p odal a ven v temni, p razni hodnik, ki ie vodil na dvoriščc. Zunaj jc bil srdit mraz in vdli? kamskc mnoziee snega so v zadtijih dnoh padle iz sivih oblakov. Naši ponositi dvori so bill že do polovice zakopani v snegu. Od pritlienih oken našc izbe so morali žc odkidati kupe snega. Snežna odeja se je vsak dan debelila, tako da jc bilo' skoro lc šc s smučmi mo? gočc potovati. Zato pa smo se tako zaičudili, da ie ravno zdaj mogel priti popotnik do našega. doma. Mcjtem ko sva šla skozi hodnik, sem dcjal malcmu bratu: — Kdo bi mogel biti, ki prihaja v tern vremenu k nam? — Da, kdo bi ta mogel biti? je odgvoril Mani. Zunaj je tako mraz in leži toliko snega. V tern rnrazu ne bi hotel biti na potovanju. In v sledečem trenutku je obstai, me za? držal in mi prav tiho zašepnil: — Kdo ve, morda je kak strah> Noni ...! Te besede mojega male? ga brata na temnem hodniku so me najprcj--------------zakaj na našem domu so bili ljudje, ki so zares ver? jdli. v strahovc. Toda brž sem se ovedel in sem pomirjevalno dejal: — Nikar ne bodi tako praznove? ren, Mani. Saj strahov ni! To nam ie m.ati že tolikorat po^'cdala. Mali se je dal pomiriti, a sc je vendar stiiskal ob mojo stran. Tako sva šla naprcj, dokler nisva dosegla glavnih vrat. Odrinil scm zap ah, ki jc zapiral vrat a, in sem odprl. Ko sva sila na.pcto pogledala ven, ova zagledala našega gosta stati zgoraj na trdem, belem snega prcd vhodom. Bil je krepak, štirinajst do pet? najstlcten fant. V levi roki je držal doligO' kiseno palico, ki jc bila oko? vana z železno konico. Nosil jc čr? nc dokolenke in ern jopie, ki je bil z divema vrstama vclikih rumenih gumbov iz medi tesno za.pct na ži? \ot. Na glavi je imel temnorjavo islandsko snežno kučmo, ki jo je potegnil prav do pice. Pokrivala mu ie skoro ves obraz, le nos in oei so bile proste. Par nepremočnih noga? vie iz bole islandske volne je šeitilo noge pred mrzlim snegom. Potegnil jih jc bil visoko nad kolcna. Na nogah je nosil ma j line, tesno se prikgajO'ce čevlje iz ovejega us? nja, ki so bili pritrjeni s tenkim jermenjem okoli gležnjev. Polog njega so ležak na snegu smuei. Nekaj trcnutkov mi jc zadosto? valo. da sem vse to pregledal. Pa vendar si nisem mogel misliti, kdo d?. ie, ker mu ie nicgova snežna kučma zakrivala skoro ves obraz. »GORISKA STRAZA« Stran '5 UTRINKI. V varnem pristanu. Starega modrijana Stesikona so baje vprašali, katera ladja je najs bolj varna: ali navadcn trgovski brod ali mogočna gale ja ali hitra jadrenica? Pa odgovori skušeni mo= drijan: »Tista, ki je zasidrana v pri? stanu«. Ni li tako s človekom? V prista* nišču smrti je šele varen. Tam spe v večnem objemu bratsiki sen vsi, ki so se tu ljubilli ali sovražili. Glejte: če drviš z vlakom od Go* rice čez rodno sotlkansko polye proti mostu tam, kjer se sv. Vallen* i tin v Sočino strugo spušča, se ozri na levo. Sredi vrst nagrobnih kam* nov sc pne pod nebo priprost ka* meni't križ in na njem bereš: »Ich hatt' einen Kameraden ...« (Imel nekoč scm druga). Mrtev spi zdaj, mrtev med stoterimi mrtvimi', in | vsi so zdaj brat je v smrti, vsi v var* [ nem pristanu. In pred dnevi sein bil v Neapl'ju ' pod si vim zidovjem gradu sv. Elma. Tam spijo na božji njivi, »Campo* santo internazionale« (medharodno pokopališče) vsi tisti, ki jih je ra'z* burkano valovje življenja vrglo na breg tam doli. Hodil sen) med gro« bovi i'n na cncm brail: »V smrti bra.tjc . . .« In prišel sem zopet v zgv.bljeno vasico zadaj za Etno na Siciliji. Sredi mogočnih skladov skrepenele lave je ograjen prostor, zadnji dtwn vojnih vjeitniikov. Na lesenem kri* zu, ki rau je žgoče si'ci'lijansko sonce izpHio zadnji sok, me je spom? nil na Stesikonovo mod rost tri* kratni: »Beati, beati, beati...« (»Blaženi, blaženi, blažcni ...«) Od župnika do papeža in svetnika. Skofvjs'ki odbori v Trevisu, Be* netkah, Mantovi in Rimu so zaklju? čili in poslali sv. stolici vse spise o življenju in delovanju svetega pa? peža Pija X. Proglašenje za blaže^ j nega se bo bržkone v najkrajšcm j 'c'asu izvršilo. Pi'jevo domače mesto i Riese posebno cast! svojega zna* , menitega someščana. Prosilo je, da bi smelo v mestnem grbu nositi tudi grb pokojnega papeža. Kje so samomorivci Ogrski minis tr ski predsednik je v državni zbornici preibral neko ža« lostno porcčilo. Leta 1926. se je namreč na Ogrslkem, ki šteje o«em milijonov prebivalcev, usmrtilo 4000 oseb. Na prvem mestu so ofi* j cirji, potem vojaki, trgovyiki nastav* ljenci, uradnilki, trgovci, tovarnarji i'td. Na zad'nje šele omenja poročilo j km etc in delavce. Kjcr ni globoke | vere, tam je bolezen sarn'omorilstva J najbolj razpasena. Temne sile. Mednairodno framasonstvo je še vedno mogočna sila, ki se slkriva za najbolj neumnimi i'meni. Le od čaisa do čaisa zve svet kaj malega o temnem obstoju in delo'vanju svo= bodliomifeelnih lož. Veliko vpliva ima n. pr. vr Mehifki na ti?oče vcčcrnih šol za delavce, ki jih vzdržujejo' proistozidarji: Am-eriSka loža »Zvezda vzhoda« šteje vec kot dva milijona ženskih čianic. Razdeljene so na 12 ka= pitljcv in imajo pet šarž: hčerka Jeftcjcva, Rutina, Esterina, Marti* na in Elcktre. Tajna framasonska družba je tudi 600.000 »Plemicev s!krivnofitne skriinje«. Ko nastopijo v javnosti, jahajo na konjih, na giavi imajo feze in turske sablje ob boku. Cloveku bi se že kar zdelo, da je pri teh »bratcih« že bolj v navadi postavljanje in zavijanje v skrivs nosrnost nogo pa prava bor'ba proti Cerkvi in druzbi. In vendar ni tako. Zahvala ob priliki nesrečne smrti našega predragega sina, brata Draga Bajca prečastiti duhovščini, rodbini Humarjevi, da ga jc pobrala nezavestnega na cesti in mu lajšala poslednje mučne (renutke; rodbini Pericevi, da ga je vzela pod streho zadnje ure in ob smrti do prenosa in raztelešenja v mrt- vašnici; vsem prijateljcm in znancem, ki so mu ostali zvesti v dolgih dneh in nočeh čakanja od četrtka do nedelje y mrtvašnici v Biljah; vsem pevskim zborom, ki so mu v nedeljo na domu v Vipavi zapeli poslednji pozdrav; vsem, ki so mu žrtvovali neštete vence, šopke in cvetje; vsem neštetim, ki so mu izkazali poslednjo cast pri prevozu v nedeljo, ki so se ga spom- nili v ponedeljek popoldne, vsem; ki so ga v ponedeljek popoldne spremili k poslednjemu počitku. Vipava, dne 30. oktobra 1928. Užaloščena rodbina Bajec. Kaj je novega na deželi? Kanal. (Smrtna kosa.) Proteklo siredo je nenadoma preminula gospa Aloj* zija Honig, rojena Scalettari, v .sta* rosti 81 let. Pokojnica je bila do* brega in i>lemienitega srca. ter zapu= šča preidvsem v Kanalu, kjer je pre* biila vec desetletij svojega življe- nja, najboljši spomin. Naročena je bila; vedno na knjiige Mohorjeve družbe in je kaj raida prebirala lepe knjige. Blagi pokojnici bodi lahka goriška zemlja; počiva naj v miru! Ilirska Bistrica. (Poroka.') V nedeljo 28. t. m. sta se poročila gospodična Nada Žni- deršič, hčerka veleindustrijaJca in šiTom dežcle znanega čeibelarja An? toiia Žnideršič^a in gospod dr. Fer^ do Kozak, profüsor in knjižničar na>rodnega muzej a v L j ub 1 j ani. Mlademu, nadebudnemu paru želi* mo v novem stanu obilo sreče. \z Knežke grape. Zolo poredkoma se sliši kak glas iz našega zäkotja. Trudni in ökoreli rcki se pač ne prilega pero. In vetn^ dar smo tudi tu ljudje, obloženi z vsemi mogoei'mi križi današnje dobe. Nekaj novega za naš kot je to, da so začeli graditi cesto i'z Ravni proti Kneži; tekla bo vzporedno s potolkom Kneža. Na splošno bo to za nas precejšnega pomena. Pa šc nekaj! Čerkev sv. Petra v Lojah smo popravili ter prekrili; lani sine prekrili zvonik. Sedaj, ko iimamo še nove zvonove, nam ne bod'o mogli drugi oeitati, da se za našo cerkev nie ne brigamo. Jesenske priidelke smo po'spravili, koli'kor nam jih je pustria suša. Od vsega je bila še največ vredna ajda. Bo pa druga letina boljša, zato ne obupujemo, temvec verujemo v boljšo bodočnost. Naznanilo in zahvala. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužtio vest, da je našo nadvse ljubljeno zlato mamico Frančiško Berce, roj. Bovcon soprogo posesttiika in bivšega župana po daljšem trpljenju dne 25. t. m. v starosti 67 let, prevideno s tolažili sv. vere, poklical Gospod k sebi. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v soboto dne 27. t. m. Za- hvaljujemo se najlepše preč. g. župniku Godniču za tolažbo inamici v zad- njih urah, preč. gg. župnikoma iz PrvaCine in Gradiškute za spremstvo na zadnji poti, pevskemu zboru v Dornbergu za žalostinke ter vsem, ki so \o tolažili v bolezni in onim mnogim, ki so jo spr^mili na njeni zadnji poti. V Dornbergu, dne 28. oktobra 1928. France, soprog — France, Jože, Anton, Andrei, Loize, Ra!ael sinovi in Justina hčerka — Angela, Olga, Katka, Tončka, in Lojzka sinahe. Dornberg. j Umrla je gospa Frančiška Berce, žena našega bivšega večletnega žu? pana in predsednika Ljudske posos iilniice, v svojem 67. letu. Pokopali smo jo prošlo soboto. Njeno življe? nje je biJo vzgledno*krščansko, vsc svoje moči je žrtvovala skrbi in delu za družino. Revežem je bilo vedno odprto njeno dobro srce. Bi= la jc dobra ma-ti svojih otrok in vnukov, vzgojila je tri učitelje in tri pridne, izobražene gospodarje ter sebi podobno hčerko. — I iiliO' in doistojanstvemo so se izvr* šille pogrebne svečanosti ob ogrom? ni udcležbi vseh, ki so jo poznali in ljubili. Mnogo, mnogo ljudstva sc je zbralo k slovesu pred hišo žalo^ sti. Ob ubraniih žalostinkah je poros silo slehorno oko... Tužno so peli zvonovi sv. Danije'la, tcžko in za^ molklo je padala prst na rakev... Taka je bila zadnja pot ugledne po« kojnice. In zopet naiS je spominjala smrt na naše be-dno življenje in na naš najvišji cilj — Boga, katerega gleda blaga pokojnica z obličja v cbličie, kar je njena isreča. katero si želiimo tudi mi. Renče. Dne 24. t m. se je vršila pred go* ri.škim triibunalom za nas Renčane zanimiva obravnava: na zatožni klopi je sedel naš bivši obč. podtaj* nik Vincenc Faoonti, rodom iz Me* sine na Siciliji. Faconri ni bil znan samo v naši občiini, t em več tudi v okolici; zato bo pote'k in izid obrav* nave marsikoga zanimal. Faoonti jc bil obtožen, da se je pri i'zstavlja* nju lilstin za potne liste poisluževal nopoštenih sredstev; zahteval je neopravičene in razmcroma vitsoke pristojbiTie za svoje delo. Pred so* discern se je obtožencc zagovarjal s trditvijo, da so ga stranke prosto* vciljno nagrajale za delo, ki ga je vršil izven uradnih ur. Prizadete | stranke so pa izjavile^ da je Facon* ' ti opravljal dotične po«le v občin* j ski pi'sarni med uradnimi urami in je zahteval plaeilo. Sodni dvor ga je spoznal krivim in ga je obsodil na 5 mesecev in 25 dni zapora. Oškodovanih strank je okrog sto. K obravnavi jih je prišlo samo de= setorica, ker so druge v inoizcmistvi:. | Vedrijan. Po dolgem času se zopet oglasimo v na§i »Straži«. Kakor drugod tako' je tudi pri nas suša mnogo uniieila, vima pa je nekaj več kot lani in boljše. Eni so ga že oddali, drugo pa še čaka kupecv. — V Ameriko je šlo i'z naše vasi 10 mož in fantov ter par de'klet, mod njimi tudi naš or* ganist Vid Gabrijelčič. Želimo jim v.se debro in da bi se vsi zdravi vr^ nili domov. — Zimski večeri so tu; treba; je, da jih porabimo v gospo? darsiko izobrazlbo. Zganimo se to* rej, fantje in dekleta, in bolj pridno prebirajmo döbre časopise in po* učne knjige! Pustimo malodušje in Uirnanje i'n oprknimo se dela za goispodairsko izobrazibo in obnovo; to bo nam in v splošno kor ist. Skrilje. Pred par dnevi smo čitali v »Gior. Strati«, kako so 20. t. m. pri blago* slovitvi temeljnega kamina zvonovi veiselo pritrkovali. V petek 26. t. m. zjutraj je bila njih peseim pa žalo.st- na. Zazvonili so trgovki Ivanki Ka* lin, roj. Kravos, ki je odšla v vcč* riost. Rajnka je 44 let kot trgovka hodil a v Trst in na ta težaven na* čin neumorao skrbela za svojo dru* žino'. Tudi za uboge je imela odpr* to sree. Kako je bila priljubljena in spoštovana, je pokazal njen sijajni pogrob. Udeležilo se ga je mnogo liudstva od blizu in dalee; pevci so peli v slovo in g. župnik iiz Ka* menj ji je ob odprtem grobu govo* ril prisrčne besede. Naj poeiva v miru, družini naše sožalje! Novelo pri Temnici. (Strašna nesreča.) V soboto 27. t. m. so na dvori&ču hšt. 17 priprav* ljali neke cevi za ograjo pri hodni* ku: g. Franc Rogelja, gospodar, Pe* ter Durcik, kovač in njegov učenec Stanko Stepančie. Ena cev je bikt zamašena z neko rujavo maščobo. Da jo oeistijo, so ccv ogrevali na Qrtopedicni zauod t). ZECCH1 Turin - Via Roma 31/1-Turin Aparat Zecchi ustavi KILO Ispeh ajiarafa ZEGftK! v naši pokrajini. Srčna zahvala dveh zakoncev z BeneŠkega. Gospa Salute in go- spod Josip D'Al- paos, btvajoča v Garna d' Alp a go, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji foto- grafiji s pooblasti- lom, da lahko obja- vinio njuno zahva- lo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe - moSki.žen- ske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih: GOR1CA: v torek 13. in sredo 14. novem- bra, hotel „Angcio ä'oro". TRST: v četrtck 15. in petek 16. novembra, hotel „Monceiiisio" PULJ: v soboto 17. novembra, hotel .Miramare". ZADEK: v nedelja 1H. in ponedeljek 10. novembra, hotel „Bristol". KEKA: v torek 2Ü. in sredo 21. novembra, hotel „Riviera." ognju na dvoTisdu. Kar naenkrat — strašen pok — in na tleh so le* žiili smrtnoiranjoni vsi tri.je. Gospo? claT Fr. Rogelja in kovač Peter sta izdihni'k. po par minutah, učenec pa v nedeljo zjutraj v bolnici v Gori* ei. Pogreb sc je vršil ob zelo veliki udcležbn vaščanov * znanccv od bli= zu in daleč. G. Fr. Rogelja, naročnik »Strarže«, jc bil eden najuglcdncjših mož — umem kmetovalec, g. Peter pa na šiToko znan kovaški mobster. Prctrasljiv je bil prizoT, ko se je 12 otrok g. Fr. Rogelja poslavljalo cd svojegii skrbncga očeta. — Ne» srcčnc žrtve naj počivajo v miru! Preost'lkn pa iskreno sožalje. äirite„GoriskoStrazo„! Stran 4 >GORISKA STRAZAc Ako še vedno nisi pokusil tcstcnin PEKATHTK (makaronov, spa^etov iin dru^ih), kupi jih sedaj. Zanosljivo prave dobiš v V2 kg za* vojih z z^ornjo znamko. So izvrst* na, ncdosežna jcd. Listnica uredništva. Dopisnikoma iz Srilj in Doblarja: Ker se niste podpisali, dopisa ne moremo priiobčiti. Oi*lasite se še, tod a z imC'Tioim. jR. H.: Vase misli smo porabili. Oglasi'te se še in nam javite naslov! Bog živi! Županstvo pri Sv. Luciji ob Soči na;m naznanja, da jc jescnski se* mcnj, ki bi se moral vršiti pri Sv. Luciji duo 4. novembra, odložen ra= di praznika zmage, na prihodnjo ncidcljo 11. novembra t. 1. Prodajalka, dobra manufakturi* j stinja se sprcjme kot prva moe v ve* j ejem. kraju na deželi. Ponudbe le z j dobrimi referencami na upravo j »Goriške Straže«. Samostojno dekle, vešča gospo? dinjstva išče mesta pri mali boljši družini ali samostojnem gospodu. Naslov pri upravi. Dr. Ferdo Kozak Nada Žnideršič poročena. Ljubljana Ilirska Bistrica dnc 28. oktobra 1928. Dva pridna deiavca sprejmeta kopanje za no