— Na svidenje ob občinskem prazniku v Velikih Laščah l GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO VII. • ŠTEVILKA 5 • MAJ 1971 ‘f A TITOV PREDLOG bsežne in pomembne istavne spremembe Konec decembra 1970 je zvezna skupščina sprejela predlog pred-Jjj*8 Tita, naj se začne postopek za spremembo ustavnih ( ki se nanašajo na politične in ekonomske funkcije fede-1 ’C|je> razmaja med federacijo, republikami in pokrajinama, usta-* J1";" Prcdsedstva SFRJ in organe federacije. Najširša razprava o i i ,U®u ustavnih amandmajev s ciljem, da bi prišli do rešitev, ki naj $ M en?e,i.ile na Kur najbolj točni presoji odnosov v federaciji ter vj in prihodnjih interesov delovnih ljudi v SFRJ, je v polnem kod izvirajo težnje rUSPREMEMBI ustave? j(n “ražbeno-BkonomskeiTi ‘n P0*’" Em ln razvoju države se je po spre-j"u.,Ustave leta 1963 bolj in bolj idnili v'°8a delovnih ljudi v dclov- ii ijCnjt^^tizaeijah in družbeno-poli- »apnostih, krepilo pa se je ^ samoupravljanje in uveljavljanje narodov in narodnosti ter njihovih republik oziroma pokrajin. Vse to je povzročalo velike spremembe v družbeno-ekonomskih in političnih odnosih ter terjalo, da se rešijo problemi, ki so se porajali na teh področjih. Zlasti široka pooblastila in pristojnosti organov federacije, predvsem na gospodarskem področju in v celotni zakonodaji, posebej iti >a2£ - i- ■:: at & r~ IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE NpERENCE SZDL red praznikom o ustavnih '^emembah odbor občinske konfe- >Sni K**) naC }t se je 14. aprila znova Rr javm.1' le obravnavala pro-L, tazPtave o ustavnih spre-i i tik nJ1-.0 Pfipravah na občinski 30. obletnic. OF. •t shem °°r i® izdelal organiza-.temk«!? za razprave o ustavnih ra,*1' Vsebinsko težo bodo Jtti, n-P^vah prispevali zlasti po-ttliCvtih ®^ale pa bodo v okviru V. teh °r«anizacij SZDL. Rezul-'.^fPJav 1,0 sintetiziral iz-^Mie .’ bo sprejel sklepe za ,občinde1?- Sledil bo splošni 'Sn^Prav’ klJbo zaiel tudi rczul' U delovnih kolektivov ^ organizacij. 4 .^NTRALNA Jv ^°SLAVA OF l&i,ev 3Wetnice OF . S4'ki •'Jani “ntralna pro-' J® prireja ljubljanska 0^Tiv2oVPri,aOb 11Uri Pri pripravah na občinski praznik je aktivno sodeloval tudi sekretariat občinske konference SZDL z uredništvom Naše komune. Sodelovanje je potekalo tako po organizacijski plati (zagotovitev množičnosti), kot po vsebinski. Vsebinska prizadevanja so zasledovala večjo razgibanost, organiziranost in poglobljenost, kot tudi prilagajanje značaja praznika sodobnim težnjam in pričakovanjem. pa še obseg pooblastil federacije in njenih organov glede intervencij v razširjeni reprodukciji ter fiskalnem in podobnem zajemanju narodnega dohodka, so povzročali, da so se ohranjali močni etatistični elementi v funkcijah in strukturi federacije. Zato se ni mogla širše razvijati samostojna dejavnost in odgovornost državnih, samoupravnih in drugih družbenih organov in organizacij republik in pokrajin, to pa je zaviralo razvoj samoupravnih oblik povezovanja in dogovarjanja med republikami in drugimi družbeno-politič-nimi skupnostmi, delovnimi in drugimi družbenimi organizacijami. Takšen razvoj je terjal, da se spremene tudi nekatfcre ustavne in zakonodajne rešitve, da bi se rešili problemi, ki so nastali v odnosih v federaciji in družbeno-ekonomskih odnosih v celoti, in sicer v splošni smeri nadaljnjega razvoja federacije ter celotnega družbeno-ekonomske-ga in političnega sistema na samoupravnih temeljih popolnejšega samoupravnega uveljavljanja naro- majev naj bi na kar najširši podlagi in kar najbolj konkretno rešili sedanje politične in družbene probleme ter odprli nove možnosti za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravnega družbeno-ekonomskega in političnega sistema v celoti. Predlagani ustavni amandmaji vsebujejo bistvene spremembe funkcije in vloge federacije, ki se uresničujejo s tem, da se bistveno zožujejo funkcije, pravice in dolžnosti federacije. Hkrati se spreminja tudi ustavni položaj republik in krepi položaj avtonomnih pokrajin z občutnim širjenjem njihovih funkcij, pravic in dolžnosti na podlagi njihove samostojnosti in odgovornosti za lasten razvoj in razvoj vse federativne socialistične skupnosti. Tudi za občine se odpirajo široke možnosti, da uveljavijo svojo vlogo in funkcije, ki izhajajo iz temeljnih ustavnih načel. Zlasti so pomembne korenite spremembe v ekonomskih funkcijah federacije, ki so postale v zadnjih letih zaradi svojega obsega in vsebine najbolj akutno žarišče nasprotij, sporov in za- dov in narodnosti Jugoslavije, krepitve njihove suverenosti in enakopravnosti, državnosti njihovih republik in avtonomnosti pokrajin. Ustavni amandmaji iz leta 1967 in 1968 so bili pomemben napredek v tej splošni smeri, niso pa dali dovolj možnosti, tla se razvijejo te težnje, ker niso reševali vseh poglavitnih problemov, ki so dozorevali v odnosih v federaciji in v temeljnih družbeno-ekonomskih odnosih. KAJ PRINAŠA NOVEGA OSNUTEK USTAVNIH AMANDMAJEV? S predlogi in rešitvami v predlogu osnutka besedila ustavnih amand- Aprilska skupščinska seja Odborniki skupščine naše občine so se 15. marca znova zbrali na redni seji. Tokrat so se sešli v predavalnici Savskih elektrarn, ker je bila dvorana občinske skupščine zasedena zaradi popisa prebivalstva. Dnevni red je obsegal 7 točk. V okviru prve točke so odborniki izrekali soglasje k delovnemu programu TIS Ljubljana za letošnje leto, obravnavali pa so tudi finančno poslovanje_ TIS v lanskem letu. Sledila je obravnava poslovnih poročil in zaključnih računov skladov za leto 1970 ter finančnih načrtov teh skladov za leto 1971. Tretja točka dnevnega reda je obsegala predlog prenosa presežkov občinskega proračuna za lansko leto v sklad skupnih rezerv, četrta razpravo o izgradnji območja Kozarji (o tem pišemo v tej številki posebej, v prihodnji pa bomo pisali še podrobneje). Sledilo je poročilo o delu javnega pravobranilstva. Zadnji točki sta obsegali razrešitev in vprašanja odbornikov. oštrovanja odnosov v vsej družbi in še posebej v odnosih med republikami. Daljnosežen pomen za nadaljnji razvoj družbenih odnosov imajo amandmaji, ki vsebujejo spremembe ustavnih določb o temeljnem produkcijskem odnosu, c položaju delovnega človeka v združenem delu, o položaju organizacij združenega dela, o združevanju dela in delovnih sredstev ter o osebnem delu. Še bolj kakor doslej se zagotavljajo pogoji, da bo lahko naša socialistična družba uspešneje preprečevala pojave koncentracije ekonomske, družbene in politične moči nad delovnimi ljudmi in proizvodom njihovega dela v rokah birokratskih in tehnokratskih skupin in onemogočala razvoj državnolastninskih, skupinsko-lastninskih in zasebnolastninskih elementov v sferi združenega dela in v družbenih odnosih sploh. Nujno je bilo določiti pravice delovnih ljudi v družbeno-ekonomskih odnosih in na tej podlagi tudi definirati enoten trg, nova razmerja v družbenem planiranju, vlogo bank in kreditnega sistema v družbeno-ekonomskih odnosih, davčni sistem ter možnosti in meje državnih skladov ter določiti druge odnose. Velike spremembe v odnosih v federaciji, v vlogi in funkcijah federacije, republikah in avtonomnih pokrajinah, spremembe v družbenoekonomskih odnosih so zahtevale spremembe tudi v organizaciji in odnosih organov federacije. S temi spremembami se oblikuje bolj skladno in smotrno razmerje med naravo, pravicami in dolžnostmi federacije ter funkcijami in pristojnostmi njenih organov. Zožitev funkcij federacije prinaša sama po sebi velike in bistvene spremembe v pravice in dolžnosti ter v funkcioniranje vseh zveznih organov. Ustanovitev predsedstva SFRJ, v katerem se neposredno izražajo vloga in vpliv republik in pokrajin ter njihova odgovornost za skupne interese v spremenjenih odnosih v federaciji, je nov element in faktor, ki bo imel zelo pomemben vpliv tako f funkcioniranju zveznih organov ter pri usklajevanju odnosov med republikami in avtonomnima pokrajinama. M. Polončič i-.-...v • . • ;< Športno igrišče ob osnovni šoli ..Primoža Trubaija“ v Velikih Laščah bo 25. aprila prizorišče osrednje proslave občinskega praznika ob sočasnem praznovanju 30-letnice OF in praznika dela Danica Sterle iz osnovne šole v Tomišlju želi vsem občanom vso srečo ob občinskem prazniku, 27. aprilu in 1. maju. Njenim čestitkam se pridružujejo skupščina občine in družbeno politične organizacije občine Ljubljana Vič-Rudnik ter uredništvo Naše komune. Naš praznik Letošnji občinski praznik sovpada s 30-letnico OF. Ta zgodovinski dogodek je tolikšnega pomena, da ga večkrat označujejo kot „temeljni kamen" nove slovenske zgodovine. Naša občina se ponaša z dejstvom, da se je to zgodilo pred tremi desetletji na njenih tleh. Zato bo letošnji 27. april še toliko bolj slavnosten. Osrednja proslava letošnjega občinskega praznika bo v nedeljo 25. aprila v Velikih Laščah, začetek bo ob 11. uri. Praznik bo imel svoje stopnjevanje, svoj slovesni, kulturni in zabavni del. Pot do Velikih Lašč - kot tudi kraj sam - bo slavnostno okrašen, mlaji, transparenti in zastave bodo spremljali udeležence proslave vzdolž vse poti. Tistim, ki se bodo pripeljali z avtobusi, sporočamo, da bodo poleg rednih zvez tega dne vzpostavljene tudi izredne avtobusne zveze. Redni avtobusi SAP iz Ljubljane proti Velikim Laščam odpeljejo z avtobusne postaje v Ljubljani od 6.15 dalje vsake pol ure, t. j. ob vsaki četrti in tričetrti. Prav tako se od 12.30 dalje vračajo iz Velikih Lašč v polurnih presledkih vse do 7. ure zvečer, kasneje pa v enournih presledkih. Posebni avtobus bo odpeljal izpred stavbe občinske skupščine ob 8.30, v primeru, da bo še več ljudi, bo 'peljal še enkrat ob 10. uri. Slavnostni del praznika bo nh športnem igrišču ob osnovni šoli Primoža Trubarja. Tu bo stala tribuna za govornike in častne goste, tu se bo odvijal program, katerega jedro bo slavnostna seja 'skupščine občine in občinske konference SZDL Vič-Rudnik. Organizatorji pričakujejo, da se bo tu zbralo kakšnih tri tisoč ljudi. Med zbiranjem bo že igrala miličniška godba. Nad glavami množice bo zaplapolalo petdeset in več praporov. Po otvoritvi in uvodnem ceremonialu bo slavnostni govor. Sledila bo svečana podelitev nagrad Osvobodilne fronte za najboljša književna dela v preteklem letu. S praznovanja bodo odposlali posebni delegaciji, ki bosta položili vence k spomeniku OF v Rožni dolini in k spomeniku NOB v Velikih Laščah. Kulturni spored bo spremljal že osrednji slavnostni del. V njem bodo poleg orkestra milice nastopili še mladinski pevski zbor osnovne šole Velike Lašče in harmonikarski orkester glasbene šole Vič-Rudnik. Glasbenim točkam pa se bodo pridružile še recitacije člana ljubljanskega Mestnega gledališča Frančka Drofenika. Drugi del kulturnega sporeda bo neposredno po zaključku slavnostnega dela v šolski avli, kjer bodo odprli razstavo ilustracij za mladino založbe Mladinska knjiga. Tu se bo odvijal kulturni spored komornega značaja. Začel se bo z zborno recitacijo laških šolarjev, nato bo pel vokalni oktet iz Podpeči, razen tega pa bodo nastopili še učenci viške glasbene šole kot solisti. Slavnostnemu in kulturnemu delu bo sledil zabavni del z družbenimi srečanji, poskrbljeno pa bo tudi za ples, jedačo in pijačo. Zato bodo poskrbeli domači gasilci, ki so pripravili tudi originalne spominke. K vzdušju letošnjega občinskega praznika skuša prispevati svoj delež tudi Naša komuna s svojo za ta dan pripravljeno številko. Naj bo njenemu uredniškemu odboru in občinski konferenci SZDL, kot izdajatelju zato omogočeno, da preko svojega glasila še enkrat čestita vsem občanom in jim zaželita prijetno praznovanje, nato pa novffi, še večjih delovnih uspehov. 2 STRAN • NASA KOMUNA OB ZAKONU ZA USMERJANJE DELITVE DOHODKA Bogatenje dobiva svoje meje Skupščina SR Slovenije je v začetku leta sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovaijanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Vsi, ki želimo, da bi dehtev družbenega proizvoda, pa tudi osebnih dohodkov, potekala res samo na podlagi delovne produktivnosti in poslovnega uspeha, smo si oddahnili. Proti vojni, za mir! V pristojnih organih Skupščine SR Slovenije poteka razprava o osnutku zakona o splošnem ljudskem odporu. Ta zakon, katerega sprejem je v skladu z XXII. amandmajem k ustavi SR Slovenije in s katerim republika tudi sama prevzema odgovornost na področju narodne obrambe, uresničuje načela zveznega, zakona ter skuša opredeliti pristojnost posameznih organov in vsa tista vprašanja, ki so se že utrdila pri dosedanjih pripravah splošnega ljudskega odpora. Skratka: vse naše obrambne priprave morajo biti stalne, temeljite in celovite, saj s tem zmanjšujemo neposredno vojno in drugo nevarnost. Razumljivo je, da terjajo obrambne priprave vključevanje vseh družbenih činiteljev pri razvijanju elementov splošnega ljudskega odpora. Šele tako zasnovane priprave, pri katerih sodelujejo občan, vas, naselje, krajevna skupnost, delovne in druge organizacije ter družbeno-politične skupnosti, lahko uresničijo ustavno načelo, da nihče ne more in nima pravice priznati ali podpisati kapitulacijo dežele ali oboroženih sil, niti pravice sprejeti ali priznati zasedbo dežele ali samo nekega njenega dela. Pri krepitvi obrambne moči naj bi imela zelo pomembne naloge krajevna skupnost. Krajevno skupnost je treba razvijati in afirmirati kot samoupravno družbeno osnovo splošnega ljudskega odpora, ki bo tesno povezana ne le z nalogami in pripravami v miru, marveč tudi v morebitni vojni in zlasti še v najtežjih razmerah, če bi sovražnik začasno zasedel posamezna območja. Takšnim in podobnim nalogam je lahko kos le družbeno zasnovan organizem v krajevni skupnosti in tudi v delovnih organizacijah, ki bo pritegoval širok krog občanov k izvajanju njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti na področju narodne obrambe. To je hkrati tudi pogoj, da bodo obrambne priprave resnično učinkovite in trajne. Tako bodo prišle do polnega izraza tudi samoupravne pravice in dolžnosti na občinskih in na drugih ravneh. Če pogledamo načelna izhodišča, iz katerih izhaja osnutek zakona o splošnem ljudskem odporu, ugotovimo, da je pomembno izhodiščem tem, da vsa razmišljanja o narodni obrambi niso več samo stvar ozkega profesionalnega kroga. Zato je treba z zakonom opredeliti posamezne pristojnosti tako, da bodo obrambne priprave tudi dejansko postale domena delovnih ljudi. Pomembno stališče je tudi to, da morajo postati sveti za narodno obrambo osnovni usmerjevalci in uresničevati morajo splošno politiko družbenopolitičnih skupnosti na področju obrambnih priprav in splošnega ljudskega odpora. Temelj splošnega ljudskega odpora morajo postati odbori za splošni ljudski odpor, ki naj neposredno in nenehno opravljajo vse priprave za splošni ljudski odpor in za organizacijo tega odpora. Pomembno je tudi izhodišče, iz katerega izhaja navedeni zakon in sicer, da so enote teritorialne obrambe jedro oboroženega odpora. Vse teritorialne enote, ne glede na to, ali se formirajo po teritorialnem ali proizvodnem načelu, predstavljajo v občini celoto. Njihovo delo vodi in usklajuje najvišji štab teritorialne enote v občini. Ti štabi ne združujejo samo operativne dejavnosti z družbeno bazo, marveč to ustreza tudi taktično strateški zamisli raz- Predvsem v zadnjem letu smo s težkim srcem in tudi slabo vestjo opažali, da postajajo razlike med gospodarskimi panogami vse večje: dva občana imata za enako delo v različnih delovnih organizacijah zelo različna osebna dohodka. Takemu razlikovanju med delovnimi organizacijami, ki mu botruje predvsem položaj delovne organizacije na tržišču in tamkajšnji pogoji, kijih zna izkoristiti, je sledilo razlikovanje tudi med občani samimi. Začeli smo govoriti o bogatenju, o velikih vsotah denarja v rokah posameznikov. To bogastvo vsekakor ni bilo plod njihovega osebnega dela in poštene prizadevnosti. Pred dobrim letom dni smo pričeli razmišljati in počasi tudi doumevati, da nekaj ni v redu z absolutno samoupravno pravico delovnih kolektivov, da delijo osebne dohodke, ne da bi se kdorkoli vmešal v ta postopek. Ob snovanju zakona, ki bi delovnim organizacijam povedal, da ri delitvi osebnih dohodkov v svojo orist premalo upoštevajo družbene koristi, smo ugotovili, da ima družbena skupnost pravico zahtevati racionalno ponašanje tudi pri delitvi osebnih dohodkov; saj so proizvajalna sredstva, ki dajejo zaslužek, konec koncev njena last. Pa tudi gospodarska situacija v zadnjem obdobju je povsem podprla trditve tistih ekonomistov, ki so Jugoslavijo opozarjali, da imajo osebni dohodki pomemben vpliv na inflacijska gibanja. Ugotovili smo torej, da je družbeno usmerjanje delitve dohodka nujno. Razprave o porajajočem se novem sistemu družbenega usmerjanja delitve dohodka so se nadaljevale. Od osnutka zakona, ki naj bi normiral sistem družbenega usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah (in ga tudi sankcioniral), so se razprave nagibale vedno bolj v smeri, ki pomeni vodilo naše sodobne socialistične družbe: v ospredje smo postavili načelo samoupravnega sporazumevanja med delovnimi organizacijami. To je slovenska skupščina tudi uzakonila, ko je sprejela zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Osnovna zgradba sistema samoupravnega sporazumevanja je videti takšnele: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, gospodartka zbornica (za gospodarstvo) in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sklenejo splošni družbeni dogovor, s katerim ti trije partnerji (vprašanje števila partnerjev zakon podrobno ureja za gospodarstvo in posebej za družbene službe) določijo merila, po katerih se lahko v delovnih organizacijah delijo dohodki, ki so resnično v skladu z rezultati dela, poslovnimi uspehi in delovnimi pogoji. Delovne organizacije istih dejavnosti pa bodo med seboj sklepale družbene sporazume, ki pa bodo morali biti v skladu s splošnim družbenim sporazumom, in v njih tudi določale, kako bodo delile dohodek in kakšne osebne dohodke, predvsem najvišji in najnižji osebni dohodek. Družbeni dogovor predvideva najnižje in najvišje osebne dohodke za normalen delovni uspeh v polnem delovnem času. Namen dogovora ni v zniževanju osebnih dohodkov zaposlenih, temveč v odstranjevanju nesorazmerij med osebnimi dohodki istih kategorij zaposlenih in preprečevanju ekscesov v delitvi osebnih dohodkov. Cilj družbenega dogovora je predvsem izpopolnjevanje sistema delitve dohodka in stimulacija za podpisovanje samoupravnih sporazumov. Kako pa bo v delovnih organizacijah, ki bi na vsak način želele deliti višje osebne dohodke, kot je določeno s samoupravnimi sporazumi, oziroma družbenimi dogovori? Zakon ne prepoveduje izplačevati višjih osebnih dohodkov, pač pa bo morala ta „bogata“ delovna organizacija predložiti obračun in za presežek nad samoupravno dogovorjenim osebnim dohodkom plačati po lestvici z zelo visokimi in progresivnimi stopnjami prispevek v sklad skupnih rezerv. Če pa bodo delovne organizacije delile višje osebne dohodke in se pri tem izmaknile opisanim ekonomskim sankcijam, bodo kaznovane za gospodarski prestopek. Sprejeti sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja skriva v sebi več nevarnih pasti. Kot najbolj zahrbtno bi lahko smatrali dejstvo, da se bo več podjetij bržkone odločilo za osebne dohodke, višje od dogovorno določenih, kljub temu, da bodo za te višje osebne dohodke plačali prispevek. To bi pomenilo ne samo počasi samemu sebi kopati jamo, temveč škodljivo vplivati na druge delovne organizacije. Saj dobro vemo, kako radi imamo denar. Kot celoten sistem gospodarske reforme bo tudi uresničevanje tega zakona zahtevalo poštenost v medsebojnih proizvodnih in tržnih odnosih. Če bodo pri vseh udeležencih in pri vseh organizacijah združenega dela prevladovali preudarnost, poštenost in solidarnost ter realno spoznanje naših ekonomskih možnosti, potem bo tu gotovo uspeh. Samoupravni sporazumi bodo podali novo kvaliteto gospodarstvu, političnim odnosom, socialnim odnosom in vsemu življenju pri nas. Če bodo prevladali špekulacija, izigravanje in neodgovorno licitiranje osebnih dohodkov navzgor, brez realnih .ekonomskih možnosti, bomo morali ugotoviti, da smo sc zmotili. M. POLENČIČ UREJENA POMOČ ZA Družbeno skrb za udeležence NOV in njihove družinske člane urejajo v republiškem merilu številni predpisi. Občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik pa je s svojim odlokom poskrbela, da so viški borci in njihovi družinski člani poleg skrbi po drugih predpisih, deležni skrbi še po tem odloku. Družbena skrb za udeležence NOV in njihove družinske člane po tem odloku obsega: priznavalnino, denarno pomoč, skrb za šolanje otrok, skrb za zdravljenje, skrb za reševanje stanovanjskih problemov in pomoč pri uveljavljanju s predpisi določenih pravic udeležencev NOB in njihovih družinskih članov. Za vsako obliko pomoči odlok po- BORCE NOV drobno predpisuje pogoje za pridobitev pravice do teh oblik pomoči. Za priznavanje pravic po tem odloku je pristojna občinska komisija za vprašanja in izjemno upokojevanje borcev NOB. Pred vsako odločitvijo o pravici komisija za mnenje občinski odbor ZZB NOV. M. P. Jože Oblak, poslanec socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine RAZGOVOR Z ZVEZNIM POSLANCEM JOŽETOM OBLAKOM Žagam vejo, na kateri sedim JOŽE OBLAK, upravitelj Psihiatrične bolnišnice Idrija, je poslanec socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine za območje občin Vrhnika, Logatec, Cerknica, Idrija, Ljubljana-Siška in tudi za našo občino. Rodil se je 1. 1922 v Novem mestu. Med vojno je bil aktivist od leta 1941, v partizanih je bil od junija 1942 in je po činu kapetan L klase. Kot partizan je ves čas deloval v saniteti, bil je komisar vojnih bolnic Snežnik, Kočevje, IV. operativne cone na Štajerskem in naposled komisar vojne bolnice Pohorje. Po šolski izobrazbi je višji upravni referent. V Idriji živi od leta 1963. Biti neprofesionalni zvezni poslanec, ali to pomeni: voziti po dveh tirih, po službenem doma in po neslužbenem na relaciji do Beograda? Točno, menim, da smo zato neprofesionalni poslanci bolj obremenjeni kot profesionalni, da pa imamo boljši stik z ljudmi in njihovimi problemi. Posebej še, ker se delo zveznega poslanca ne omejuje le na Beograd, marveč se je treba udeleževati tudi mnogih sestankov doma, nujno je sodelovanje s številnimi forumi zaradi obravnavanja zadev v zvezni skupščini. Predolgo bi bilo vse naštevanje. Le en primer: iz sodelovanja s tovarno zdravil Lek in s skupnostjo socialnega zavarovanja o uporabi zdravil se posredno pripravlja novi zakon o zdravilih. Znano je, da ste v poslanskih klopeh zelo aktivni. Kaj bi navedli kot svoj dosedanji največji uspeh? Pripomogel sem k temu, da so zdravstvene ustanove oproščene carine za vso opremo, kije ne proizvajamo doma. Veljalo meje pol leta borbe. Začelo se je s poslanskim vprašanjem, končalo pa z odredbo v uradnem listu. Kaj pa kakšen neuspeh? Nisem še uspel z zahtevo po spremembi režima prometnega davka za zdravstveno opremo. Sedanja situacija je večkrat nerazumljiva. Operacijska miza je npr. oproščena plačila prometnega davka, kirurška svetilka nad njo pa ne. V tej smeri si še prizadevam. Upam na končni uspeh. Ali veljate za,.ostrega" poslanca? Veljam! Kar mislim, povem, kadar vem, da imam prav, ne popuščam. Ali kdaj prihajate v nasprotje z interesom tistih, ki jih kot poslanec zastopate, in s svojim lastnim mnenjem o stvari? Ne. Resje včasih težko premakniti stvari v zvezni upravi. Zlasti takrat, kadar se stvari tičejo promenega davka in carine. To je pa razumljivo, saj se iz tega financira zvezna uprava. Toda tu je tudi težka situacija v zdravstvu, ne nazadnje z&radi zastarelosti in odpi-sanosti opreme. (63 % te opreme je odpisane, »o pomeni, da je zastarela, izrabljena in neustrezna, pa se še kar uporablja.) Posebej se zavzemate za spremembe na področju socialnega zdravstva? Na VI. kongresu ZKS leta 1969 sem sprožil zahtevo, daje treba čimprej urediti sistem invalidskih pokojnin. Že takrat, ko je bilo takšno postavljanje malo predrzno, sem se zavzemal, da naj socialno varstvo prvenstveno urejajo občine in republike in ne zveza. Razvoj me je kasneje potrdil. Zdaj sem član posebne komisije za revizijo invalidsko pokojninskega zavarovanja in zdravstva. Kaže, da bo letos ta zadeva sistemsko in zadovoljivo urejena. Ali si zvezni poslanec, ki se zavzema za prenašanje pristojnosti od federacije na republiški in občinski nivo, ne žaga veje, na kateri sedi? Da, s tem se zožuje delovno področje socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine. To gre vzporedno z ustavnimi amandmaji. Pri tem ne gre toliko za prenos pristojnosti iz federacije na republike, kolikor za razmejitev pristojnosti. Gre za novost v kvaliteti. Kaj bo ostalo federaciji na področju socialnega in zdravstvenega varstva po uvedbi teh novosti? 1. Temeljne pravice delovnih ljudi zaradi zagotavljanja enotnega družbeno ekonomskega položaja socialne varnosti in solidarnosti delovnih ljudi. 2. Federacija bo urejala varstvo življenja in zdravja ljudi pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo. 3. Urejala in zagotavljala bo varstvo vojaških vojnih invalidov in osnovno varstvo borcev. 4. /Jrejala bo pogoje za dajanje zdravil v promet. poreda teritorialnih enot in samoupravnemu sistemu. Ti štabih družbeno samoupravni značaj in so neposredno odgovorni narodno obrambo in preko njega občinski skupščini. Omenjeni štabi nimajo profesionalne strukture, le nekateri klicni delavci opravljajo določene organizacijske, materiali druge zadeve in uresničujejo sklepe štaba. Te poklicne deli imenuje svet za narodno obrambo občinske skupščine in ne w*[ biti v upravni strukturi občinskih upravnih organov. Pravice in dolžnosti občin na področju narodne obratnih podrobno predpisane z zveznim zakonom. Po osnutku zakona jajo in uresničujejo neposredno pravice in dolžnosti občin na( roč ju obrambnih priprav zlasti svet za narodno obrambo in p sveti, krajevne skupnosti, odbori za splošni ljudski odpor, i L teritorialnih enot, štabi za civilno zaščito, delovne in druge1 itc nizacije, upravni organi za narodno obrambo in drugi up & organi, ki v mejah svojega delovnega področja neposredno otf ^ zirajo, uresničujejo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpo ^ za delo med vojno. Občinska skupščina določa splošna načele? in politiko na področju splošnega ljudskega odpora, daje spl ^ smernice za delo krajevnih skupnosti, delovnih in drugih otl ,|a zacij ter določa z načrti razvoja občine splošne potrebe in ol pn- nosti v zvezi z obrambnimi pripravami. Te naloge konkretizitj tic občinske skupščine za narodno obrambo kot osrednji izvri] 'T politični organ in koordinator vseh priprav ter povezovalec z / na' slovansko ljudsko armado. >re Svet za narodno obrambo usmerja in usklajuje razvojne inf icd načrte, izvaja priprave splošnega ljudskega odpora, spremijo ji j prave gospodarstva in družbenih služb, oblikuje posamezne i(] rialne enote, jih oborožuje ter opremlja. Svet za narodno obrt ^ tudi koordinira delo krajevnih skupnosti na področju obr0 Im priprav in predlaga zagotovitev materialnih in drugih sredsteT* "a priprave. Obravnava vse predloge predpisov, ki naj jih s/^ati< občinska skupščina za to področje. inii Krajevne skupnosti izvajajo naloge na področju priprav obl1,0o na splošni ljudski odpor ter ustanavljajo odbore za splošni P j® odpor, ki ustvarja pogoje za krajevnim razmeram ustreli ^ oblike splošnega odpora. ati Teritorialnim enotam posveča zakon posebno poglavje,s * 'h rim se določa njihova organizacija, kdo jih ustanavlja, rešujt1 gnj šanje conskih štabov, določajo naloge štabov teritorialnih el' občini ter nekatere pravice pripadnikov teritorialnih enot. V osnutku zakona so predvidene tudi določbe o obvezi11' investitorjev novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, da plf1 prispevek za gradnjo zaklonišč, oziroma določbe obveznosti'*, robnikov in najemnikov stanovanjskih hiš in poslovnih zgtšP -R plačajo ta prispevek, kolikor ni že investitor plačal prispet*1 j]^ gradnjo zaklonišč. Na podlagi republiškega predpisa bodo ob$ skupščine šele lahko določile s svojimi odloki omenjene ptb? za gradnjo zaklonišč. J I Pri sestavi tega članka sem se poslužil osnutka zakona o .sploš^^l,,” skem odporu in njegove obrazložitve. SLAVKO K1 || ____________________________________________________________^ Mesečnik „Naša obramba" je že sedaj, v tretjem letu svojega izhajanja, ena najbolj popularnih slovenskih revij, saj izhaja v nakladi 70.000 izvodov. Razvila se je iz strokovnega glasila rezervnih oficirjev, izdajajo jo republiški odbor ZRVS Slovenije, republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije, republiški štab za splošni ljudski odpor in republiški odbor ZZB NOV Slovenije, ureja pa uredniški odbor z glavnim in odgovornim urednikom Stankom Petelinom — Vojkom, sekretarjem republiškega odbora ZRVS. Cena posameznega izvoda je 3 din, naročiti pa jo je mogoče na naslov: Partizanska 5. Urejala bo promet mamil in strupov. Vse drugo bodo urejale republike, pokrajine in občine. Boste imeli zato kot zvezni poslanec kaj manj dela? ( Veliko bo še vroče krvi ob razmejevanju pristojnosti. Se so živa centralistična prizadevanja. Dela še ne bo zmanjkalo •' Kaj pa delo zveznega poslanca, ,doma "? L • To, za kar se zavzemam doma, morda ni neposredno j zveznega poslanca. Zavzemam se, da bi v Sloveniji čimprej.®, zakon o varstveni pokojnini kmetov-borcev. V Sloveniji J6 j| kmetov-borcev, od tega 110 žeosk. Od celotne številke jih starejših od 60 let. 2160 kmetov—borcev je socialno ogrožehjjj ne morejo plačevati prispevkov, nimajo pravice do socialo, stva. Zanje naj bi sprejeli posebni zakon o varstveni pokoju1 Oj tov—borcev. Njegovih ugodnosti naj bi bili deležni tisti, k1 mi več kot 60 let in imajo priznano dobo od 9.9. 1943. Kot p*| čutim, da ima naša družba na eni strani moralni dolg do te 1 na drugi strani pa dovolj sredstev, da ga plača. Ali tudi čustva igrajo kakšno vlogo v delu zveznega pos^M Tudi, zlasti kadar gre za moralna vprašanja. Sem Posllll’ej|j| rena, ki je dal veliko partizanov. Mimo tega ne morem, pa,Hi stvar čustev ali razuma. Ali vam politična organizacija in še posebej SZDL kaj pri vašem poslanskem delu? (ti Z vsemi temi organizacijami imam stalne stike in skuša’1 -il, vseh aktiven. Zlasti pa si prizadevam, da bi pritegnili v tu f n matiko tudi mladino, ki po večini meni, da je to podruJ ^ starejše ljudi. Samoupravljavci pa odločajo o obsegu zdravS^|i zavarovanja in o potrebnih sredstvijr, zato mladina ne strani. Tu pričakujem podpore družbeno političnih orgahv še posebej SZDL. In kadar niste poslanec ali v službi? ^ Prostega časa nimam mnogo. Posvečam ga družini, KjUjJ stari oče. Vnukinja je moje veliko veselje. Stanujemo z 1,1 Lii' žino v enem stanovanju. Morda bomo zidali. Sicer pa posvečam branju. Moj konjiček je obiskovanje športnih P’ / pogosto grem tudi v Ljubljano na nogometne, košarkarsk n kejske tekme. , In kaj bi sporočiti bralcem Naše komune? .. \tlMi Moje poslansko območje obsega šest občin in ga ic mogoče vsega obvladati, zlasti ne v razvejanosti vseh Zato so dobrodošla vsa sredstva, ki omogočajo komunictfL volivci in njihovimi izvoljenimi predstavniki. V tem sn1lL poseben pomen lokalnega tiska in pozdravljam tudi Našo K naša KOMUNA VI1/5 STRAN 3 VPRAŠANJE PRIHODNOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA rondiranim zemljiščem ečjo družbeno skrb zemljišč, druga - priprava zemljišč, usposobitev za proizvodnjo, pa je v pretežni večini izostala in tudi danes še ni izvedena. Arondacijo smo izvajali v letih 1960, 1961, 1962. Poznejših arondacij ni bilo veliko, če so bile, so bile manj načrtne in utemeljene ter so temeljile na zamenjalni bazi. Priznati moramo, da smo z arondacijo preveč hiteli. Z naglico smo si napravili več škode kot koristi. Vendar arondacija sama po sebi ne predstavlja škode, ker je napreden ukrep, ki ga izvajajo v dopolnjevanju s komasacijo tudi drugi v svetu in je pogojena z obdobjem, v katerem živimo. Škodljivo je to, da smo arondirana zemljišča prepustili v breme kmetijskim organizacijam oziroma stihijskemu reševanju ali nereševanju. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev so kmetijske oziroma gozdarske organizacije nekaj arondiranih kompleksov le uredile. Na teh urejenih kompleksih je stekla proizvodnja, ki daje večje donose kot v nearondirani obliki. Tudi j 'J1? reševanju problematike Ljubljanskega barja v preteklosti je bil dan 'j parek tudi strukturi barjanskih zemljišč. Barje je razdeljeno na tisoče reel v velikosti od 0,30 ha do 3 ha - večina parcel je velikih ca. 0,60 ha. 11 ?Sne jrelikosti so pogojene z drobnoposestniško strukturo. Imajo pa tudi ilj ^ praktičen značaj - zmogljivost ročnega spravila sena pod normalnimi !)0 *u*enja (v dveh dneh). Prav tako osuševanje - odvodnjavanje z jarki j '“Parcelami. Vzdrževanje teh jarkov je bila skrb lastnikov. pl n^0v* čas je zahteval spremembo, trt a so sc intenzivna osuševalna J o*' realno je bilo pričakovati, da . na Barju srečevali tudi težjo j- is,k° mehanizacijo. Odločitev . iiJj ,a: arondacija, ki se je tudi : j z našo agrarno politiko in . * danes svoje mesto - seveda v it Lmenjeni obliki. Tisti čas je dajal . Fr!'}8* družbenemu kmetijstvu, ki l?1 “** nosilec tržne proizvodnje v 1(1 ®oerni obliki. Arondacija je dokaj '■J! > .'iC10narn0 dejanje in na svojem ,flj ni bila prav nič sentimen-. a. Kmetijske organizacije so ime-' ! J,08e arondirati določeno število " itu, ,morcm navesti točnega polnih’ k°'iko površin je bilo arondi-(Jj odi’ vendar predvidevam okoli 'M Hat/ » Povr^n v vseh organiza-; 0v>jVontl'rana zemljišča so takoj i2ar'^a*a *e^avc kmetijskim orga-ati 'Jam, kajti ni bilo možno obvla-: l i(j Z13 novo pridobljenih površin , j ianiw!<*rovs!<0 niti finančno. Pri-izacj;0VaJ° J® tuc*i ustrezne meha-•” ^ Je- Izvedena je bila samo prva arondacije - pridobitev nv1 Id GRADNJA - OSREDNJI ;it J11BANISTIČNI problem r ^ Kozarjah pajvečja soseska JU tr®totu med Tržaško cesto. Cesto v Podsmreko in Malim grab-V 56 predvideva organizirana gradnja največje ljubljanske so-l ’ lako so določili urbanisti z glavnini urbanističnim planom F&a mesta. Z gradbenimi deli naj bi začeli leta 1975, izvajalec pa Vsej vetjetnosti (pogodba še ni sklenjena) poslovno združenje MJttstrijsko gradnjo IMOS. Podjetje je za gradnjo močno zainte-m je na eni izmed zadnjih sej upravnega odbora komunal-sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik predlagalo ustanovitev g. 'nacijskega odbora, v katerem bodo predstavniki Imosa, pr6, komunalnega sklada, banke itd. 200 ha bodo zgradili stanovanjske bloke, motel, šole, vzgoj-jstvene objekte, trgovske lokale, skratka vse tisto, kar sodobno j a soseska potrebuje. V približno 8000 stanovanjih bo našlo [Jjm 30.000 ljudi. ijJJJtežja naloga pri izgrajevanju bo nedvomno preprečevanje gradenj. Ze sedaj, ko je izdelan le osnutek plana soseske r CUP« teh parcel (še neprevetjeni podatki) tudi ljudje, ki so z tvei°m plana, kot tudi z občinskim odlokom,o djejta Vič France Dednikar — ....... V* < ohp°^nev"'h obhodov. Lahko si mislimo, o čem se pogo-nskih Cen>a cestarjema — o kilometrih in kilometrih naših maka-st> hi jih je iz leta v leto težje vzdrževati gozdni nasadi (v pretežni večini jelša) veliko obeta. Storjenega bi bilo brez dvoma še več, če bi dali kmetijstvu poudarek, ki mu pripada. Kmetijske organizacije proizvodnjo zamenjujejo z drugimi dejavnostmi, ki so donosnejše - rentabilnejše, kar za kmetijsko proizvodnjo ni mogoče trditi. Arondirana zemljišča so nenadoma postala breme. Rešitev tega problema je bila v najemniških odnosih. Kmetje, nekdanji lastniki ali kdo driig,. ki je želel, je dobil v najem del arbndiranega zemljišča, ki je še ohranil nekdanje posestniške meje. Cena je bila običajno ugodna za najemnika, saj je za majhne denarje nakosil mnogo sena. V želji, da bi bilo čim več pokošenega, se je je lastnik zaposlen izven kmetijstva. Tudi ta zemljišča so kamen spotike, ker ostajajo neizkoriščena ali slabo izkoriščena. Tudi te površine zahtevajo novo ustrezno rešitev. Za rešitev obstajata dva predloga. Da bi se arondirana zemljišča ponovno razmejila in vrnila kmetom, ki so ustrezno opremljeni in bodo ostali kmetje. Razmejitev kompleksov je potrebna zato, ker so obstoječi kompleksi veliki prek 40 ha, kar pa bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Drugi predlog je ta, da bi arondirana zemljišča dali v najem boljšim kmetom za daljše obdobje. To bi predstavljalo obstoječe stanje (najemniške odnose že imamo) v izpopolnjeni obliki nadaljevati. Obe varianti imata svoje zagovornike. Prednosti in pomanjkljivosti ene kot druge je potrebno proučiti. Osebno Zbiralni kanal na Ljubljanskem baiju se zavzemam za prvi predlog, ker smatram, da najemniški odnosi ne morejo dati rezultatov, kakršnih želimo. Ne izključujem pa kombinacije obeh predlogov. Na področjih, ki so perspektivna za družbeno proizvodnjo, verjetno res ne bi veljalo vračati zemlje, čeprav v arondirani obliki. Na tistih predelih, kjer pa družbene proizvodnje ne bo, ne vi- dim razlogov, da zemlje ne bi vrnili oziroma dodelili, seveda pod določenimi pogoji (plačilni ali drugačni) kmetom. Obstoječe stanje vsekakor zahteva rešitev v skladu z nadaljnjim družbenim razmerjem, ki bo vnašala optimizem kmetijskim proizvajalcem in kazala na to, da družba skrbi tudi za ta del naših občanov. Ing. Lojze Habjan Obrtniki, občina Vič-Rudnik vas vabi Ing. Lojze Habjan, član IO občinske konference SZDL, uredniškega odbora Naše komune, predsednik sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL. oddajalo tudi pod ceno. Tu se je začelo prvo spotikanje ob arondacijo in razvrednotenje. Arondirana zemljišča niso več oskrbovana, zbiralni jarki se zaraščajo, pojavljajo se nezaželene trave, plevel itd. Skratka, arondirana zemljišča dajo videz, da nimajo gospodarja. Arondacija ima še eno negativno posledico - splošno razvrednotenje zemlje oziroma cene. Odškodnina za arondirano zemljišče je bila izredno nizka, celo 8 din za kv. meter. Danes, ko se ljudje ne boje več arondacij, se je promet z barjansko zemljo ponovno povečal. Zanimanje za barjanske površine ponovno narašča. Agromini-mum postaja kot prihodnja ovira, vendar o tem kdaj drugič. Po barjanskih vaseh srečujemo vedno več traktorjev, ki pa niso racionalno izkoriščeni. Na zborih volivcev (nekaterim sem tudi sam prisostvoval) čedalje pogosteje srečujemo vprašanje, kako je z arondiranimi zemljišči. Vprašanje se mi zdi popolnoma umestno in odgovor bo treba dati. Spremenjene razmere zahtevajo ustrezno rešitev. Agrarna politika danes dejansko nudi možnosti tudi individualnemu kmetijskemu proizvajalcu, ki se usmerja v tržno proizvodnjo. Razdrobljena drobnolastniška posest tega ne omogoča, ker ne dovoljuje tržne proizvodnje niti izkoriščanje kmetijske mehanizacije. Arondirana zemljišča, ki danes niso izkoriščena po kmetijskih organizacijah, bi lahko bila osnova za nadaljnje delo pri reševanju vprašanj barjanskih zemljišč. Na Barju ne srečujemo zemljišča, ki so zapuščena, nevzdrževana samo v arondiranih kompleksih, temveč tudi druga, privatna zemljišča, ki nimajo naslednika oziroma Na eni izmed zadnjih sej skupščine so odborniki dokaj kritično ocenili problematiko obrtniških uslug v občini oziroma v posameznih krajevnih skupnostih ter s tem v zvezi sprejeli tudi več sklepov. Največ je bilo govora o davčnih olajšavah pri tistih obrtnikih-začet-, nikih, po katerih storitvah je največ povpraševanja, ponudb pa malo. Ker smo o stališčih skupščine do vprašanja obrti v občini poročali že v zadnji številki našega glasila, se bomo danes natančneje zadržali le pri storitveni obrti (proizvodno obrt vse bolj zamenjuje intenzivni razvoj industrije), predvsem pri najdeficitarnej-ših strokah. že 1.405, dejansko pa je danes zaposlenih v tej obrti le 394 delavcev. Tako je samo v radio in TV mehaniki zaposlenih na 10 tisoč prebivalcev 1,8 delavcev, po normativu pa bi jih moralo biti, oziroma dovolj dela bi našli v tej stroki 4 delavci. Dokaj nezadovolljivo je tudi število delavcev v stroki vzdrževanja in popravljanja motornih vozil. Obstoječe kapacitete v družbenem sektorju (servis Slovenija-avta in Volana) ter 21 privatnih obrtnikov še zdaleč ne morejo kriti potreb naraščajoče motorizacije, posebno še, ker išče tovrstne usluge tudi vedno več domačih in inozemskih turistov. Sedanje potrebe bodo krite le, če se bo v tej obrti zaposlilo 35 avtomehanikov, 6 avtoelektričarjev in 19 avtokleparjev in ličarjev. Podobno stanje je tudi v ostalih strokah. Skrajno nezadovoljiva je preskrba s čevljarskimi storitvami, saj na 10 tisoč prebivalcev ne pridejo niti 3 čevljarji, lepo število po-, trošnikov pa kljub cenejši industrij- V storitveni obrti beležimo iz leta v leto vse večjo deficitarnost, saj raste družbeni in osebni standard veliko hitreje kot obrati storitvene obrti. Deficitarnost povzročajo poleg tega še nove stanovanjske soseske, iz leta v leto več gospodinjstev, ki uporabljajo v gospodinjstvu ter za osebne potrebe že najnovejše tehnične dosežke. Analiza potreb storitvene obrti v občini do leta 1980, ki jo je pripravila strokovna služba skupščine, kaže, da so od 42 pomembnejših storitvenih obrtnih strok povsem krite potrebe prebivalstva le v ključavničarski stroki, v vseh ostalih strokah pa le delno. Med najdeficitarnejše stroke sodijo prav najiskanejše stroke, to je področje storitev gospodinjstvom in tehnične storitve. Izračunano na podlagi normativa - Število zaposlenih v strokah te obrti na 10 tisoč prebivalcev - bi moralo zadovoljiti potrebe prebivalcev po obrtnih storitvah v gospodinjstvu in tehničnih storitvah 673 delavcev, leta 1980 pa S sejma z volom domov. (Foto: F. Modic) ski proizvodnji še vedno želi čevlje po meri, da ne omenjamo potreb prebivalcev po popravljanju čevljev. Dokaj deficitarna je tudi frizerska stroka, vendar trenutno krijejo lep del potreb tudi razpoložljive kapacitete v centru mesta. Med deficitar-nejše stroke moramo nujno šteti tudi kemične čistilnice in pralnice, saj danes opravlja te storitve v občini le 6 zasebnih delavnic. Čeprav sta kovaštvo in žaganje drv stroki, katerih pomen je vedno manjši, ju zaradi velikega podeželskega dela občine ne gre podcenjevati, marveč celo stremeti za tem, da na nek način ponovno oživita. Danes namreč opravlja kovaško dejavnost v občini le 16 delavcev, normativ pa pravi, da je potreb po tem profilu za 52 delavcev. Ker za kovaško dejavnost sploh ni interesa, bi najverjetneje bil edin stimulans oprostitev davka. Tudi področje gradbenih storitev, čeprav se zdi, da so te obrtne storitve dokaj dobro zastopane, le delno krije potrebe. Danes je zaposlenih na tem področju le 52 delavcev na 10 tisoč prebivalcev, po normativu pa bi moralo kriti potrebe 127 delavcev. Ker pa je glavna orientacija gradbene obrti na novogradnjah, je realno stanje še veliko slabše. Čeprav se v primerjavi s številom mizarskih delavnic zdi, da le-te lahko krijejo potrebe po mizarskih storitvah, vendarle tudi tu obstaja deficitarnost. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da prevladuje v tej stroki proizvodna dejavnost, mizarske storitve pa so največkrat za obrtnika, posebno pa še za obstoječe 4 družbene obrate, le postranskega značaja Povrhu vsega se v tej stroki pojavlja še tendenca odjavljanja obrti, saj je ta dejavnost za mladino nezanimiva. Našteli smo torej le najdeficitarnejše obrtne stroke. Skupščina občine bo pri odpiranju novih obrtnih delavnic sicer skušala v največji možni meri voditi politiko davčnih olajšav, verjetno pa bo samo to premalo za zainteresiranje posameznikov v posameznih strokah. Tu lahko navedemo primer Zah. Nemčije, kjer so obrtniki-začetniki v posameznih strokah oproščeni davčnih dajatev tudi 15 let. Prav gotovo smo na najboljši poti, da bomo tudi pri nas morali kaj kmalu začeti razmišljati o podobnih ukrepih oziroma predpisih. Najmanj kar pa bo treba storiti, pa je nedvomno pametnejša bančno-kreditna politika. M. 2. na enem Je res tako nezanimiv? Ogledali so si ga gostinci, ogledali so si ga trgovci. Tako eni kot drugi so pokazali dokajšnjo mero navdušenja. A ostalo je samo pri navdušenju ob priliki obiska. Gre za graščino v Polhovem Gradcu, v kateri je do pred enim letom gostovala polhograjska osnovna šola, sedaj pa je že torej leto dni zaprta. Ker je vseskozi, ko je še tekel v njenih sobanah šolski pouk, bila dobro vzdrževana, bi bilo potrebnih za ponovno vzpostavitev življenja v njej, v primerjavi z drugimi slovenskimi gradovi, bore malo sredstev. Vendar bi je bilo za preureditev v. stanovanjski objekt zaradi atraktivnosti podobe gradu in pritiklin, kot tudi zanimive lokacije (Polhov Gradec je prijetna turistična točka Ljubljančanov), škoda. Zato je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik, pod katere neposrednim upraviteljstvom je grad v Polhovem Gradcu, odkar ni več šole v njem, želela grad predati investitorju, ki bi ga preuredil v gostinsko-hotelski ali drug primeren objekt. Načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine Pavle Brglez je pripravil celo konkreten program bodoče namembnosti grajskih prostorov, s čimer je želel bodočim investitorjem pomagati pri odločitvi, kako preurediti grad, vendar, kot smo že uvodoma dejali, si ga je ogledalo že več gostinsko-hotelskih delavcev in trgovcev, a doslej je ostalo le pri ogledu. Seveda je skupščina občine Vič-Rudnik pripravljena sprejeti kakršenkoli primeren program bodoče namembnosti gradu posameznega investitorja. Zelo privlačna pa je tudi zamisel Brgleza. Kako si on zamišlja bodoči grajski objekt v Polhovem Gradcu? Eno nadstropje v gradu bi Etnografski muzej preuredil v prostore^ za stalno razstavo razvoja slovenskega pohištva. Ker ima sedaj Etnografski muzej veliko lepih zgodovinsko vrednih kosov pohištva spravljenih v depojih, je zainteresiran za take prostore. Posebno če bi (po zamisli tovariša Brgleza) preuredila del prostorov slovenska pohištvena industrija za stalno razstavo svojega stilnega pohištva. Ker je med Slovenci p zadnjih letih vse več strastnih zbiralcev starih kosov pohištva, bi se lahko v gradu en dan v mesecu srečevali ti zbiralci na neke vrste sejemski prodaji starega pohištva, ki nima posebne zgodovinske vrednosti Kakopak sodi k takemu ambientu tudi prostor, kjer bi se lahko obiskovalci okrepčali. Avtor nima v mislih navadnih restavracijskih oziroma gostinskih prostorov, temveč s stilnim pohištvom bogato oprem-Ijeno restavracijo p pritličju oziroma kletni etaži gradu. Če bi investitor bil zainteresiran še za hotelske kapacitete, bi lahko preuredil pomožne objekte gradu ali pa v neke vrste bungalovih na grajskem dvorišču oziroma vrtu. Dejstvo, da doslej ob tolikih manj premišljenih in dražjih investicijah ni še nihče zagrizel p to ponujeno jabolko, je torej dokaj nerazumljivo. M. ŽAGAR NAJMODERNEJŠO TELOVADNICO V OBČINI Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar bo 23. aprila na manjši slavnostni akademiji izročil občanom Bičevja novo najmodernejšo telovadnico v občini. Telovadnica, ki so jo začeli graditi iz proračunskih sredstev negospodarskih investicij že lani, ima poleg večjega telovadnega prostora (njena skupna površina je 28 x 15 metrov) še manjšo študijsko telovadnico za razgibalne vaje oziroma telovadbo za predšolske otroke, modeme garderobe, knjižnico in stanovanje za hišnika ter prostore za telovadne učitelje. Nova telovadnica s prizidkom v Bičevju ne bo služila samo šolarjem osnovne šole v Bičevju ter predšolskim otrokom oziroma mali šoli, temveč bo v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo organizirana v njej tudi telovadba za odrasle. S tem bo dosežena polna zasedenost kapacitet telovadnice, s čimer bo tudi upravičena 2,7 milijonska investicija. V tem znesku je zaobsežena tudi sanacija osnovne šole oziroma manjša popravila na šolskem objektu. VRTEC ZA 50 OTROK V adaptiranem domu „Svoboda“ na Brdu bodo na manjši slovesnosti 30. aprila odprli nove prostore vzgojno varstvenega zavoda z dvema oddelkoma za 50 predšolskih otrok, ki bo deloval v okvim osnovne šole „Vlada Miklavec" na Vrhovcih. Otvoritev novih prostorov vrtca pomeni veliko razbremenitev kapacitet same osnovne šole, saj je bilo doslej organizirano otroško varstvo v že tako prezasedenih šolskih prostorih. V vrtec na Brdu je bilo investiranih iz občinskega sklada za negospodarske investicije samo okrog 600 tisoč dinarjev, kar pomeni eno najracionalnejših investicij. Seveda gre za to v veliki meri tudi zahvala krajevni skupnosti Brdo, ki je odstopila za vrtec del svojih prostorov ter tudi z delom pomagala pri adaptacijskih delih prostorov doma ..Svobode". V okviru-sanacije otroškega varstva na Brdu so v izdelavi še projekti za zunanjo ureditev vzgojno varstvenega zavoda, tako da bo še letos urejena okolica vrtca z igrišči in zelenicami. V BREZOVICI VRTEC ŠE LETOS ODPRT Že v drugi polovici letošnjega leta bodo dobili vzgojno varstveni zavod tudi Brezovčani. V montažni zgradbi, v kateri bosta dva oddelka za 50 otrok, bo še PTT centrala za Brezovico ter prostor za družbene organizacije krajevne skupnosti Brezovica. Z odprtjem novih prostorov bo vprašanje otroškega varstva v Brezovici rešeno za daljše obdobje. Skupno z opremo bo znašala ta investicija okrog 600 tisoč dinarjev, pri njej pa smo priča nadvse pohvalnega sodelovanja občanov oziroma krajevne skupnosti Brezovica ter tudi osnovne šole. VRTEC BO KMALU DOGRAJEN Na Koleziji se bližajo gradbeno-obrtniška dela na objektu novega vzgojno varstvenega zavoda zaključni fazi. Predvidoma bo lahko kolezijski vrtec sprejel prve varovance že v začetku julija. V njem bo prostora za okrog 160 predšolskih otrok vseh starostnih grup, saj bo imel vrtec tudi oddelek za dojenčke. Samo gradbeno-obrtniška dela na novem objektu bodo znašala 2,602 milijona dinarjev. 360 LEŽIŠČ VEC Republiška skupščina bo na enem izmed prvih bodočih zasedanj razpravljala o nekaj manj kot 20-milijonski investiciji za dograditev lani začete gradnje dveh stolpičev v Študentskem naselju. Stolpiča bosta dograjena še pred 1. septembrom, ko se bo v Ljubljani začel FIP kongres. Študentsko naselje bo tako že z novim šolskim letom pridobilo v obeh stolpičih 360 ležišč, prvi gosti obeh stolpičev pa bodo torej delegati IFIP kongresa, katerega organizator je skupščina mesta Ljubljana oziroma uprava ljubljanskega magistrata in kateremu posredno se imajo študentje tudi v veliki meri zahvaliti za nove kapacitete v Študentskem naselju. Od 20 milijonov je republiki banka že odobrila 15 milijonov dinaijev kredita, 4,5 milijona dinarjev pa bo po vsej veijetnosti posodila republiki skupščina mesta Ljubljane iz doslej blokiranih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. LREDITI OKOLICO ZDRAVSTVENEGA DOMA! Zdravstveni dom v KS Krim - Rudnik je zgrajen v spomin na padle borce. Dom se imenuje po dr. Lunačku. Le bežen pogled na okolico doma nam pove, daje potrebna nujna ureditev. O tem predlogu so že razpravljali na občnem zboru zveze borcev. Zastopniki KS Krim - Rudnik so si skupaj z zastopniki komunalnega podjetja Rast ogledali okolico doma. Napravili so tudi načrt za ureditev. Po predračunu, ki gaje napravil „Rast“, bi ta ureditev stala ca. 80,000,00 din. Tu pa se postavlja vprašanje, kje dobiti sredstva. V Zdravstvenem domu poslujejo poleg ambulant še Zavod za zdravstveno varstvp Ljubljana in Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Mnenje komisije je bilo, da bi poleg omenjenih, ki ta dom koristijo, zaprosili za sofinanciranje stanovanjsko podjetje ,,Dom“ in občinsko skupščino Vič. Problem ureditve okolice Zdravstvenega doma bi morali nujno rešiti. Zakaj podvoz v Jadranski ulici? Naša skupščina je v letošnjem proračunu namenila 1,500.000.— N din za gradnjo cestnega podvoza pod sedanjo železniško progo Ljubljana—Trst—Koper—Gorica—Reka—Pula v Jadranski ulici. zgraditi podvoz v takšni glob da bo možen yes promet f ! cev, kolesarjev, vozičkov, os J“ nih avtomobilov, dostavi ^ P poc Podvoz bo zgrajen v podaljšku Jadranske ceste na viški strani ter se bo navezal na že zgrajeno cesto III. v Rožni dolini. Na južni strani bo podvoz padal od sedanje Postojnske ulice proti sevem. Na severni strani pa bo treba sedanje križišče Ceste III s Cesto v Rožno dolino oz. Cesto II nekoliko znižati, da se bo doseglo milejše naklone novega podvoza. Sama konstrukcija podvoza bo tako prikrojena, da bo možno kasneje, brez popravila podvoza, zgraditi še novo mestno hitro cesto, ki bo po sedanjih načrtovanjih potekala obojestransko ob sedanji železniški progi. Seveda bo treba hitro cesto primerno dvigniti, da ne bo okrnjena svetla višina podvoza. Upoštevaje sedanjo že zgrajeno cestno kanalizacijo v neposredni okolici novega pod- INTERVJU Z UDELEŽENCEM USTANOVNEGA SESTANKA OF JOSIPOM VIDMARJEM Zgodovina, obdolžena pomanjkljivega obveščanja O ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte slovenskega naroda govori udeleženec gostitelj, predsednik SAZU dr. Josip Vidmar Zdi se, da dobiva praznovanje ustanovitve OF v teh ustavno-dopolnUnih razmerah večji pomen in večjo razsežnost, kot običajno. Kljub temu pa so dokazi, ki dolžijo zgodovino pomanjkljivega obveščanja. Podatkov o ustanovnem sestanku v zadnjih aprilskih dneh 1941. leta ni dosti, v knjigah in učbenikih mislimo. Zato, in pa, se razume, zavoljo počastitve praznovanja smo (uslišane prošnje) - opravili pogovor s predsednikom slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josipom Vidmarjem, ki je bil eden od uddeležencev posveta, na katerem je nastala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Bilo je to tudi v njegovi hiši. Zbrali so se takrat od krščanskih socialistov Tone Fajfar, od sokolov Jože Rus, od kulturnih delavcev Josip Vidmar, Ferdo Kozak in dr. Fran Šturm, od komunistov pa Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl - Ob bližnjem 27. april* bi vam rad zastavil nekaj vprašanj v zvezi z ustanovnim sestankom Osvobodilne fronte, ki je bil, kakor je znano, v vaši hiši Ni jasno, kot vem, ali je bil ta posvet zares 27. aprila oziroma, ali je to sploh natančen datum; zato vas najprej vprašujem o tem ? „ Toč en datum ni povsem jasen. So ljudje, ki trdijo, naj bi to bilo, po podatkih, ki sva jih dala na Rogu moj sin in jaz takrat, ko smo stvar obravnavali, takrat, ko smo datum fiksirali ali v soboto ali v nedeljo. Moja pokojna žena je bila namreč takrat doma Ker pa je bila sicer uradnica, je popoldne običajno ni bilo doma. Ker pa je bila takrat doma, je moralo to biti ali v soboto ali v nedeljo. “ - In to naj bi torej govorilo? „In to naj bi govorilo za soboto ali nedeljo. No, potem so pa šli gledat v neke koledarje in so ugotovili, da je bilo to verjetno 27. aprila in postavljajo celo termin, da je to lahko bilo tudi teden prej, ampak jaz tega ne vem in nihče ne more več preveriti “ - Torej nekateri pravijo, da je bilo to teden dni prej? „AU teden dni prej, ali pa je sploh bilo ob nekem drugem datumu, vsekakor pa aprila in to še pred koncem aprila. “ - Kateri datum je potem bil v soboto ali nedeljo? Je bil 26. ali 27., ne? ..Šestindvajseti ali sedemindvajseti, ja. Takrat smo tole gori po nekih stoletnih pratikah ugotavljali in 'smo se odločili za 27., če bi bila sobota. Zdaj, ali se to sklada z dejanskim datumom in s soboto leta 1941, tega pa ne vem. “ - Je stoletna pratika rekla, da je bila sobota? „Da, takrat so tisti, ki so to gledali, rekli, da je bil 27. ali nedelja ali sobota. No, in tako smo ta datum takrat fiksirali in ta datum je pač obveljal in jaz mislim, da ni čisto nobena nesreča, če se ne ve čisto natanko. Da pa je bilo to v aprilu zagotovo, raje prej kot pozneje, o tem sem pa prepričan. “ - Raje prej, pravite? „Raje prej kot kasneje, ker je pri Kidričevem temperamentu treba samo vedeti, kdaj so dobrovoljci komunisti prišli iz armade, kajneda. Potem se pa da na podlagi tega izračunati, kako je Kidrič potem to stvar gnal in jaz sem prepričan, da kakšnih deset dni, ali pa teden dni gotovo ni čakal, ampak je čimprej začel novo o, M NA PREDLOG KP SE JE USTANOVNI SESTANEK OF ZEDINIL V NASLEDNJIH TOČKAH: 'Or, ■JV Po 1. Da je uspehe hitlerjevske demagogije med slovenskin11 len/ ljudskimi množicami zakrivila protiljudska politika ni, nekdanjih oblastnikov in da so ti uspehi le prehodnega značaja, da pa je na vidiku množično gibanje za osvoboditev in združitev zasužnjenega in razkosanega slovenskega naroda. 2. Da se bodo nosilci protiljudske politike v predapril^* jN Jugoslaviji razkrili tudi v osvobodilnem boju kot proti-narodni in oetokolonski elementi. 3. Da sta usoda in bodočnost slovenskega naroda kar naj" ^ tesneje povezani z usodo in bodočnostjo velikega tV' skega naroda ter vse Sovjetske zveze. 4. Daje treba pričeti takoj z zbiranjem slovenskih množk e/e na temelju borbe za osvoboditev in združitev slove«- skega naroda. Iz poročila Borisa Kidriča: K«-tek obris razvoja Osvobodil«6 fronte, Prispevki za zgodovin« delavskega gibanja, 1960, 1. akcijo. Zdaj bi bilo dobro emirat, kdaj so se komunisti " ^ voljci vrnili iz Novega mesta, od tam, kjer so pač bili. “ j Jože Javoršek: „ Okoli šestnajstega. “ 71 „Meni se tako zdi “ Z *1 - O katerih prostovoljcih govorite? ® ^ - u Kaienn prosiovuijcm guvurue: .g ,. .Takrat, leta 1941 so šli komunisti in corpore ProstoV°Jr n jugoslovansko armado, v boj zoper fašiste, to se reče, z0Per^ K* jane, Nemce in tako dalje. In ko je armada razpadla, so se ^ to je moralo biti, tako kot pravijo, okrog šestnajstega. In, Kidrič deset dni čakal, mogoče, ampak tf, Vi Oe - A vrnili so se šestnajstega? ... Jaz to predpostavljam, ampak, to je treba enega od ni,n L 1 „Jaz to predpostavljam, ampak, to je treba enega oa ri<‘t k šati, jaz jih pa nisem nikoli spraševal o teh stvareh. Bistvi j nosti pa to ni, ker zgodovinskega dejstva ne spremeni praV j; ls njegove vsebine ne prizadene. Značilno za ta dogodek je /e t0< > je takoj pojavila volja za akcijo in odpor zoper okupacijo. ‘ „ - Kdo pa je takrat sestanek vodil? k ,, Vodil ga je tovariš Kidrič. “ 1 - Se ob tem spominjate česa posebnega? J ^ „Ja, spominjam se, da je prišel v poznih dopoldanskih meni domov in mi je rekel kratkomalo, da se bo tukaj podjetij se bodo vsi stroški Podvoz delili. Projektanti računajo, da bo- I znašali stroški ca 3,000.000 nin. Delo bo izvajala posebna - okovna skupina železniškega jnbenega podjetja. Načrti “0 gotovi meseca junija. Z i°m se bo začelo takoj, da bo 1] leseni objekt že zgrajen. N°v podvoz bo omogočil že Jeseni ukinitev treh železni-'n prehodov in sicer v podalj- II Glinške, Bobenčkove in eEorinove ulice. S podvozom "no tako v Rožni dolini v jjjazumu z železniško upravo “J1 tri vedno zelo nevarna kri- . železnice z zelo promet-®iulicami naselja. ^nlotno centralno področje zne doline bomo prometno ° ugodno povezali z glavno 0 občine, to je Tržaško ce-' Nova povezava bo izvršena 'tedaj že urejenem križišču ranske in Tržaške ceste. Kri-Ce je že temu primerno zgra-ln semaforizirano. Preko Tržaške ceste se bo razdelil promet proti mestu in sicer ne samo v smeri Prešernove ceste, ampak tudi preko Aškerčeve in Titove ceste. Nov podvoz bo imel zelo ugodno povezavo protu jugu, kjer že imamo zgrajeno novo Jadransko cesto in novo Vipavsko ulico. Zgradili smo že tudi nov sodoben most preko Gra-daščice. Tako bo najbolj dobro povezana Rožna dolina z Mirjem, Kolezijo, Trnovim in celotnim obrežnim področjem Baija. Podvoz bo zelo dobro služil neposredni povezavi vedno večjega univerzitetnega naselja v Rožni dolini s fakultetami in znanstvenimi instituti, ki so na Mirju, Koleziji in Bičevju v močnem perspektivnem razvoju. Nov objekt bo obpgatil celotno področje, saj bo znatno pripomogel k hitrejšemu prometnemu razvoju cestne mreže. Najbolj važno je pa dejstvo, da bomo z novim podvozom likvidirali tri sedaj zelo nevarna križišča z železnico v osrčju same Rožne doline. CIRIL STANIČ 'Mislim, da se je to izvršilo v bistvu v partiji, potem pa smo mi Vnetja V‘^a Prevze^ Pa to na nekem sestanku sklenjeno, Se ne spomnite več teh nadrobnosti? £ e' tudi ne vem, kje je ta sestanek bil, ker veste, ti kraji so se ^enjavali, ne, enkrat tukaj enkrat tam, po vseh koncih in ‘j1’ tako, da človek ni več vedel, kam pravzaprav gre. “ Zaradi tedanjih okoliščin, ne? ’’ a’zaradi konspiracije. “ tm me zan‘ma’ ak !e s preimenovanjem prišlo tudi do Jjetnbe delovnega koncepta? L®’ ne> samo takrat je bilo, a zdaj že ne več samo v principu ,en°> ampak je bilo že tudi delano za to, da se začne oboro-udpor, čisto realno, oboroženi odpor. In se je začel organi-„' razvijati, in to oficialno. “ io bili vsi prej omenjeni ljudje edini udeleženci sestanka? Ni še kdo, ki ga zgodovina ne omenja? i 'ii^ki ne. Jaz sem prej zmeraj živel pod vtisom, da je bil navzoč b« • Albreht, ampak vsi udeleženci to zanikajo. Proti tolikšni i ’/!i Pa ,az ne morem 5am- Ampak, sem pa imel določno ta j kaj sem se že nekako navadil, da ga ni, ja, dejansko. “ e Javoršek: „Jaz sem pa mislil, da bo to Luka Leskošek, ker v ^ ni niti enega delavca “ to T? Leskošek je pa imel svoj glavni štab v Trnovem. Fajfar je ^ktuafi-1!. zastopnik delavskega razreda, drugi so pa bili sami povedali ste, da je sestanek vodil Kidrič. Tisti štirje sklepi so ^ . Zdaj pa me zanima, po kakšnem mehanizmu, če se spomni ^ Prišlo do teh štirih sklepov? Ali so bili že vnaprej sestav-'•kid SteJ^ na tiste™ sestanku formirali? v »rik le te štiri sklepe predlagal, kajneda, v glavnem. “ J,,C spomnite? " Sa- me ub‘iete, se ne bom spomnil vseh. “ j t„^!0Se ni treba Mislil sem, če se spomnite, kako je to nasta-••Kid ■ Kidrič je torej predlagal... a Vse te steuri predlagal in utemeljeval, in razlagal pred-K^lpizo položaja, politično analizo našega položaja specialno htaJega in svetovnega, kajneda, in spričo slovenskega je rekel, 0 Pae ‘' w,e Pomisleke pa ste, tako, imeli? r St' Ptedvsem, velikanska odgovornost, drugič, navidezna brez-lf’ __0toženega odpora spričo dveh tako velikih sil, kot sta J teada in italijanska, ki sta si podali roko na našem ozem-?t V ^Sc zdelo vprašljivo to, ali je vse to zadosti pretehtano in noh>Žnost‘ ‘mamo. Mi seveda o gverilskem vojevanju nismo Seni eneKa pojma, medtem ko so ga komunisti imeli; bili so 1 tu ‘r SPaniie ‘n tedi teoretično so stvar poznali To se je / so * kmalu pokazalo v tem, kako so znali konspiracijo ‘j \ ita, Ustvarjali po vsej deželi bunkerje za vsak primer, in tako 5C B,*0^organiziralidelo." 7!’ S L teke govorice krožijo, ste na tisti seji sprejeli deset skle-, tel* vsi izrazito slovenski, in ne samo štiri Terjali so j kaas,!no vojsko in lastno državo. Po 1945. letu naj bi jim ’ in 0 ak‘ ni bilo govora. Govorili pa smo o osvoboditvi Slo-Jv ^ bj^teosvojitvi Slovencev v okviru jugoslovanske drža\i, tč b tem se je potem odlašala O tem ni treba dosti 9 ^Jfoorir vS’mo’ kako je bilo. Kdo je to zakrivil, o tem je tudi i \ vJer0 , to le pač bila, bi rekel, sorazmerno podedovana e \ (j^'konc ’ državi, pri nas pa podedovan odpor zoper njo, ki je k tem ustavnim spremembam, ker mi svoje koru ODGOVOR NA ODMEV Kam iz zagate? Prav zares, spravili ste me v zagato'S svojim dopisom z zbora volivcev na Škofljici in v Zelimljah. Tako smo sedaj v zagati vsi: podpisana Joža Zagorc, volivci obeh krajev, občina, ki nima denarja, da bi dohajala samo sebe v razvoju in če pošteno premislimo, so najbolj v zagati vaši otroci. To diha iz vsega dopisa. Ali se bo Škofljica dokopala do dovolj velikega šolskega poslopja, je izven moči novinarja. Tu so potrebni dogovori na drugačni ravni. Lahko izražam le misli, ki niso niti tako privatne kot kaže na prvi pogled. Praksa prevozov je v naši republiki splošno osvojena. Finansirajo republiška izobraževalna skupnost oziroma TIS oz. občinske skupščine. Prav gotovo privoščim vsakemu slovenskemu otroku enako startno — vsaj izobrazbeno možnost. Sami ugotavljate, da je vaš problem reševanja potisnjen na stranski tir. Moj članek razmišlja v smeri prehodne razrešitve problema, dokler se dokončno ne uredi. Dvomim, da imate pravico (moralno namreč) da tudi vi ne iščete prehodne rešitve, seveda ob vzporedni akciji za dokončno ureditev. Tisto, da je Škofljica ..spalnica Ljubljane" je zraslo na vašem zelniku. Udeležila sem se posveta o kulturni problematiki v vašem in okojiških krajih, kjer so pojasnjevali, da je poleg drugega vzrok za manj razvito kulturno gibanje kraja tudi v tem, da je večina prebivalcev zaposlena v Ljubljani, domov hodijo le - spat. Najbrž bo šel ta razvoj še naprej v tej smeri. Zato ponovno poudarjam, da se mi ne zdi slaba misel, sprostiti šolo na Škofljici in obdržati tam začasno le štiri razrede, ostale voziti v Ljubljano, v sproščenem poslopju pa postaviti močno vzgojno varstveno ustanovo tudi za šolarje! Kolikor vem, se iz vašega kraja in še nekaterih drugih iz tistega konca vozjjo v Ljubljano na posebno osnovno šolo Janeza Levca razvojno prizadeti otroci, sami, brez spremstva in nadzorstva z rednimi avtobusi. Ti so dvakrat prizadeti in tudi naši. Menim,da bi vaši zdravi osemletkarji iz višjih razredov prevoz prenesli še bolj brez nevarnosti, saj je potovanje danes nekaj vsakdanjega. Cimprej vam želim take šolske razmere, da bi se dobro počutili, otroci, starši in učitelji. Ob sedanji stiski pa boste sami prisiljeni poiskati prehodno rešitev in o tem sem razmišljala. Pa brez zamere. JOŽA ZAGORC cepcije nismo nikoli zatajili v bistvu, vsaj fronta ne, ali pa ljudje ne, če hočete. “ - Torej ni bilo takrat govora o kakšni vojski ali državi, na tistem sestanku? „0 vojski? Rekli smo, da se bomo morali lotiti oboroženega odpora prej ali slej; to je bilo govorjeno, okoli tega je bilo tudi največ diskusije, druge stvari so nam bile jasne. “ - Katere stvari so vam bile jasne? „Te stvari glede nacionalnosti, te stvari glede jugoslovanstva in slovenstva, te stvari so nam bile jasne v tistem duhu, kot je bilo povedano. “ 1 - Se spomnite še kaj iz razprave o tem oboroženem odporu, saj prej ste mi že malo omenili? ,Ne, drugi so vsi rekli - ja. Rus je rekel, jasno, samo po sebi umevno, tako mora biti! Fajfar je pa izjavil, da se popolnoma strinja s tem konceptom, in samo mi smo izražali pomisleke, tiste, ki sem jih vam že omenil Prvič, je bila to strašna odgovornost, ker represalije je bilo mogoče pričakovati in drugič, je bila, kako bi rekel, brezupnost ali manjša verjetnost, da bi bil odpor proti takim silam uspešen. “ - Kaj pa je potem prevagalo, da ste se sprijaznili tudi s tem? ,,Kaj nas je pravzaprav prepričalo o tem? Dejstvo, da če gremo v kakršen koli politični moralni in civilni odpor, da mora prej ali slej priti še do oboroženega odpora, da drugega izhoda sploh ni, ter-tium non datur, ni druge možnosti “ - Veste še kaj posebnega o tem ? „Ker oni takrat še niso šli čisto direktno v oborožen odpor, ker so bili takrat, na primer, Nemci še zavezniki Sovjetske zveze, kajne, ta moment torej še ni bil zrel. Zaradi tega so to vedno z nekakšno diskrecijo obravnavali “ - Ta odpor, ne? Na Kidriča mislite? ..Oborožen odpor, čeprav je bilo iz vsega razvidno, da imajo to v mislih in da bo do tega moralo priti “ - Veste kaj, spomnil sem se, da ob tistem datumu pravijo, da je bilo deževno. Zdi se mi da so po dežju tudi ugotavljali datum. „Ja, to je Fajfarjeva teza, jaz sem bil tisti dan ves dan doma in ne vem veliko, ali je bil dež, ali ga ni bilo, takih stvari si tudi ne zapomnim, ampak on si je to očividno zapomnil “ - Pravzaprav se mi zdi, da to res ni bistvena stvar, datum, ampak za samo vrhnjo zgodovino pa je mogoče čudno, ker ni datuma? „Saj smo se že navadili na 27. april, bosta, ker je to res čisto vseeno, ne “ - Prej, ko sva se pogovarjala in ste vi omenili soboto ne pa nedelje, ali je bila sobota šestindvajseti? „ Tega se pa ne spominjam tako natanko, veste “ - No, verjetno je to šestindvajsetega ali sedemindvajsetega? „Ja, tako. “ - Ali takrat na ustanovni seji niste vodili nobenega zapisnika in bi potem vanj zapisali tudi datum ? ,Ne na ustanovni'seji ne na sejah kasnejšega izvršnega odbora v Ljubljani v bistvu nismo delali zapisnika, ker bi to lahko bilo zelo dekonspirativno. Imel je Kidrič nekaj pisanega materiala, ampak, skoraj ves ta njegov material je propadel pri nekem naključju. Ko smo imeli plenum Osvobodilne fronte pri tovarišu Ribičiču, tamle na Mirju, sta slučajno pozvonila na vrata dva karabinjerja Ta sestanek se je takoj razbežal imKidričev material je ostal na mizi Ker sem se bal, da ne bi prišel Italijanom v roke, sem ga vrgel v peč, jaz sam. In to je bil edini material, ki sem ga videl Osnovne točke Osvobodilne f Žont e pa so bile napisane že zato, da so lahko izšle v Slovenskem poročevalcu. “ - Ali o teh desetih sklepih, ki naj bi bili tipično slovenski v primerjavi s poznejšo domnevno jugoslovansko redakcijo, veste še kaj? ..Poslušajte, teh sklepov je bilo potem še veliko. “ - Ampak, zdaj mislim samo na ta sestanek? ,Na tem ustanovnem sestanku se jaz ne spomnim nobenih drugih sklepov, kot že omenjenih. Ampak, plenumi Osvobodilne fronte, ki je šele nastala po tem sestanku, ti plenumi so potem izdelali program, ampak takrat o jugoslovanski osvobodilni fronti še ni bilo govora. Ta fronta je samo pri nas eksistirala, to je bil naš izum, Kidričev. Triinštiridesetega leta so jo šele Hrvati ustanovili Srbi so se najprej tolkli Mi smo najprej šli na organizacijo te vsesplošne osvobodilne fronte, potem smo šli pa na vojsko. Pri njih je bilo pa narobe. “ - A, najbrž so z odločitvami kasnejših plenumov pomešali teh deset točk? „ Teh deset točk, ki so prišle kasneje, to je pa bilo že, kd je bil Kocbek zraven, kajne. To je bilo v jeseni, tam je pa bilo še marsikaj rečeno. Samo to pa ni bil ustanovni sestanek Ampak v bistvu so bile tisto samo precizacije nekih stvari, ki so ves čas bile, bi rekel, navzoče v duhu Osvobodilne fronte Spreminjali pa nismo v bistvu nič in tudi Kardelj ni imel pretiranega interesa kaj spreminjati “ - Jaz sem vam to povedal samo informativno. „Ja, saj vem. Povoda za to ni bilo, kajti politika je vendarle delala, kot je delala. “ PRIMOŽ ŽAGAR IGRIŠČE - ZASILNA REŠITEV Tako kot vrsta drugih šol, si tudi ižanska želi novo telovadnico. S pričetkom gradnje asfaltiranega igrišča je delu teh potreb sicer zadovoljeno, za streho nad glavo pa bodo morali športniki še nekaj časa počakati. OD ŠKOFLJICE DO PODPECI JE LUKNJASTA POT Odkar velja prepoved sobotne in nedeljske vožnje, je ta makadamska, barjanska cesta, postala pravzaprav obvoznica za najtežji kamionski promet, ki se normalno zliva po veliki Dolenjski in Tržaški cesti. Brž ko začne veljati prepoved za vožnjo s tovornjaki, domači in vedno več tudi tujih šoferjev zavije z glavne ceste na stransko pot in mimo nadaljuje vožnjo. Jasno je, kaj naredi tovornjak na baijanskem makadamu. Le dve možnosti sta: položiti dober asfalt ali pa prepovedati vožnjo za tovornjake. PRANJE LE PO 21. URI Že letos se bodo gospodinje, pa tudi ostali porabniki električnega toka oddahnili. Sredstva za novo trafo postajo na Igu so zbrana in nakazana izvajalcu del. Del denarja za novo postajo je prispevala naša občinska skupščina, del Kovinska industrija Ig, del pa Elektro-Ljubljana-okolica. Nova naprava bi bila lahko gotova že lani, vendar je lastnik zemljišča, na katerem naj bi stalo poslopje, povzročal toliko težav, da so morali gradnjo odložiti in poslopje premakniti. Zaradi enega samega človeka je morala potrpeti celo > leto vsa vas. DENAR JE - NI PA IZVAJALCA ZA vodno zajetje v Krvavicah imajo Ižanci že 2 leti denar, ne morejo pa dobiti podjetja, ki bi delo tudi izpeljalo. Sicer je res, da leže Krvavice na dokaj neugodnem mestu, vendar tudi 25 milijonov SD, kolikor so jih namenili za to gradnjo, ni tako malo. Najbolj strokovno bi opravil delo Zavod za urejanje hudournikov, vendar je — tako vse kaže — zelo zaposlen. Na Krvavicah, kjer črpajo vodo že 50 let, bo treba zajetje pokriti in urediti čistilne naprave. Ce še nekaj časa ne bo to vprašanje rešeno, bo tudi na Igu začelo primanjkovati vode. O TURIZMU NA IGU Seveda gre predvsem za Iški Vintgar. Včasih izredno obiskana, turistična točka spričo novih in novih turističnih centrov ostaja kar malo v senci. Čeprav je šel veliki turizem mimo edinstvenega Vintgaija, pa še vedno cveti mali izletniški turizem. Za vse take, ki jih pot zanese v ozko globel, pa manjka pošteno urejenih sanitarij. Turistično društvo na Igu upa, da bo še letos zbralo dovolj denarja in postavilo ta prepotrebni sanitarni objekt — stal naj bi pri jezu — kjer je poleti največ kopalcev. Turistično društvo pa bo na Igu tudi letos (že peto leto zapored) pripravilo tekmovanje za najlepše urejeno hišo, oziroma fasado. Lastniki najlepših hiš dobe denarne nagrade. PREUREDITEV KINO DVORANE Čeprav je televizija, zlasti na podeželju odtegnila iz kino dvoran precej obiskovalcev — tega prostora vaščani na Igu ne morejo zanemariti. Sicer je res, da so dvorano že dvakrat adaptirali, a je vendarle spet zastarela — zlasti so potrebni obnove stoli, pa tudi oder ne, ustreza več. Razmeroma novi so le projektorji. Iz sredstev, ki se ustvarjajo ob filmskih predstavah, dvorane seveda ni mogoče obnoviti — denar bodo morali poiskati tudi drugi, ki uporabljajo dvorano. Ižanci so dali za ureditev dvorane v svoj predračun 6 milijonov starih dinarjev — sami pa pravijo, da se spričo velikih drugih potreb utegne adaptacija zavleči. KANALI V IŠCICO? „V času, ko toliko govorimo o onesnaženju naših voda, tudi na Igu ne moremo zaostajati,” pravijo domačini. Vse naše odplake in fekalije se končno znajdejo v Iščici. Prepričani so, da bodo drago investicijo izpeljali do 1975. leta. P. L. Dve ekipi prve pomoči civilne zaščite Krim-Rudnik se pripravljata na tekmovanje, ki bo v okviru mesta Ljubljane, 24. aprila na Taboru. Tekmovale bodo ekipe delovnih organizacij, civilne zaščite in RK, skupaj 36 ekip. Vič-Rudnik bo zastopalo 10 ekip in sicer naslednje: ekipa civilne zaščite Kozarje, ekipa civilne zaščite Kole-zija, Milan Cesnik, Škofljica, kolektiv Tobačne tovarne in Hoje, po dve ekipi civilne zaščite Krim-Rudnik in občinski odbor RK. ZGLEDNO DELO DVEH KOMISIJ Pri KS Krim-Rudnik sodelujeta komisija za socialno zdravstvo in varstvo in komisija za pomoč otrokom in družinam. V svojem delu se dopolnjujeta, delujeta homogeno, praktično kot ena komisija. Zastopniki so: zveza komunistov, zveza borcev, socialistična zveza, krajevne skupnosti, zveza vojnih invalidov, RK, društvo upokojencev, zastopnik šole in vrtca, doma učenk v trgovini in gostinstvu, zastopnik patronažne službe in zdravstvenega doma. V takem sestavu delujeta komisiji že-več let in takšen način dela je pokazal dobre rezultate. Tako imata lahko pregled nad celotno socialno problematiko. Predvsem je največja problematika glede otroškega varstva (preko sto otrok čaka na sprejem v vrtec) in glede ostarelih in osamelih kmetov. Komisija je v sodelovanju z Zavodom za socialno delo in RK naredila popis vseh ostarelih in osamelih. Na področju KS Krim-Rudnik je preko 60 ostarelih in osamelih, okrog 20 pa je potrebnih stalne pomoči. Na zadnji seji je komisija sklenila, da bodo člani komisije stalno kontaktirali s posameznimi ostarelimi. Ta kontakt je že upostavljen in nekatere osamele obiščejo tudi dva do trikrat tedensko. Ob deseti jubilejni reviji dramskih skupin Še nekaj dni nas loči in fanfare bodo letos spet v dvorani KUD „Barje“ naznanile zaključek X. jubilejne revije dramskih skupin pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij obč. Ljubljana-Vič-Rudnik. To pomeni novo obdobje, v katero stopa naša amaterska gledališka dejavnost, o kateri lahko trdimo, da v svojem delu ni zatajila. Delo, ki so ga opravile dramske skupine, ni majhno. Predvsem lahko trdimo, da so naši gledališčniki s prostovoljnim delom predvsem iz ljubiteljstva do izraznega poslanstva pred publiko, na gledaliških odrih opravili svojo največjo nalogo, to je izpolnjevanje kulturne vrzeli na območju naše občine. Nastopajoče skupine so se več ali manj trudile, da bi sledile progresivnim idejam in napotkom, ki jih je vsakoletno dajala pri usmerjanju repertoarne politike občinska komisija za gledališko dejavnost, kar je bilo čutiti iz programov obč. revij dramskih skupin, k čemur jih je vodilo tudi stimulativno nagrajevanje občinskega sveta ZKPO za kvaliteten izbor predvajanih del. Cesto pa je želja publike in nedoraslost nastopajočih skupin storila svoje, da je repertoar zdrknil na nižjo umetniško raven. Hotenje publike, pa tudi nekaterih skupin, želja za afirmacijo pred polno dvorano je dovedla do tega, da je bila ljudska igra zastopana s 27 % skupne udeležbe na vseh revijah dramskih skupin. Ne moremo trditi, daje bila programska pot preveč zgrešena, saj so bile s 30 % zastopane drame in komedije polpretekle dobe, 10 % je bilo klasičnih del, ko so bila dela s sodobno tematiko zastopana z 22 %, razen 7 % sodobnih mladinskih del, kar daje reprertoarni sliki našega amaterskega gledališča dokaj lepo kulturno obeležje. Komisija za gledališko dejavnost pri občinskem svetu ZKPO je nenehno skrbela za višjo izobrazbeno raven sodelujočega kadra, tako režiserjev kot igralcev, le da žal tudi na tem področju ni v celoti uspela. Spričo pomanjkanja časa je bila udeležba na raznih seminarjih prenizka, fluktuacija prebivalstva je opravila svoje predvsem v predmestju, le redka društva so imela srečo, da so obdržala več let perspektiven kader, kije pogosto uhajal tako rekoč med prsti. Spričo take situacije tudi kvaliteta izvedenih del ni bila na zadovoljivi višini. Cesto je bilo težavno dobiti potrebno število nastopajočih igralcev in večkrat so bili vodje skupin prisiljeni seči po neprimernem kadru. Kljub temu pa lahko trdimo, da je v večini društev kvaliteta predvajanih del le napredovala iz leta v leto. K temu so pripomogli tudi člani obč. komisije za gledališko dejavnost, ki so priskočili v pomoč posameznim društvom z nasveti, delno pa tudi s celotno režijo. Uspeli smo, da so prihajala na oder v pretežni večini v poprečju kvalitetno pripravljena dela. Kakor olik izbor pre! tako je bila raznolika kvaliteta iz- je bil raznoli predvajanih del. vedbe. Nekatera društva so bila številčno bolj, druga manj zastopana v gledališki amaterski ustvaijalnosti, kar velja tudi za udeležbo na vsakoletnih revijah dramskih skupin. Na 10 revijah je nastopalo 13 dramskih skupin iz naših društev. Društva oz. njihove skupine smo imeli priliko videti na naših revijah v zaporedju takole: predstav KUD Fr. Prešeren, Trnovo 12 PD Hoijul 9 KUD „Dolomiti“ Dobrova 8 KUD „Baije“ 7 KUD „Ig“ 7 KUD ,,Notranje Gorice ‘ 6 KUD „Lavrica" 6 KUD ..Šentjošt" 6 KUD ..Škofljica" 4 KUD ..Polhov Gradec" 4 KUD ..Podpeč" 4 KUD „Brdo“ 3 KUD „Rob“ 1 Skupaj 77 Predstave, podane na 10. občinskih revijah dramskih skupin, je režiralo 28 režiserjev, ki so pripravili po eno ali več predstav. Peljhan Miro Franc Končan Anton Šlibar Ivan Droftina Lojzka Rupnik Janez Škraba Julij Škraba Milan Malnar 15 revij, predstav 8 revij, predstav 8 revij, predstav 3 revij, predstave 3 revij, predstave 3 revij, predstave 7 revij, predstav 5 revij, predstav Videli smo vrsto, ne le repertoarno primernih, pač pa izvedbeno zelo dostojnih predstav, saj smo imeli čast, da je bilo nekaj del uvrščenih za nastop na okrajni oz. republiški reviji dramskih skupin in celo na zveznem festivalu gledaliških amaterjev. Tako sta dramski skupini KUD Trnovo in PD Horjul bili enkrat na okrajni reviji dramskih skupin, medtem ko se je dramska skupina PD Horjul uvrstila trikrat na republiško revijo dramskih skupin in dvakrat na zvezni festival gledaliških amaterjev Jugoslavije. Tudi na teh prireditvah je skupina prejela več vidnejših priznanj. Predvsem se je odlikovala Končanova družina iz Horjula, ki je gledališkemu amaterizmu v občini dala poseben pečat. Predvsem naj omenimo Franca Končana kot režiserja ter Domna Končana in Mimi Končanovo, ki sta kot nosilca glavnih vlog dala pomemben prispevek k doseženim uspehom. PD Horjul je dalo poseben poudarek na kvaliteten repertoaren izbor, predvsem pa na kvalitetno izvedbeno raven in resnično doseglo pomembne rezultate. PD Horjul je dalo v času 10 let najmanj 50 predstav pred ca. 10.000 gledalci. Ce pogledamo še druge nastopajoče dramske skupine na revijah dram. skupin opazimo, da so največkrat nastopili Trnovčani, ki so se tudi sicer odlikovali po največjem številu predstav. KUD France Prešeren je dalo v času 10 let več kot 400 predstav pred več kot 80.000 gledalci. Trnovčani so izpolnjevali kulturno verzel širom po naši ožji domovini. Častna imena predsednikov France Milice in Tomaža Alfonza ter imena režiserjev Toneta Šlibarja in Ludvika Polajnarja ter vrste igralcev, med katerimi smo najpogosteje opazili imena Potočnikove Marice, Tomaža Zalarja in druge. Lahko trdimo, da se je društvo v Trnovem po številu predstav že skoro približevalo nekaterim poklicnim ustanovam. Kulturno umetniško društvo „Dolomiti“ z Dobrove pri Ljubljani je dalo v času revijskih predstav nekaj dobrih del. Tako izvedbeno kot po izboru je bila kvaliteta na dostojni ravni, za kar bi se mogli zahvaliti posameznikom. Tudi tu je bilo delo na tem področju dokaj načrtno. Težave so predvsem v fluktuaciji in nenehni menjavi igralcev. Razumljivo je, da je tako težko doseči neko višjo kvaliteto. Dramska skupina je v teku 10 let dala več kot 50 predstav na območju občine, pred več kot 10.000 gledalci. KUD ,,Barje" je ostalo s svojo intenzivnostjo in sodobnim izborom dramskih tekstov med najaktivnejšimi društvi. V društvu prevladuje mladina, ki si pod odličnim vodstvom tov. Lojzeta Rozmana in njegovega pomočnika tov. Nejka Kerenčiča utira pot k napredku. Društvo je dalo' v 10 letih več kot 30 predstav pred več kot 5000 gledalci. Dramska skupina KUD na Igu je med zelo aktivnimi in je pod vodstvom režiserja Juleta Škrabe dala nekaj dobrih predstav. Skupina ima tudi težave s stalno menjavo igralcev, kljub temu pa pripravi vsako leto vsaj po eno delo. Skupina je dala tekom desetih let nad 30 predstav pred več kot 5000 gledalci. V okviru društva na Igu je igralec -domačin Tone Cimperman napisal dvoje del, ki so bila z uspehom igrana na revijskih predstavah. Člani KUD na Lavrici so se v 10 letih nad 30-krat predstavili publiki. Tako je nad 6000 gledalcev ugotovilo, da je večina predstav bilo kvalitetno pripravljenih. Veliko zaslug za uspešno delo na Lavrici ima tov. Ema Blažič, ki je kot dober organizator skrbela, da so se člani tolikokrat prav dobro odrezali. Člani KUD Notranje Gorice so se lotevali večkrat zahtevnejših tekstov in nekajkrat tudi uspeli. V 10 letih je dramska skupina imenovanega društva nastopala nad 30-krat, pred več kot 5000 gledalci. Skupina igralcev KUD „Ivan Cankar" Šentjošt, je bila ena najpriza-devnejših. Cesto je uprizarjala zahtevnejša dela, predvsem iz klasike. Skupina kljub težkim delovnim pogojem ni zatajila, v 10 letih je dala nad 30 predstav, pred več kot 6000 gledalci. Režiser Ivan Droftina seje nekajkrat izkazal, še posebno kot dober organizator. Znal je iz oddaljenih krajev pritegniti igralce, ki kljub neizkušenosti niso zdrknili pod povprečje. Ne bi mogli prezreti najboljše igralke Praprotnikove Marte, ki sodi ne le v vrh domačega ansambla temveč v igralski vrh občine. Prav tako je treba dati priznanje ostalim, predvsem družini Kavčičevi, ki je množično zastopana na dramskih predstavah vsa leta in katere člani so nam ostali v spominu kot uspešne igralske kreacije. Lahko trdimo, da je ta skupina enotna, zdrava in vztrajna ter zmožna premagati največje težave. DPD Svoboda Podpeč je v prvih letih prikazala na reviji nekaj lepih predstav in imela v 10 letih nekaj več kot 10 predstav pred več kot 2000 gledalci. Zal pa zadnje leto skupina iz objektivnih razlogov ni mogla nastopiti. DPD Svoboda Brdo je prav tako nastopalo le prva leta, medtem ko je kasneje deloma iz objektivnih razlogov prenehalo delovati. Škoda je lepe, moderno urejene dvorane in odra, ki samevata, saj je obisk na zadnjih predstavah padel izpod minimuma. Verjetno je temu vzrok bližina mesta in prcnasičenost komunikativnih sredstev. Društvo je dalo v 10 letih nekaj nad 10 predstav pred ca. 2000 gledalci. Dramska skupina društva v Polhovem Gradcu, je z društvom vred, iz nepojasnjenega razloga prenehala delovati in že nekaj let ne živi več. Zanimivo je, da je publika voljna gledati dobre predstave v svojem kraju, da pa v kraju samem ni mogoče najti primernega kadra, ki bi vodil, oziroma delal v društvu. Tako morajo kulturne potrebe kraja zapolnjevati druga društva. Društvo je v času, ko je še delovalo, dalo tekom 10 let nekaj več kot 10 predstav, pred več kot 2000 gledalci. KUD v Robu na Dolenjskem seje šele lani ustanovilo. Dramska skupina je delala v Robu že prej, letošnje leto pa je prvič nastopala ha občinski reviji dramskih skupin. Društvo je šele v razvoju in bodo letos adaptirali oziroma dogradili nove društvene prostore. Predvsem je zasluga tov. Puh Angele, da je dramska dejavnost vsa leta živela in se razvila kljub objektivnim težavam in težkim pogojem za delo. DPD Svoboda na Škofljici je v zastoju. Medtem, ko so nekaj let nazaj lepo izvajali program društva in pri- kazali nekaj dobrih predstav, sedaj spe spanje pravičnega, ker pač ni primernih ljudi za delo v društvu. Odkar je prenehala z delom prizadevna režiserka Rupnikova Lojzka, je delo v društvu takorekoč zastalo. Kot vidimo, so društva dala v teku 10 let skoro 700 predstav pred več ko 130.000 gledalci. Lahko trdimo, da so dramske skupine v okviru kulturno prosvetnih organizacij v občini opravile v teku 10 let ogromno delo in dejansko mnogo prispevale k dvigu kulturne ravni naših občanov. Dramska dejavnost je kot najmočnejša v okviru ostalih dejavnosti v naših kulturno prosvetnih organizacijah, postala resnično ljudska, saj je med drugim v njej aktivno sodelovalo po približni ocenitvi vsaj 1.000 naših občanov. MIRO PELJHAN, predsednik komisije , za gledališko dejavnost Javna razprava o kulturnih skupnostih V petek, 9. aprila je bila v prostoru družb. org. KS Kole-zija javna razprava pred ustanovitvijo ljubljanske kulturne skupnosti. Razpravo je vodil predsednik občinske konference SZDL ing. Janez Če-mažar, uvodno pojasnilo o osnutku statuta kulturne skupnosti pa je posredoval član iniciativnega odbora pri mestni skupščini Viktor Konjar. Prisotni so se zavzemali za začasni značaj tako osnovane kulturne skupnosti, šele po potrebnih izkušnjah naj bi izvolili stalno skupščino. Kot nesprejemljivo so označili sedanje stališče, da bi bile vse ZKPO vseh ljubljanskih občin zastopane med 81 delegati le z 12 delegati. V razpravo sta živahno posegla tudi prisotna poslanca kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS dr. Aleksandra Komhauser in Spominski steber, postavljen v počastitev 7. kongresa KPJ v Ljubljani (1. 1958). Kako sodi nanj reklamni napis? Naša komuna, glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor: inž. Janez Cemažar, Danilo Emeršič, inž. Lojze Habjan, Slavo Kobe, Rudi Kosmač, Bine Lenaršič, Peter Likar, Boris Makovec, Darko Perovšek, Ivan Virnik in Sandi Sitar (odgovorni urednik). Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. prof. France Zupan. Dr. Korn-hauserjeva se je zavzela, da bi vsaj polovico skupščine kulturne skupnosti sestavljali delegati, ki niso profesionalni kulturni delavci, marveč bolj „potroš-niki“ kulture. B. L. S srečanja mladih pevcev v festivalni dvorani pionirskega 4cj Izredno kvalitetno prireditev je v počastitev 30. obletnice ^ organizirala občinska ZKPO. rovskem področju. Nekateri zbori se s tako naštudiranim programom mirno lahko pojavijo na kateremkoli moral dobiti čimprej novega CVETKO BUDKOv1 Srečanje mladih pevcev Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ljubljana-Vič-Rudnik je koncertnem odru doma in naW priredila v počastitev 30. obletnice vstaje tradicionalno Srečanje mladih pev- Kratek posvet z zborovodij cev. Na srečanje se je prijavilo 8 otroških in 10 mladinskih zborov, skupaj koncertu je pokazal, da ali ne? ), da poleg Rafaela nastopa igralka Shirley Jones, f:, Se naš stari znanec Pedro Armendariz in vrsta igralcev. Naslov uma .PANCHO IZ ACAPULCA". r°nianu Bernarda Tomsa so posneli film .Afera me-lroPolske policije" ^rjja Winetoujcv še ni pretrgana in še bodo kadili pipe u4ia za JJi0g°varia,i ° svojih squaw, govorili howg, prosili Mani- n,Nc. Vi{a ja modro nebo in kar je še takega. Uganili ste: na spored *°Vski <■ V1 a^a (meseca maja!) nemški barvni cincmaskopski pusto-"V^NETOU V DOLINI SMRTI" s staro ekipo: Pierrc 'Valteri0,,Winetou- E®11 Batker kot Old Shattcrhand, pa Ralf ja 'n polga vrsta Indijancev. vas foEral ne bodo razočarali: posneli so barvni film v 'ajda pm?pU .-.-NASILNISKA TOLPA" iz leta 1969. Gre za sko-,0*Ojskih i s^'vo zgodbo o propadu tolpe mladih odpadnikov, \;*'scria i *'®anov’ Ei so se razrasli tudi na Daljnem vzhodu. Ime Va,ari in i P°znalT,o: to jc Jasuharu Hazebe, igrata pa Tetsuja In š«1 Jun f°*hioka. Film je izredno razgiban in poln akcije. '4'enn 23 konec (še kar v maju) veliki westcrn, znan tudi po JJpVtii vTo” CANGACEIRO" s Thomasom Milianom v na-,'tske n.0?1- Uc ne veste, kdo so cangaccirosi: romantične ban-U Ehonvi?51’ Brazilije, skušenc v nenehnih bojih in spopadih, s' »adj vi3"!« ■’*'an ie cdcn "jB1 - Espedito. In za zaključek: tisti, j? 'etos ; i?- ftEne na prostem, bodo prišli tudi letos na račun. ^ J.® Kinematografsko podjetje prevzelo letni kino DOM •klošičevi. In bo seveda skrbelo za razburljiv spored. M. L. KAJ HOČEJO MLADI? „Naša komuna" odpira svoje strani tudi mladinski problematiki; le-ta je z značilno diferenciacijo mladine (sestavnega dela vsake družbe) seveda prisotna tudi v občini Vič, kjer se po svoje - s svojimi specifičnostimi -kažejo pojavi, vidni med mladino po vsem svetu. O konkretnih zadevah bomo še pisali v prihodnjih številkah, toda najprej se moramo znebiti predsodkov in ustaljenih napačnih pojmov, ki nam otež-kočajo pravo razumevanje pojavov med mladino. Kakor je problematika mladine realno prisotna in obenem zelo komplicirana, tako že s svojo postavitvijo terja pošten pogled vase pri reševalcih te problematike, v smislu razširitve pomena znanega gesla iz pedagoške znanosti, ki pravi, da se vzgojitelj tudi sam vzgaja, ob tem, ko vzgaja druge! Poglejmo najprej enega najbolj ustaljenih pojmov, ki ga v vsakdanjosti srečujemo na vsakem koraku: SPOPAD GENERACIJ Mnenja so, češ mladina se je vedno razlikovala od starejših, potem pa tako ali tako, ko se postara, pride na isto. Mislim, da na srečo temu le ni tako. Ali ste vi, tovariš Jože, prepričani, da živite tako kot je vaš oče, ki je zmajeval z glavo, ko ste pri dvajsetih vstopili v partijo? Se vam zdi, da so vaši napori v revoluciji bili povsem zaman? Verjetno bo res, da vsaka nova generacija teži po spremembah v družbi, v kateri se rodi in s tem podeduje vso njeno zgodovino. Danes pa, ko grozita dva fašistična bloka s popotno nadvlado, ko se grozljive težnje kapitala kažejo v vojaških agresijah, v obsojenosti dveh tretjin svetovnega prebivalstva na stradanje, v nevarnosti zastrupitve zraka, hrane in vode, v možnosti, da nas potrošniška družba zreducira na poneumljene povprečneže, je nesprejemljivost takšnega sveta povsem očitna, ne da bi nam bilo treba omenjati še možnost popolnega samouničenja z jedrsko oborožitvijo. Parola o spopadu generacij je torej predvsem produkt prefinjene buržoazne propagande (ki razpolaga z vsemi sredstvi močnega vplivanja na javno mnenje), da bi zlasti študentske upore prikazala kot razumljive mladostne frustracije in ne kot dejansko težnjo po drugačni družbi, v kateri bi bilo več možnosti človekovega uresničevanja svobode, ustvarjalne proizvodnje, katere glavno vodilo so človekove resnične potrebe, ne pa dobiček za vsako ceno! Omenil sem študentske upore, kajti študentje so tista plast mladine, ki je po svojem objektivnem položaju najbližje spoznanju o potrebnosti spremembe sveta, kakor je obenem zaradi svoje relativne nevezanosti najzmožnejša začeti borbo za drugačen svet. Tako torej ni v nasprotju z ostalo mladino in starejšo generacijo, pač pa v globoki zvezi z njima, saj je mogoče zlomiti nadvlado kapitala in birokracije le z množično odpovedjo poslušnosti le-tema. Z ozirom na splošno povezanost sodobnega sveta je že poskus malo svobodnejšega načina življenja morda še ne povsem zavestna udeležba v svetovnem revolucionarnem procesu. Temu sledijo tudi zavest-nejše akcije, ki pa so po svoji težnji širše zastavljene in tudi organizirane Tudi takšne oblike izzivajo ali posmeh ali zdravo razumske reakcije, češ, saj so nori, itd ■■■■■•■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■•■■•■■a Študentska zasedba AŠKERČEVE CESTE V sredo, 14. aprila od 12. do 14. ure so študentje Filozofske fakultete in njihovi tovariši zasedli del Aškerčeve ceste pred univerzitetnim BODIMO REALISTI, ZAHTEVAJMO NEMOGOČE S to parolo iz pariške vroče pomladi sem naslovil del članka, v katerem nameravam govoriti posebej o študentskem gibanju. Študentska gibanja v Evropi so, kot se zdi, v teoriji in praksi prišla najdlje, prav gotovo pa so po doseženih uspehih trenutno največji primer moči mladega revolucionarnega subjekta. Čeprav neenotno, idejno precej razdeljeno, pa tudi socialno neizenačeno, je to gibanje v svoji dosedanji najvišji afirmaciji leta 68 doseglo vidne uspehe: padec de Gaulla, prihod socialdemokratov na oblast v Nemčiji, poživitev javnega mnenja v Jugoslaviji ... Omenili smo samo nekaj najdaljnosežnejših dogodkov, vse posledice, vsi številni manjši premiki, pa tvorijo verjetno nepregledno polje. Bolj ali manj vsa študentska gibanja so začela pri nezadovoljnosti univerze in so zaradi Bolj ali manj vsa študentska gibanja so začela pri nezadovoljnosti univerze in so zaradi organske zraslosti univerze in družbene strukture v celoti morala eksplodirati tudi „na ven", pri čemer se je pokazala potreba po zvezi z delavskim razredom. Mislim, da ta revolucionarni proces še zdaleč ni končan in da bo dobil danes še nepoznane oblike. Študentsko gibanje je zelo živo prav tako tudi v ZDA, vendar si mora šele ustvariti trdnef šo teoretično osnovo za pre-maganje mita o - na kapitalistični družbeni odnos vezanem - ameriškem načinu življenja Na „rcvnih“ kontinentih pa so študentska gibanja (tam kjer sploh obstoje) pogosto edina sila, upirajoča se služabnikom svetovnega kapitala. Tudi pri nas je leto 68 pomenilo začetek poživitve revolucionarnega procesa. V Ljubljani študentje v vedno večjem številu v svežih, potrebam prilagojenih oblikah - organizacijskih formah (npr. akcijski odbori ipd) opozarjajo na temeljno zahtevo vsake prave socialistične revolucije, da ne moremo biti nikoli zadovoljni z obstoječim, pač pa gre za zaostren kritičen odnos; študentje opozarjajo, da nimamo kaj izbirati med birokratizmom in potrošništvom, ki sta pravzaprav v tesni zvezi, saj je naša edina perspektiva v graditvi pravega socializma in v pričakovanju, da prav gotovo v svojih prizadevanjih ne bomo sami VSI SMO ODGOVORNI ZA VSE Mogoče boš, tovariš Jože, (če si prebral do tu) zamahnil z roko in dejal: „Pa kaj me to briga? To za nas sploh ni važno. tako ali tako ne moreš nič spremeniti, stvari gredo svojo pot!" Mi boš pritrdil, tovariš Jože, da tako misliš ravno zato, ker poleg tebe misli isto tudi Francelj, pa njegov sosed itd in potem vsi mislite, da se ne da nič spremeniti, ker vi sami nič ne spreminjate, pač pa uživate svoj navidezni mir in čakate, da se vse ure ju je,, samo “?. Poglejmo največji današnji konkretni primer posledic takšnega splošnega mnenja: ZDA prav gotovo ne bi mogle voditi vojne v Indokini, ko ne bi državljani menili, da je to iz enega ali drugega razloga v redu oziroma ne bi bili mnenja, da .visoka" politika ni njihova stvar. Ko stvari pogledamo tako, vidimo, da pravzaprav nihče ni odtegnjen od odgovornosti za svetovne dogodke. Res je, da vsakdo ne more neposredno odločati, kako naj se svet uredi, lahko pa marsikaj spremenimo v lastnem okolju, ki pa prav gotovo ni na drugem svetu, ampak kar na tem, saj je njegov del. V tej deželi nam gre za ,,socializem s človeškim obrazom", toda socializem je svetovni proces, je veliko krvavo resnejša zadeva kot drobno špekuliranje z avtomobili ali gonja za devizami pred devalvacijo. Ozreti se moramo okoli sebe in se vprašati, kako to, da nam del mladine zahaja v pijančevanje, v nemočno huliganstvo, ali pa išče uteho v religiji, čeprav so starši bili skojevci In končno se vprašujemo, kaj pomeni visok odstotek samomorov med mladino? Vse to in še marsikaj drugega je mladinski problem in ne moremo reči da smo res storili dovolj, da bi bilo drugače. ■ DARKO ŠTRAJN študent filozofije ZAPIS 0' VIL GIMNAZIJI — VIČ Zakaj so viški dijaki na repu? Viška gimnazija stoji že dobrih trideset let. Od osvoboditve pa vse do danes se je v njej ..oborožilo" s srednješolskim znanjem več kot sedem tisoč mladih ljudi. Trenutno obiskuje redni pouk 500 dijakov, med katerimi je kar dve tretjini deklet. 62 % vpisanih je iz občine Vič-Rudnik, 19 % iz ostalih ljubljanskih občin. Z istim odstotkom pa so zastopani še dijaki iz drugih krajev. Med slednjimi je največ Vrhničanov. Vsako bto se vpiše v prvi razred gimnazije približno 150 učencev, uspešno pa jih opravi zaključni izpit kakšnih 100. Letni osip generacije je kar za dober razred. Po polletnem učnem uspehu pa je viška gimnazija s 60 % uvrščena na sam rep ljubljanskih gimnazij! Kje so vzroki? Med glavnimi so vsekakor slabi pogoji in premajne možnosti za uvajanje sodobnih metod poučevanja. Gimnazija namreč še sedaj nima izpopolnjenih kabinetov za pouk fizike, kemije in biologije. Denarna sredstva (zagotovi jih republiška izobraževalna skupnost) so bila v letošnjem letu povečana za 15 % oziroma na višino materialnih stroškov lanskega leta. V letošnjem letu je tako na razpolago 159.000 dinarjev, kar pa je spričo potreb odločno premalo. Kot smo omenili, potrebujejo številne nove aparature, tehnične pripomočke, pa tudi inventar že klice po zamenjavi, saj so do sedaj na novo opremili le dobro tretjino učilnic. Zaradi prevelike obremenjenosti električne nape; Ijave, ki je zelo zastarela, jo bo prej ali slej potrebno nadomestiti. Toda kje dobiti denar? Zaprosili so mestno skupščino kot ustanovitelja srednjih šol, ki jim je potrebno dotacijo že obljubila. Še en problem trka na vrata. To je gradnja novega športnega igrišča. V pomladanskih in jesenskih sončnih dneh naj bi bfle ure telesne vzgoje na zunanjih igriščih, ki pa jih gimnazija žal nima. Vodstvo zavoda meni, da bi odkupili in uredili prostor ob Gregorinovi ulici, kjer je sedaj živilski trg. S položitvijo asfalta in ograditvijo bi bilo tu primemo igrišče za košarko, odbojko in rokomet. Z ozirom na deficitarni položaj bodo potrebna sredstva za to igrišče skušali dobiti s pomočjo dolgoročnih kreditov. S pridobitvijo tega igrišča se bo razmahnila tudi športna dejavnost viških dijakov, ki pa že sedaj ni kar tako. Dijakinje so na nedavnem republiškem prvenstvu v orodni telovadbi dosegle odlično drugo mesto, fantje pa so na prvenstvu ljubljanskih srednjih šol v odbojki osvojili četrto mesto. Poleg sodelovanja v košarkarski ligi gimnazij se pridno učijo še veščin karateja in streljanja. Njihova aktivnost pa ni omejena samo na športno področje. Klub OZN je na primer že dalj časa med najbolj aktivnimi. Pred kratkim so ustanovili tudi debatni klub. Na debate povabijo znane, osebnosti s področja kulture, družbenega in političnega življenja ter skupaj z njimi pretresejo vsakdanje aktualne probleme. Tako najdejo odgovore na marsikatera doslej nejasna vprašanja. Prav sedaj živahno ,.premlevajo" nove ustavne amandmaje. Med ostalimi predavanji velja omeniti še predavanja strokovnjakov z inštituta Jožef Stefan. Četrtošolcem so podali nekaj zanimivih poglavij s področja elektronike in atomistike. Mimogrede povedano, inštitut Jožef Štefan ima patronat nad gimnazijo. Odstopil jim je že več tehničnih pripomočkov in učil. Ker je doba patronata še relativno kratka, bodo skušali koristne stike v prihodnje še bolj poglobiti. Gimnazijci izdajajo tudi svoje glasilo ..Pričakovanje". Svoje prispevke, ki so informativni in literarni, objavijo prek leta v sedmih številkah. Z literarnim programom, ki ga pripravijo s pomočjo profesorjev, pa ob spominskih dnevih nastopajo po delovnih organizacijah naše občine. Kot na vseh šolah, stopajo tudi tu v ospredje odnosi med profesorji in dijaki Jasno je, da ti odnosi niso nikjer vzorni ali celo idealni, so namreč posledica trenutnih nerazumevanj, nerazpoloženj, tako s strani dijakov kot profesorjev. Nikdar ne bomo dosegli, da bi bili vzorni, lahko pa skušamo dvigniti te odnose na tisto raven, ki bi pravično zadovoljevala vse prizadete, saj to je dolžnost nas dijakov kot tudi profesorjev. Takšna naj bi bila želja viških dijakov, hkrati pa tudi parola dijaškega samoupravljanja, ki ga prav ti gimnazijci skušajo uveljaviti •med prvimi. Na kratko povedano, gre predvsem za javno ocenjevanje, ko lahko realno znanje dijaka ocenijo skupaj s profesorjem, dalje so upravičeni dajati pomisleke k samemu podajanju snovi, učnega načrta itd. Zelo uspešno pa so se pokazale komisije za opravičevanje, ki so bile sestavljene iz dijakov. Skupno z razrednikom so pregledale opravičila in nemalokrat razkrile ..špricarje". Vse to pa zahteva seveda tudi večjo angažiranost profesorjev posebno tistih, katerim so dijaki predstavljali le polne učilnice. JANJA DOMITROVIC poslopjem. S tem so protestirali proti hrupu na tej preobremenjeni mestni obvodnici. Zasedba je bila legalno prijavljena in milica je ta čas preusmerila promet. Študentje so se zedinili za peticijo na republiško skupščino, kamor so v povorki tudi odšli. Pred skupščinskim poslopjem so ponovili svoje zahteve, iz katerih sledi, da bodo nadaljevali s svojimi protesti, če odgovorni ne bodo uspeli najti konkretne in dogledne rešitve tega problema. Z zasedbo so študentje ponovno pokazali na nevzdržne razmere v našem mestu, kjer nevarnost cestnega prometa, hrupa, tresljajev, kijih povzroča težak tovorni promet, in strupeni izpušni plini ogrožajo zdravje in življenje prebivalcev, da o njihovem nemotenem delu niti ne govorimo. Študentje so izrazili svoj dvom v obstoječe strukture, da bi bile sposobne dovolj hitro in učinkovito vse našteto rešiti. S tem pa je dobila njihova akcija že tudi povsem političen pomen. SaS S pomladjo je pričelo novo leto tudi za veslače pri klubu ..Savica". Pred nekaj meseci so si kupili v Splitu svoj prvi tekmovalni osmerec. Mladi veslači upajo, da bodo že letos dosegli dobre rezultate, za prihodnje leto pa planirajo nakup novega čolna, s katerim bi po 13 letih spet konkurirali na olimpiadi. Osmerec nastopa v sledeči postavi: Milan Grašič, Rafko Vidmar, Miran Plantan, Paško Juras, Bojan Plantan, Vladimir Plantan, Ivan Šekoranja ter Tonči Plantan. Rezerve pa so: Milan Rebula, Jože Željan, Uroš Blažko in Aleksander Verbič. (Čoko) Bralci »Naši komuni« PO LETU DNI V PRESERJU Tako je predsednik občine ing. Slavko Korbar pred letom dni prerezal trak in odprl cesto Kamnik pod Krimom — Preserje. Od ustanovitve OF je preteklo že trideset letf Le leto dni pa je preteklo od proslave v počastitev občinskega praznika in ustanovitve OF v Preserju. Osnovna šola ima že leto dni novo telovadnico in že eno leto ponosno nosimo ime šole po borcu Jožetu Molku-Puntarju in ime Pionirskega odreda po Krimskem odredu. Pionirji so nadvse ponosni na svoj novi prapor, ki je prav tako star leto dni. Tudi asfaltirana cesta Kamnik-Preserje dobro služi svojemu namenu. MARIČKA JARC DENAR ZA ŽIVALSKI VRT Dolgotrajne, a vztrajne prošnje so le končno našle razumevanje pri Mestni skupščini v Ljubljani: ŽIVALSKI VRT na Večni poti je prejel toliko denarnih sredstev, kolikor jih je zaprosil za leto 1971. Skratka, spoznanje, da taka pot ne vodi nikamor, je rodilo uspeh. Uprava s tovarišem direktorjem Vadnjalom, kot prav vsi uslužbenci so se spoprijeli z delom. Denarna sredstva imajo na razpolago za tekoče leto. Četudi še zdaleč niso v taki višini, da bi krili vse potrebe, bodo že v bližnji prihodnosti preurejena vsa pota in kletke. Zatorej pričakujejo tudi obiskovalce v „sezoni“ šolarjev in turiste preko poletja. Vsa dela potekajo od ranega jutra do poznih popoldanskih ur, da bo vse nared, kot treba in čimprej! V bodočem obdobju bo Mestna skupščina ljubljanska ustrezni investicijski program preverila, saj bo vseboval že vse sodobno urejene objekte za čimboljše počutje živali. S tem pa bo tudi zagotovljeno predvsem zdravstveno stanje živali in njihova varnost. Vsem zaposlenim bo v ponos primemo urejen Živalski vrt, kateremu so že do sedaj posvetili toliko svojega dela v dokaj neustreznih razmerah! Da so ostali v okolju, kjer so še danes, jih veže tudi ljubezen do živali, ki si same v kletkah resnično ne morejo pomagati, če jim prav človek ne bo. Z podvojenim upanjem gledajo v bodoče leto, ko bodo vsem živalim pripravljeni dostojni življenjski pogoji. Obsežno delo in vsakdanja skrb za živali vsekakor ovirata sunkovit vzpon, zato bo postopna preureditev najprimernejša, LE DA BODO OBLJUBE RESNIČNO IZPOLNJENE. Znatna pomoč za pridobivanje denarnih sredstev bi bili večji skupinski obiski šolarjev od vsepovsod. Ne le, da si ogledajo mestne zanimivosti, za lažje razumevanje in predstave v učnem prometu biologije je nujen obisk v Živalskem vrtu. V tako, kot je predvideno, urejenem živalskem vrtu, resnično noben meščan Ljubljane ne bo v zadregi pred nikomer, četudi je prepotoval dežele izven naših državnih meja. Družbena pomoč mladini je vključena tudi v primemo urejenem živalskem vrtu, kjer spoznava življenje redkih vrst živali, hkrati pa visoko ceno uklonjenega življenja v tesne vezi kletk. BOŠTJAN NOVSAK PROSVETNO DRUŠTVO V ŠENTJOŠTU NAD HORJULOM Prosvetno društvo v Šentjoštu deluje že vsa leta od vojne naprej. Prvotno se je imenovalo KPD Ivan Cankar. Že tri leta pa se imenuje KUD Šentjošt. O delu govori predsednik Trček Janez: V letošnji sezoni smo pripravili več proslav in naštudirali tudi dramsko delo - to je Janeža Savinška „Pod Golico". Izgubil seje lovski pes. Vešče oko lovca Alojzija Koprivca je v njem takoj zagledalo plemenito žival. Kdor dokaže lastništvo, lahko dobi psa pri Novinc na Galjevici 206. Amaterska igralska skupina obsega 30 igralcev, ki so v glavnem domačini. Režiser samouk Ivan Droftina je po poklicu kmet, v režiji pa samouk in opravlja v tej igralski skupini vsa režiserska dela. Le občasno jim pomaga strokovni svetovalec Miro Peljhan iz Dobrove. S Savinškovim delom „Goliški plazovi" so dosedaj gostovali v osmih krajih po Sloveniji, predvidevajo pa še tri gostovanja. Čeprav je bila strokovna žirija nekoliko kritična, jih je publika toplo sprejela v Polhovem Gradcu, v Horjulu, na Dobrovi, v Podpeči in v domačem kraju, kjer so bili najtopleje sprejeti. V načrtu imajo še tri gostovanja. V Idriji in Cerknem 18. t. m. naslednji teden^a šg v Žireh. Kljub uspehom s proslavami in z uspešnimi gostovanji pa jih tarejo skrbi. Letos nameravajo graditi nov kulturni dom. Pripravljeni so zbrati samoprispevek, računajo pa tudi na znatno pomoč občine. Stefan smrtnik SMRT NA LAVRICI 3. aprila se je ob 14. uri in 26 minut pripetila na cesti IV. reda Lavrica-Babna gorica huda železniška nesreča, v kateri je preminil delavec Komunalnega podjetja Vič, Muhamcd Rošič. Rojen je bil v občini Pazin, stanoval je na Viški 58, Ljubljana. Omenjeni delavec je s strojem za ravnanje cest pripeljal iz Babne gorice v Lavrico. Pri hiši št. 82 je stroj obrnil, zapeljal nazaj in ustavil na progi. Po mnenju miličnikov in očividcev je nameraval stroj spet pripraviti za delo. V tem trenutku je iz Škofljice pripeljal tovorni vlak. Vlakovodja je dajal signale in hitro zaviral. Verjetno Rošič žvižgov lokomotive ni slišal, v kabino se slabo sliši zaradi premočnega hrupa motorja. Trčenje je bilo silovito. Stroj je vrglo s tirov v drog električne napeljave. Rošiča je lokomotiva vlekla več kot petdeset metrov. Bil je na mestu mrtev. ^ ^ KJE STE, VIŠKI MODELARJU Mnoge interesne dejavnosti, kijih vse bolj uvi otroški vrtci v svoj redni dnevni delovni progr vsepovsod, kjer otroci ne nadaljujejo le-teh v čenem okolju, kaj kmalu zamrejo in potonejo žabo. Četudi je delček nekaterih dejavnosti vkljt redni učni program osnovnih šol pri predmet« niškega pouka, je vkljub temu na tehniškem iMj1 vanju mladine vse premalo poudarka. Dognanje uporabnosti lastnega izdelka je vod hernemu šolarju v nadaljnje gradnje, ki postjfl bolj zahtevne. Vsakoletna tekmovanja v okviru ske tehnike so prikaz vztrajnega dela modelarjevi amaterjev, radioamaterjev ter drugih šolarjev, ki jejo še v mnogih drugih dejavnostih. V letošnje«1 sc skrbno pripravljajo pionirji in mladinci široj : naši ožji in širši domovini na VIL SRECANJpI ‘ DIH TEHNIKOV. To pot bo pn-ič v Slove« VELENJU. Tedaj se bodo pomerili mladi gradi« .ustvarjalci od vsepovsod. Uspehi pa bodo 1 tudi v Jugoslovanske pionirske igre TlSOt DOSTI. Med najmlajšimi modelarji bo letos prvič teki« tudi tretješolcc LfROS, ki letos še ,,vedri" v nie« skem krožku na dokaj oddaljeni šoli neke ll.rU®, , ijanske občine. Z velikim zanimanjem je že l\ med gostoljubnimi modelarji v delavnici na St , motorni čoln modela STOŽICE ter model DELFIN. Ploščatega zmaja, s katerim pravkar k0« - • - b« - -. ,ji|j j, moval ob dnevu mladosti v Ljubljani, bo že i v prihodnjih dneh! Gradil je in vživel sc je v | modelarjev, ki vsi skrbno pripravljajo svoje mod«^ tornih čolnov in zmajev za tekmovanja, ki sc p'1, že v maju 1971. UROŠ potroši precej prostega^ pot do modelarskega krožka. A tega mu n* komaj čaka, da pride sobotno prosto popold« 1 nnvnriMrnin tia. kio.r snnznnl toliko ^ j; ^ C starši pospremijo tja, kjer je spoznal toliko ■, vosti. Upajmo, da bodo - tako kot UROŠ , u,Jvi] larji na Viču kmalu spoznali, kako prijetno J* ^ modele ter biti modelar in tekmovati kot član M. v J tehnike! V prihodnjem šolskem letu bo skof«L tovo tudi na področju viške občine kakšna «0% lavnica, ki bo voljna sprejeti modelarje v svoje l Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SRS je pred tremi leti izoblikovala idejo, da izda „Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu'1. Od ideje do njene uresničitve je sodelovalo mnogo posameznikov in organizacij s spreminjevalnimi in dopolnilnimi predlogi Pred dvema tednoma je Kodeks izšel — kot prvi te vrste v Jugoslaviji in najbrž tudi v svetu — v nakladi 300.000 izvodov. Naša komuna ga v celoti ponatiskuje. Najrazličnejše in nenehno spreminjajoče se okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, ki jih še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je danes, še teže pa bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejano, zapleteno. V zakonitih določilih te vrste nastajajo tedaj vrzeli, ki jih lahko izpolnjujejo le posamezniki sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno etičnih vrednot. Bolj kot kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, med kolesarji, pešci, skratka med vsemi udeleženci cestnega prometa^ Medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogokrat je to edino učinkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter gmotne škode posameznikov in družbene, skupnosti v hrupnem vrvenju sodobnega prometa. Raziskave o prometnih nesrečah - tako pri nas kakor tudi v drugih prometno razvitih deželah - se ujemajo v vzrokih nesreč, ki so skoraj izključno v človeku samem. Zato je nujno, da vsak udeleženec cestnega prometa, zlasti še voznik motornega vozila, zavestno in z vso odgovornostjo osvaja in uveljavlja v kakršnihkoli prometnih okoliščinah zahteve KODEKSA ETIKE - V DOBRO SOLJUDEM IN SEBI. Temeljni dejavnik v sodobnem cestnem prometu je človek Za življenje v prometu je človek šprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največ je bogastvo vsake družbene skupnosti. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Cestne površine, še tako široke in dobre, bodo vedno pretesen življenjski prostor za potrebe sodobnega prometa. Zato naj se vsak voznik vključuje vanj telesno in duševno sposoben, zdrav in spočit. Voznik motornega vozila, ki sede za volan, a se zdravstveno slabo počuti in je čustveno vznemirjen (zaskrbljen, žalosten, jezen, razdražljiv, pretirano vzburjen od veselja in podobno), naj ve, da je njegova pot močno tvegana. Ce sopotniki takega voznika spodbujajo k vožnji, lahko kaj hitro zapeljejo njega samega in še druge udeležence v prometu v težko nesrečo. V prometu se situacije spreminjajo z bliskovito naglico. Vesten voznik zato neprestano spremlja vožnjo nasproti prihajajočih vozil, je pozoren na okolico cestnega pasu, po katerem vozi, ter je vedno pripravljen hitro in prav ukrepati v primeru kakršnegakoli presenečenja, zlasti še na križiščih, prehodih, ob spojih cest s cesto, po kateri vozi, in podobno. Vsak trenutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik motornega vozila aii pešec in vsaka prometna površina lahko skriva za nas raznovrstne pasti. Upravljanje z vozilom prištevajo med najnapornejša človekova opravila. Dolgotrajna neprekinjena vožnja je še posebno utrujajoča: čim daljša je vožnja, tem močneje in hitreje telesno in duševno izčrpava voznika. - Zlasti utrnja vožnja pozimi, v snegu, v megli, nalivu, na poledeneli cesti, pa tudi ponoči. Zato se bo voznik, ki mu je vama vožnja prva in glavna skrb, vselej, kadar bo občutit utrujenost, pravočasno odločil za počitek ali celo za krajše spanje. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je med vožnjo v boju z utrujenostjo podlegel voznik. Zadremal je samo za hip, navadno pa se ni več prebudil. Poleg izkušenih in discipliniranih se v promet vključujejo udeleženci, ki so o prometnih pravilih slabo poučeni. Mednje ne sodijo le starejši pešci ali vozniki vprežnih vozil, temveč tudi kolesarji in vozniki vseh vrst motornih vozil - začetniki, ki si za sodoben cestni promet še niso pridobili potrebnih vozniških izkušenj. Z nenamernimi napakami povzročajo v prometnem redu zmedo in nevarne situacije. Izkušen in uvideven voznik, kolesar ali pešec se zaradi teh nerodnosti ne bo jezil nanje; spomnil se bo svojih prvih nebogljenih korakov v prometni vrvež, pa jih bo razumel in jim odpuščal. Se več, neizkušenim nerodnežem bo vselej rad tako ali drugače pomagal iz zadreg ih težav: pešca, na primer, ki je zašel na nevaren vozni pas, bo zaščitil in ga popeljal na varno; tovarišu, ki mu je odpovedal motor na cesti, bo koristno svetoval ali mu bo pomagal spraviti vozilo iz prometnega toka. K Voznikom, posebej še tistim, ki upravljajo motorno vozilo, je v trenutku treba uporabiti prav vse svoje sposobnosti. Zato se bodo 1 ^ in pravočasno izognili vsem vplivom, ki bi lahko zmanjšali njihove v , ^ sposobnosti. Tako vplivajo alkohol, zdravila, mamila. Ne glede na 0 ^ ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni in odgovorni vozniki docel* je takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se sPorn!^ S nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih k0 , lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo V® sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imajo najrajši, ali ki nam n'50«^! storili nič žalega. 'k \ ^ i^ Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil, naj ne dovolijo, da jih zapelje moč motorja njihovega vozila, trenutna slaba volja ali njihova vihravost. Zavoljo tega bi le ogrožali druge ali jim kakor koli brezobzirno oteževali uporabo ceste. S svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da bi jih imela za ljudi brez srčne kulture. Posebno pozornost in obzirnost zaslužijo v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni promet so nezreli, nebogljeni. Igra, neprevidnost in podobno, lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec. Telesne moči starih ljudi pa so prešibke, da bi ti mogli slediti hitrim prometnim utripom. Tega se bo zavedal vsak razumen voznik motornega ali drugega vozila. Na slabo preglednih odsekih ceste, na ovinkih - v naseljih in zunaj njih bo zmanjšal hitrost in zbral vse svoje sile v pripravljenost, da sc ne samo izogne nesreči, marveč tudi vsaki možnosti, da bi nesrečo povzročil. Kaj naj bi bilo hujšega od zavesti, da si zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ali mu celo ugasnil življenje. .Zakonu še kako ali kdaj uideš, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega in nemoralnega ravnanja v prometu nikakor in nikoli. Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih, vrivanje vozila med vozila sovoznikov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in podobno neodgovorno ravnanje v cestnem prometu zanesljivo privede do težkih nesreč in strahotnih posledic. Vsak nevaren poizkus ali tveganje posameznika naj se vselej umakne preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu. Poleg sodobnega in s prometno etiko osveščenega voznika ^ osnovne pogoje vame in srečne vožnje tudi tehnično brezhibno Prek zahtev, ki jih postavljajo predpisi, vozniki tudi moralno za to, da bo vozilo, od katerega je odvisna vama vožnja, vselej Najboljše vozilo lahko postane nevaren zahrbten sovražnik- ^ ^ vozniki niso kos. f ^ Dobri vozniki ne bodo dopustili, da bi jim gospodovalo voZ1 ’ j ^ bodo oni ukazovali stroju. .|, i« ^ Vozila in *ccste.sodijo med najsodobnejše dosežke znanstven^ . ničnih stvaritev. Človek jih je namenil v svoj prid. Promet sc j« u ^ najpomembnejša torišča civilizacije, kjer se porajajo novi °^n0hli/nil;J^ življenje na prometnih površinah zahteva tedaj od vsakega P05an,tnj» ^ j . litetne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več zn‘ p/j.® metu. Zato si moramo mi vsi, ki sc kakor koli vključujemo v življenje, prizadevati, da se bomo vedno in povsod držali v teJ * rk’! njenih načel etike in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoli-' in vse družbene skupnosti. . aljj»' KOMISIJA ZA VZGOJO V CESTNEM PROMETU SR