Primorski nevmk P°!l^lna Plafiana v gotovini ^ /A i. Abb. postale I gruppo " LCDfl oU lil* Mi- TRST, nedelja, 12. januarja 1969 Leto XXV. - St. 10 (7204) Nerazveseljiva bilanca tke , 29. Kljub nekaterim velikim teža-'69) Vam- ki so se pojavile v posa-»•ifaeznih deželah, med temi zla-B*- J* V Franciji PO dolgotrajni 2 ‘I/a'^J 6 milijonov delavcev v jbo,ju 1968, prihajajo iz raznih •p^jev zahodnega sveta ob za-wku leta na splošno ugodna in - fi?r0mzvl i ntvtnaKan ia ko. in^rfn te k! ~ U1. 4 ________: ■ i ozemelj, prenehanje bojnega stanja med arabskimi državami in Izraelom, svobodo plovbe in jamstva za obstoječe .meje. Agencija «ANSA» poroča, sklicujoč se na zanesljive vire, da so obrambni ministri Jordanije, Sirije, Iraka irf ZAR že tri dni na skupnem zasedanju v Kairu. Sestanka se udeležujejo tudi številni visoki častniki vojsk štirih držav. Egiptovski tisk popolnoma ignorira zasedanje. Po 48 dneh so se danes zopet začela predavanja na egiptovskih univerzah in visokih šolah, ki so jih zaprli po neredih v Mansuri in Aleksandriji. Na kairski univerzi je položaj miren, vendar je le malo študentov prisostvovalo predavanjem, «Odbor za francosko-izraelsko solidarnost*, ki ga vodi francoski vojni heroj 70-letni general Pierre Koenig, je danes pozval Francoze, naj podpišejo dokument, v katerem obsoja de Gaullovo prepoved dobavljanja orožja Izraelu. V dokumentu je med drugim rečeno, da ima «Izrael pravico do orožja, ki je potrebno za njegovo varnost* in da je sklep francoske vlade »znatno pripomogel k zaostritvi položaja na Srednjem vzhodu*. Gen. Koenig je bil med vojno poveljnik oboroženih sil svobodne Francije v Veliki Britaniji, pozneje pa je bil vrhovni poveljnik francoskih okupacijskih sil v Nemčiji in dvakrat obrambni minister v dobi četrte republike. Libanonska vladna kriza se medtem nagiba h koncu. Rašid Karatni, ki je bil določen za novega ministrskega predsednika po Jafovi ostavki, je izjavil, da misli v najkrajšem času ustanoviti novo par- bi obstajale težave, pripomnil pa je, da »obstajajo zahteve*. Politična ' skupina, kateri Karami) pripada, »Parlamentarna demokratska fronta*, mu je zagotovila podporo pod pogojem, da Uvede obvezno vojaško službo in da vojaško okrepi področje ob meji z Izraelom. Odškodnina za v odporniškem Panju Zahteval jo .je predsednik Bundcstaga BONN, 11. — Predsednik Bundestaga Gerstenmeier je dobil odškodnino 250.000 mark (40 milijonov lir) za škodo, ki jo je utrpel pod tretjim rajhom. Gerstenmeier, ki je sodeloval v odporniškem gibanju proti nacizmu, je vložil prošnjo za odškodnino leta 1964. Znesek 250 tisoč mark bo dobil kot odškodnino, ker mu je izostal zaslužek. Leta 1937 so mu namreč nacistične oblasti odvzele naslov profesorja, tako da ni mogel več poučevati na univerzi. »Frankfurter Rundschau* danes ostro kritizira pobudo Gerstenmeier-ja. Pri tem pravi, da, če ni s pravnega vidika kaj oporekati tej odškodnini, gre politično in moralno za veliko pomanjkanje čuta. Predsednik Bundcstaga, ki prav gotovo ni v pomanjkanju, si je dal izplačati 250.000 mark, ker ni bil politično všeč nacistom. Eden od funkcionarjev Bundestaga, ki je leta 1933 zapustil državno službo zaradi demokratičnih čustev, pa mora sam prenašati finančna bremena te odločitve. Tako je sklenila uprava Bundestaga. Gerstenmeier pa noče sam plačati za svoja demokratična čustva. Vendar bi za človeka odpo ra moralo biti v čast, da ni dobil od nacistov naziva profesorja.* BONN, 11. — Kdor je pripadal nacističnemu ljudskemu sodišču in je izdajal razsodbe, je kršil osnovne zakone človeštva in države. Tako je razsodila peta sekcija uprav-, , . | nega sodišča v Schlesvvigu in s tem Potrdila odločitev, da ne prizna po-• ko,mina vdovi nekega bivšega naci- stičnega sodnika. iimiiiiiiiitiiiiimiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiimiiiiiiimiiiimmiimmimi,,,,urnimmi JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V PARIZU Špiljak je obiskal pariški jedrski center PARIZ, 11. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak in elani jugoslovanske delegacije, ki so včeraj prispeli na uradni obisk v Francijo, so obiskali danes dopoldne center za jedrska raziskovanja v Sacleyu blizu Pa- riza. S tem centrom sodeluje že več let center za jedrska raziskovanja v Zenici. V centru je zaposlenih 5.500 delavcev, med katerimi je 1500 stažistov, med njimi pa je 220 tujcev. Predsednik špiljak bo s člani delegacije jutri obiskal Strasburg. Fotografski posnetki sonde «Venus 6» MOSKVA, 11 — Tass javlja, da je astronomska opazovalnica v Ka-zakstanu, ki je v višini 1500 metrov, včeraj posnela nekaj slik sovjetske vesoljske sonde «Venus 6», ki so jo izstrelili istega dne. Fotografije so lahko posneli z uporabo teleskopa, ki je opremljen s televizijsko napravo. Slike kažejo »Venus 6» v višini 100.000 kilometrov. Obtožba ameriškega departmaja za pravosodje Avtomobilske družbe so kršile zakon proti trustom WASHINGTON, 11. _ Ameriški departma za pravosodje je obtožil štiri velike avtomobilske družbe v ZDA (General Motors, Ford, Chrysler, American Motors) in združenje graditeljev avtomobilov, da so prekršili zakon proti trustom. Pravosodni departma jim očita, da so te štiri družbe sklenile že leta 1953 protizakonite sporazume, da se Izognejo medsebojni konkurenci pri raziskovanju, razvoju, kupovanju patentov In izročanju avtomobilskih motorjev, ki lahko o-mejijo okuženje zraka. Ti sporazumi so v razdobju 1962-1966 povzročili zakasnitev pri nameščanju naprav za zmanjšanje okuženja. Pravosodni departma je postavil zadevo pred okrožno sodišče v Los Angelesu in zahteval, naj se omenjenim družbam ukaže, naj razveljavijo ali naj obnovijo sporazume na tem sektorju, da ne bi oviral razvoja in širjenja naprav proti okuženju, ter naj obnovijo korektno svobodo konkurence na tem sektorju. Prizadete družbe so močno reagirale na obtožbe vlade Trdijo, da so prav s skupnim delom za zmanjšanje okuženja prispevale k znatnemu napredovanju za rešitev tega problema. Spor zaradi Smrkovskega V teh dneh je nastalo v ČSSR zaradi predsed. ljudske skupščine Jožefa Smrkovskega veliko razburjenje. Spočetka so se širile govorice, da njegovi nastopi ob raznih priložnostih niso po volji tistim krogom, katerim na bil všeč razvoj dogodkov v ČSSR po lanskem januarju. Zatem sta bila on in njegova funkcija «pozabljena» v brzojavkah, ki so se med nedavnimi prazniki izmenjale med Soje tsko zvezo in ČSSR. Končno pa je prišla odkrita zahteva (to pot iz Slovaške), naj bo na vodstvu nove zvezne skupščine Slovak, kar je pomenilo, da mora Smrkovsky kot Čeh oditi. Sledila je polemika, in nastopi v obrambo Smrkovskega so zavzeli velik obseg. Predsedstvo CK KP Češkoslovaške je obsodilo to kampanjo in je opravičilo zahtevo iz Slovaške. Pri tem je vsekakor važno, da se spomnimo nekaterih dogodkov v preteklih dneh, v katerih je Smrkovsky imel važno vlogo. Bil je eden od »velike četverice* (poleg Dubčka, Svobode in Černi-ka). Popularnost si je pridobil, ker je vselej odkrito povedal svoje mnenje o zadevah, o katerih je malokdo rad govoril. Bil je ljudski tribun, kakor je te dni napisal o njem Čestmir čisar. Mnogi se spominjajo njegovega govora ob vrnitvi češkoslovaških voditeljev s podpisa moskovskega dogovora. Smrkovsky je tedaj izjavil med drugim: «Imam šestdeset let in sem mnogo doživel. Moj življenjepis vam je znan in veste, da mi življenje ni bilo lahko. Nisem mislil, da me čakajo še težke odločitve. Toda to se dogaja. Zadnji dnevi so bili najhujši v mojem življenju, toda vem, da niti dnevi, ki so pred nami, ne bodo lahki. Vem, kaj je glavni predmet vašega razmišljanja. To je tudi predmet našega razmišljanja... Kaj bo z nami vsemi, z vso našo deželo.* Govor ni bil všeč soudeležencem moskovskega dogovora. To nezadovoljstvo je izrazil pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuz-njecov, ki je v zadnjih mesecih pogos£5li$cf'"bival v Češkoslovaški. Pogovarjal se je s Smrkovskym. Kuznjecov je ugovarjal, da »nastop predsednika ljudske skupščine po vrnitvi iz Moskve ni bil v skladu z dogovorom, ker je nekaterim silam lahko služil za zaostritev stanja. Smrkovsky je odgovoril, da bo izpolnjeval moskovski sporazum, toda tega ne more storiti čez noč. «Duša naroda se ne more menjati iz dneva v dan.* Nato je dodal: »Nisem hotel govoriti diplomatsko, to so lahko storili predsednik republike, prvi tajnik partije in predsednik vlade. Jaz sem moral reči vse, kar mi je bilo na srcu, da bi narod videl, da čutim isto bol kakor on.* Toda spor s Smrkovskym je bil še prej. V začetku poletja lanskega leta se je pojavil y praškem tisku proglas skupine češkoslovaških kulturnih delavcev «Dva tisoč besed*. Ta proglas je pet držav varšavskega pakta v svojem pismu ostro napadlo kot enega osnovnih aktov kontrarevolucionarjev. Centralnemu komiteju KP češkoslovaške so očitali, da ni odločno obračunal s pisci proglasa, nekaterim odgovornim voditeljem pa so očitali ne samo, da niso obsodili tega manifesta, temveč da so se do njegovih avtorjev naklonjeno obnašali. Eaen tistih .katerim so veljali taki očitki, je bil tudi Smrkovsky. Takoj po objavi manifesta je oo-javil tekst pod naslovom »Tisoč besed*. Opozoril je na nevarnost, ki grozi češkoslovaškemu razvoju po januarju 19o8, toda njegov tekst vsebuje tudi nekaj »naklonjenih* odlomkov: «Med tistimi, s katerimi bi želel najti skupno govorico, ker želim, da bi verovali, kako mi je do istih smotrov, so avtorji in podpisniki proglasa »Dva tisoč besed*. Ne morem ravnati drugače. Skrbno sem prebral ne sama vsebino proglasa, temveč tudi imena podpisnikov. Vsi so vidni ljudje naše znanosti in kulture. Ta imena so zame suvereni pojmi zavednega prebivalstva predvsem. Zaradi tega vidim za «Dva tisoč besedami* predvsem poštene namene.* Če se citat tu ustavi, je naklonjenost očitna. Toda takoj zatem Smrkovsky nadaljuje: »Toda za »Dva tisoč besedama* vidim tudi besede, v katerih se čuti ne samo grenka igla, temveč tudi zbadljivka političnega romanticizma. Tistega romanticizma, ki ne izhaja iz zadostne informiranosti in ki zaradi tega ne upošteva v zadostni meri vseh komponent — notranjih in zunanjih — s katerimi se jamči razvoj naše družbe in usoda našega preporoda,* Če je točno, da dober politik vedno računa s tem, kar se ne pričakuje — ker iz izkušenj pričakuje nepredvidene razplete — bi se moglo sklepati, da je Smrkovsky dober politik. Tisti, ki ga bolje poznajo, pa trdijo, da je preveč iskren, da bi lahko bil dober politik, posebno danes, ko so v svetovni politiki gasilci, ki rajši porabljajo bencin kakor vodo. Druga njegova pomanjkljivost je v tem, da je borben in ker meni, (Nadaljevanje na 2. strani) OB SVEČANIH OTVORITVAH SODNEGA LETA Nadaljnje protestne manifestacije v zvezi s krizo sodstva v Italiji Zanimiva solidarnostna resolucija jetnikov v Regina Coeli Seja CK PSI - Predlog «Confindustrie» o draginjskih področjih RIM, 11. — Se vedno je v ospred-1 nes sprejel načelnika socialistične ša na Euratom. Ju javnega zanimanja resna kriza skupine v senatu Pieraccinija, ki je sodstva, kar je prišlo tudi danes zahteval, da se takoj prične obrav-do izraza v večjih mestih na sve-1 navati socialistična resolucija, ki čanih otvoritvah sodnega leta. O tem so na različne načine govorili javni tožilci na otvoritvah v Bologni, na otvoritvi sodnega leta prizivnega sodišča v Rimu, katerega se je udeležil tudi minister za sodstvo sen. Gava, na otvoritvi v Palermu in drugod Povsod prihaja do izraza dokaj tesna povezanost sodnikov in odvetnikov, ki se večine otvoritev niso udeležili, odnosno so v nekaterih primerih izkoristili to priliko, da so javno povedali tudi svoje stališče. Edino obratno mnenje je prišlo s strani Zveze sodnikov, ki združuje predvsem sodnike kasacijske-ga sodišča in katerih predsednik Francesco Trota je obsodil demonstracije in druge protestne akcije v zvezi z otvoritvijo sodnega leta češ da gre za hrupno in zmedeno obsodbo, ki zajema vse brez izjeme, s čimer se z lažnimi sredstvi žali vse italijansko sodstvo. Predsednik senata Fanfani je da- so jo že pred časom vložili v zvezi s krizo sodstva. Fanfani je sporočil, da se minister za sodstvo V sredo bodo obravnavali pretvo-ritev v zakon zakonskih dekretov v korist poplavljenih področjj jeseni lanskega leta. Prihodnji teden bodo zasedale številne komisije poslanske zborni- sen. Gava strinja s takojšnjo raz- j ce. Obravnavali bodo rimski regu- pravo in da bodo to naredili v nekaj dneh. Danes so jetniki v znanem rimskem zaporu «Regina Coeli« priredili solidarnostno manifestacijo z vsemi onimi, ki so na svobodi manifestirali za rešitev krize sodstva. Manifestacija je bila izredno mirna in dostojna, saj so se omejili na sestavo prošnje, katero so vsi podpisali in katero je posebna delegacija predložila ravnatelju zapora. Jetniki ob tej priložnosti niso priredili že nekako običajne hrupne manifestacije, ko kriče in tolčejo z rokami po menažkl. Senat se bo sestal po prazničnem razdobju na seji 14. januarja, ko bodo na dnevnem redu razna vprašanja. Tako bodo v torek obravnavali dogodke v Viareggiu, o čemer bo odgovarjal notranji minister Re-tstivo. Naslednje vprašanje se nana- miiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiimiiii BORMAN: OZN JE UPANJE SVETA Vesoljci «Apolla 8» na obisku pri U Thantu Tiskovna konferenca posadke, ki lto prva pristala na Luni • 21 ur na Lunini površini NEW YORK, 11. — Trije ameri-, Načrti določajo, da >'esoljci posta ški vesoljci Borman, Lovelt in An-ders so včeraj zaključili svoje biva nje v New Yorku Popoldne jih je sprejel glavni tajnik OZN U Tant. Sprejel jih je v dvorani varnostne ga sveta ob navzočnosti vseh delegatov držav, ki so članice tega sveta. U Tant je izrazil zadovoljstvo nad njihovim obiskom in poudaril njihov pogum. Borman je v svojem odgovoru poudaril, da so Združeni narodi županje sveta«, v katerem «smo vsi bratje na planetu, ki gledan iz vesolja, je podoben kovancu«. V vesoljskem centru Houstonu so vesoljci Neil Armstrong, Michael Collns in Edwin Aldrin, ki bodo sestavljali posadko vesoljske ladje »Apollo 11», imeli včeraj tiskovno konferenco, na kateri so izjavili, da še ne vedo kdo bo prvi stopil na Luno. Izjavili so, da bodo «A- po Ladja bo morala pristati v nekem kraju desno na vidn. strani Lune. vijo svojo vesoljsk,. ladjo na tir okoli Lune približno 111 km daleč od nje. Tedaj bosta Armstrong in Aldrin odšla na Luno s posebno ladjico, medtem k., bo Collins ostal na matični ladji, ki bo še dalje krožila okoli Lune. Eden od dveh, Armstrong ali Aldrin, bo stopil iz ladjice in bo takt, prvi človek, ki bo stopil na Luno Posadka ladje «Apollo 11» se bo vadila približno 900 ur Vaje bodo v glavnem posvečene pristanku ladjice na Luni in dejavnosti, ki bo potrebna med bivanjem na Luni. Med drugim bptfo, zbrali okqh, dva •ama skal na Luni, ki jih bo- kilograma do prinesli na Zemljo. Piloti so izjavili, da je bil načrt za izkrcanje na Luni dobro pripravljen in' je tehjal ogromno delo v zadnjih letih. Armstrong in Aldrin bosta ostala okoli 21 ur na Luni in bosta uporabila približno dve uri in pol, da se vrneta v »Apol-lo 11». lacijski načrt in na zakonodajnem zasedanju sprejeli dva ukrepa, da se dokončno reši pogrezanje, ali točneje nagibanje, slovečega stolpa v Plzi. Na zakonodajnem zasedanju bo komisija za sodstvo obravnavala nekatere člene zakonika o kazenskem postopku glede pravice do obrambe in nekatere člene zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na delovne spore. V resoluciji se jetniki zavzemajo za revizijo kazenskega zakonika in zlasti členov, ki se nanašajo na odvzem svobode. Predlagajo možnost večje pomoči družinam zapornikov, možnost stalnega in primerno plačanega dela v zaporu in končno večjo učinkovitost sodnih uradov. Ravnatelj je resolucijo takoj noslal ministru za sodstvo. Seja CK PSI se je zavlekla pozno v noč, ker je s težavami prišlo do sporazuma o izmenjavi nekaterih članov CK, ki so postali ministri. Poročilo o pogajanjih za sestavo nove vlade sta odobrili obe večinski struji in De Martinova «riscossa», Giolitbi se je vzdržal, levica pa je glasovala proti. Na zasedanju centralnega komiteja PSITJP so ugotovili zaskrbljujoče izjave zunanjega ministra Nen-nija na zasedanju komisije poslanske zbornice o položaju in o italijanskem stališču do Srednjega vzhoda. Ti dogodki predstavljajo novo nevarnost za splošni mir m še zlasti za mir na Sredozemskem področju. Glede notranjega polo žaja pa je centralni komite obsodil stalne težnje, da se z oblastvenimi posegi in z uporabo sile skuša od govoriti na borbo in na manifesta cije delavcev, kmetov, študentov " Costa je poslal vsem štirim sindikalnim konfederacijam pismeni predlog o rešitvi spornega vprašanja draginjskih področij. Uvodoma se pritožuje, ker je «in;ter-sindt« (sindikalna organizacija,, ki združuje državna podjetja) že podpisala ustrezni sporazum, češ da so na tak način na slabšem zasebni podjetniki, ki zaposlujejo o-krog 90 odstotkov celotne delovne sile. Dr. Costa predlaga, da se znižajo razlike za 55 odstotkov v razdobju dveh let, pri čemer naj »e vključijo tako nazvani »super m<-nimi« pri plačah. Costa je mnenja, da bi izenačitev vseh drji-ginjskih področij dejansko škodila razvoju industrije v zaostalih področjih in bi se s tem zavrl! napori za polno zaposlitev. Sindikalne organizacije CGH>, C ISL in UIL so v zvezi s splošnim stavkovnim gibanjem za izravnavo draginjskih področij proglasile za prihodnji teden celo vrsto stavk, k! bodo v različnih dneh izvedene v raznih pokrajinah. V naši dežel! bo v sredo stavka v Por- ODBOJKA MOŠKA B LICA V izredno borbenem srečanju Gasilci premagali Bor s 3:2 Seti: 14:16, 15:8, 13:15. 15:6. 15:12 BOR: Jurkič, Plesničar, Uršič, Obe ekipi sta se neusmiljeno po- Mijot, Starc, Pučka, Vodopivec, Veljak K. GASILCI TS: Sgomba, Lulsi, De-pinguente, Cipolla, Pavlica, Grilanc, Veljak V., Ražman, Dragan, Man-zin SODNIKI: Braglia (Bologna), Marcon; ZAPISNIKAR: Cattaruzza. Srečanje, kot so ga odigrali sinoči borovci s šesterko tržaških gasilcev vidimo le poredkoma. Zanimanje za to tekmo je bilo izredno. V dvorani je bil balkon tako poln, da so morali zapreti iz varnostnih vzrokov dohod in tudi v parterju so bila zasedena vsa mesta. Gledalcev je bilo okrog 400, cela množica pa je ostala še pred za-kljenjemimi vrat! dvorane, saj ni bilo več nikjer prostora. Za tekmo samo lahko rečemo, denonu ln Istega dne tudi v Gorici, da je bila izredna, pravi derbi. iiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMimiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiii TEKMOVANJE SMUČARJEV V WENCENU V smuku Lauberhorna K. Schranz najboljši Prva tri mesta za avstrijske alpske smučarje WENGEN, 11. *- V prvem tekmovanju moškega tekmovanja Lauberhorna so Avstrijci zabeležili popoln uspeh. Največje zadošče- radnikov in sodnikov. Odločno tudi pj.e pa je pripadlo »večnemu dru- zahtevajo, da je policija brez strelnega orožja, kadar vzdržuje red med socialnimi in političnimi manifestacijami in da se ukinejo vse fašistične norme v zakonikih Minister za šolstvo Sullo je predal v obravnavo drugi sekciji vrhovnega šolskega sveta dekret o ukinitvi sprejemnih izpitov za 'licej in zakonski predlog, da se drugače uredi državni izpit. Dekret bo lah ko stopil v veljavo takoj, za novi zakon pa predvidevajo, da ga bo lahko parlament odobril pravočasno, tako da bo že letos stopil v veljavo. R,teo: Danes so se sestali v Rimu vsi rektorji italijanskih univerz, ki so pričeli z razpravo o načelnih vprašanjih refoifhe univerz. O vsebipi razprave niso ničesar sporočil! In se vrši za zaprtimi vrati. Med sejo je organizirala skupina «movimen-to studentesoo« manifestacijo pred univerzo. Predsednik «conifindustrije» dr. ........................................llllllillimillllUJiiliiiillllllllllimillllllllllimilllliHmilllllllllliiililliiliiilllliii.....Minil......ml............im m Minil liiiniiilllt SKLEP ODBORA «SKLADA ZA TRST» Prispevek 100 milijonov lir za cestni nadvoz v Miljah Nadvoz bodo zgradili na kraju, kjer cesta loči na dvoje ladjedelnico Felszegy Na svoji zadnji seji, ki je bila v prostorih tržaške prefekture, je odbor za Trst, ki upravlja tako imenovani »sklad za Trst« v višini o-koli 10 milijard lir in ki mu predseduje dr. Savona, odobril prispevek 100 milijonov lir za gradnjo cestnega nadvoza čez pokrajinsko cesto v Miljah Nadvoz bodo zgra dili na kraju kjer cesta loči ladjedelnico Felszegy nekako na dve polovici: na levi strani (če greš iz Trsta proti Miljam) so uradi in skladišča ladjedelnice, na desni pa pravi ladjedelniški obrat. Prav zaradi ločene ubikacije delovišča in skladišč pločevine in dru gega materiala, je že pred leti, preden je ladjedelnica zašla v znane težave, položaj v obratu postal nevzdržen. Delavci in strokovnjaki so morali za vsako malenkost čez cesto, to pa je postajalo sčasoma čedalje bolj zamudno in nevarno. Toliko bolj nevarno in zamudno pa bi bilo prehajanje čez pokrajinsko cesto danes, ko se tudi po njej od vija močan promet in ko vodi ta cesta od lanskega leta med drugim tudi na mednarodni mejni prehod z Jugoslavijo Prispevek iz sklada za Trst bo pokril vse stroške za gradnjo nadvoza, saj bo ta stal okroglo 100 milijonov lir. To je kar precej, če pomislimo, da gre navsezadnje za nadvoz, ki bo uporaben le za lad-jedelniške potrebe, je pa po drugi strani tudi res, da je miljska cesta precej široka i:i prometna, ter da pelje po njej tudi filobusna li ni ja. Po vsej verjetnosti bodo za gradnjo nadvoza uporabili načrt, ki ga je svoj čas izdelala že ladjedelnica Felszegy, pokrajinska upirava pa bo načrt izpopolnila in modernizirala*, nato pa razpisala na tečaj za oddajo ustreznih del. več datuma prodaje, marveč mora jo imeti jasno in čitljivo napisano datum polnitve z dnevom in mese cem. Dan mora bit' napisan z a rabskimi številkami, mesec pa z rimskimi: 2. posoda s posnetim ali delno posnetim pasteriziranim mlekom bo morala imet' za steklenico datum polnitve, za posode za prelivanje pa datum polnitve ali da tum zapadlosti, in sicer »Confezio-nato il. . .» o »seade il . . .» o «va-lido a tutto il. . .»; 3. mleko bo lahko v prodaji največ tri dni po polnitvi pod pogojem, da je bilo ves čas \ hladilniku, in sicer na primer: mleko polnjene 10. I. se lahko prodaja do 12 I.; mleko v po- sodah z napisom »zapade« ali »velja do i2. I.» bo moralo biti polnjeno 10. ali 11. I Zaradi tehničnih vzrokov stopijo omenjena pravila veljavo s prvim februarjem letos. Novi predpisi za posode za mleko Kuhinjska omara padla na žensko Elena Maroz por Cerkvenik, ki se je pred 81 leti rodila v nekem manjšem litvanskem mestecu, a že dolgo časa živi v našem mestu, v Ul. Erta Sant Ann 70 pri Kolon kovcu, je po kosilu pomila posodo, jo obrisala in jo začela spravljati v kuhinjsko omaro. Pomagala ji je hčerka Elena Cerkvenik por Millo, ki jo je prišla obiskat. Hči je bila nekoliko vstran, ko je iz kuhinje zaslišala pridušen krik in ropot posode, ki se je kotalila po podu. Stekla je v kuhinjo kjer je zagledala mater pod prevrnjeno omaro. S skrajnim naporom je o-maro toliko privzdignila, da je lah ko mater rešila izpod nje, ker pa se je ženska zvijala od bolečin, je brž poklicala rešilni avto. s katerim so jo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom kol ka. Sprejeli so jo na ortopedski od SINOČI V NABREŽINI Prisrčen družabni večer v društvu «lgo Cruden» V nabrežinskem prosvetnem domu sta prosvetno društvo «Igo Gruden« in športno društvo «Sokol» priredila sinoči družabni večer, povezan s prvim nastopom obnovljenega pevskega zbora. Prireditev je začel predsednik prosvetnega društva Antek Terčon, ki je najprej precTtal pozdravno pismo in čestitke obolelega župana Draga Legiše oživljenemu zboru, i nato pa v kratkem orisal dosedanje delo in uspehe prosvetnega društva, pozval nabrežinsko javnost, da bi se zavzela za čimprejšnjo zgraditev dostojnega prosvetnega sedeža v kraju in najavil društveni občni zbor, ki bo 25. t.m. gtmu« Karlu Schranzu, ki je ne samo zmagal, temveč je celo izboljšal rekord na 4 km dolgi progi za smuk s časom 3’01”60, kar se ni posrečilo niti velikemu Jeanu Claudu Klllyju. Danes se Je Schranz spustil po snegu Wengena z izredno drznostjo in prisebnostjo ter pustil vse za seboj, s čimer je dokazal, da je trenutno pri svojih 30 letih v najboljši formi, Njegov najbolj nevarni tekmec je bil rojak Heirni Messner, ki je prav tako prevozil progo praktično brez napak, a bolj s silo kot s slogom. Prav zaradi tega je morda zaostal, pa čeprav le za 39 stotink sekunde. Zmagoslavje Avstrije Je dopolnil Kari Cordin, ki je pustil za seboj Švicarja Jeana Daniela Dae-twylerja in Jossa Minscha ter Francoza Bernarda Orcela in Jeana Fierra Augerta, katerima so Sledil je nastop zbora pod vodstvom prof. Sergija Radoviča. 18-članski zbor, toda upamo, da bo v kratkem številnejši je ubrano zapel štiri narodne pesmi «Pojdmo na Štajersko«, »Furmansko«, «Trije kovači« in «Ko so fantje proti vasi šli«. Med udeleženci družabnega večera, ki je potekel v prisrčnem in domačem vzdušju, st bili tudi poslanec v rimskem parlamentu, domačin Albin Škerk, predsednik SK GZ Gorazd Vesel, referent za zbore pri SPZ Ignacij Ota, tajnik SPZ Edvin Švab, pevovodja Mirko Guštin in drugi. S V petek, 17. t. m. bo v dvorani Kulturno-umetniškega krožka Giu-lio Confalonieri predstavil občinstvu knjigo «La vita musicale a Trieste — Cronaehe di un cinquan-tennio - 1918-1968» Vita Levija. delek, kjer se bo morala zdraviti 90 dni, če ne bodo nastopile komplikacije, ki so pri tako visoki sta rosti vedno mogoče. Občinski oddelek za zdravstvo m » Vodstvo avtofilotramvajske služ-higieno sporoča, da je ministrstvo b(J Acegat sp0roča, da bo zaradi za zdravstvo izdalo nova pravila o prometnih razlogov z nedeljo, 12. posodah za pasterizirano mleko v, (■ m sedanje postajališče avtobus-prodaji. Ta pravila so: jnih prog 24 ln 30 na Trgu Squero 1. Vse posode neposnetega paste-] vecchio preneseno na začetek Ul. riziranega mleka ne smejo nositi1 Cadorna. Požari suhljadi Včeraj so morali gasilci posredo vati v petnajstih primerih s tolkači in ročnimi brizgalnam’ za zadušitev požarov trave in suhljadi Klicali so jih k stari železniški postaji, k Sv. Alojziju, v Milje, na Prosek, Kolonkovec K Svetemu Roku in v Stare Milje Poleg suhe trave, ki se rada vname in vetra, dajeju delo gasilcem tudi ljudje sami, ki se večkrat ne znajdejo. Tako s, morali poseči pri Sv Ivanu, v Ui. delle Docce 6, ker se je v nekem stanovanju vnela jeklenka utekočinjenega plina Pravzaprav se jeklenka ni vnela, vnel se je le plin, ki je uhajal iz gumijaste cevi Sikajoči plamen je oplazil pohištvo in stene ter povzročil skoraj za 100 tisoč lir škode. Gasilci, ki so prihitel' v stanovanje, pa so meli malo dela Zaprli so pipo, ki ureja dovod plina v štedilnik po odstopu Jeana Clauda Klllyja poverili nalogo, da častno branita francoske barve. Schranz sl je z današnjo zmago utrdil položaj na prvem mestu lestvice za svetovni alpski pokal in vse kaže, da je največji favorit za žezlo, kj Je do lani pripadalo Killyju. Izid tekmovanja v smuku je naslednji: 1. Karl Schranz (Av.) 3’01”60 2. Heini Messner (Av.) 3’01”99 3. Karl Cordin (Av.) 3'03”03 4. Jean Daniel Daetwyler (šv.) 3'03”30 5. Joos Mlmsch (Sv.) 3’03”37 6. Bernard Orcel (Fr.) 3’03”78 7. Jean Plerre Augert (Fr.) 3’04”13 8. Hans Zingre (šv.) 3’04"33 9. Wllli Lesch (Z. Nem.) 3’04”60 10. Gerhard Nenntog (Av.) 3’04"99 11. Hans Peter Bohr (šv.) 3’05”54 12. Edmund Brugmann (šv.) 3’05’’82 13. Henri Duvillard (Fr.) 3’05"89 14. Gerardo Mussner (It.) 3’06”28 15. Kurt Schnider (šv.) 3’06”48 itd. Lestvica za Svetovni pokal 1. Karl Schranz (Av.) 85 točk 2. Bernard Orcel (Fr.) 32 3. Patrick Russel (Fr.) 26 4. Jean-Noel Augert (Fr.) ln Alfred Matt (Av.) 25 6. Jean-Pierre Augert (Fr.) 24 7. Relnhard Tritscher (Av.) 22 8. Heini Messner (Av.) 20 9. Karl Cordin (Av.) in Henri Duvillard (Fr.) 15 gnali v bitko za točke. Položaj na igrišču se je preobračal zdaj v korist ene, zdaj druge ekipe in igra je včasih potekala bolj na vršičkih živcev, kot pa prstov. Ob burnem, pravem južnoameriškem navijanju (v katerem so odločno prevladovali navijači Bora) sta moštvi zaporedoma prikazovali navdušujoče akcije. Glavno vlogo sta odigrala oba napada, ki sta bila često nezadržna. Najšitokejši del igre se je odvijal v obrambi na mreži. Gasilci so sicer še s svojim blokom ustavili nekaj Borovih napadov, toda Borov blok skoraj ni deloval. Obramba v polju je pri Gasilcih igrala nekoliko bolj urejeno, često je Improvizirala, toda imela je tudi precej sreče. Pri borovcih lahko rečemo, da so imeli I v polju preveč nesporazumov med 'igralci. Tako je končalo na tleh precej žog, ki bi jih sicer lahko rešili. Obe ekipi pa je odlikovala izredna borbenost in požrtvovalnost. Čeprav je v določenih obdobjih srečanja prišlo do nekaj zastojev pa je na splošno tekma vendarle povsem opravičila vsa pričakovanja. Morda tako borbene odbojkarske tekme v Trstu že dolgo nismo videli. Prvi set se je odvijal v živahni toda tudi precej živčni igri. Set je bil povsem izenačen do stanja 12:12, ko si nobeno moštvo ni priborilo večji naskok od ene točke. Pri stanju 14:12 za Gasilce je Pavlica zgrešil dve žogi, plavi so po Franz Digruber v smuku Morzina MORZINE, 11. - Uspeh Avstrije tud; v Morzlnu, kjer je Franz Di-gruber zmagal v smuku pred' [taja janom : Marcellom Varallom, ki je za las pustil za seboj Kanadčana Scotta Hendersona in rojaka Teresia Vacheta, ,.ki. sta z istim časom zasedla tretje mesto. I&d tekmovanja je naslednji: 1. Franz Di^uber/ (Av.) 2'31”32 2. Marcello Varallb (It.) 2’32”48 3. Scott Henderson (Kan.) in Teresip Vachet (ItJ 2'32”49 Werft>r Blelr.er (Ati:) %33”2 5. -Bleiner" (Av.) 2'33”26 8. Dieter Fersch (Z. Nem.) 2’33”42 7. Mick Lafferty (ZDA) 2’33’79 8. Michele Stefani (It.) 2'33’’92 9. Jean Luc Pinel (Fr.) 2’34"49 10. Harald Stueffer (Av.) 2'34”62 itd. iiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiii Spor zaradi Smrkovskega (Nadaljevanje t I. strani) da je bolje ničesar se bati in okusiti rajši polovico zla, kakor se že vnaprej bati vsega in nikoli ne okusiti nič. in ogenj je sam ugasnil. Končni rezultat sedanjega spora okoli njega je kompromis. Smr-kovsky bo obdržal važne partijske funkcije (ostal je član predsedstva in izvršnega komiteja CK KPČ), toda pristojni organi predlagajo, naj bo podpredsednik zvezne skupščine in predsednik enega od dveh domov novega parlamenta — sveta volivcev. Ne bo predsednik ljudske skupščine, da se lahko ustvarijo načela, ki jih je sam vneto zagovarjal — t.j. načela popolne enakopravnosti češkega in slovaškega naroda. Tako se glasi pojasnilo. Proglas predsednika CK KP Češkoslovaške na sestanku prejšnjo soboto in govor Smrkovskega na televiziji v nedeljo zvečer sta preprečila akcije, ki bi mogle imeti nepredvidene posledice. Razburjenje je bilo te dni tako veliko, da so se začeli širiti tudi alarmantne govorice, da sovjetski vojaki zavzemajo tovarne, kar je televizija v ponedeljek zanikala, v torek pa je to zanikal tudi ves tisk. Annic Stockerjeva v veleslalomu Les Getsa LES GETS, 11. - Avstrijska .“kipa elpskih smučark je v Les Getsu dokazala, da jo sestavljajo zelo dobre tekmovalke. V današnjem veleslalomu za II. mednarodno žensko veliko nagrado je zmagala mlada Annle Stocker pred Francozinjo Monlque Berthet, medtem ko je tretje mesto pripadlo Avstrijki Heidl Kolerjevi. Izid veleslaloma je naslednji: 1. Annie Stocker (Av.) 1’09”3 2. Monique Berthet (Fr.) 1’09”73 3. Heidi Koler (Av.) 1T0”54 4. Christa Hintermeier (Z. Nem.) 1'11”6 5. Cbristine RoLland (Fr.) 1’11”9 6. Briigltte Buchberger (Av.) 1’11”29 7. Dominkjue Mathieu (Fr.) 1’11”43 8. Helen Grassvander (Av.) 1’11”76 9. Sigrld Eberle (Av.) l’H”82 10. Sussi Koettner (Av.) 1’11”92 Itd. MLADINSKI EVROPSKI POKAL Slalom za Italijana Thociiija in Avstrijko Edith Milanovič MADONNA Dl CAMPIGLIO, 11. • V tekmovanju za mladinska evropski pokal je v moškem slalomu zmagal Italijan Rolando Thoem, med dekleti pa Avstrijka Edith Milanovič, medtem ko se je Jugoslovanka Draga Žuraj uvrstila na presenetljivo sedmo mesto. Izida tekmovanja sta naslednja: Slalom mladinci 1. Rolando Thoeni (It.) 91”44 2. Theo Schneller (Nem.) 93"51 3. Giuseppe Augschoeller (It.) 94”84 4. Filippe Šanson (Fr.) 95''59 5. Giancarlo Bruseghini (It.) 96”62 6. Erich Fleutry (Sv.) 97”28 7. Jakob Aschaber (Av.) 97”56 8 Otto Berger (Nem.) 98''95 9 Roland Colombin (Svi.) 100’'04 10. Bernard Steiner (Nem.) L()0”0fi Slalom dekleta Edith Milanovič (Av.) Liesl Moedlinger (Av.) Odile Chalvin (Fr.) Christa Loferer (Nem.) Muschi Kluth (Nem.) Martina Gappmayr (Av.) 108”89 Draga Žuraj (Jug.) 108”92 Marianne Schmidt (Nem.) 110”67 9. Evi Mittermaier (Nem.) 111”92 10. Marianne Hefti (Sv.) 113”43 igrišče dva sveža igralca, Pavlica in Veljak V. sta medtem počivala in Bor ni zbral niti točke, medtem, ko jih je nasprotnik zbral 13. Z zadnjimi trohicami moči so borovci po dramatični bitki sicer znižali na 14:12, toda Gasilci so nato izbojevali še zadnjo točko in zmago. Bor je tako odšel z igrišča premagan, toda več od njega res ni bilo mogoče pričakovati. Od sebe je dal vse kar ie zmogel. Zato tistim, ki so si tekmo ogledali, res ni bilo žal večera. Videli so pravo odbojko1 NOGOMET BUSTO ARSIZIO, 11. — V ' mi A skupine C lige, ki sc odigrali danes je Udinese pref nil gala Pro Patrio 2:1 (1:1). I ša Sloviti Zamora v zakonskem jarmu ^ 1 pu BARCELONA, 11. - Nekoč t tovno znani španski nogometni | me tar Ricardo Zamora se je v dneh poročil. Ženin ima 67, ne* nil Pilar Galdiano pa 37 let. v Vii _________________ čit OBVESTILA se ŠPORTNO DRUŠTVO BREG1 roča, da bo v torek, 14. t. * za ZU.3U sestanek vseh odbojka1 de Sestanek bo na društvenem sed ... l>l■llllUlIIHIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll•ltllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||ttI(l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||l,||^|||||||||I||||||,,|||||,|,||,|||,|||||,|||||,||||||||||,|||||,|||||||||||||||,,||||,||,|,|||,||,||| IZ SPOMINOV NA PARIZ 1939-40 (IN POZNEJE) Zakaj svobodni Pariz še ni popravil barbarstva okupatorjev iz leta 1940? jo je v udoben na- i - je re- '» se - .v...i. — Pravkar (f l 111 Postavila čaj. Mislim, da vam jf Do^bolje de| kof voda Oh, da, prav imate, — je Pnznala Liza zmedeno. k , 'ena so90vornica ni imela več k Trideset let. Od nje je bila «qemu pet let starejša. Imela 7®] | ,rne' čedno počesane lase. Bi-. i® z®lo vitka. Okusna temno !fIV la 6na 0k|eka je še bolj poudarjali, nieno lepo postavo. Velike ru- m ue,?kaste °£i SO izredno pristajali k oi6ni temni polti- Pj! £aj Oprostite, takoj bom prinesla 7 , ~y, nieni izgovorjavi je bilo moč-4 n0, francoski naglas. t!5 L., 1 J ie Pogledala okrog. Vse je i; °, ^ re|fu, čisto in okusno. Ni-n s,. u ° neurejenosti in nemar-_ 4 o kateri ji je VVarren tako Pogosto pripovedoval. f I op'*' sta čaj. Ko je v sobo pri-“ črnooki fantek, ga je ženska Ze 3 v naročje in veselo rekla: p To je pa naš mali Robert, ozdravi gospo, Robby. F ti Honore Daumier Ko sem 1. 1939-40 študiral v Parizu, so napravili na mene izreden vtis poleg drugega trije spomeniki francoske revolucionarne zgodovine. Spomenik lstiennu Doletu mi je pokazal in njegovo storijo povedal skladatelj Franci Šturm. V Parizu je študiral kompozicijo in dirigiranje in me je že ta.krat povabil na koncert v Ljubljani, na katerem bo dirigiral s Slovensko filharmonijo Beethovnovo VI. simfonijo. Ni mu bilo dano, da bi to doživel, ker je padel v NOB. Ištienne DOLET je bil eden prvih tiskarjev francoskih kraljev kmalu po odkritju tiska. Bil je bistroviden možak, in je kmalu v kraljevski službi uvidel, da je oblast francoskih kraljev daleč od tega, kar si je on predstavljal kot vladanje v korist ljudstva. Ni pa tega samo doumel, ampak je skušal za svoje misli pridobiti somišljenikov, ki bi rešili francosko ljudstvo, ponižane in razžaljene, tiranije plemeni-tašev. V kraljevi tiskarni je začel tajno tiskati prevratno literaturo in jo tajno širil. Kmalu so mu bili za petami, ga aretirali, mu sodili in ga usmrtili. Nič čudnega ni, če so mu fran- coski revolucionarji, ko so po stoletjih zrušili kraljevsko oblast postavili spomenik, ki naj bi Parižane stalno spominjal na naprednost Doletovih idej in dejanj in na krutost fevdalnega družbenega reda. Ulico Transnonain ml je odkril Čiri Kosmač, ki je takrat stanoval v njeni bližini v bohemski sobici. Zaradi vojne je bila takrat v Parizu zaukazana stroga zatemnitev. Nekega večera je prišel Ciril domov tako truden, da je pozabil zagrniti okno, ko je prižgal luč. Vlegel se je izmučen in v hipu zaspal — luč je gorela. Spal je tako trdno, da ni slišal žvižganja policajev in tudi ne trkanja gospodinje. Vdreti v zaklenjeno sobo pa niti policija niti gospodinja niso hoteli. Dobil je čez nekaj dni povabilo na pariško prefekturo približnp take-le vsebine: ((Zglasite se pri nas, kajti v svojih sobanah (dans vos appar-tements) niste izvršili zatemnitve.)' Stvar se je srečno končala in ko je Ciril včasih pripravljal v svoji sobici skromno večerjo za več svojih sopotnikov, smo se ob steklenici burgundca velikokrat smejali na račun «soban» in skrbno zatemnili edino okno, da ni skozenj ušla svetloba špi- RUE TRANSNONAIN ritusnega gorilnika. Ob eni izmed takih prilik nam je Ciril pripovedoval o tragediji v ulici Transnonain, ki smo jo šli naslednji dan obiskat. Cela ulica Transnonain se mi je zdela grozljiv spomenik dogodka, ki ga je tako presunljivo narisal Daumier. Opis slike, ki predstavlja enega najokrutnejših zločinov vladajočega režima nad svojimi nasprotniki, citiram iz knjige Ray-mond Escholier: Daumier. «13. aprila 1. 1834 je postavila peščica obupancev v Parizu barikade. To gibanje je bilo zatrto z nezaslišano krutostjo. Na številki 12 Rue Transnonain so vladni vojaki razkačeni zaradi strela z okna te hiše ma-sakrirali vse stanovalce. žene, otroci, katerih nedolžna kri je tekla v tej hiši, so našli v Honoreju Daumieru maščevalca, katerega ogorčeni protest bo bodočnost ohranila. Ta pokol je inspiriral mladega litografa, da je naslikal eno svojih najgrozovitejših mojstrovin. Delavska soba v perspektivi odspodaj, kot bi bila potlačena od groze. Na desni spodaj leži v temni m-lakuži glava starca, plešasta in gladka ob prevrnjenem fotelju. Na premetano posteljo naslonjen leži možak, oblečen sa- mo v okrvavljeno srajco, z zaprtimi očmi, špdčastim nosom, upadlih lic, s polodprtimi usti. Svoje leve pesti ni pred smrtjo utegnil stisniti, njegove mišičaste noge so razkrečene. Možak je padel na majhnega otroka in ga zdrobil s svojo težo. V ozadju v polsenci je zleknjeno truplo žene, ki se ji glava izgublja v temi.» Ulica Transnonain in Daumie-rova slika, čeprav prostorno ločeni, sta postali en sam simbol, ki je budil v ljudeh mržnjo proti izkoriščevalskim režimom. Tretji spomenik sem odkril sam, ko sem pohajal po Mont Martru in se povzpenjal po bregu hriba, na katerem stoji katedrala Sacre Coeur Ob stezici, ki pelje k svetišču, približno v sredini pobočja, je stal marmornat kip mladeniča, vsega sproščenega, svobodnega, nasmejanega, odkritega, brez vsakih predsodkov izpovedujočega, kar misli. Na podstavku spomenika je pa bil približno naslednji napis: «Viteza De la Barre je umorila, sfanatizirana množica, ki je šla za procesijo. De la Barre jo je srečal in se ni odkril insignijam, ki so jih v procesiji nosili. Voltaire je dokazal, da fant ni storil ničesar žaljivega, da je bil le žrtev bigotske družbe. Za časa francoske revolucije so Ds la Barra rehabilitirali.* Presunila me je sama zgodba, še bolj pa to, da sta obstajala skoro na istem mestu spomenik svobodomiselstvu in ena naj lepših katedral Pariza. Dokazoval mi je tolerantnost, širokogrud-nost svobodnega Pariza. Kadarkoli sem imel opravka v bližini teh spomenikov, sem jih vedno obiskal. Nekaj dni po nemški okupaciji Pariza pa so ti trije spomeniki izginili. Ali so jih odstranili Nemci sami, ali francoski kvizlirigi, tega ne vem. Bilo mi je jasno. Ti trije spomeniki bi lahko postali simbol upora proti «novemu redu*, in zaradi tega so morali izginiti. Prevzelo me je neskončno ogorčenje nad početkom nemških okupatorjev. Ko sem po vojni prišel spet v Pariz, sem obšel takoj, ko mi' je dopuščal čas, kraje naših mladostnih vtisov. Mislil sem, da bom našel opisane spomenike na svojih mestih, še lepše in sijajnej-še, kot so bili. Stal je še podstavek spomenika Etiennu Doletu, toda brez njega, o chevalieru De la Barru ni i i >w .30! .301 (30 lit ..................niiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiinuiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiinmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuimiiiunniMUiniiMimiiiiiiMmmiiiii« ..........n.Milin......mi... m................""""1"""" . Manica Lobnik: MLADE TRAVE * “ *' “'“ Manico Lobnik, slovensko pisa-T®f]:co srednje generacije, poznanj0 Po dveh knjigah, po knjigi '-'Orniki in čas in predvsem po "hjigi Ledinčani, v kateri je prikazala svoj domači slovenjegori-. svet v prvem letu vojne Zdaj Je Mladinska knjiga izdala 'njeno hovo knjigo s pesniškim našlo-Mlade trave. In vendar je *?' res da sicer nekoliko pesni-“ka, pa vendar resnična pripo-o lastnih doživetjih pisateljice v partizanih, v zadnjem letu vojne. Pripoved in izpoved. Kakor Je pisateljica v romanu ledinčani prikazala svet Sloven-*kih goric in tamkajšnjih domačinov v usodnem času, tako se udi v svoji najnovejsi knjigi spet rača v ta svoj rodni svet. Tu-zdaj prikazuje vojni čas v letu 1944 in 1945. Toda zdaj ne slika toliko ljudi svoje ožje domo-tune, kot se nam predstavlja sa-ma. Predstavlja se kot sedemnajstletno dekle, ki si je namesto dela v Nemčiji izbrala rajši udeležbo v osvobodilnem boju, s katerim je že prej nekaj časa sodelovala in mu pomagala P° svojih močeh. Mlade trave so torej avtobiografska pripoved o uoživetju v partizanih in v osvobodilnem boju, predvsem pa tuni izpoved o lastnih spoznanjih v usodnem času. c::::::::::::..*......... Pisalsljica nam v prvih dveh poglavjih na kratko obnovi svojo mladost od začetka vojne. Pripoveduje nam o svoji upornosti poti nemškemu učitelju, o šolanju v Mariboru, o doživetju a-tentata na gestapovca, o streljanju francoskih ujetnikov, pa o bombardiranjih zavezniških letal. Na kratko nam prikaže svoje delo za pomoč osvobodilnemu boju, v tretjem poglavju pa nas postavi v sredo priprav za odhod v partizane. Nato nam prikazuje svoja doživetja v osvobodilnem boju. Toda opisi dogodkov, hajk, spopadov, srečanj, o-pisi trpljenja, prikazi smrti, so skorajda obrobni. Čeprav vseskozi spremljamo življenje v partizanih in doživetja avtorice, pa je bistvo pripovedi vendarle v nečem drugem. Prav to pa je tisto, kar daje tej knjigi posebno vrednost To pa so pisateljičine izpovedi. Manica Lobnikova je komaj dobrih šestnajst let stara odšla v partizane od doma, kjer je, kot to sklepamo po njeni pripovedi, bila tudi v času vojne dobro preskrbljena. da ji ni manjkalo ničesar. S posebej napravljenimi rdečimi škorenjčki in perilom, s katerim jo je bogato oskrbela mati, je dekle odšlo v partizane Nevedno in nebogljeno z zgre šenimi predstavami Na komiteju, kamor so jo dodelili, si niso vedeli z njo kaj pomagati. Tudi sami so bili razočarani nad tem, da so jim poslali otroka. In tako je mlada partizanka ostala sprva pravcati otrok, ki je začel jokati, ko je nastalo vprašanje, kje bo spala, kako se bo preoblačila. Otrok, ki se je zatekai v naročje starih partizanov in iskal tolažbe tudi v joku. Seveda je to dekle spoznala tudi smrt in od blizu okusilo vse tegobe, na katere se je sčasoma privadila, da je po vojni, še vedno kot naivno dekle solila pamet drugim. O vsem tem svojem partiza-njenju, predvsem pa o svojih spoznanjih ljudi, časa in življenja, pripoveduje pisateljica izredno neposredno, iskreno, da na bralca njena pripoved izredno impresivno učinkuje. Pisatelj Ivan Potrč je v svoji spremni besedi knjigi na pot zapisal, da je prav neposrednost pisateljičine pripovedi tisto, kar bo osvojilo bralca. Ta pa bo doživljal v tej knjigi partizansko otroštvo in mladost. In res moramo priznati, da je pisateljičina iskrenost tisto, kar poleg neposrednosti pripovedi bralca pritegne in pbenem pretrese. Kajti to je vendarle' pripoved o mladosti, pripoved o otroku v partizanih, pripoved o spoznavanju sveta, o razočaranju nad, njim, pripoved o bridkostih tn krivicah trpljenja' Pripoved, ki pa je tako sveža in neposredna, da učinku- kot se je pesniško izrazil Ivan Potrč. Sicer pa se tudi sama pisateljica pesniško izraža, saj svojo sem pa tja malce privzdignjeno pripoved zaključi s pesniško prispodobo svoje hoje po mladi rosni travi, Iti ji topla stopala odvzemajo roso. Prebujanje dekliških let in bridkost spoznanj ob tem, to je bilo tisto, kar je napisalo tekst Mlade trave. Ker to prebujanje ne more biti drugače kot iskreno, če naj bo pristno, je ta tekst Manice Lobnikove tako impresiven. Z njim je pisateljica gotovo dosegla velik uspeh, saj v domači književnosti nimamo takega teksta slovenske pisateljice, ki oi na tak način obravnavala ob vojnih doživetjih svoje zorenje. Miselno bogastvo, ki to pripoved in izpoved spremlja, pa samo še veča vrednost teksta. Mladi bralci bodo v njem našli pravcato bogastvo moralnih spodbud, pa tudi odraslim bo knjiga veliko povedala. Ne po obsegu, temveč po moralnih in idejnih vrednotah so Mlade trave torej dragocen tekst. Sl. Ru. (Knjigo je mogoče nabaviti v Tržaški knjigarni. Cena: 1750 lir.) bilo na pobočju Sacre Coeura ne duha ne sluha in ulice Transnonain ni bilo niti v seznam i pariških ulic. Do danes je minilo od osvoboditve Pariza že precej let. Večkrat sem se vračal v Pariz in vsakokrat sem mislil, da se pripravlja vstajenje tudi tem spomenikom, ki so jih barbarsko odstranile «plave zveri* (po Niet-zheju), ko sem gledal, kako čistijo stare črne palače, da so postajale spet bele. In ker teh spomenikov še danes ni nazaj, si nujno postavljam tole vprašanje: «Zakaj svobodni Pariz ne popravi barbarstva o-kupatorjev iz leta 1940? Ali so ti spomeniki trn v peti tudi današnjemu svobodnemu Parizu?* Strah me je, da bi bilo to možno. Ali naj francoska mladina pozabi na razširjanje revolucionarne napredne misli, katere simbol je Etienne Dolet?; Ali naj pozabi na odkritost,' proštoduš-nost in nekonformizem mladega fanta, ki ga je čakalo še vse življenje — chevaliera De la Barre? Ali naj pozabi na okrutnost vladajoče plasti, ki se je borila za oblast proti zatiranim in katere simbol je ulica Transnonain? Ali naj pozabi barbarstvo fašistične okupacije v letih 1940 do 1944? Franc Derganc Cankar v miniaturni izdaji Ljubiteljem knjige in prijateljem domačega slovstva bi bilo skoraj odveč predstavljati miniaturne izdaje slovenskih pesnikov, saj so te male knjižice, navadno vezane v rdeče platno ali usnje, izredno priljubljene. In tudi i-skane med ljubitelji knjig, da je založba, ki zanje skrbi, že navajena od časa do časa poskrbeti za novo izdajo. Menda že skoraj ni slovenskega pesnika-klasika, ki ne bi bil deležen izdaje v miniaturni obliki. Zdaj je v to zbirko ob 50-letnici smrti, prišel tudi Ivan Cankar. Cankarjeva založba, ki je prevzela izdajanje miniaturnih izdaj, je v lični opremi poskrbela za to izdajo, ki obsega Cankarjevo prozo in poezijo. Urednik — ki sicer ni naveden — je izbral za to miniaturno izdajo Cankarja nekaj pesmi iz Erotike ter še nekaj drugih objavljenih, nezbranih pesmi, ki jih je sicer skupaj 39, ki pa zavzemajo sorazmeroma le majhen del knjižice. Pretežni del zbirke zavzema Cankarjeva proza, in sicer Cankarjeve znane vojne kratke povesti in črtice iz knjige Podobe iz sanj. Tako si je tudi proza priborila vstop v miniaturne izdaje. Cankar v miniaturni izdaji je, kot rečeno, skrbno opremljen. Knjižica ima Jakčev portret I-vana Cankarja ter vinjete, ki so delo Dore Novšak. Tako se tudi ta drobna knjižica malega formata uvršča med izbrane izdaje, namenjene posebnim prijateljem domače knjige. 5. novembra se je v Kulturnem domu začel gledališki te- \ čaj, ki ga obiskujejo prijav- ' Ijeni slušatelji (dijaki, študentje, vzgojitelji in člani gledališkega studia), vabljeni in dobrodošli pa so tudi vsi občasni poslušalci. Tečaj vodi režiser M. Mahnič. S povzetki posameznih predavanj, ki bodo tja do konca februarja, bomo skušali u-streči vsem, ki jih govor in gledališče zanimata, pa tečaja ne utegnejo obiskovati. Te povzetke objavljamo danes šestič (prvič v nedeljo 17. nov., nato L, *., 15. in 29. decembra). Poslušanje Javnega govorjenja Tržačanov (predavateljev, vzgojiteljev, javnih delavcev pa tudi gojencev na tečaju) nas opozarja na resnico, da je med Slovenci v I-taliji vse premalo prizadevanja za obvladanje slovenskega knjižnega govora, kar je še posebej očitno pri mladem rodu. In vendar: ali si je mogoče zamisliti slovenskega razumnika pa tudi razgledanega delavca in kmeta, ki bi se v današnjem času smel in mogel izpovedovati oz. izražati le v narečju? In ali ni prav ta pomanjkljivost vzrok za zadrego manjvrednostni občutek in zateka, nje k italijanščini premnogih Slovencev v Italiji? Zato ni odveč ponoviti misel o nekakšnem (tržaškem) institutu za slovensko knjižno izreko, ki bi lahko nadvse uspešno priskočil na pomoč šoli, ki se s tem spričo jasnega in obilnega učnega načrta pri najboljši volji ne more temeljiteje ukvarjati, Slovenskemu gledališču ter prizadevanjem prosvetnih društev, strank, cerkve in radia. Institut naj bi opravljal svojo nalogo z bralnimi, govorniškimi oz. govornimi in konverzacij sitimi tečaji in to z modernimi sredstvi (magnetofon, plošče) in za vse starostne stopnje, vštev-ši predšolske otroke. Seveda je treba pri tem misliti ne samo na Trst, ampak na celotno slovensko jezikovno območje v Italiji (rezijansko, tersko, nadiško, zapadno kraško in kraško narečje). Ukrepati bo treba naglo in učinkovito ker bomo sicer zelo kmalu na tisti osiromašeni stopnji, ki jo je opaziti pri veliki večini koroških Slovencev. 24. Preden preidemo k tehniki govora in k prvinam igralskega o-blikovanja poglejmo v zvezek enega naših gojencev, ki je dobil nalogo, naj napravi povzetek dosedanjih razmišljanj. Spoznali bomo, kaj ga je najbolj zanimalo, hkrati pa obnovili ali celo odkrili vrsto zanimivosti, o katerih je že tekla beseda. Takole piše: Besedilo, ki ga hočemo govoriti, moramo najprej dobro poznati — po vsebinski in idejni plati. Zato ga moramo pazljivo prebrati in potem spet in spet prebirati in razčlenjevati. Večkrat ga poskušajmo povedati s svojimi ce-sedami, ki naj bodo kar najbolje izbrane in postavljene. Nato besedilo laboratorijsko obdelamo, se pravi: analiziramo njegov glasovni sestav. Hočemo namreč, naj izrekovanje ne bo nagonsko in na slepo srečo, temveč karseda natančno in zavestno. Ogledamo si najprej konzonante. Podčrtamo najprej na pr. vse L in R in pri branju pazimo predvsem nanje. Nato podčrtamo vso šumevce in pri branju spet pa zimo samo nanje. Zatem pridejo na vrsto zaporniki itd. Posebej se ustavimo ob konzonantnih skupinah (preDVSem, dolžnoST STar-šev) in se natanko ukvarjamo z njihovimi srečanji in zlitinami. Prav tako skrbno pregledamo vokale ter poskušamo tako dolgo, da so zanesljivo čisti in pravilni (dolžina in kračina, ožina in širi- na, če le mogoče tudi Intonacija — rastoča ali padajoča). Posebno skrbno obravnavamo vprašanje hiata in siniceze: ah dva vokala (končnega v prvi besedi in začetnega v naslednji) izgovarjamo vsakega zase ali ju združimo v dvoglasnik (Bog te / obvar:! — ali Bog te-obvari!) Posebno pozornost je treba posvetiti polglasniku, tako korenskemu kot končniškemu. šele ko so ti izrekovalni problemi rešeni, preidemo h govornemu oblikovanju oz. interpretaciji besedila. Pri tem upoštevaj, da ne govoriš zase, ampak za občinstvo. Skrbi za dobro dihanje! Določi lestvico govornih vrednosti (moč glasu, višina glasu, hitrost, pavze itd — glej spredaj). Preden začneš pripovedovati, se zberi, uravnaj se v ustrezajoče razpoloženje. Pazi na besedilu ustrezajočo izpovednost obraza in kretenj. Varuj se deklamativnih ekscesov, klišejev in formalizmov. Izpoveduj preprosto, jasno, pregledno. Govori iz sebe, velja in moč ima samo tisto, kar je izvirno. Stoj za vsem, kar poveš. Pazi, da si vseskozi navzoč, nl$ naj ne bo mehanično in šablonsko. Ne hiti, suvereno gospodari nad časom Zelo pomembne so pavze. Ne daj, da te premaga metrum ah kakršno koli časovno, glasovno ah metodično enoličje. Vsaka misel se po svoje vključuj* - + v čas, ima svoje enkratno življenje oz. utrip. Chopinovih valčkov ne moreš igrati v metronomsko natančnem tričetrtinskem taktu: zadržuješ, pohitiš, se ustavljaš, počakaš. To je tisti znameniti Chopinov tempo rubato — zmaga svobodnega časa nad merjenim. Pri pesmi metrična shema res terja svoj davek, vendar pa lahko zabrišeš njeno vsiljivost tako, da tu popustiš, tam zadržiš. Važni so crescendi in decrescendi. Premisli, kdaj boš uporabil legato, kdaj staccato, kdaj poganjaš, kdaj zaustavljaš. Ne pozabi: govoriti je treba ne posamezne besede, ampak govorne enote (sklope, gmote, takte), govoriti je treba v krajših ali daljših pasovih. V sklenjenem govoru posamezne besedo ne pomenijo mnogo, rajši nič. No podčrtuj, ne poudarjaj sleherne besede — vsaka govorna enota ima navadno en sam poudarek, drugi besedni poudarki zgubijo vso moč. Ne poudarjaj na slepo, ne poudarjaj razsipno, ker boš zapravil tisto, kar je bistveno in nujno in uničil preglednost, poudarjaj v zvezi s smislom in muziko. Prizadevaj si, da dosežeš reliefnost besedila. Daj besedilo na tehtnico: določi, kaj je bistveno, kaj nebistveno, kaj pomembno in kaj postransko, kaj nujno in kaj pravzaprav odveč, kaj je misel in sporočilo in kaj zgolj mašilo. Le tako boš lahko ustvaril napetost. Le tako boš neprestano držal poslušalca, ga ohranil v vznemirjenosti in pazljivosti Pazi na dobre starte in zanesljiva zaključke izjave: nikoli ne zaidi pod nivo zanesljive slišnosti (dih!). Nadzoruj se vseskoz, ne prepuščaj se maniram — za nobeno ceno ne! — izogibaj se sentimentalnosti, ki je ničvredna in ne sodi v živi svet človeških strasti. Lejte, tako je naš gojenec za-, pisal svoja spoznanja — brez čvrstega zaporedja siesr, a zato zanosno — in na koncu dodal: In še toliko drugega! Le kako bo mogoče na vse to hkrati paziti, vse to hkrati narediti! I! I j (Kn'iqo je mogoče nabaviti v Tržaški knjigarni. Cena: perga- ment 650, celo usnje 750 lir). Ko tani <“ Pl | t Z novoletnih voščilnic (Tončka Kolerič, Perice) pfBBSBSBnSie « ‘ Noj višja temperatura naJniiiSja —OJ, ob le. uri 2 »top., *ra*il tlak 1018,9 stanoviten, veter l.i km severovzhodnik, s sunki 33 km na uro, vlaga 43%, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 7.7 stop. Tržaški dnevnik Dane«, NEDELJA, 12. januarja TATJANA J Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 8.59 — LO na vzide ob 1.09 in zatone ob 11 JI' Jutri, PONEDELJEK, 13. januarja VERONIKA VČERAJ DOPOLDNE V SODNIJSKI PALAČI Slovesno odprtje novega sodnega leta z govorom gen. pravilnika dr. Renzija Slovesnost je potekla kres incidentov in manilestacij ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti - Glavne teme, ki jih je obravnaval dr. Remi so: ločitev zakona, potreba po splošni reformi zakonodaje, prometni zakonik itd. Včeraj zjutraj je bilo v sodnijski palači slovesno odprtje novega sodnega leta. Ceremonija je sledila kot je že ustaljeno z več kot stoletno prakso, slavnostnemu odprtju novega sodnega leta pri kasacijskem sodišču v Rimu. Zunanji blesk, strumne čete karabinjerjev, policijskih agentov in kaznilniških stražnikov, so spremljali mimohod najvišjiih dostojanstvenikov tržaškega prizivnega sodišča, ki je pristojno za delitev pravice v vsej deželi Furlaniji-JuMiskl krajini. Skoraj točno ob 10.30 so prišli v dvorano porotnega sodišča generalni pravdnik dr. Renzi s svojimi pomočniki in kmalu nato predsednik prizivnega sodišča dr. Stellatelli z vsem zborom sodnikov, ki mu pripadajo. Na čelu sprevoda so šli sodnijski uslužbenci, ki so nosili enake pravice Vsa slovesnost je potekla brez incidentov in manifestacij, ki so spremljale odprtje novega sodnega leta v drugih velikih mestih v Italiji, kot na primer v Rimu, Turinu, Milanu in Benetkah. Tržaški odvetniki in tudi del sodnikov, ki pripadajo naprednejšim tokovom pravne znanosti so menili, da protestna manifestacija ne bi bila umestna. Kljub temu pa so varnostne oblasti poskrbele za podvojeno nadzorstvo v okolici sodnijske palače ter v notranjosti. Dvorano porotnega sodišča so napolnili številni gostje. Prisotni so bili podtajnik ministrstva za pravosodje prof. Renato DelTAndro, predstavnik višjega sveta za sodstvo dr. La Monaca, predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, tržaški župan Spaccini, senator prof. Šema in poslanec Bologna, prefekt Cappel-fcni, predstavniki pokrajine, vojaških oblasti, karabinjerjev, finančne straže. Številni so bili tudi zastopniki konzularnih oblasti. Prisoten ie bil tudi italijanski konzul v Kopru dr. Cerchione. Po že ustaljenem ceremonialu je glavni kanclist pri tržaškem pri- Državni pravilnik dr. Renzi rivnem sodišču dr. Acconcia preči tal odlok o sestavi tržaškega prizivnega sodišča ter kazenskih sodišč v deželnem merilu. Takoj nato je spregovoril dr. Renzi, generalni pravdnik pri prizivnem sodišču, ki je podal poročilo o delovanju sodni iških organov v preteklem letu. kot smo že prej poudarili, poročilo generalnega pravdnika ni vsebovalo praktično nobene novosti. Za njegovo oceno je dovolj, če o-menimo, da je generalni pravdnik čestital tržaški odvetniški zbornici k odločitvi, da ne priredi v Trstu protestnih manifestacij, kot se je zgodilo v drugih italijanskih me-atih. Po italijanskem zakonu predstavlja ustanova javnega tožilstva enotno, celovito, organizacijo, ki je zgrajena v obliki piramide. Na čelu te piramide je generalni pravdnik ori kasacijskem sodišču. Podrejeni so mu generalni pravniki pri prizivnih sodiščih, tem pa tožilstva pri okrožnih sodiščih in končno okrajni sodniki. Pripadniki tožilskih organov v tej lestvici nimajo nobene avtonomije, temveč morajo le uveljavljati ukaze in zapovedi, ki prihajajo od zgoraj. V tem smislu je treba tolmačiti govor tržaškega generalnega pravnika dr. Renzija, in sicer ne samo v zvezi z izjavami, ki jih je podal glede nasprotnih manifestacij ob odprtju novega sodnega teta. Menimo, da je treba poudariti predvsem določena stališča generalnega pravdnika, ki ne zadevajo strogo področje njegovega dela In ustanove, katero predstavlja, temveč gredo na področje, ki ne spada v pristojnost sodnijske oblasti, temveč zakonodajne oblasti. Pri tem mislimo posebej na vprašanje zakonske ločitve, o kateri je dr. Renzi govoril včeraj na dolgo in na široko ter pri tem jasno in odkrito povedal svoje nasprotno mnenje. Ponavljamo še enkrat, da Je ustanova javnega tožilstva enotna in da morajo torej vsi podrejena tožilci upoštevati navodila, ki jim prihajajo od zgoraj, se pravi od kasacijskega sodišča. Zato morema sklepati, da je v teku širokopotezna akcija raznih sod-nijskih organov, na tej alj na dru-Zato moremo sklepati, da je v te-večjj meri vsi zakonski predlogi glede zakonske ločitve, o kateri bi moral italijanski parlament sklepati v bližnji bodočnosti. Resnici na ljubo moramo tudi povedati, da je dr. Renzi poudaril potrebo po koreniti obnovi kazenskega zakona in kazenskega postopka, kjer je do sedaj vloga «rušilca» stare. fašistične in predfašistične zakonodaje bila prepuščena izključno ustavnemu sodišču. V tej zveži se sprašujemo, kdaj bodo sodnijski organi ali pa poslanska zbornica, ukrepali na primer glede zloglasnega fašističnega zakona, kil obvezuje Slovence, italijanske državljane. da govorijo na sodišču po italijansko in ne v svoji materinščini. V svojem govoru se Je generalni pravnik poleg tega vprašanja, dotaknil tud j številnih drugih pravnih dogodkov v lanskem letu. Pri tem gre predvsem za spremembe, ki zadevajo kazenski postopek, ki naj bi bil bolj sodoben z u-vedbo večjih in tehtnejših jamstev za pravice obtožene osebe. Ta določila predvidevajo tudi poenotenje kazenske preiskave, ki naj bi bila zaupana samo preiskovalnemu sodniku. V tej zvezi so tudi vprašanja skrajšanja zaporne dobe pred sodbo, zamenjava sedanjega plfe-iskovalnega postopka, ki Je tajen, ker pretežno sloni na zapiskih, s postopkom, kjer bi ustni razgovpr med preiskovalnimi organi in zagovorniki dobil večjo veljavo. To pomeni, da bi moral novi postopek iti po sledi anglosaškega postopka, ki je znan pod imenom «oross examlination». V drugem delu svojega govora je generalni pravdnik obravnaval številna vprašanja s področja kazenskega prava. Prvo vprašanje je zadevalo že omenjeni zakonski predlog o zakonski ločitvi, drugo pa rastoče število prometnih nesreč, ki povzročajo smrtne nesreče ter številne ranjence. Po mnenju govornika bi bilo treba čimprej uvesti obvezno zavarovanje vseh motornih vozil brez razlike, zvišati zavarovalne premije ter poenostaviti postopek za Izplačilo odškodnin. Glede sporov na področju delovnih odnosov ter zdravstvenega in starostnega zavarovanja je generalni pravdnik menil, da ne obstajajo pomembna vprašanja. V nadaljevanju svojega govora je generalni pravdnik omenil, da je naraslo število stečajnih postopkov in tudi prekrškov proti državi, javni upravi, pravosodju, javni nravnosti, družini ter še posebej namernih umorov in telesnih poškodb. Nato je generalni pravdnik obravnaval še druga vprašanja posebno s področja avtomobilskega prometa (vprašanja upravnih kazni namesto kazenskih), o katerih so obširno razpravljali na srečanju pravnih komisij avtomobilskega združenja ACI, ki Je bilo v oktobru lani. Nadalje je dr. Renzi govoril tudi o stanju sodnijsklh zaporov v Trstu, Gorici in Vidmu. Na kraju se je zahvalil vsem organom sodnijske policije, karabinjerjev, javne varnosti, finance in mestnih redarjev v vseh večjih krajih dežele za sodelovanje z organi pravosodja. Spaccini oziroma Guštin. Sestanka sta se seveda udeležila tudi oba strokovnjaka, ing. Pellis in ing. Amodeo, ki po nalogu trgovinske zbornice pripravljata načrt za postavitev središča Osnova za razpravo je bil dokument, podrobno izdelana mapa, iz katere je razvidno, kje naj bi stalo središče, kje njegovi posamezni ods.eki in kam naj bi merila prizadevanja operaterjev v primeru, ko bi bilo treba v prihodnje središče razširiti ali izpopolniti z novimi napravami. Kolikor se je dalo zvedeti po sestanku, se področje, na katerem naj bi zrastlo poslovno središče, razprostira tostran in onstran državne ceste štev. 58 (Opčine - Fernetiči, in sicer na višini, kjer cesta prečka v nadvozu železniško progo Opčine - Sežana. Strokovnjaki, ki so pregledali področje, so se odločili zanj zaradi bližine ceste, železnice in državne meje ter zaradi ugodne sestave tal in odsotnosti večjih dolin in vzpetin. Na petkovem sestanku pa so predstavniki carinskih krogov izrekli nekaj pomislekov glede tega, da nameravajo pristojni krogi postaviti poslovno središče tik ob meji, fiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiuiimiimiimiiimiiimiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuuiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiii« Srečko Merlak nastopil zasluzeni pokoj Pogled v dvorano med včerajšnjo slavnostno otvoritev novega sodnega leta. Na blazini na tleh pred sodnim zborom so znamenja pravice. Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiriiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO NAČELNEM PRISTANKU ŽUPANA REPENTABRSKE OBČINE SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTDRNI DOM JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih KRSTNA PREDSTAVA Scenograf: NIKO MATUL Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: 2 A R K O PETAN Osebe: Perun — Stane Starešinič; prof. Fink — Jožko Lukeš; Vesna — Lidija Kozlovičeva; Hijacint — Silvij Kobal; Kret — Stane Raztresen; Sluga — Danilo Turk; Sivi gospod — Alojz Milič; Živa — Miranda Cahari.ja; Mladenič — Livio Bogateč; Krat — Alojz Milič; Krut — Dušan Jazbec. DANES, 12. Jamu’j'ja ob 16. uri V nedeljo. 19. januarja ob 16. uri V ponedeljek, 20. jan. ob 20.30 V sredo. 22. januarja ob 20. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na telefonu 734265 ABONMA «B» ABONMA RED OKOLIŠKI ŠPORTNI ABONMA DIJAŠKI ABONMA V torek, 14. v sredo, 15. v četrtek, 16. januarja 1969 ob januarja 1969 ob januarja 1969 ob 19.30 na Reki, 20. uri v Postojni, 20. uri v Herpeljah-Koztni A. P. Čehov TRI SESTRE drama v štirih dejanjih Središče za cestni tovorni promet bo levo ob cesti Opčine-Fernetiči Pristanek župana repentabrske občine je bil potreben zato, ker predvideva nova zamisel zasedbo večjega področja repentabrske občine - Predelan prvotni načrt bo nared čez 20 dni Kakor napovedano, je bil na trgovinski zbornici širši sestanek predstavnikov gospodarskih krogov, carinarnice, tržaške in repentabrske občine, združenja tržaških trgovcev, Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, deželne uprave itd Sestanek je bil posvečen vprašanju središča za cestni tovorni promet pri Fernetičih. Za trgovinsko zbornico so bili prisotni predsednik dr, Caadassi in nekateri funkcionarji, deželo .je zastopal odbornik za promet Varisco, za tržaško carinarnico sta bila prisotna dr. Bar-Hličci in dr, -Cinti, za finančno u-pravo dr. Pece. za združenja trgovcev iz tržaške pokrajine predsednik dr. Hausbrandt in ravnatelj geom. Geppi, za Neodvisno ustanovo za tržaško pristanišče dr. Clai in za družbo Autovie Venete ing. Visintin. Tržaško in repentabrsko občino pa sta zastopala župana ing. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. po drugi strani pa so nekateri strokovnjaki izrazili mnenje, da bi kazalo rajši postaviti središče tako, tej strani razdeliti na dve polovici: državna cesta Opčine - Fernetiči, «Sardegna», last državne pomorske družbe Tirrenia. Sardegna je priplula te dni iz Palerma v Trst ter se ustavila v nekdanji ladjedelnici temveč naj bi ga rajši postavili kar r^lj m’. ^ IT v celoti na levi strani ceste (če I1 VPm.n-,^e ' Nato jo bodo zavY:k- Naš dolgoletni delovni tovariš Srečko Merlak je odšel v pokoj. Mogoče se bo komu, ki ga pozna, to zdelo neverjetno, saj tovariš Srečko prav nič ne kaže, da bi bil že zrel za pokojnino, tako je še ves čil in mladosten. Toda ma tična knjiga v tem primeru žal ne laže, in tudi mi smo se morah sprijazniti z dejstvom, da naš dolgoletni «poštni minister« odhaja in prepušča svoje mesto mlajšim. Srečko Merlak je skoraj od samega začetka, od konca leta 1945 do preteklih dni vodil naš oddelek ali ekspedit, kot, mu pravimo. V svoje delo se je zagrizel kot malokdo, z vzorno vestnostjo in natančnostjo. ki je včasih mejila celo na pedantnost. Toda kdor je že kdaj imel opravka s tisoči naslovi in naročniki, z najrazličnejšimi poštnimi predpisi ▼ Italiji in v drugih državah, kamor sega naš list, s tarifami, ki se menjujejo in voznimi redi vlakov in avtobusov pa celo letal, ta bo najbolje vedel, da pri takem poslu brez natančnosti in brez vestnosti ne gre Srečkova zasluga je v dobršni miri tudi, čc imamo danes tako razvejano razdeljevalno omrežje in mi. kar nas je starejših pri Primorskem dnevniku še iz partizanskih časov dobro vemo, kako važna je razdeljevalna mreža. Kaj pomaga če pišemo vsak dan in polnimo stolpce časopisnega papirja, če pa potem list ne bi pri- šel do čitateljev pravočasno. Noben list na svetu brez dobre distribucijske mreže ne more obstajati in naš še toliko manj, saj je glavni del naših čitateljev med našim življem v okolici in morajo dobiti list vsak dan na svoje domove, bodisi po pošti ali naravnost po raznašalcih. Za vse to Je poskrbel naš Srečko in to svoje delovno področje v letih svojega neumornega dela organizacijsko tako utrdil, da bo njegovim mladim naslednikom prikrajšana marsikatera skrb in marsikateri napor. Toda naš Srečko Merlak ni bil samo vesten delavec. V svojih mlajših letih je bil v svojem rodnem Skednju tudi marljiv prosvetni delavec in režiser, že celo vrsto let, ali bolje od same ustanovitve, pa je tudi predsednik slovenskega tržaškega filatelistič nega kluba «Lovro Košir«. Filatelija je njegov konjiček S svojimi zbirkami je sodeloval že na številnih razstavah doma in v Ju goslaviji ter pobral tudi celo vrsto zlatih in srebrnih kolajn ter dru gdh priznanj. In še enega konjička ima v hlevčku: amatersko filmsko snemanje. Njegovi priljubljeni motivi so panorama in kdo ve, če ga ni prav ljubezen do panorame zvabila v okolje smrekovih gajev okoli Logatca, kjer si je s trudom in prav tako zagrizenostjo kot pri poklicnem delu, zgradil majhen mičen domek ob idiličnem potočku, kjer bo preživljal poslej del svojega življenja oziroma ga delil med osvežujočim okoljem zelenega smrečja in zelenih livad ter slanim ozračjem našega morja. Ko nas zapušča si želimo, da bi ohranil lep spomin na z nami preživeta leta v delu za naš Primorski dnevnik, njemu pa želimo, da bi v osebnem zadovoljstvu s svojo ženo in prijatelji užival še dolgo čil in zdrav zasluženi počitek in še naprej skrbel za svojo tržaško slovensko filatelistično družino. j. k. gledaš proti Fernetičem), ter ga na tej strani razdelili na dve polovici: med mejo in železniško progo naj bi bila ((carinska cona«, zaprta, obdana z mrežo, carinskimi uradi, itd. Poleg nje naj bi se raztezalo področje ((storitev«, to je motel, servisna postaja, restavracija, itd. Onstran proge, to je na področju, ki se razteza med naftovodom in samo progo, pa naj bi postavili ((trgovsko« cono, to je predvsem zasebna parkirišča za tovornjake, ki naj bi sčasoma zaseglo kakih 500.000 kv. m površine. Ker pa bi s to varianto zasegli precej več zemlje na območju repentabrske občine, kakor po prvotni zamisli, so na sestanku z zanimanjem pričakovali, kaj poreče zastopnik te občine. Ker se ta v načelu strinja z načrtom, je predsednik zbornice naročil ing. Pellisu in ing. Amodeu, naj vneseta ustrezne spremembe v originalni načrt. Predelani načrt naj bi bil nared čez kakih 20 dni, za tisti čas pa je napovedan tudi sestanek — o istem predmetu — z zastopniki gospodarskih krogov iz sosedne republike Slovenije in zlasti s predstavniki Sklada za ceste, ki se u-kvarja z načrtovanjem novih avto cest za Slovenijo. Uresničitev zamisli središča za tovorni promet na naši strani je namreč tesno povezana z vprašanjem, kdaj in kje bo stekla avto ali vsaj sodobno zamišljena hitra cesta med bodočo avtocesto Moščenice Opčine mimo ((avtoporta« na Krasu in Sežane na Razdrto, oziroma na priključek z avtocesto, ki jo bodo prej ali slej na jugoslovanski strani speljali pro-ti Kopru. Zaključek zasedanja znanstvenega sveta centra za teoretsko fiziko Včeraj se je končalo zasedanje znanstvenega centra za jedrsko fiziko, ki se je pričelo v petek zjutraj. Včeraj so predvsem razpravljali o okrepitvi sodelovanja centra z ustanovo OZN UNESCO. Sporazumeli so se, da bodo vključili v znanstveni svet centra večje število predstavnikov UNESCO, in sicer s prihodnjim letom. Na podlagi tega bo UNESCO prispeval za center 150.000 dolarjev letno, kar je precej velika vsota, če pomislimo, da prispeva sedaj Italija za vzdrževanje centra 250 000 dolarjev. Razpravljali so tudi o možnosti ustanovitve fakultete za jedrsko fiziko tako imenovane svetovne univerze. Ameriški znanstvenik Mar-shak pa je predlagal, naj bi ustanovili hkrati s to fakulteto v Trstu tudi center za socialne študije. Vsi so tudi izrekli željo, da bi zgradili jedrski pospeševalnik v Doberdobu, ker bi bilo to zelo koristno tudi za center za teoretsko fiziko. Priplula je «Sardegna» ki jo bodo predelali Za enotami «Lazio», »Calabria* in «Sicilia», bo Tržaški Arzenal — S. Marko predelal v trajektno ladjo še četrto enako ladjo, to je ladjo li v Tržaški arzenal — S. Marko, jo prežagali čez trup in jo z jeklenim vložkom podaljšali za 20 metrov. Predelali bodo tudi pogonski stroj, tako da bo hitrost ladje na-rastla na 19 vozlov. Nato pa jo bodo odposlali za že omenjenimi tremi sestrskimi lacfjami, na redno pot Italija — Tunizija. To naročilo spada med pomožne posege, s katerimi želi medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE ohraniti nekaj življenja v tržaškem ladjedelništvu, dokler ne bo začela obratovati Grandi Motori. Lep uspeh CGIL Včeraj so bite v tovarni ITALUX prvič volitve notranje komisi le. Sindikat FILCEP-CGIL je dobil 63 glasov delavcev in dva predstavnika, sindikat CCdL pa 13 glasov delavcev in nobenega predstavnika. CGIL ni predložila kandidatne liste za uradnike. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. januarja 1969 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 68-4etnl Vlncenzo Co-mlto, 58-leitn! Modesto Palman, 73-letna Roma Salvagno vd. Novell 1, 73-tetni Bruno Mattionl, 70-tetni Egone Siissland, 65-letnl Vittorio Levi-Minzl, 71-iletna Maria Grizen vd. Marino. OKLICI: radiolehnik Giampaolo Co-veMi in uradnica Tulila Dalbello, trg. predstavnik Glanfranco Zanuttl In uradnica Rosami a Relter, uradni« Bruno Godini in bolniška sestra An-drelna Bisianl, bolničar Antonino Da. n teli In gospodinja Caterina Tolazzi, upokojenec Riccardo Cortlglanl iri gospodinja Maria Bighl, marmist Ca-logero Marsiglia In gospodinja Giu-sepplna Stigliano, mehanik Funio Se-culin in frizerka Nevia Lenarduzzl, gradbenik Aldo Montagnlni in učiteljica Giuliana Riavini, ribič Stetano PMacco in šivilja Daniela Colautti, Jetniški paznik Luigi Vito In Angelina Nacca, pomorščak Giuseppe Maligen in gospodinja Fiorella Blaschich, uradnik Giorgio Simoni in prodajalka Silvana Mačehi, pomorščak Lct-terio Maganja in uradnica Giuliana Falzari, noviinar Guido Zanini in u-radnica Carla Maria Rossetto, natakar Giovanni Zarotti In delavka Giu-seppina Šegul la, delavec Silvano Morgan in bolničarka Ida Reganzin, študent Ezlo Alberti In študentka Na-dia Povodnik, uradnik Giusto Furlan in uradnica Anna Maria Kresevic, tehnični uradnik Francesco Carmlll ln uradnica Loredana Zigante, trgovec Roberto Concinl In uradnica Franca Kermolj, iitograf Sergio Bian-co in gospodinja Giusepplna La Gre-ca, delavec Michele Paiza in tiskar-ka Lidia Lazzarl, delavec Guido Ca-nalettl in gospodinja Bruna Grlso-nlch. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Ali'Alabarda, Ul. dellTstrla 7. Al Gtleno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan). De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5. Mizzan, Trg Vrnezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do (.39) Barbo - Carnlel, Trg Garibaldi 4. Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina, AHTGEA, Ul. Glnnaatiea 6. G Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). SLOVANSKI PLES sobota, 8. februarja Hotel Excelsior Palače Prosvetno društvo VESNA v Križu vabi v četrtek, 16. januarja ob 20.30 v Ljudski dom na prvo predavanje iz ciklusa Ljubezen in odnosi med spoloma. Predaval bo prof. Vlado Rotar. Priporočamo udeležbo predvsem mladini. Odbor Gledališča Verdi Blagajna gledališča Verdi sprejema do 14. t.m. prošnje za abonmaje za drugi del operne sezone 1968/69, ki se bo po kratkem premoru začela 16. t.m. s prvo predstavo VVeberjeve o-pere «Carostrelec». Ostale predstave na sporedu (7 del s skupno 28 predstavami) so: Bellini «Beatrice iz Tende«, Gluck ((Orfej in Evridika«, triptih enodejank Pe-trassi «11 Cordovano«, Roman Vlad ((Zgodba neke mame« ln Peragallo «lzlet na deželo«, Rossini ((Seviljski brivec«, Dargomlski ((Kamniti gost« in Puccini »Manon Lescaut«. Teatro Slabile V Avditoriju se do ponedeljka nadaljujejo ponovitve komedije ((Kaktusov cvet« v Izvedbi skupine Alberto Lupo - Valeria Valeri. Danes dve predstavi: ob 16.30 in ob 20,30. Jutri zadnja predstava ob 20.30. Za abonente na sezono Teatro Stabile 68/69 velja popust. Nazionale 13.00 «Via col vento«. C Gable, V. Leigh. Technicolor. Grattacielo 14.00 «Bora Bora«. Hav-dče Politoff, Corrado Panl. Techni-color. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 14.30 «Serafino». A. Celentano, O. Piccolo, S. Urzi. Technlcolor. Fenice 15.00 «11 castello di carte«. G. Peppard, 1. Stevens, O. VVeltes. Technlcolor. Excelsior 15,00 «11 laureato«. A. Ban-croft, J. Hoffmann, K. Ross. Pana Vision. Rltz 14.00 «La signora nel cemen-to». F. Sinatra, R. VVelch. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.30 ((Le meravigliose fa-vole di Andersen«. Slikanice. '1 e-chnlcolor. Moderno 14.00 ((Oiabolicamente tua». Alain Delon, Senta Berger. Technlcolor. Filodrammatico 14.30 «1 4 del Texas». Frank Sinatra, Dean Martin. Te-chmcolor. Aurora 15.00 «11 medico deila inu-tua«. Alberto Sordl. Technlcolor. Cristallo 14,30 »Strazlaml ma di ba-ci sazlaml«. N. Manfredi, U. To gnazl, P. Tlffin. Technicolor. Capltol 14.30 «Les biches«. Jacqueli-ne Sassard, Stepane Audran, Jean Louis Trintlgnant. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «11 mondo č pieno di papž«. Sandra Dee. Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 «Quella caro-gna delTispettore Sterling«. E. Silva, Beba Lončar. Technicolor. Garibaldi 14.30 «Maciste, 11 gladiato-re dii Sparta«. M. Forest. Technlcolor. Astra 15.30 «L’oro del mondo«. Fran-chi e Ingrassia. Technlcolor. Ideale 14.00 «1 cannoni di Navarro-ne». G. Pečk, D. Niven, A. Quinn. Technicolor, Abbazta 14.30 «Vado, Tamimazzo e torno«, G. Hilton, E. Byrnes, G. Roland. Technlcolor. LOTERIJA BARI 37 53 21 24 4 CAGLIARI 44 19 84 66 49 FIRENCE 42 58 45 73 .5« GENOVA 62 14 44 52 42 MILAN 61 72 54 49 42 NEAPELJ 81 68 69 50 54 PALERMO 59 89 64 87 39 RIM 3 12 6 34 83 TURIN 7(1 31 37 79 44 BENETKE 19 78 52 17 67 ENALOTTO XXX 2 2 2 X 1 2 1 2 1 Trem dobitnikom bodo za dva najstice plačali 10.590.000 lir, 85 e najsticam po 280.300 lir in 1109 de seticam po 21.400 lir. Dve dvanajsti ci sta iz Rima, ena pa iz Milana Izšla je prva številka revije za: VRTIČKARJE REJCE MALIH ŽIVALI LJUBITELJE NARAVE Stane samo 200 lir. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Slovenski klub priredi s sodelovanjem Kmečke zveze za svoje člane in prijatelje v torek. 14. januarja ob 20.30 poseben večer, na katerem bo predaval inž. JOŽE STRGAR iz Ljubljane o temi UREJANJE DOMAČIH VRTOV IN CVETLIC Na predavanje priznanega agronoma in specialista za cvetličarstvo, ki bo opremljeno s številnimi diapozitivi, vabimo vse, ki se zanimajo za cvetličarstvo nasploh in naše gospodinje, da si sodobneje okrasijo domove. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «Lovio Košir« bo imel svoj prvi letošnji sestanek v sredo, 15. t.m, od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ulica dei Montecchi 6. Sestanki bodo redno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Dobrodošli novi filatelisti. Mali oglasi ZALOŽNIŠKA DRUŽBA Išče za vso Italijo zunanje sodelavce, izvežbane v odnosih z ljudmi, kt so pripravljeni zaposliti se pri založniških po gajanjih na področju oglašanja v periodičnem tisku, prodaji knjig in tipografskih del, ki so po možnosti vpeljani v specifične veje industrijske ln trgovinske dejavnosti. Ponu-|a se Jim možnost velikega zaslužki, kariere in osebne uveljavitve. Zahteva se resnost, nravnost ln dinamičnost Pišite in pošljite podroben življenjepis, kateremu bo sledil informativen pogovor, na Casella 21/M SPI, Piazza S. Lorenzo in Luclna 26 00186 Roma. KORESPONDENTA za nemščino Išče uvozno - izvozno podjetje. Pismene ponudbe pod «Korespondent» poslati na upravo našega lista, Ul. S. Francesco 20. •CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rittmeyer 4/a. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešerel Iz Boljunca obvešča, da bo v toreK. 14. t.m. ob 20.30 odborova seja n* mesto v ponedeljek. Priporoča se V deležba članov. n * * Prosvetno društvo »Ivan Cankaf* obvešča, da bo v ponedeljek, 13' t.m. ob 20.30 odborova seja. Razstave V lil. nadstropju znanstvenega I1' ceja razstavlja do sobote svoje izd«! ke petošolec Marijan Kravos. Raž stavo si lahko ogledate vsak dan * zgodnjih popoldanskih urah. KASTA priredi 19. t.m. smučarski; Izlet v Sapado. Prijave vsak dan »• telefon 820-712 od 13. do 15. ure. K Darovi in prispevki POPRAVEK V osmrtnici Josipa Kocmana objavljeni 9. t. m. bi moral biti podpisan stvno sin Pavel. Namesto cVetja na grob pok. Zof ke Kosovel darujejo Mirko Kosmifl* Netko in Julko iz Sempolaja 3000 W za Dijaško matico. V spomin nep* zabne Zorke Kosovel daruje Katj* Lisjak 1000 lir za Dijaško matico 9 1000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob Jurija Malt niča z Opčin daruje Ivanka Malaia* 2000 lir za spomenik padlim partizf nom na Opčinah. Ob drugi obletnici smrti nepozafr nega papana Sava Sancina daruj1 družina 2500 lir za Dijaško matld ln 2500 Mr odboru za proslavo stl letnice Kmečke čitalnice v Skednji Namesto cvetja na grob pok. Mari je Regent darujejo letniki 1907 s Pl* seka 4000 lir za pevski zbor V a sili Mirk, 4000 lir za spomenik padlim t) Proseku in 4000 lir za športno drl štvo Primorje. Namesto cvetja na grob pok. Zot ke Kosmina por. Kosovel daruje dl* žina Albine Kosmina 2000 Ur za jaško matico. Kojanec Mira, Nabff žina daruje 500 lir za Dijaško /TiJ tico. Družina Zore Luin daruje 1$ Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Zori# Kosovel darujeta Sonja in Just Ct tja 2000 lir za Dijaško matico. Za proslavo 80-1 etnice ustanoviti1 šo! družbe sv. Cirila in Metoda ** prispeva®: Stanko Pertot 10.000 lri' Drago Pahor 3000, Vatovec-Vatta 10$ Stavar 3000, prof. Pepič Sancin 50$ Interexport 2000, Riosa 2000, Stop*1 2000 in razni (anonimno) 49.880 li' Po dolgi in mučni bolezni je 8. t. m. preminil IVAN DOVGAN Po pogrebu sporočajo žalostno vest bratje la sestre z družinami in sorodniki, zlasti še dragim prijateljem in znancem iz Velikega Repna. IJT.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006 ZAHVALA Srčna hvala vsem, ki so nam stali ob strani in sočustvovali z nami ter nam na kakršen koli način izkazaU svoje sožalje in nam pomagali ob bridki izgubi naše drage mame, none in sestre ZORKE vd. KOSOVEL roj. KOSMINA Posebna zahvala dr. Periju, zdravnikom in osebju ankaranske bolnišnice, ki so ji lajšali dolgo trpljenje, še posebej se zahvaljujemo Slovenski kulturno gospodarski zvezi, Dijaški matici, odboru članov bivših mladinskih društev ter ostalim darovalcem cvetja. Zahvaljujemo se končno uredništvu Primorskega dnevnika, g. Spangerju in župniku Mazori za ganljive poslovilne besede. Sin SAŠA, snaha MARIJA, vnuk ANDREJ in brat DARKO Trst, 12. januarja 1969. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koU način sočustvovali z nami ob tragični izgubi natega dragega JOSIPA ŠKABARJA Posebna zahvala č. g. župniku Šibeniku F., pevskemu zboru, darovalcem cvetja, prijateljem in vaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoče družine ŠKABAR, ZACCARIA in SEDMAK Prosek. 12. januarja 1969 ZAHVALA Zena in sinova z družinama se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali ob izgubi predragega in nepozabnega moža. očeta in nonota FRANCA RAUBERJA Iskrena zahvala g. župniku, dr. Starcu, sorodnikom, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so na ka teri koli način počastili njegov spomin. DRUŽINA KAUBKK Veliki Reoen. 12. januar'« 1969. ZAHVALA Vsem. ki so z nami sočustvovali oh izgubi naše nredrage FRANCKE REBULA por. BRIŠČAK se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Stepančiču, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem. ki so jo spremili na zadnji poti. Družine: RRIŠCAK, TRAMPUŽ, FABJAN in ŠKABAR Praprot, 12. januarja 1969. 0 * ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega nepozabnega JOSIPA KOCMANA Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Posarelliju, sorodnikom, godbi iz Nabrežine, pevcem iz Saleža in Zgonika, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Družine: KOCMAN, FURLAN in CAHARIJA Samatorca, Nabrežina, Koper, 12. Januarja 1969, Pnmorilci^nGAJnlt — 5 — 12. Januarja 1W JAVNA TISKOVNA KONFERENCA UPOKOJENCEV CGIL Odločna zahteva po zvišanju pokojnin in reformi socialnega zavarovanja Poročilo tajnika De Santija . Poslanec Skerk in deželni svetovalec Bacicchi, oba KPI, zagotovila popolno solidarnost upokojencem Je priredil pokrajinski sindikat upotojencev CGIL v dv0. krJ* ul- Pondares javno tiskovno ferenoo. kat.PT*i iz? flor, 5100' kateri je predsedoval sindikata Cattonar, ni?1"*.,k° je podal poročilo taj-lem^.ndjkata Mario De Santi. Kon-Vi, nce se je udeležilo veliko šteti,,,.,. uP°kojencev, ki so napolnili nario!2° do kraja. Od povabljenih so ^?ntarcev in svetovalcev pa a da konferenci poslanec Cai/i,’: deželni svetovalci Bacicchi, v»i.ft a ? Cuffaro ter vodja sveto-_ skupine v pokrajinskem Sv®tu Golli, vsi od KPI. IJvodne besede je spregovoril An-no<;+0i,Cattonar> ki je poudaril važ-deioi jja .za reformo pokojnin ter tuni ' j .,le izid tega boja odvisen Ur!nL!?r «»*olj krepkega sindikata PPkojencev, kar pomeni, da bi se viln , upokojenci v čimvečjem šteta vanJ Sledilo je poročilo eomlS 1)6 ,Sar»tija. Zatem je spre-p„. Poslanec Skerk, ki je za JL?!™ vso svojo podporo in pod iji™ komunistične poslanske sku etn/ Pravičnim zahtevam upokojen cicchi a*° -6 d“ze*TL' svetovalec Ba malo, če upoštevamo naraščanje, povsem otopele. Res, da ni v tem rriinl ion TclHiVi ctrnSlrfvu Sitmn oH lpfJl Tmlilr JnAl« 4,. 1— 1 _ 1 _ » • Pozdravil upokojence in jim V,--...... Ll^r.LUlLnLC ..I J.... 1 solidarnost komunistične ,.,,Ptne deželnih svetovalcev ter dAJ?fmanje v deželnem svetu, da iai ■ P°dpre njihove zahteve. De-i * Je tudi, da bodo komunisti po-"°vno zahtevah, da zagotovi dežela £pKojmn0 oziroma mesečno naka-starim ljudem, ki nimajo pra-živfh redne pokojnine. Sledila je vanna razprava, v katero so poji11 številni upokojenci. •ri^Ajhtk De Santi je v svojem Poročilu najprej omenil dolgotrajni D0Je upokojencev in aktivnih ueiavcev za reformo in izboljšanje pokojnin in je dejal, da zahtevajo si sindikati, da se minimalna po-i~ii a zviša na 25.000 Ur za vse .Pokojence, Zatem je poudaril, da rnoJ rrstu zelo neugodno razmerje iV®d številom zaposlenih in upoko-delavcev, saj plačuje sam kar 67.407 pokojnin, za kar u?a®. s 13. pokojnino vred 26 rru-Jard in 700 milijonov lir na leto. _,ie v naši pokrajini 307 tisoč Prebivalcev in ker plačujejo pokoj-*une Je drugi zavodi, lahko raču-namo, da je vsak četrti prebiva-ec, z dojenčki vred, upokojen. To in ¥veda hudo breme za skupnost jv kaže, kako je pri nas prebival-v° poprečno zelo «staro». Kljub visokemu skupnemu izdatku z* *daša poprečna pokojnina sa-irw,30,482 kr na mesec oziroma *-wo lir na dan. To pa je zelo življenjskih stroškov. Samo od leta 1961 so se ti stroški namreč povečali kar za 34 odstotkov. Zato je bil zadnji povišek 1. maja lani v višini 2.400 lir prava malenkost De Santi je kritiziral vladno politiko glede socialnega zavarovanja in pokojnin ter podprl svoje kritike s številnimi podatki, iz katerih je razvidno, da bi pokojnine lahko znatno zvišali, če bi le hoteli. Na koncu je nakazal zahteve sindikatov in sicer zvišanje minimalnih pokojnin na 25.000 lir, povečanje iz. datka za pokojnine nad minimalno vsoto za 10 odstotkov, reformo pokojninskega sistema, zvišanje pokojnin vsem, ki so jim jih likvidirali po 1. maju 1968, od 1. januarja letos dalje tako, da dosežejo, če je upokojenec plačeval prispevke 40 let in upokojenka 35 let, 80 odstotkov najvišje mezde, znižanje starostne dobe za upokojitev, ko gre za slepce ah delavce, zaposlene pri nezdravih delih itd. Na koncu je De Santi dejal, da se vprašanje pokojnin tiče vseh strank ter sindikatov m sploh vse italijanske družbe in javnosti. Koliko je vredna prašna škatlica za vžigalice? Nič! Ko porabimo vžigalice, ta-vržemo prazno škatlico v — smeti. Prav zato je toliko bolj vreden pohvale in zahvale G. Ljubo Jaklič od Sv. Ivana, ki nam je ohranil in daroval za našo muzejsko zbirko škatlico za vžigalice nekdanje družbe sv. Cirila in Metoda, j Škatlica s trobojno nalepko in na- j pisom «Mal položi dar — domu na \ oltar« je priča dobe, ko je zaslužna j Cirilmetodova družba na vse mogoče načine zbirala sredstva, da je mogla ustanavljati in vzdrževati šole v vseh narodnostno ogroženih krajih. Torej je tudi skromna ška: tlica vžigalic upravičeno — muzejski predmet. Zato se gospodu Jakliču iskreno zahvaljuje Odsek za zgodovino in narodopisje. Vinjen je vozil in povzročil trčenie Na božični predvečer je 37-letni mesar Giorgio Guštini iz Ul. Navali 50 popival dolgo v noč. Srknil ga je tu kozarec, drugje pol litra, nato spet konjak, da so mu misli velik zločin, toda huje je, če je v takem stanju sedel za volan svojega avta in se z njim vozil. Ura je bila štiri zjutraj, ko so morali agenti letečega oddelka tržaške kvesture na Largo Santorio pri Stari mitnici, ker sta dva avtomobila trčila. Točneje povedano je avto vinjenega Gustinija trčil v nasproti prihajajoči avto fiat 1200. A-genti so kmalu ugotovili kako je z Gustinijem. Naložil! so ga na svoj avto in ga prepeljali v tržaško glavno bolnišnico. Tu so počakali do poznega jutra, da se je streznil in g.i nato zaslišali. Poročilo so poslali svojemu poveljstvu, ki je včeraj sklenilo prijaviti Gustinija sodnim oblastem zaradi vožnje v vinjenem stanju. Pogled na del upokojencev med tiskovno konferenco PRED SKORAJŠNJIM VAŠKIM PRAZNIKOM V BORŠTU Nekaj iz sedanjosti in preteklosti Boršta in njegovega gradu «V Robidi» Iz zapisa dolinskega župnika F. Jana iz leta 1889: «Leta 1462 so bili zaradi tega grada hudi boji mej Trstini in Koperci...» borbo so tudi ti kraji doprinesli svoj krvavi delež, o čemer priča kar 44 žrtev, padlih borcev in u-mrlih v taboriščih iz Boršta in njegovih naselkov. •'“'"•■milim,,,,,,,,,,...mi"11......... SMRT PREDANEGA REVOLUCIONARJA Izgubili smo tovarišu Ivana Čača-Billa iz Milj Dopolnil Je 55 let starosti, ko nas je za vedno zapustil komunist, borec NOB in rezervni oficir Ivan čač - Bili, znan na milj-skem področju in na Koprskem i kot eden najdo-m slednejših anti-■ntH fašistov, ki je Ufe: žrtvoval svoje Ul najboljše moči „ M za stvar delov-,Z> nega človeka. 4931 Je postal član tedaj v komunistične organizacije Povezan je bil z vodilni' orWniMtarjeni Božičem Kola-fuo?1’- ki je tega leta prišel kot Pa?^Wnar KPI iz emigracije v Tržit? s Partijskimi nalogami na asko in v Julijsko krajino. vari«6*1?, agilen in sposoben je to-jed<-u,?d posebno v mil jeki lad-. einicii organiziral veliko prista-ripi “H zaupnikov za intifašistično li P°leg tega so ga pozna- i Kot dobrega delavca v tedaj ko-P?rajajočl se radiotehničnl hiu „' Tud:1 njegovi najožjd svojci so od P0??a'gal'i v političnem delu. že Eiba„i etlca narodnoosvobodilnega lU3Ja n,a tem področju je od k'-+ Gb .a dalJ’e sodeloval v njem v „??? komunist, čelovantifašistični organizaciji Je tonom *?. narodnim herojem An-.vod?fLSSeli° - Stjenkom, članico m K Pl Almo Vivodo iz Milj rtn,iz enakim prizadevanjem 8e držhVa^ne gospodarske in dru- tud; duU?benp naloge. Izživel je ki L 0ude udarce in razočaranja, In PrL,?a-,ntso zlomili kot človeka I, a - k° zgrajenega komunista. 8q Z življenja je izpll mno-Vse ti - grenkobe kot radosti za dam,, , ’ kar je tako nesebično n«r°vai za družbo. Z ljubeznijo je vzgajal hčerko Elz!?ne8a °{eta brez I?- -slna EclJa, ki sta ostala ®lz° in ^.matere. ^'oulikovan je bil z redom zaslu šja narod s srebrno zvezdo, re-bli „ ^ hrabrost ln prav sedaj je •Ja. K.7?5,10!*11 za odlikovanje «Re-p. oratstva in enotnosti s srebr-“S vencenp). *2J®vilni borci NOB, prijatelji to Bori!? :, Predvojni komunisti, so se •^lovili od njega na pogrebni svečanosti, ki je bila 7. januarja ob 15. uri pred koprskim pokopališčem, od koder so njegove posmrtne ostanke odpeljali na milj-sko pokopališče, kjer bo počival v rodnih Miljah. Govorniki v slovenskem ln italijanskem jeziku so mu spregovoriti občutene besede slovesa. Moški pevski zbor iz Kopra je zapel žalostinke. , . . , Predstavniki Zveze združenj borcev NOB in rezervnih oficirjev iz Kopra ta Izole ter delegacija bivših partizanov iz Milj s prapori so mu izkazali poslednjo čast, prav tako so bili prisotni tudi predstavniki italijanskih družbenopolitičnih organizacij. Izgubili smo zaslužnega in splošno priljubljenega soborca ter predvojnega komunista, ki je mnogo prezgodaj legel v grob. Ohraniti ga bomo v trajnem spominu. Svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. PROSEK Tragična smrt Josipa Škabarja V torek je bil na Proseku pogreb tragično preminulega Josipa Škabarja, ki ga je na (otrbiškd cesti« do smrti povozil avto. Pokojniku Je bilo Skoraj M J®1-Dopolnil bi jih 5. februarja. Vaščani so ga poznali za neutrudljivega delavca, ki je vse svoje življenje pregaral, da bi preživljal svojo družino. Zaveden Slovenec je bdi, to navdušen pevec, že v časih fašizma se je na njegovem domu zbiral za vaje pevski zbor, katerega član je bil. Pel pa Je tudi v cerkvenem zboru. Zaradi te privrženosti petju mu je na grobu zapel domači pevski Ljubezen do petja to slovenske besede ga je pripeljala do spora z fašističnimi oblastmi, ki so ga v letu 1933 konfinirale v Potenal. Tam je ostal poldrugo leto. Vrnil s« je domov in se lotil domačega dela, na polju in kjerkoli je bilo treba. Po vojni je nekaj časa delal pri cestnem podjetju, nato pa pomagal vaškemu grobarju. Bridka nesreča je odtrgala očeta dvema hčerama in sinu, ženi pa moža. Sedaj počiva na proseškem pokopališču, kamor je pogostoma zahajal. Naj mu bo rahla domača kraška zemlja. Tudi Borštani imajo lepo kulturno tradicijo. Osnovna šola je bila ustanovljena pred 104 leti. V Borštu se je rodil prof. Luka žerjav, ki je za časa Franca Jožefa poučeval na dunajski univerzi. iz Boršta je bil tudi tržaški škof Ivan Glavina in v Borštu se je rodili nadučitelj Janko Pe-taros, zaslužni prosvetni delavec in zaveden Slovenec, ki so ga fašisti izgnali v Jugoslavijo to zdaj živi v Lovranu. Boršt jma torej zanimivo zgodovino. Zato smo nekaj napisali, da bomo nekaj več vedeli, ko bomo šli na izlet v Breg. A. Bubnič Lep pogled na Boršt s sotesko Glinščice v ozadju V petek, 17. januarja, bodo v Borštu slavili svojega vaškega patoma sv. Antona Puščavndka. Zbrali se bodo Tončki in Tončke, prišli bodo gostje iz bližnjih vasi in Trsta, zlasti upokojenci, da pokramljajo to si voščijo ob kozarcu domače kapljice. Skoraj vsako leto so imeti v Borštu na ta dan ali naslednjo nedeljo kulturno prireditev z nastopom pevskega zbora in dramske družine Prosvetnega društva »Slovenec« dn folklorne skupine «Breg». Letos, kakor kaže, ne bo nič. Prosvetno življenje, ki je še pred leti cvetelo in se lepo razvijalo, je namreč skoraj popolnoma zamrlo. Nastalo je mrtvilo, žalostna tišina. Folklorna skupina se je razkropila, dramske družine n( več, pevski zbor, ki od poletnih počitnic m imel več vaj, je utihnil. Mladina se za prosvetno udejstvovanje ne zanima. V Borštu so imeli tudi svojo, sicer skromno, prosvetno dvorano. Pred nekaj leti se je zrušila to ob cesti so še razvaline, dokaj žalosten spomin. Kje je vzrok tega mrtvila? Skoda bi bilo, če bi pri tem ostalo, kajti posledice bi bile vedno hujše. Po našem mnenju je še čas in so še možnosti, da prosvetno delovanje v Borštu spet zaživi to zajame tudi mladino. Boršt je zelo blizu mesta, ohranil pa je še svoje vaško domače lice. Vas leži na pobočju Brega, nad oesto Trst-Dolina. Nad vasjo Je še pred nekaj leti vozil vlak na progi Trst - Kozina - Pulj. Proga pa je zdaj zapuščena, tire so odstranili, čakajo pa, da bo prišlo do dogovora z upravo železnic to da se bo uresničila zamisel o ureditvi turistične ceste v Glinščico. Pod vasjo so vinogradi in njive, nad zapuščeno progo pa je že strma, kraška gmajna. Boršt je torej prav na meji med lapornato istrsko zemljo ln kraškim svetom. Od tod je lep razgled na Dolino, Milje, Tržaški zaliv in Glinščico ter izletniška točka za obisk Glinščice, te naše male Švice, v katero radi zahajajo Tržačani, zlasti mladina. Pod Boršt spadajo tudi naselja Zabrežec, Hrvati in Sojk. Skupno je nekaj nad 180 hiš in 580 prebivalcev. Imajo osnovno šolo, o-trošk; vrtec, javni telefon, poštni urad in župni urad, 4 gostilne in 2 trgovini. Po ukinitvi železniške proge imajo samo avtobusno zvezo z mestom. Tudi v Borštu je vedno več avtomobilov in ni problemov za prometne zveze. Domačim so se pred leti ukvarjali predvsem s kmetijstvom, zlasti vinogradništvom in živinorejo. Imeli so tudi svojo zavarovalnico za govejo živino, zdaj pa živi samo od kmetije le nekaj družin. Večinoma sl služijo kruh v mestu, v prostih urah pa obdelujejo njive in vinograde, število goveje živine je močno padlo in tako je izginila tudi zavarovalnica za govejo živino. že samo ime vasi Boršt, nam pove, da je moral biti tod nekdaj izročilo pravi, da so (ker je pot iz Kranjskega deriala bili od Ključa do Glinščice debeli i od Lokve (Corgnale) doli memo “ras-., kJ so jih od.peljali Bene-1 tega grada v Istro, nosili so na čaru, da so na njih zidali palače. | konjeh robo, in se je tukaj plače Na malem griču nad vasjo «V vala colnina. Trstini pa so hoteli, robidi«, od koder je krasen raz- da naj kupci hodijo skozi Trst, gled je bil že od leta 1100 grad- a še le v l. 1511 so Trstini razdjali trdnjava. V borbi za nadohlast ta grad, 1 1517 so dosegli od ce- med Benetkami in Trstom Je več-! sarja Maksimiljana 1 zapoved, da I Krat menjal gospodarja. Leta 15111 so morali kupci skozi Trst v Istro so ga osvojili Tržačani, Bil pa je hoditi.» zelo poškodovan In je kmalu razpadel. v 17. stoletju so z ruševinami sezidali nov grad, v katerem so pred 80-90 leti uredili restavracijo s prenočišči. Zadnja lastnica je bila Eleonora Feriu-gova, potem sta ga malo pred zadnjo vojno kupila neki Zucca in Rauber, Graščina je srečno prestala vojno vihro, lz nepojasnjenih io??k?v Pa Je v jeseni ieta 1945 nastal požar in vse uničil. O nekdanjem srednjeveškem gradu in nato graščini ni več sledu. , °Mlnski župnik F. Jan v svojem »Popisu krajepisnih imen v fari Dolina pri Trstu«, ki ga je 1 marca, 1889 poslal Slovenski matici v Ljubljani, med drugim piše: «Grad od ljudi prebivan je le ti namreč grad Robida, po nemško FUnfenberg nad vasjo Boršt zdaj je premenjen v gostilno Tik tega grada na hribčku je bil star grad Muha, katero ime pa so Italijani prekrstili v Moccd-Muha v 5°,cc;° v l?tu 1414 je bil ta grad podeljen Vicedomu v Ljubljani. Leta 1462 so bili radi tega grada hudi boji mej Trstini in Koperci. O Borštu pa piše: i «Pol ure hoda iz Ricmanj proti i izhodu se pride v vas Boršt, eipo-situra s cerkvijo sv. Antona Puščav- j nika, ta cerkva je bila navzidana ‘ in dovršena okoli l. 1847, prej je bila cerkev sv. Valentina stoječa na hribčku nad vasjo Zabrežec bit-zo gradu Robida (Fiinfenberg in nekdanjega gradu Muha). Ko pa je i začela razpadati, sezidali so novo! na čast sv. Antonu v Borštu. K j tej eiposituri sliši tudi vasica Jezero nad Borštom in Zabraicom I na robu Krasa s cerkvico posve- \ čeno sv. Lorencu Mučencu. Nekoliko nad Borštom je zdaj železnična 1 postaja nove proge Herpelje - Trst«, i Prosvetna dejavnost v Borštu se J je začela okrog leta 1880. Pevski zbor je bil osnova za ustanovitev »Bralnega in pevskega društva Slovenec« leta 1899. Imelo je pevski I zbor, čitalnico in dramsko družino. Tamburaškj zbor so ustanovili leta 1905 in je deloval do začetka I. svetovne vojne. Po I. svetovni vojni je društvo lepo delovalo do nasilne ukinitve vseh slovenskih društev. Med narodnoosvobodilno SE ENA KORISTNA POBUDA KMEČKE ZVEZE Strokovna predavanja s področja cvetličarstva Predaval bo priznani slovenski strokovnjak Kmečka zveza bo priredila, kot poroča njeno tajništvo, v stremljenju, da nudi svojim članom ln vsem, ki obdelujejo zemljo, čimveč in čim bolj kvalitetne strokovne vzgoje — v prihodnjih dneh nova tri zanimiva predavanja, ki bodo prav gotovo koristila ne samo poklicnemu cvetličarju, ampak tudi vsem, ki gojijo cvetlice na svojem vrtu za prodajo ali tudi samo za svoj užitek. Predaval bo znani slovenski strokovnjak za cvetličarstvo, urejanje vrtov in nasadov, drevesničarstvo in zeleno arhitekturo, diplomirani inž. agronom Jože Strgar iz Ljubljane. V ponedeljek, 13. t. m. bo predaval o »Tulipanih v Holandiji in pri nas« v zadružni gostilni na Proseku z začetkom ob 19.30. V torek, 14. januarja, priredita Kmečka zveza in Slovenski klub predavanje o «Sodobnem urejanju vrtov« ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. V sredo, 15. januarja bo zopet predavanje o tulipanih v gostilni v Zgoniku prav tako ob 19.30. Vsa predavanja bodo ponazorjena z barvnimi diapozitivi, posnetimi pri nas in v drugih evropskih državah. Mislimo, da ni treba poudarjati koristnosti takih predavanj, kjer ima vsak, ki jim prisostvuje, priložnost, da posluša znane strokovnjake in da jim tudi postavlja vprašanja, na katera dobi izveden odgovor. Zato je pričakovati, da se jih bodo naM ljudje udeležili v polnem številu. Priprave za pustno slavje 09 na Opčinah V petek dne 10. januarja je bil na Opčinah sestanek širšega odbora za pustno prireditev 69, ki bo na pustno soboto, 15. februarja 1969. Poverjeniki kraških vasi so se podrobno pomenili in izmenjali mnenja o številnih problemih, ki so združeni z uspešnim potekom te naše pustne kraške prireditve. O tem bodo še poročali. Za danes le tOiiko, da je bil soglasno sprejet sklep, da se prireditev preimenuje v «Kraški pust 69», spričo tega, da sodeluje letos pri povorki kar 19 vasi. Pomembno je, da so prisotni poverjeniki pokazali veliko prizadetost in vnemo, ki zagotavlja, da bo tudi letos kraški pust 69 polno uspel. »Partizanska pesem ne pomeni danes samo materialnega zgodovinskega dokumenta, marveč je po svoji vsebinski plati vedno živ soelement povojne obnove« partizanske pesmi 21 prelepih partizanskih vam zapoje visoko odlikovani PARTIZANSKI INVALIDSKI PEVSKI ZBOR Uiadka Itnjifatoia TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tal. 61-792 in kljub visoki starosti še kar zdrava in čila. Čeprav z zamudo se čestitkam sorodnikov, vaščanov in prijateljev pridružujemo tudi mi in iz srca ji želimo se mnogo srečnih in zdravih let. M. M. LEP ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V KRIŽU Gizela Sirkova «Splacna» je slavila svojo 80-letnico Kot mladenka je bila aktivna prosvetna delavka kot vsi pri «Jožinovih» - Jubilantka je sestra pokojnega slikarja Alberta Sirka Kdo ne pozna v Križu in v bližnjih vaseh Gizele «Splacne», kot ji pravijo domačini? Pa tudi v mestu je veliko tistih, ki jo poznajo, seveda po njenem izvirnem imenu Gizela Sirk vd. Košuta. Ni pa jih mnogo, ki bi vedeli, da je Gizela «Splacna» slavila svoj 80. rojstni dan, saj ji tega tudi nihče ne bi prisodil, ko pa jih kaže veliko manj. Morda bi kdo mislil, da je to zaradi tega, ker je njeno življenje bilo udobno in bogato. Pa to ni niti najmanj res Vse njeno življenje je bilo bolj težavno kot u-dobno, saj je morala vedno delati zase in tudi za druge. Njen življenjepis se začenja v letu 1889, ko se je 5. januarja rodila v Pulju, kamor se je iz Križa zaradi dela preselil njen oče Jože Sirk, po domače «Jožinov». Ko je bila Gizela stara 9 let, se je oče vrnil v svojo vas in seveda tudi Gizela je prišla s starši na njihov stari dom. Že kot mlado dekle se je udejstvovala na prosvetnem področju. Sodelovala je mnogo let v pevskem zboru domačega prosvetnega društva «Skala», pa tudi v cerkvenem zboru. Njeno prosvetno delovanje se ni omejilo samo na to, temveč je naša današnja slavljenka sodelovala pri raznih prireditvah kot pevka in tudi kot igralka. Veliko let je nastopala na vaškem odru v raznih igrah ter podala različne vloge in neštetokrat je igrala tudi glavno vlogo. Kot nadarjeno dekle je nekaj časa igrala na odru prosvetnega društva «Ko lo» v Trstu. Tudi v Narodnem domu je večkrat nastopila Pravzaprav so se vsi «Jožinovi» kot amaterji ali poklicno ukvarjali z umetnostjo. Njen bra pokojni Albert Sirk je bil znani slikar in še danes nedosegljiv marinist, še živeči brat Lado in sestra Luči pa so, kakor tudi Albert, peli in igrali v domačem prosvetnem društvu »Skala*. Tudi po poroki ,. domačinom Karlom Košuta Gizela ni nehala zahajati v prosvetno društvo, ter je vedno z veliko ljubeznijo sodelova la, dokler niso fasisti prepovedali vsako prosvetno delovanje in zaprli vsa naša društva. Nato ji je o-stel samo še domači cerkveni zbor, kjer je Gizela goiila prelepo slovensko pesem V zakonu je povila hčerko Miro ter jo vzgojila v zavedno Slovenko. Hčerka Mira je sodelovala v narodnoosvobodilni borbi ter se po vojni poročila v Beogradu, kjer se dandanes živi. Slavljenka Gizela «Splacna» pa živi v svoji hiši v Križu, v pokoju po dolgih letih dela na kriški šoli kot pridna kuharica. Kot v mladih letin je naša slavljenka še vedno veselega značaja Prst mu je zmečkalo Mano Cocolo, 25 letni težak iz Ul. Molino a Vento 148, je včeraj opoldne delal na nemškem tovornem parniku «Lemverdersend». Na tovorno desko je naložil vreče in nato čakal, da bo žerjav potegnil. Pri tem je nevede položil roko pod desko, ki mu jo je stisnila. Na njegov krik so pritekli delovni tovariši iz »pristaniške družbe za razno blago*. Naložili so ga na zaseben avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski (idde'ek. Popolnoma mu je zmečkalo nrst in potrgalo vezne kite Zdraviti se bo moral tri tedne. KRZNA SUPER ELEGANTNI Ml IIIELJ VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERl A CERVO I K s t Viale XX Si>tti>mhrp Hilli si*; bo hli ;x VSE LA K.1NC IN FOTCKJRAFSKl MATERIA1 Trst IJI Mazzini 53 lel 733-36) Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo BETTV BORSETTE TRST - UL. CARDUCCI 30 obvešča svoje cenjene kupce, da začenja z dne 13. januarja izredno prodajo vseh predmetov po močno znižanih cenah popusti 50, 60 - cel« 7() odst. ...MISLITE TUDI «NA NJ» ! ...in sicer na Vaš avtomobil s tein, da ga opremite za zimo in ga obdarujete Antifriz Verige za sneg Nosilci za smuči za vse vrste osebnih vozil Ščitniki za radiator (zunanji in notranji) Ščitniki proti zameglitvi stekla (na zadnjem okencu) AU TOFORNI7URE ZAACIII TRST. UL CORONEO 4 TEL. 29 684, 69-588 vrarar<^ 34133-TRST Ul. Rismondo 9 TEL. 761-884/761819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA: Naravna mineralna voda: ROGAŠKA in RADENSKA USTEKLENIČENA ISTRSKA, BRIŠKA IN DALMATINSKA VINA - KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS NEDELJA, 12. JANUARJA PONEDELJEK, 13. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maža; 9.50 Kitare; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Radijska drama; 17.05 Orkestri; 18.00 Rossini, simfonija; Grieg, dve melodiji; 18.30 Ob 150-letnici smrti V. Vodnika; 18.40 Operna glasba; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Pratika; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; TRST 11.00 Skladbe za orgle; 11.20 Tržaške popevke; 12.15 Šport; 14.00 «E1 Campanoni). KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 10.00 Prenos RL; 10.30 Orkester Free-man; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Trombetist Calvert; 11.30 Današnji pevci; 11.50, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbene uganke; 11.40 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program z Morandijem; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.55 Simfonični koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Nedeljske pesmi; 11.35 Juke box; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Aktualnosti; 15.30 Orkester; 15.45 Preizkušajo se diletanti; 16.35 Športna nedelja; 17.35 Pisana glasba; 18.45 Plošče in skeči; 20.00 Sopranistka Cal-las in tenorist Corelli; 21.00 Stare Benetke; 21.30 Nove pesmi; 22.40 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Bach in Goldberg; 10.45 Skladbe za orgle; 11.00 Operni koncert; 12.55 Slavne interpretacije; 14.30 Boccherini in Čajkovski; 15.30 Claudel: Talec (trode-janka); 17.30 Sličice iz Francije; 17.45 Plošče; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost. FILODIFUZIJA 9.00 Milhaudove skladbe; 10.10 Liszt, od Benetk do Neaplja; 10.20 Carterjeve variacije; 10.55 Antologija interpretov; 12.30 Na sporedu je Malipiero; 13.30 Bartok, Sonata za violino in klavir; 14.25 Debussyjevi noctumi. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 13.00, 14.00, 19.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 M. Košuta: «Zgodba o vojaku«; 8.44 Skladbe za mladino; 9.05 »Trbovlje vabi Gorenjsko«; 10.05 Se pomnite tovariši... — A. Przy-gonski: Varšavska vstaja; 10.30 Pesmi borbe in dela; 13.15 Veliki orkestri; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Zabavna glasba; 14.30 J.K. Jerome: Nespametno je ubogati nasvete (humoreska); 14.45 Narodno zabavna glasba; 15.05 športno popoldne; 17 05 Operne melodije; 17.30 Georg Btichner: Leonce in Lena; 18.30 Glasba G. Haendla; 19.00 Lahko noč, otroci! 19 15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.15 Serenadni večer: Fr. Liszt; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Ma* 5a; 12.30 «Settevoci»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 14.45 Mednarodne smučarske tekme; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Che domenica, amici! 19.00 Dnevnik; 19.10 Registriran prenos nogometne tekme ; 19.55 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Stevenson, La freccia nera; 22.00 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL I 17.00 Rossinijeva glasba; 18.10 Anstruther-Nissin: II terzo visita-tore; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film «1 bugiardi«; 22.15 «Settevo-ci». TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Sola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 čar glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sola; 18.50 Pevski zbor «Montasio»; 19.20 Melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Oboist Drago Golob; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.55 literarna oddaja; 14.10 Orkester; 14.40 Knjižne novosti. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00 in 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester Ademus; 10.35 Prisluhnimo jim; 11.00 Otroški kotiček; 11.50 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Za oddih in razvedri lo; 15.30 Slovenski madrigalisti 16.40 Prijetna glasba; 17.00 Od o pere do opere; 17.30 Ansambli 19.00 Orkester in zbor; 19.30Prenos RL; 22.10 Motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.10 Zvočni trak; 10.33 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Olivero; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16JO Modeme melodije; 17.10 Program za mladino; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Roman v nadaljevanjih; 10.40 Pisan spored; 13.00 Tedenski športni pregled; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Znanstvena oddaja; 15.35 Neapeljske; 16.35 Glasbena enciklopedija; 17.35 E-notni razred; 18.00 Pisana glasba; 19.00 Današnje plošče; 20.01 Glasba po željah; 22.10 Kvizi narobe. III. PROGRAM 10.00 Nabožna glasba; 11.10 Smetana, Višegrad; Skrjabin, Poem; 12.20 Brahmsov Kvintet opus 115; 12.55 Antologija interpretov; 15.30 Tri Griegove lirične skladbe; 15.40 Orff, Luna (opera v e-nem dejanju); 17.45 Stravinski; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.00 Ugo Betti, Marito e moglie. FILODIFUZIJA 8.00 Bach in Locatelli; 8.30 Skladbe za orgle; 9.00 Operni koncert; 10.10 Mysliveček, suita; 11.00 Slavne interpretacije; 12.30 Donizettijev Kvartet za godala in Schubertov Trio opus 99; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 6.30 Inform. oddaja; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 8.08 Glasbena ma tineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 ((Cicibanov svet«; 9.30 Paleta zvokov; 10.15 Pri vas doma ; 12.10 Pevci-solisti; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Melodije; 15.40 Koncert zbora ((Branko Cvetkovič«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 A. Boito: odlomki iz opere «Mefistofeles»; 18.00 Aktualnosti; 18.15 ((Signali«; 18.35 Mladinska ((Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Metka Štok; 20.00 Skupni program JRT — v odmoru: ((Kulturne dia gonale«; 22.15 Jazz; 23.05 T. Kuntner: Pesmi; 23.15 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 Srednja šola; 11.30 Višja srednja šola; 12.30 človek in mesto; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Giocagib; 117.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 V laboratoriju; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV-film: 11 traditore; 22.30 Gipo Fa-rassino; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 TV-razprava: človek v dobi vesolja; 22.15 Balet, ((Zgodba Anne Franck«; 22.40 Po Emiliji Romagni in Markah. JUG. TELEVIZIJA #» 12. BO 18.-1.-19(59 NEDELJA, 12. januarja 9.25, 20.00, 22.10 Poročila; 9.30 Ansambel Borisa Franka; 9.55 in 11.55 Wengen: Smučarska tetkmo-vanja v slalomu: 11.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Ubijalski pes, film; 13.50 TV kažipot; 15.10 Ni poti nazaj, film; 16.00 in 17.10 Košarka: Zelezničar-Olimpija; 17.45 Novi ansambli — nove melodije; 18.55 V boj, TV film; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Humor, oddaja; 21.20 Malo za šalo, malo za res; 21.45 športni pregled. PONEDELJEK, 13. januarja 20.00, 22.20 Poročila; 17.45 Izvolite na razstavo; 18.00 Po Sloveniji; 18.25 Ekonomska šola na zaslonu; 18.50 Najbolj znane popevke; 19.20 Duma 69; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Majerič: Jour v Magdelandu, drama; 21.55 Glasbena oddaja; 22.05 Zunanjepolitična kronika. TOREK, 14. januarja 20.00, 22.40 Poročila; 17.45 Risanka; 18.00 Gregčeva prva naloga, lutke; 18.20 Obrežje; 18.40 Ljudski godci; 19.10 Skrivnosti narave, film; 19.35 Kratek film; 20.35 Vojakovo napredovanje — film; 22.10 Trije dueti in en solo. SREDA, 15. januarja 20.00, 23.15 Poročila; 17.55 Da- nes sem kozmonavt; 18.40 Pisani trak; 18.55 Prehranjevanje med delom; 19.15 Posoda za kuhanje; 19.25 Niso samo rože rdeče; 19.45 TV prospekt; 20.30 3-2-1; 20.35 Ojdip; 22.00 Ekran na ekranu. ČETRTEK, 16. januarja 20.00, 22.10 Poročila; 17.45 Muca copatarica; 18.00 Bach inpred-klasiki; 18.15 Po Sloveniji; 18.45 Nastop Shirley Bassey; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Tiho snubljenje, film; 21.25 Kulturne diagonale. PETEK, 17. Januarja 20.00, 22.30 Poročila; 17.25 Dak-tari, film; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 Svet na zaslonu; 19.30 Naš globus; 19.50 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Cleo od 5.-7. ure,film; 22.10 Zabavno glasbena oddaja. SOBOTA, 18. januarja 20.00, 23.20 Poročila; 14.25 Tekmovanje v smuku v Kitzbtthlu; 15.30 Hokej: Medveščak-Olimpija; 17.45 Kvartet Savski val in trio Sušnik; 18.15 Mladinska igra Laze Lazareviča; 19.15 Nigerija; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Dobrodošla romantika; 21.35 Rezervirano za smeh; 22.05 Sherlock Holmes — film; 23.00 TV kažipot; 23.25 Smučarska tekmovanja na Pohorju in na Jelovici. PROBLEM, KI IMA DOBRE 1ZGLEDE Akcija deželne ustanove ERSA za izgradnjo zadružne kleti Lanski pridelek vina je znašal 130 tisoč hi - V sadjarstvu dobri obeti za breskve • Češnje se umikajo trtam Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), ki ima svoj sedež v Gorici, je storila skupaj s pokrajinskim kmetijskim nadzoroi-štvom in drugimi kmetijskimi ustanovami, med katerimi naj omenimo novo ustanovljeno zadrugo za gradnjo zadružne kleti v Brdih in Spodnjem Posočju, pobudo za vrsto sestankov vinskih strokovnjakov z vinogradniki po posameznih občinah na Goriškem. Na teh sestankih bodo vinogradnikom obrazložili možnosti in koristi za postavitev na Goriškem takega objekta za predelavo, tipizacijo in prodajo goriških vin. Strokovnjaki ERSA bodo na sestankih prikazali sedanji položaj vinogradništva v naši pokrajini ter njegove razvojne možnosti. Prvi tak sestanek bo v ponedeljek, 13. t.m. v Moši. Do 28 januarja bodo imeli 10 sestankov po raznih občinah ravninskega predela med Krminom in Gradiško. V drugem obdobju bodo organizirali podobna posvetovanja tudi v Števerjanu, Krminu in drugih izrazito briških občinah. Problem moderne zadružne kleti, za katero se v zadnjih mesecih zavzema predvsem Krmin na pobudo tamkajšnje občinske uprave, dobi- va vedno konkretnejše oblike, če- prav morajo pri njegovi realizaciji premagati še mnoge ovire in ne najzadnje oklevanje vinogradnikov, ki se ne morejo dokončno odločiti za zadružno obliko na škodo svoje samostojnosti, pa čeprav bi jim to prineslo večjo krist. Vendar pa v zadnjem času padajo tudi take ovire in vedno več je vinogradnikov, ki se pridružujejo tej zamisli, potem ko so se že okoristili s strokovno-asistenco u-stanove ERSA in uvideli koristi sodelovanja. Ker smo že pri vinogradništvu naj omenimo, da je znašal lanski pridelek vina na Goriškem, po podatkih pokrajinskega nadzomištva, 130 tisoč hektolitrov, kar je okrog 7000 hi več kot prejšnje leto, vkljub slabim vremenskim razmeram. Vinogradništvo je ena izmed temeljnih postavk goriškega kmetijstva, saj daje 30 odstotkov tržnega presežka pridelkov, ki znaša skupno 6 milijard in 700 milijonov lir letno. Čeprav je pridelek dober, pa je še vedno omejen na okrog 2000 hektarov in celo v Brdih, ki so tipično vinogradniško področje z izbranimi belimi in črnimi vini, se vrti poprečni pridelek na okrog 50 tisoč hi letno. Država preko svojih organov in deželna uprava preko ERSE dajejo vinogradnikom prispevke za ureditev novih vinogradov in pomladitev ter izboljšanje že obstoječih, kar vse je v tesni zvezi z nameravano zadružno klet- jo in modernim kletarstvom. Ko smo že pri kmetijstvu, naj omenimo še sadjarstvo, ki sloni na dobrih osnovah in daje za okrog 700 milijonov lir tržnega presežka. Na prvem mestu je sedaj pridelovanje breskev, med katerimi se je posebno uveljavila sorta marti-nis. Z nadaljnjim izboljšanjem kakovosti in drugima agrotehničnimi ukrepi nameravajo to panogo še bolj okrepiti. Pač pa strokovnjaki ugotavljajo nazadovanje proizvodnje češenj, ki je tipičen proizvod Brd in je tani dosegel komaj 9000 stotov, ker se češnjeva drevesa vedno bolj novim vinogradom. Lani so za češnje izkupili okrog 170 milijonov Mr. Jutri v Gorici seja občinskega sveta Jutri bo v Gorici seja občinskega sveta z začetkom ob 18.30 uri. Poleg tistih točk, ki so ostale na dnevnem redu še od prejšnjih sej so dodali za to sejo še nekaj novih problemov. Med drugimi je predložen proračun občanskih podjetij za 1969 imenovanje nekaterih mestnih ulic, najetje posojila 30 milijonov za don onemoglih ter še nakaj problemov upravnega značaja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO priredi v petek, 17. t. m. v klubu «S. Gregorčič«, Gorica, Verdijev korzo 13 predavanje z naslovom SREČANJE Z GORAMI Predaval bo predsednik PZS dr. Potočnik in predstavil svojo knjigo z istim naslovom, ki bo tudi v prodaji (po 2000 lir) s podpisovanjem avtorja. Vabljeni! liMiiiiiimiiiiiMiiiitimiiiiiiiiitiiiiiiiiiitMiiitmiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimijiiiiimiiHiitiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiHiiHliiiiiiiiiiiiiiiil SKLEPI TRGOVINSKE ZBORNICE S februarjem bodo končno uredili prodajo mesa in masla proste cone Od 15. t. m. razdeljevanje bencinskih banov za prvo trimesečje Odbor trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji pod predsedstvom Silvia Bressana dne 10. t.m. odobril novi pravilnik in način razdeljevanja potrošnikom nekaterega blaga goriške prosie cone, zlasti mesa in masla. Novi predpisi bodo stopili v veljavo v prvi polovici prihodnjega februarja in nameravajo z njimi bolj očitno predstaviti potrošnikom blago, ki prihaja iz kontingentov proste cone ter ima določene olajšave. Meso proste cone k! ga bodo po-staviU ne trg preko mestne klavnice, bo moralo 'meti poseben žig veterinarske službe z navedbo, da je to blago proste cone. Maslo, ki bo paikirano na področju proste cone, bo moralo imeti na ovoju jasno viden napis, da gre za blago proste cone, !ri je namenjeno potrošnji na njenem področju (se pravi na področju goriške sovodenjske občine). Vse trgovine v Gorici in v pokrajini, ki prodajajo blago proste cone kot sladkor, kavo in maslo, bodo morale izobesiti napis s katerim opozarjajo potrošnike na prodajo takega blaga. Isto velja tudi za mesnice, ki delujejo na področju proste cone. mulil.......................................................................m..... SPOROČILO OB NOVEM LETU Spomladi bodo začeli graditi novi sedež Zelenega križa Nekaj podatkov o lanskem delovanju IK, ko so njegovi rešilni vozovi prevozili 82.216 km Najlepšo novico, ki so jo pri Zelenem križu v Gorici že dolgo let pričakovali, so prejeli ob začetku letošnjega leta. Še to pomlad bodo namreč pockrU staro, že davno dotrajano občinsko hišo na vogalu UHc Crispi in Morelli, v kateri je sedež te človekoljubne organizacije ter bodo začeli z zidavo novega bolj primernega sedeža. Prav sedaj preseljujejo svoje urade in garaže v druge začasne prostore v neposredni bližini v Ul. Morelli in tudi za družine, ki stanujejo v starem poslopju je občinska uprava našla druga stanovanja ter jih pre- strljskl vojak in Je bil trikrat ra- sta: oba črpata motive iz ljudske njen. Po vojni, ko se je njegovo dekle Marija vrnila iz begunstva zopet domov, sta se 11. januarja poročila v Ronkah. V naslednjih letih je Andrej delal v ladjedelnici; po nekaj letih pa je pustil tamkajšnje delo ter se raje posvetil kmetijstvu, s katerim se ukvarja še danes. Z ženo Marijo sta imela šest otrok, od katerih sta živa samo še dva. Eden od šesterice, Jožef, je leta 1945 umrl 20 dni potem, ko se je vrnil iz vojnega ujetništva. Naša jubilanta sta še vedno čvrsta selila. Za gradnjo novega sedeža ve?n° rada ^reta Primorski _ ° . . dozmnilr i/nnnnl in VMM min! II nmn se je finančno obvezala mestna hranilnica v Gorici, občina pa je dala na razpolago potrebno stavbišče. Upajo in računajo, da bo novo poslopje vseljivo že v prvi polovici prihodnjega leta ter bo v njem omogočeno še bolj racionalno delovanje ustanove Zelenega križa. Kar se njihovega delovanja v preteklem letu 1968 tiče, naj navedemo po podatkih, ki nam jih je posredoval ravnatelj ZK, da so njihovi rešilni vozovi opraviU 4805 voženj in prevozili kar 82.216 km. Opravili so med drugim 731 prevozov ob prvi pomoči pri prometnih nesrečah in raznih nezgodah v mestu, ter v ta namen prevozili 4909 km. Za svoje člane so opravili 639 voženj za skupnih 4909 km. Na sedežu ZK so opraviU 4816 zdravljenj za prvo pomoč ter izdali 41.640 litrov zdravilnega kisika ustanovam in zasebnikom. Zeleni križ je ob novem letu razpolagal s 5 rešilnimi vozovi in aparatom za umetno dihanje «Ambu». Pravtako razpolagajo z prevoznimi «jeklenimi pljuči«, ki pridejo zelo prav v primerih, ko je potrebna nujna pomoč kadar gre za reševanje utopljencev, zadušitev, nujno pomoč za otroško paralizo in v drugih nujnih primerih. Dodamo naj, da bo novi sedež, ko bo dograjen, lepa pridobitev za Gorico tudi arhitektonsko s trinadstropno moderno stavbo v strogem centru mesta. Jubilej zakoncev Žužič iz Doberdoba Včeraj 11. t m. sta slavila svoj zakonski jubiiej Marija Krulc in Andrej žužič iz Doberdoba. Pred 50 leti na ta dan sta sd obljubila večno zvestobo. Zaprosili smo ljubilanta Andreja. dnevnik. Znanci in prijatelji jima želijo še mnogo let srečnega življenja z malo več počitka, kot jima ga je do sedaj nudilo trdo življenje in borba za vsakdanji kruh. J. Predavanje o ljudski umetnosti v Gorici V petek zvečer smo prisostvovali v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici predavanju dr. Ivana Sedeja iz Ljubljane o «Slovenski nabožni ljudski umetnosti». Organizirali so ga slovenski akademiki in je eno izmed tolikih, ki se bodo odvijala ravno v zvezi z razstavo, ki je v prostorih Katoliškega doma. Predavatelj je na kratko opisal zgodovino slovenske nabožne ljudske umetnosti od njenih začetkov v 17. stoletju do danes. Sele v 18. stoletju je kmet spoznal potrebo po likovni umetnosti ne samo v vaški cerkvi, kot jo je doživljal doslej, ampak tudi in še posebej v domači hiši. Preprosti umetniki začnejo tedaj izdelovati kipe, slike in okrase za kmečki dom. Motivika je skoraj izključno nabožna: Kristus na križu, Marije za-ščitnice, nesrečneži in svetnik, ki jih usliši: romantična ljudska naivnost ali preprostost, ki ni nič drugega kot bajka, včasih zgolj praznoverje, in pristen izraz verskega čustva v življenju vaškega človeka. Vsekakor pa je opaziti v nekaterih delih vpliv bolj izobraženih krogov, glej npr. čelo iz čebelnega panja, ki upodablja — čeprav komaj zaznavno — Očeta stvarnika po Michelangelu. Ljudska umetnost se je sicer razlikovala po načinu ustvarjanja in ni bila po vseh slovenskih krajih enako bogata. Kot celota sta Kras in Gorenjska najpomembnei- ki je med domačini znan tudi kot ša_ t0 m predvsem zaradi tega, Dreja Stipetov, da nam bi kaj po- ^er je ]cmet ^ teh področjih uži-vedal iz te svoje dolge življenjske va[ vbq svobode in bil že dedno d°be’ ; vezan na zemljo. Danes sta zelo Med prvo svetovno vojno se je pomembna, vsaj za naše kraje, De-bojeval na Kraški planoti kot av-i benjak iz Solkana in Spacal iz Tr- folklore in sta s svojimi umetninami živi priči slovenske kulturne tvornosti. Na koncu predavanja je prišlo še do kratke diskusije. Huda poškodba motociklista iz Šentmavra Sinoči nekaj pred 17. uro se je hudo poškodoval pri padcu z motociklom 46-letni Izidor Doljak iz Šentmavra, Znarišče 9, V splošni bolnišnici v Gorici so mu ugotovili rane na rokah in nogah, z večjo rano na desnem stegnu ter poškodbami po obrazu in so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Doljak S tem bo torej trgovinska zbornica tudi praktično izvedla tiste obljube, ki jih je pred časom dala sindikalnim organizacijam, da bo primemo uredilo prodajo kontingen-tiranega blaga proste cone tako, da bodo imeli od nje večjo korist potrošniki, katerim je blago namenjeno. Na isti seji je odbor trgovinske zbornice odobril še nekatere druge ukrepe in med drugim odredil, da bodo začeli razdeljevati bencinske bone za prvo letošnje trimesečje od 15. januarja dalje. Od Korna do Rdeče hiše potrošniki brez loka ZA DOPOLNILNI DAVEK Goriški davkoplačevalci z nad 1,5 milijona dohodkoi Nadaljujemo objavo seznama goriških davkoplačevalčev dopolnilnega davka, ki so prijavili od 1,5 do 4 milijone davčne osnove. Zaradi okvare nekega podzemeljskega kabla za dobavo električnega toka so mestna podjetja že včeraj popoldne ustavila dobavo elektrike obsežnemu predelu od Koma preko Rafuta do Rdeče hiše. Ker okvare ne morejo tako hitro popraviti, računajo, da bodo lahko zopet redno dobavili tok šele danes popoldne. Zadeva je razburila gospodinje še posebno tam, kjer rabijo tok tudi za kuhinjo in ogrevanje ter jih je okvara spravila v krizo. Isto velja Učiteljica Ema Coldini 1,6 mil. (51.000) ; sodnik Raoul Cenisi 2,4 mil. (94.000); učitelj Antonio Coppi 1,6 mil. (44.000); trgovski poslovodja Gualtiero Cerani 2,1 mil. (87.000); uradnik Mariano Cernigoi 3,5 mil. (171.000) ; načelnik urada Danilo Čaudek 2,4 mil. (95.000); uradnik Marino čeudek 3,2 mil. (159.000); Gianky Cevenini 2,5 mil. (84.000); urednik Fulvio Chianesi 2,1 mil. (71.000) ; upokojenec Carlo Chiere-go 1,6 mil. (49.000); uradnik Franco Cianetti 2,5 mil. (97.000); inž. Giorgio’Ciani 2,6 mil. (96.000), u-radnik Sergio Cionci 1,5 mil. (37 tisoč); uradnik Giovanni Cipriani 3 mil. (128 000); uradnik Giovanni Ciu-bei 1,7 mil. (65.000); uradnik Luigi Ciuffarin 1,7 mil. (57.000); uradnica Nerina Ciuffarin 2,5 mil. (101 tisoč); uradnik Sergio Clari 1,5 mil. (57.000); učiteljica Antonietta Cobalti 2,2 mil. (86.000); Alfredo Codarin 1,8 mil. (59.000); učitelj Francesco Codeglia 3,6 mil. (198 tisoč); trgovski zastopnik Livio Co-derin 1,6 mil. (62.000); zdravnik Francesco Polacci 2,4 mil. (88.000); kuhar Giacomo Colautti 1,6 mil. (58.000) ; učitelj Luigi Colautti 2,5 mil. (113.000); uradnik Giovanni Colledani 2,7 mil. (121.000); tehnični vodja Ugo Collenzini 2,3 mil. (86 tisoč); častnik Mario Colombo 3,3 mil. (148.000); mehanik Diego Corelli 3,8 mil. (73.000); šofer Bruno Corsi 1,8 mi!. (83.000); Giovanni Cossar 2,9 mil (106.000); uradnik Mario Cassi 1,6 mii. (43.000); učitelj Quarto Cossi *,8 mil. (73.000); zdravnik Santo Costa 2,2 mil. (152 tisoč); uradnik Sergio Costiera 3,3 mil. (147.000); učitelj Mario Coz-zuto 1,9 mil. (82 000); inž. Leonardo Cristiani 2,9 mil. (139.000); uradnik Virgilio Cristiani 3,4 mil. (168 tisoč); zdravnik Giuseppe Cubesi 2.8 mil. (136.000); uradnik Ubaldo Cucillat 2,3 mil. (111.000); uradnik Bruno Culiot 1,9 mil. (66.000); učiteljica Carmen Culot 1,5 mil. (48 tisoč); industrialec Damiano Culot 2,4 mil. (142.000); uradnik Giovanni Culot 1,6 mil. (44.000); uradnik Rinaldo Culot 2,1 mil. (75.000); zdravstveni nadzornik Silvano Culot 1,6 mil. (66.000); električar An-drea Custrin 1,6 mil (58 000); zdravnik Salvatore Cutrofelo 2,7 mil. (108 tisoč); pohcijski podčastnik Ardui-no D'Agaro '2,8 mil. (82.000); uradnik Maurizio Damiana 1,6 mil. (62 tisoč); zdravnik Francesco Danelon 3.9 mil. (280.000). (Se nadaljuje) Usoden oranžni olupek Sinoči ob 19.25 so pridržaM za 20 dni na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici 76 letno Amalijo Vuga iz Gorice, Korzo Verd. 3. Ko je ho-tudi za hladilnike, zlasti industrij- dila malo prej po Ul. Formica je »Ita Irinn ra irrvpi^rvrloiiiarvi IrifOVI i.____. - * . ske, kjer blago. se gospodarjem kvaii stopila na pomarančni olupek, pri čemer ji je spodrsnilo ter je padla in PA tinmln Mn J___! __ _ _• A 1 Seznam kmečkih delavcev na goriškem županstvu Goriško županstvo sporoča, da je od 7. t. m. pa za dobo 15 dni na vpogled na goriškem protokolnetn uradu seznam kmečkih delavcev, ki Imajo staino bivališče v gori-škd občini. Seznam pride v poštev za socialno zavarovanje vpisanih, za bolniško pomoč in za družinske doklade. Pritožbe proti eventual- in se ranila na desni nogi ter dobila še druge poškodbe. Včeraj-dan^s ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 6. do 11. januarja se je v goriški občini rodilo 22 otrok, umrlo 13 oseb, poročil se je en par in 4 so oklicali. je padel na cestnem ovinku, ko sejnim nepravilnostim pri vpisu ali je peljal iz Ul. Bras proti UL Škod- opustitvi vpisa je treba predložiti nik ter je izgubil nadzorstvo nad na prefekturi v vozilom. bruarja. iiiiiiMiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii ROJSTVA: Maurizio Angioli, Lu-ca Šanson, Luca Donda. Maddale-na Careddu, Gianluca Sfiligoi A-lessandra Bertolini, Dimitri Passa-ro, Lorenza Comelli, Soma Palum-bo, Claudia Godas, Angela Scalia, Bibiana Tognon, Franca Meani, An-drea Trampuš, Ermanno Vicari, roku do 20. fe- Barbara Simone, Cinzia Franco, Stefano Pistocco, Rita De Paoli, Maurizio Falcone. Giuseppe Cotič in Marco Simoniti. SINDIKALNE VESTI V torek splošna stavka za odpravo razlik v plačah Izidi volitev notranjih komisij v ladjedelnici v Tržiču, v tovarni ANSALD0, DETROIT-SEM in v «La GIULIA» V torek 14. Januarja bodo proglasile vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL 24-umo stav. ko za odpravo plačnih razlik po posameznih področjih v državi, pn čemer so oškodovani tudi delavci na Goriškem. Stavka je proglašena za naslednje kategorije industrijskih delavcev: Tekstilna in oblačilna industrija, gradbeniki, lesna industrija, cementni izdelki, opekarska industrija, prehrana, slaščičarski izdelki in žganjame, predelava rib, kemična in tiskarska industrija S poenotenjem plač na'področju vse države bi na goriškem zvišali plačo tekstilnim delavcem po 11.60 lire na uro, gradbenim delav cem po 15.60 (po 5 odst.) in podobno tudi v drugih kategorijah. Ker so v podjetjih z državno udeležbo načelno že sprejeli sporazum za postopno ureditev takega poenotenja, zahtevajo izvedbo v tem smislu sindikati tudi v zasebni industriji, ter pozivajo prizadete delavce naj se kompaktno udeležijo napovedane stavke. Petkove volitve notranjih komisij v ladjedelnici v Tržiču ter v tovarnah Ansaldo S. Giorgio ter v Detroit-Sem so dale naslednje rezultate: Ladjedelnica: delavci: CGIL 2047 (61,7 odst.) 6 sedežev (prej 5); CISL 665 (19.95 odst.) 2 sedeža (prej 2); UIL 523 (16 odst.) 1 se-sež (prej 2); CISNAL 85 glasov in brez sedeža; Uradniki: CISL 236 in 1 sedež; UIL 160 in 1 sedež; CGIL 120 glasov in brez sedeža. ANSALDO - S. Giorgio: delavci: CGIL 340 glasov (56 odst.) in 3 sedeže (prej 3); UIL 149 glasov (23.5 odst.) 2 sedeža (prej 1); CISL 118 glasov (19.4 odst.) 1 sedež (prej 1); Uradniki: UIL 132 (87 odst.) 1 sedež; CISL 19 glasov noben sedež. DETROIT - SEM: delavci: CGIL 198 glasov (68,7 odst.) 3 sedeže (prej 3); CISL 90 glasov 31.2 odst.i 1 sedež (prej 1). Iz primerjave z volitvami od prejšnjega leta Je razvidno, da bi bilo letos bistvenih sprememb. UIL je na enem mestu izgubil en sedež, ki ga je na drugem pridobil. Nazadovali so v glasovih zlasti pri CISNAL. V petek so volili novo notranjo komisijo tudi v tovarni «La Giulia« v Gorici z naslednjimi rezultati: Volilo 173 ljudi; veljavnih glasov 153. Rezultati: CGIL 120, UIL 19, CISNAL 14 glasov. CGIL je prejela 3 sedeže in UIL 1. V novi notranji komisiji so: Nadja Pocar, Li-dia Piffari, Bianca Marega in Giorgio Beltrame. SMRTI: gospodinja 54-letna Dio-nisia Marassi por. Stanig; upokojenec 56-letni Cristiano Klemse; upokojenec 73-letni Carlo Cernigoi; u-kojenec 68-letni Guido Rosignoli; rudar 65-letni Celeste Coroscher; 20 dni stara Arianna Pellis; učitelj 57-letni don Luciano Manzin; redovnica 72-letna Anastasia Bressan; zdravnik 58-letni Vittorio Ali; upokojenec 80-letni Michelangelo De Troia; upokojenec 67-letni Giuseppe Sossol; gospodinja 88-letna Giu-seppina Jerončič, vd. Melink; železniški uradnik 41-letni Antonio Vi sintin; upokojenka 82-letna Viola Cartesio por. Poli; upokojenka 72-letna Flora Zuljan, vd. Plisnier; služabnik 57-letni Giuseppe Marchi; gospodinja 85-letna Anna Del Vec-chio, vd. Olivieri; upokojenka 73-letna Rosa KomavU por. Mauri in 73-letna gospodinja Anna Doljak vd. Nanut. POROKE: tekstilni delavec Ric-cardo Codermaz in tekstilna delavka Rita Bascher. OKLICI: elektro-hidravllk Olivo Dezorz in gospodinja Giovanna Chersin; uradnik Antonio Iakoncic in gospodinja Celestina Sedda; u-randik Walter Polmonari in uradnica Chiara Persig; kapetan Luigi Madonna in gospodinja Mariagra-ziella Pisar. Razna obvestila Tečaj modernih plesov priredi tudi letos Slovenska prosvetna zveza v Gorici. Vodil ga bo plesm učitelj Podgorelec iz Ljubljane, ki je že lani imel toliko uspeha pri prvem takem tečaju v Gorici, katerega se je udeležilo precej mladine iz mesta in okolice. Ker je le malo časa do začetka vaj naj pohitijo z vpisom vsi, ki se želijo udeležiti tečaja. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1, telefon 24 95. IZ JAZBIN Prerana smrt Alojza Koršiča Pred dvema tednoma je zaradi ^ srčne kapi umrl Alojz Koršič, zn» ‘ ni prevoznik iz Jazbin (občina Stf i £ verjan). Njegova nenadna smrt J1 E presenetila vse, ki so ga poznali B , cenili Bil je še poln elana in n* Črtov. Se isti dan, ko ga je ugf* P bila smrt, nekaj ur prej, si je tri svojim tovornjakom pripeljal gr«* ž beni material, da bi si začel zida! p hišo. n Pokojni Alojz se Je rodil let* p 1910 v Jazbinah iz številne krneč# n družine. Bil je najmlajši od 10 * trok. Kot otrok je pomagal na km* * tiji, že v mladih letih pa si 'j* -začel služiti kruh kot šofer, naf prej pri podjetju, potem pa na sv» jo roko. S svojim »karnjončkolf je že pred vojno vozil sadje B zelenjavo na trg. Zena Zorka, mu je povila hčerki Modesto B Zvonko, mu je umrla pred osmiflJ leti. Smrt žene ga je hudo p rial dela, ni mu pa strla volje do dela Bil je dobrega srca in blageg* značaja. Z vsemi je bil prijatelj B-lahko rečemo, da tudi ni imel sč vražnikov. Vsi so ga visoko ceni' in spoštovali. Bil je pa tudi zaved# Slovenec in tako je tudi vzgoj’ svoje otroke. Svojo narodno a* vednost je pokazal tudi v zadri' vojni kot partizan v Briško - betlf škem odredu. Na njegovi zadnji poti ga i1 poleg svojcev in sorodnikov spi* mila dolga vrsta prijateljev B znancev. Zdaj počiva na goriškem poBč pališču blizu svoje življenjske dri' žice. Naj mu bo lahka zemlj* Svojcem izražamo globoko sožal.1*' O uri ca CORSO. 15.00: «1 bastardi«, ® Gemma, M. Lee in R. HaywortB; ameriški barvni film, mladlB pod 18. letom prepovedan. VERDI. 15.00: »Tutti cadranno B trappola«, J. Lord ln S. Knigl#' j barvni film, mladini pod 14. # s tom prepovedan. * MODERNISSIMO. 15.30—22.00: «» 1 lungo coltello di Londra«, C* f Lee in K. Kinsky; angleški filB ; v barvah. 5 VITTORIA. 15.00: «Dolce d 1 vembre«, A. Newley In S. Deani*1 I ameriški film v barvah. «All’ultiiri ooi' 5 15.15: Hill in CENTRALE. sangue«, C. ............ ... italijanski kinemaskopski film ' barvah. K. W oo Iržir i AZZURRO. 14.00: «Che Guevara«, • ; Raball in J. Ireland; kinemasKČ ^ pe v barvah. ,,,r. spremeniti. Karimovi po-^ — pravzaprav za- 1 e vajo __ da bi se njihov bog f,1*8™ oženil, da bi jim dal tnmfreJ begum ter tako zago-t0^ Potomstvo. vet starcev v Najrobiju pa rr Je dal zadnji odlog: Do nca leta 1970 se mora poro-*> ali Pa mora odstopiti, j' Mladi Aga Kan je znal zelo K Pretno mnogo let svoje verni-n» *e slePiM. Saj je očitno, da mu ?fi nfl°ka nlč kaJ "e diši. Po ne-! i Plsanem zakonu bi si moral y eta 1958, brž ko je postal I? ,smrti svojega deda njegov Poiskati ženo, ki bi bftenim Tn^a doViPrna a begum. Toda sleherna na to je bila temu evrop- r Princesa Nazha Nenza sko vzgojenemu sinu evropske matere, angleške milijonarka Joan Yarde-Bulle in napol Evropejca Ali Kana, izredno neprijetna. Saj se je zavedal, da bo imel pri izbiranju njegove žene glavno težo razum in, da se spričo tega ne bo mogel ozirati na čustva. Izvoljenka bo morala biti orientalka. S svojo «božjo# družino so KRIŽANKA čP misei *...."...........m.................................................................„„„„„„1....................... 1* -ai ;V» liti' it i it iM 0» 3'-* ep it-s* ni11 ie> it mf nf fr^ K- r~ 7 f— 3 b 7 11 8 9 10 11 12 LI W~ 17" 18 M 2T~ ir i ar — ■ 2 2 ■ 2k 25 27 28 ir 32 - C fc==a yT F" B ST "■V9 »IR® I jlir 37 3« 39 ' 40“ 5T~ 42 >)’ 8 elementarna ne-v 1 a. 14. specialist za novotvor- av- Vranja, 20. ck ba 17' Ver8"ov ep, 16. morska pe ilitf t>m.-vh i 1 elektromotorja, 19. I Živam1Ska oznaka Vranja, J ral~'S*a n°ga. 21. ničvrednež, ba-JpV»- del čebeljega panja, 23. : i I 7- na račun, predujem, 24. j ka” in' ameriška filmska igral-Z\ 'Deborah), 26. kemični znak (' »t-v^^j’ 27- obrtnik živilske . nf a.-te, 28. nsmške 44 od Sokratovih tožnikov, tok n iSejeva domovina, 45. pri- predsednik zahodno-t -- svobodne demokratske 3j nae (Erich), 29. letni oddih, . n ,r,?enjeno Pecivo, 33. površina, , J' p-,., *}*• 35- ruski humoristični H11 giaVne 1 38 tropska oljnica, 40. '42 ®«to balkanske države, A 4;^ ^_y_tomobllska oznaka Peruja, 44^ tok n*“‘c' na, 47Jna s Kavkaza, 48. del ted-48' f ' de' r.mskega amfiteatra, qUe.,ai’coski fiimskj kotnik (Jac-■vt» ski p. ’ ,49 različni črki, 50. trgov-ai»[ po‘ak_. k’ zastopnik podjetja, 51. i c-ri2PHJena trta- sadika, 52. Men-'I etiirtn - w dtopiatični roman, 54. 5 sita žJn u’ umiranje, 56. špan--nirl Popevk/i cime < popularna stara ilitj tirala ’ 57' nmski muzeJ in ka' jf nik^nPj5eNO: *■ francoski pes-Ljl rano rt dramatik (Edimond, «Cy-i tih Vf.i. 2. eno od pe-. dado o Jezer med ZDA In Ka-Z ba rit,' osnutek, shema, 4. noč-t v Sevo ’ 5' JezLk črncev Bantu J 'Predmiih11 FU>deziJi. 6. medmet, 7. voska f-iZa °troško Igro, 8. fran-8. fumslta igralka (Pascale), It* goli j j i 50 km dolga reka v Mon-' ibobikt* SZ' 10' katran, 11. avto-. Pisat!>ii ,oznaka Reke, 12. ime viesi^Jr,8,, Kocbeka, 13. francoski Raui) nciali5t1čni pisatelj (Jean-I let, oj 18' m<>dna novost zadnjih skj’ v ' Prometna žila, 22. jamib-1 25- r» ‘Z 46813111 st°Pic. 24. poem, odi (Qra^nik slovenske modeme rtf iz ' 27• turški sultan, znan žica !?vske bitke, 28. tanka ko-» ’ °^la’ 30. mesto v 6rednjl 82■ zidak, 34, predrimska 36. znano jugoslo- °f0na' 30' i žeie,! 32- zle ,( v^(a doba. .. / 'otovišče v severnem Ja- d®'ovaw7’ hrust' orJak- 38- Pr‘-č^tične- SadJa’ 31 ■ vrsta mate- ba (2fe»a računa, 41. težka kovl-Pevke ak Ta)’ 44- iTne slovenske “ 45. .^bavne glasbe Kohont, bogajn. , božanstvo s konjskimi biovarit m rčP°m. 47. športno tek-sloveni V etični Grčiji, 48. ime I ^ Puclja Seliškarja, slovenskega glasbenega Kemični kemični peuagoga. ol znoj. 63. znak za americij, 55. znak za galij. KKSITKV VtE.ISN.IE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ambient - Svvansea, 2. plaster - taverna, 3. raza - valeta - Bor, 4. ime - remont - sito, 5. Li - garaža - Bojan, 6. Tass - n - jela, 7. Grant-Milano - M (ladinska) K(njiga), 8 -lama - docent - bar, 9. Aka -desant - tori, 10. variete - karakal, 11. aranžer - Ariosto. zvesti in verni izmaeliti v zadnjih desetletjih imeli v resnici kaj malo veselja. Pri Kanih je bilo vse močno posvetno, preveč posvetno. Stari Aga, samo-držeč, daljnovzhodnega kova, je bil v mladih letih porečen z neko indijsko princeso, a jo je kmalu pognal, ker je zgodaj ovenela. Od takrat se je su-kal samo okrog evropskih lepotic. Zapovrstjo se je poročil najprej s cvetličarko, s kiparko (materjo njegovega sina Alija», slaščičarko (materjo njegovega mlajšega sina Saddrudina, ki je še živ) in šiviljo ter lepotno kraljico, ki je bila zadnja begum. Ali Kan, njegov najstarejši siti je bil znan playboy. Prva njegova žena Joan Yarde-Bul!e, velika, mršava Angležinja ga ni mogla dolgo obdržati. Potem ko se je od nje ločil, se je poročil s filmsko zvezdo Rito Hay-worth. Toda tudi ta zakon ni bil dolgotrajen. Tudi od nje se je krhalu ločil, potem pa je živel do svoje nesrečne smrti z rdečelaso pariško manekenko Bettino. Alijev brat Saddrudin je poskušal svojo zakonsko srečo z manekenko Nino Dayer. A tudi ta zakon je že od začetka ša-pal. Saj razen lepega obraza in najrazličnejših muhavosti, ni mogla ta lepotica nuditi prav ničesar. Za mladega Karima niso bili taki zgledi nič kaj spodbudni. Karim Aga Kan je bil prej naravnost vzoren dijak in študent, tihj miren in skromen, docela po okusu svoje stroge matere. Toda, brž ko je zasedel piestol svojega deda je začel slediti zgledu svojega očeta playboya. In že davno ni prav nič več podobep tistemu plahemu, sramežljivemu in resnemu mladeniču, ki so ga- pred desetimi leti predstavili v mestu Karači njegovim vernikom. postal je veiift1/plaj>boy, ima že nezakonskega sina in se tolaži z neko vdovo s tremi otroki. , Ves svet ve za Karlmovo ljubezensko zgodbo z lepo in mlado Anuško von Meks. Sedem let je Karim stalno hodil s to litovsko krasotico, in ves Svet je pričakoval, kdaj se bosta poročila. Toda s tem ni bilo nič. Nenadoma se je pojavila Dclores Guinness, vdova Karl-movega bratranca In odtlej ja bil Karim stalno z njo. Anu-ška je bila potisnjena stran, ostal ji je samo spomin na lepo ljubezen in — sin Karel Ismail Ali Adward Darius, rojen 16. februarja 1967 v kliniki v mestecu Neuilly-sur-Seine. Anuška von Meks živi od tedaj v neki hiši, ki je Karimova last Pravijo tudi, da prejema mastne alimente. Seveda, mora se pač sprijazniti s tem, da bo ostala sama. Karim nam- Princesa Basmah reč menda nikoli ne zaide v to hišo. Zdi se, da ga ne privlačuje ne sin ne njegova mati. Popolnoma ga je prevzela Dolores Guinness. Kaže pa, da tudi ta zveza ne bo trajala dolgo. Saj so ga nedavno videli, kako je šel v družbo že — brez Dolores. Karimovi znanci si to spremembo že razlagajo s tem, da izvajajo predstavniki njegove verske sekte nanj pritisk. Izmaeliti so jezni nanj. Kajti od njega zahtevajo, da tudi on nekaj stori za to, ker ga vsako tretje leto v pakistanski prestolnici odtehtajo z zlatom. Zahtevajo od njega, da se poroči in da poskrbi za zarod. Menda je bil pred kratkim, -na nekem izmaelitskem zasedanju v kenijskem mestu Najrobiju, sklep sveta starcev, da se mora Karim Aga Kan P/, do konca leta 1970 poročiti, drugače pa da naj se odpove svojemu mestu v korist svojega mlajšega brata 26-letnega princa Amin$. ( ). . . . :t Tako je postalo vprašanje Karimove poroke na moč resno Najbrž ne bo mogel tale lahkoživec nič več odlašati in zavlačevati. Sedaj je postavljen pred ali — ali. Ves svet ve, da ne živi Karim Aga Kan samo kot Evropejec, marveč da se tak tudi čuti. In sedaj bo moral vzeti orientalko za ženo, tako vsaj zahtevajo njegovi podaniki. O ženi Evropejki nočejo namreč nič slišati. Ne marajo, da bi se kri Kanov, ki izhajajo na ravnost od Mohameda, še naprej mešala s krvjo nevernikov Katere so kandidatke za no vo begum? Da bi mu olajšali izbiro, so mu podaniki predložili nekaj orientalskih princes. Med prvimi sta Nazha Nenza, sestra maroškega kralja Hasana in sestra jordanskega kralja Huseina princesa Basmah. Predlagatelji so pri tem sku- šali ugoditi Kardmovemu okusu, saj sta obe predlagani princesi bili vzgojeni v Evropi in veljata za nadpoprečno inteligentni, Pri nobeni od obeh ni niti sledu haremske ponižnosti, ki je značilna za vzhodne ženske, sta zelo samozavestni in nenavadno modernih nazorov. Princesa Basmah ima sedemindvajset let in je za orientalske pojme že razmeroma «stara». Vendar pa je to prav nič ne moti. Kaže, da ji je Karim všeč. Poleg tega pa velja poudariti, da je bila ona enako kot Karim, vzgojena v Angliji. Maročanka Nazha Nenza je bolj oblastna in odljudna kot Basmah. Kodrolasa šestindvajsetletna princesa ima močno voljo in bister razum. V Parizu, kjer se je šolala ,je veljaia za vzorno študentko. Z vso mla-dpstno vnemo se zavzema za enakopravnost orientalskih žena S. A. Letalska družba Pan American World Airways je razpisala vpisovanje v ..predhodno listo« potnikov za Lune. V New Yorku se je baje prijavilo za izlet že nad 100 ljudi in med njimi je tudi znana filmska igralka Linda Christian, stara 42 let, ki jo vidimo na sliki in ki naj bi bila prva igralka, ki bo stopila na naš satelit ..................................................imun. NAD 1000 LEI STARO MALAJSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Buda in modrica Talija bdita nad vedrimi, zadovoljnimi ljudmi Lutke v K ualii Lumpuru, glavnem malajskem mestu, privabljajo staro in mlado Ne vem, mogoče pretiravam, če rečem, da je glavno malajsko mesto Kuala Lumpi.tr čarobno. Očaralo me je s čistočo in eksotično arhitekturo, očarali so me prijazni 'rt prikupni ljudje s svojo ljubeznivostjo in s svojim večnim skrivnostnim smehljajem. In otroci: urejeni,-čisti in spoštljivi, da človek samo strmi v to ljubko mladež. Naselja modernih bungalovov v tipično malajskem slogu so obdana s " skrbno negovanimi vrtovi travnatih ploskev in razkošnega tropskega zelenja in pisanih rož. Pravljična lepota je razpeta čez vse mesto m mogočne zgradbe parlamenta, džamij, templjev in celo železniška postaja s svotjo orientalsko arhitekturo krase sončno mesto, obdano z večnim zelenjem. Sprehajam se po njem in občudujem lepoto, ki me je vsega prevzela. Kot praznik je čutiti utrip življenja po živahnih ulicah, trgih, trgovinah in pisanih stojnicah in vznemirjajoči smehljajoči se obrazi ljubkih deklet v tankih živopisanih pižamah stopnjujejo radost. Veselo razpoloženje dopol- TIH O T Al P J a- Chil (#ate «• a- njujejo piščali, zvončkljanje in hrupno udarjanje na bobne, ki jih je slišati daleč naokrog. Kmalu sem se znašel na trgu, kjer se je okoli velikega voza, pokritega s ponjavo, gnetlo staro in mlado. Na nasprotni strani, je v. zelenje potisnjen majhen tempelj, v katerega nosijo ljudje darove in prižigajo sveče. Opazujem vso to pisano množico, ki se menjaje se drenja pri templju in okrog voza zdaj zroč v oživljeni lutki, zdaj spet v pozlačeni obraz Bude, enako pobožno in zavzeto. Uživam ob tem, ker se mi zdi, da prisostvujem dvema predstavama hkrati. Muzikantje udarjajo z vso silovitostjo po svojih instrumentih. Ročni lutki, ki predstavljata kralja in princeso, se v plesu klanjata drug drugemu in zavzetemu občinstvu, ki z abčudovanjem strmi v ljubki prikazni. Lutki zapojeta. Pevec in pev ka, skrita za odriščem prepevata malajske pasmi, seveda po mikrofonu, sicer bi ju h run instiumentov popolnoma pre vpil. Ne morem se odtegniti skušnjavi, da ne bi zadostil svoji gledališki krvi in ne oo-gledal zadaj na voz. Pet godbenikov v srajcah in majicah je igralo za odrom pod razgreto plahtovino na eksotične instrumente. Pot jim je curljaj po temnih obrazih. Globoko predani igranju so bili zamaknjeni v melodijo in napeti, kot v ekstazi. Prav tako pevec in pevka. Igralec lutk je medtem čepel za odriščem in vodil lutki, nataknjeni na svojih prstih. Vzpenjal se je z njima in ju spet skrival, nagibal se zdaj na eno zdaj na drugo stran odra in s svojimi gibkimi prsti oživljal lutki, ki sta «peli, govorili in plesali#. Mali rdeči zastor se je zaprl in se spet dvignil. Godba jo bila še glasnejša v finalu in stoječe občinstvo na trgu je navdušeno. Se večkrat se zastor odpre in zapre. Ljudje zamaknjeno pozdravljajo lutki. Nekaj gledalcev je odšlo v tempelj, da bi položili svoj dar na oltar, ki so ga prinesli v zavitkih ali košarah. Drugi spet so prihajali iz hrama in se ustavljali pred vozom, da bi prisostvovali naslednji predstavi. Od nekod je priteklo več dečkov in deklic v lepih belomodrih oblekah. Knjige in torbe so pričale, da so šolarji, ki se vračajo od pouka domov. V malajskih šolah so namreč vsi šolarji oblečeni obvezno v enake obleke. Prerinili so se v bližino odra, da bi od blizu zrli lutkam v’ ob-raz. Na trgu je ves čas živahno. Bog Buda in boginja Talija sta si podala roke in vsak s svojo radostjo bdita nad ljudmi, ki sa zato srečni in zadovoljni. Malajsko ljudsko gledališče je staro nad tisoč let. Kakor že vsa minula stoletja potuje še zdaj po vsej deželi in obiskuje mesta, vasi in sleherno naselje. Povsod ga z nestrp-ftdštjb prifcakiijČjbV' Saj prikazuje pravljice, ki so jih po znali že davni, predniki in jih idaj igralci -in' godbeniki po ustnem izročilu prenašajo iz roda v rod. S pesmijo, godbo, plesi in šalami prinaša lutkovno gledališče radost med ljudi, zato je tako priljubljeno v lepi malajski deželi. EMIL FRELIH iiiiiiiiiiiiiuiiiiiii im Innu um im ii,im,,lllllllll|||ul Kratke zanimivosti Peter Ustinov bo v filmu, ki ga bodo kmalu dokončali, nosil uniformo mehiškega ge nerala Santa Ana, osvojeval-ca trdnjave Aiamo. V Franciji pa bo v kratkem zrežiral komedijo «Neznani vojak in njegova žena«, ki so jo prvič igrali predlanskim v New Yorku. O Judy Garland se je ponovno poročila. Njen novi mož Mickei Deans je mnogo mlajši od nje in je glasbetvk ter vodi neko diskoteko v New Yor-ku. Domenila sta se, da se vzameta, potem ko sta skupaj nastopila na televiziji v vrsti krajših igralskih prizorov. Znani francoski popevkar Antoine je zaradi nagle vožnje in naglega zaviranja na poledeneli cesti zletel s cestišča, pri čemer se mu je avto kar trikrat prevrnil. Imel pa je srečo, saj je odnesel popolnoma celo kožo. Ginger Rogers, znana igralka iz tridesetih let, še vedno nastopa na odru. Te dni nastopa v Londonu ■> Royal Theatre v glavni vlogi v glasbeni komediji «Mame». Na tiskovni konferenci ob prihodu v London se je pohvalila časnikarjem, da je še vedno prav tako gibčna kot takrat,, ko je plesala še s Fredom Astaire-jem. Britt Ekland ja zapustila svojega moža Petra Sellersa maja lani, sedaj pa je dose gla od njega razporoko. Zdelo se je, da bo to večen zakon, toda igralci imajo le preveč priložnosti, da bi lahko ((ostali zvesti do smrti«. Veljaven od 12. januarja do 18. januarja 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sorodniki bodo nasprotovali vašim ljubezenskim odnosom in boriti se boste morali z vso odločnostjo, da jim ne podležefe. Sicer pa se morate dobro premisliti, preden sprejmete dokončen sklep. Na delu se vam bo uresničil neki načrt. Hodite zgodaj spat. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite se I pred nenadnimi srečanji. Če boste nezaupljivi, si boste prihranili marsikakšno neprijetno razočaranje. Ne verjemite osebi, ki se vam preveč laska. Na delu bodo preizkusili vašo sposobnost, zato bodite previdni. Imeli boste sklepni revmatizem. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Neka oseba, ki vas ima rada, bo tudi zelo prijateljsko razpoložena do vas. Ne smete preveč popustiti, da ne boste popolnoma podvrženi volji druge osebe. V zvezi z delom in posli je čas primeren za velikopotezna dejanja. Ne vdajajte se pijači. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) če boste brzdali svoj jezik, boste v čustvenih zadevah več dose-g I i. Zamerljivost prinaša več neugodnosti kot ugodnosti. Pobotajte se z ljubljeno osebo. Na delu opravljajte svoje posle navdušeno in brez plašljivosti. Nadzirajte preosnovo v telesu. LEV (od 23. 7. do Z' \ 22. 8.) Sreča vas f | čaka, toda ne sme- J te zamuditi ugodne V J priložnosti. Vsako --------- obotavljanje bi bilo le zelo škodljivo. Sploh bodo nad vami navdušeni. Na delu in v poslovnih zadevah boste izboljšali odnose z osebami, ki vam bodo lahko mnogo pomagale. Zdravje bo u-godno. x DEVICA (od 23. 8. f j P\ do 22. 9.) Končno I \ vam bo uspelo si l TJv ) utreti pot v srce Z osebe, ki jo ljubite. Toda počakati morate na ugodni trenutek. Antipatične osebe odstraniti, toda nežno. Svoj neugodni odnos na delu odpravite z odločilnim dejanjem. Jetra potrebujejo en-zime in vitamin B12. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V zvezi s čustvenim življenjem imate pred seboj teden poln novic in uspehov. Vplivi Venere bodo koristili medsebojnemu razumeva nju. Vaši načrti na delu bodo dobro napredovali in dosegli boste tudi podporo Ne trudite se preveč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Vaša vztrajnost in rezerviranost bosta povzročili občutek neugodnosti in zadrege v osebi, ki bi se vam hotela približati. Sploh boste zvedeli nekaj zanimivega glede čustev. Ce hočete na delu saj več doseči, ne smete biti preveč zahtevni. Zdravje bo u-godno. STREi.EC (od 22. 11. 11. do 20. 12.) Našli boste osebo, ki bo kazala razumevanje za vašo duševno tesnobo in ki bo pripomogla k temu, da boste bolj vedri in zadovoljni. Na delu se bodo vsi spori zravnali. Pomagal vam bo neki mladi prijatelj. Pazite se pred nevoščljivimi kolegicami. Boleli vas bodo zobje. ___ KOZOROG (od 21. f Y\ 12. do 20. 1.) Spo-f} zna" boste skupino J ljudi, ki vam bodo V pomagali najti v ^ čustvih prd‘/o pot Izkoristite ugodno p r( I i k o. Sploh boste razširili svoje odnose. Na delu se boste konč-čno prilagodili položaju, ki vas nekoliko moti. imeli boste prebavne motnje zaradi otečeni^ jeter. VODNAR (od 1. do 19. 2.) Zars di svojih dobri lastnosti si bost pridobili zaupanj in spoštovanje, časom se bo to spoštovani spremenilo v ljubezen, sevec če boste nežni. Na delu s boste spoprijeli z osebami, I vam bodo v pomoč. Prenehal bodo srčne in živčne motnje. RIBI (od 20. 2. d 20. 3.) Zaradi spre menljive volje i neodločnosti b prišlo do prerek; nja. Brzdajte svoj besede in skušajte se pobotat Na delu boste bolj aktivni kc po navadi. Jasno povejt. kakšno je vaše stališče do n« Kaj delovnih vprašanj. Preti ne varnost prehlada. jeter. Košarkarji Bora bodo danes nastopili v Gorici proti Isonzu PISMO UREDNIŠTVU Kaj čaka Sovodenjče v nadaljevanju prvenstva: 9 Spoštovano uredništvo! Želim vas opozoriti na težke dogodke, ki bremenijo športno društvo Sovodnje. To pismo nikakor ne odraža mnenja društva, za katero pa lahko rečem, da je zelo prizadeto. Kot smo čitali v člankih Primorskega dnevnika so nogometaši Sovodenj zbrali v jesenskem delu prvenstva le 4 točke. Če bi se vprašali zakaj tako slab uspeh bi večinoma dobili odgovor: smola ali pa slaba ekipa. Kar se smole tiče je res: ekipa je je imela precej. Kar se pa e kipe tiče moramo povedati, da so Sovodnje v predprvenstvenih prijateljskih srečanjih premagale ne le trebenskega Primorca, ampak tudi Breg, ki ga lahko zdaj vidimo na vrhu lestvice v prvenstvu tretje amaterske lige. In tedaj naša ekipa celo ni bila popolna. Tudi v prvi prvenstveni tekmi so zmagali plavi, čeprav so igrali v desetih, oziroma celo v devetih. Kaj pa nato? nil in že se je potresla mreža. Da pri tem ne omenjamo, da je bil nasprotnik tudi v off-sidu. Sodnik je videl obe napaki, a je gol kljub temu priznal. Protesti plavih so naleteli na gluha ušesa. Poleg smole so se proti Sovodnjam torej zarotili tudi sodniki. NAMIZNI TENIS Tu sem navedel le en primer, toda tudi v naslednjih štirih tekmah je imel svoj delež krivde za poraz Sovodenj sodnik. To je pa vsega obsojanja vredno in je so-vodenjska ekipa povsem demoralizirana. Igralci so začeli odstopati, ne da bi obvestili društvo. Društveno vodstvo je tako v vedno večji zadregi. Posebno pa je obsojanja vreden potek dogodkov na tekmi Sovodnje Azzurra. Proti koncu tega srečanja vj[om jn Danes odločilni dvoboj med Borom in Nosarijem V okviru italijanskega namiznoteniškega državnega prvenstva so že zaključili jesenski del tekmovanj. Danes se bodo začela srečanja povratnega kola in v B ligi bo prišlo do najzanimivejšega srečanja prav v Trstu. Tu se bosta namreč pomerili med seboj ekipi ŠZ Bor in Mesari iz Bergama. Obe moštvi sta namreč trenutno na prvem mestu lestvice z enakim šte- je vratar Ferfolja ujel žogo. Nato pa je prišlo do nerazumljivega dogodka: nasprotnik ga je brcnil v glavo in ga poškodoval (Ferfolja je moral kasneje v bolnišnico). | Sodnik je zažvižgal prekršek proti Sovodnjam, ker naj bi vratar • *. j , . | (t ju, in, rvc / lin J t/t i/iutui Smola ]6 hotela da je ze za fia > 7nrlv7Pvnl 7 n no č pot nn ie slednjo tekmo zmanjkalo igralcev.' prevec zadrzevaL 2°9°- cePrav Sovodenjci so se borili, da bi ohra nili neodločen izid, toda nasprotnik je tik pred koncem dosegel usodni gol: z roko si je nastavil žogo, brc- ■iiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 12. januarja 1969 NOGOMET 2. amaterska liga 14.30 v Fari Farra — Juventina * * * 3. amaterska liga 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Primorec — Viani * * * 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Zarja — Tecnoferramenta * • * 14.30 v Nabrežini Primorje — Union 10.30 v Trstu, Sv. Alojzij Coop — Vesna 14.30 v Trstu, stadion «1. maj« Breg — Giarizzole Mladinsko prvenstvo 10.00 v Moraru 8. Lorenzo — Juventina KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 11.00 v Gorici (Campagnuzza) Isonzo — Bor * * • Naraščajniško prvenstvo 14.00 v Trstu, Ul. de!la Valle Bor' — Italsider wmmnzm MOŠKA B LIGA Pred ekipo Splugen Brau tri zelo težka srečanja sodnik točno videl potek dogodkov je razsodil nerazumljivo krivično. Ko je kapetan Sovodenj videl poškodovanega vratarja je povsem u-pravičeno protestiral, medtem ko je vratar Ferfolja pobesnel, a ga je soigralcem uspelo pomiriti. Protesti Cijaka niso zalegli, nasprotno: sodnik ga je izključil iz igre. Prej je že izključil Vižintina, igralec E-di Tomšič pa si je zlomil nogo. E-kipa bi tako morala nadaljevati i-j gro z osmimi igralci proti enajstim in še brez vratarja. Zaradi | novih protestov je sodnik predčasno zaključil tekmo in Cijak je iz i upravičene jeze brcnil sodnika v zadnjico. Težki nasprotniki za Goričane bodo Li-berlas Biella, Biancosarli in tržaški Lloyd NAMIZNI TENIS Moška II liga 10,00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Nosari Bergamo Tri nedelje pred zaključkom prvega dela prvenstva B lige, si je Spiiigen Brau nabral že 14 točk, zasedel prvo mesto na lestvici in je utrpel en sam poraz. V naslednjih treh nedeljah pa se bo moral krepka 'boriti; 'da bo realiziral še 6 točk, kil bi mu nekako olajšale pot do A lige. Danes bo igral v Biellj proti tamkajšnji peterki Libertasa, ki je preteklo nedeljo klonila Becchiju ie za las. Blella je takrat izgubila z enim samim košem razlike, ki ga je dosegel Rossi le nekaj sekund pred končnim sodnikovim žvižgom. To bo torej zelo trd oreh za Goričane, ki igrajo z zmanjšanim ritmom na domačih tleh in se morajo truditi na tujem, da ukrotijo nasprotnike. Tako je klonila goriška peterka proti Candyju fn prepričani smo, da je Libertas Viella enakovredna ali celi boljša kot peterka iz Bru-gheria. Goričani se bodo morali torej pptruditi in dati od sebe vse sile, da bodo dosegli pozitiven rezultat. Ob pogledu na prihodnje tekme •iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiuiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiimii SNEŽNE RAZMERE KRVAVEC: 7(1 cm, pršič, —ti, žičnici obratujeta LJUBELJ-ZEEENICA: 125 cm. pršič, —11, žičnice obratujejo ?! KRANJSKA GORA-VITRANC: 85 Tm, pršič, -8, žičnice obratujejo VOGEL: 110 cm. pršič, —5, žičnice obratujejo BLEU: 43 cm, pršič, —3, jezero usposobljeno za drsanje POKLJUKA: 85 cm, pršič, —5. vlečnica obratuje BOVEC: 25 cm pršič, —3 LOKVE: 15 cm. sren, —4, vlečnica obratuje LAŽNE: 25 cm, pršič, —4, vlečnica obratuje LIVEK: 25 cm, pršič, —4. vlečnica obratuje, cesta prevozna z zimsko opremo VOJSKO: 75 cm, pršič, —8, cesta prevozna do Revenovž CRN! VKII NAD IDRIJO: 70 cm, pršič, —2, žičnica obratuje LOGATEC: 30 cm. pršič, —5, vlečnica obratuje ZAPLANA: 31 cm. pršič, —5, vlečnica obratuje POSTOJNA: 7 cm. pršič. TRBIŽ: 70 cm, pršič, —5, žičnice obratujejo VISARJE: 140 cm, pršič, —8, žičnica obratuje pa smo prepričani, da se bo lestvica bistveno spremenila, če bo Splii-gen Brau obdržal prvo mesto, se bo bitka razvila predvsem med e-kipami, ki mu neposredno sledijo na lestvici in to so Becchi, Bianco-sarti m-Lloyd. Te ekipe imajo le dve točki manj kot Goričani. Glavne tekme prihodnjih treh kol bodo sledeče! :.! 12. L 1969 Becchi — Biancosarti Biella — Splugen Brau Lloyd — Gamma 19. 1. 1969 Splugen Brau — Biancosartd Becchi — Lloyd 26. 1. 1969 Candy — Becchi Lloyd — Splugen Brau Posledice seveda niso izoslale. Vratar Ferfolja je bil kaznovan s prepovedjo nastopanja na petih tekmah, Cijak pa je dobil dosmrtno se torej precej ena- kopravno potegujeta za vstop v italijansko A ligo. Zato lahko pričakujemo, da bo prav to srečanje med obema nasprotnikoma že odločalo o napredovanju: današnji zmagovalec bo namreč z eno nogo že v A ligi. Borovci so se na to srečanje skrbno pripravljali iin so trenutno v zelo dobri formi. Napovedali so, da tokrait ne bodo razočarali svojih navijačev ter bodo skušali dati od sebe res vse svoje sile, da bi iz današnjega srečanja izšli kot zmagovalci. Tekma med Borom in ekipo Nosa« bo danes zjutraj ob 10. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Vera faslavska «wna lela» št. 2 RIM, 11. — Rimski tednik »Tribuna Illu:S'traita» je v posebni anketi prepoved igranja. Pri tem moramo i med 500 časnikarji izbiral «ženo le-poudariti, da Cijak v svoji 12 letni j ta 1968». Na prvo mesto lestvice nogometni karieri (nastopal je za: se je uvrstila Kenmediyjeva vdova Farro, Pro Gorizio in Juventina) ni bil doslej še nikoli ne diskvalificiran in ni dobil niti enega opomina. Zato se vprašamo: kaj čaka zdaj Sovodnje v povratnem delu prvenstva? KUZMIN BRANKO Jacqueline, ki se je poročila z 0-nassisom, na drugem mestu pa je olimpijska zmagovalka v telovadbi Čehinja Vera Caslavsika. ARETTA ULTRA T H 1 N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje 1MPORT Prodaja na veliko in drobno .,D Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! L Ar"/n / Izraden popust — Garancija — SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno -potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ((SPLOŠNA PLOVBA« Piran -Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 AVTOPROMET GORICA NOVA GORICA TELEF. 21024 PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Dnevno obratujejo vse vlečnice. Lepa smučišča in tereni za druge zimsko-športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in re- u stavracijo z domačo nrano, vinom in drugimi pijačami. ,ai Tel. hotel Poldanovec 21313, 21314 te -K PARK HOTEL GORICA i NOVA GORICA Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, Kavarno Ih gostilna rPri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna * Zvezda'- , razen torka in barski program telefon 21-239 | GOSTILNA « NA KLANCI » Seča (Portorož) št. 81, telefon 73-588 — ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA HOTEI. SLOM I.JURUANA; TITOVA UL. 10.TEL. OD 20641 DO 20645 HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM « NARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA 0 * NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRA- v1 MOM • KAVARNA • BISTRO' Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO 0 KLUBSKI PRO- »n STORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVN1 BAR MIMI Hill IIII Hill IMHMIMHMMHMMMII»»HIIMIMIIMMMHlMHHIHIIIIHMMHHHMIMHl1flMlilMMIMIMI8iMIMHHHII NOOOMET DANES Pripis uredništva. Dogodki, ki so opisani v tem pismu so res obžalovanja vredni, žal niso na naših igriščih niti redki, niti izjemni. V kolikor opis odgovarja dejanskemu poteku dogodkov je bilo ravnanje sodnika vsekakor čudno. Vendar Ta razgibani zaključek prvega l Pa P° en^ strani ne moremo dela prvenstva bo gotovo odločal j strinjati s sodniki, ki bi ukrepali o ekipi, ki se bo bolje uvrstila ob koncu tega dela prvenstva. Prepričani pa smo, da bodo prav te tekme odločale o ekipi, kii bo zasedla končno prvo mesto ln si pridobila pravico vstopa v A ligo. —amon— _Homuj Letos jubilejno leto jugoslovanskega nogometa ŽARNICE: 70 cm, pršič, —5 BEOGRAD, II. — Letošnje leto je jubilejno leto jugoslovanskega nogometa. Jugoslovanska nogometna zveza bo namreč slavila 50-let-nico svojega obstoja. Da bi ta dogodek primemo proslavili so voditelji jugoslovanskega nogometa šklenjli, da bodo letos med vsako nogometno tekmo razobesili zastavo s posebnim priložnostnim emblemom. tako, kot je omenjeno v pismu, se po drugi strani tudi ne moremo strinjati z dejanjem, ki ga je storil kapetan Cijak. Vsak fizični napad na kogarkoli je navadno pro-staštvo, ki ni le vsega obsojanja vredno, ampak tudi kaznivo dejanje. Ce je bil Cijak doslej vedno vzoren nogometaš pomeni, da je dobro poznal pravila lepega vedenja na igrišču in bi se smel tem manj spozabiti. Njegovo razburjenje in jeza v določenih trenutkih sta razumljiva, ne bi pa nikakor smel prekoračiti določene meje. Če je nekje prišlo do določene nepravilnosti je treba pravico iskati drugače, ne pa s fizičnim obračunavanjem. Če nasprotnika obsojamo zaradi grobosti pač ne moremo z enako grobostjo operirati še sami. S tem nikakor nočemo zagovarjati opisanega postopka omenjenega sodnika, nikakor pa se ne moremo strinjati niti s Cijakovim dejanjem. Uredništvo (13. kolo) ATALANTA-H. VERONA Acernese CAGLIARI - NAPOLI Genel INTER-JUVENTUS Sbardella LANEROSSI V. - SAMPDORIA Di Tonno PIŠA - FIORENTLNA Lo Bello ROMA - PALERMO Torrelli TORINO - BOLOGNA Barbaresco VARESE- MILAN Angonese (15. kolo) CATANIA - BRESCIA Lattanzi CESENA - LECCO Trono FOGGIA - LIVORNO Michelotti GENOA - MONZA Possagno MANTOVA - BARI Fraincescon PADOVA -CATANZARO Caligaris PERUGIA - REGGIANA Bravi REGGINA - LAZIO Giunti SPAL - MODENA Pieroni TERNANA- COMO Picasso A SKUPINA C (17. kolo) TRIESTINA - RAPALLO RUEN. Li-ngi ALESSANDRIA - SOTTOMARINA Cantelli BIELLEaE-SAVONA Bassignana MA.CO.BI. ASTI - VERBANIA Chiapponi r a d 7n'r> SUPER MARKET F *8 e a •Ja Najkralitetne^e prehrartioene potrebščine . Tobačne izdelke Sc Tekstil in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozine te tiko Izdelke domače obrti > PRESKRBA .......... SEŽANA priporoča nakup tudi v svetih bogato I založenih trgovinah na Kozini, v Divači Lokvi. Senožečah Ou 1 tovl.jah. Komnu in Brestovici. »t ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 1 10°/( POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. MARZOTTO - CREMONESE Lupi MONFALCONE - SOLBIATESE Fuschi NOVARA-LEGNANO Latanzi PIACENZA - TREVIGLIESE Lazzaroni PRO PATRIA - UDINESE Gialluisi VENEZIA - TREVISO Moretto J Hotel « PA It K » Kovin j g I (I. Bil 22 Moderen gostinski objekt v onr*11 vem gozdičku ob morju Odpfjji] vse letu 390 ležišč, Večina SpiC ima balkon s pogledom na tnuriiOv Vse sobe s tušem in WL Ctffl« tralno gretje internacionalna k#' hinja pripravna za vse sbecdJ# w - teh1- Minigolf in vsi drugi 'sportU.C I objekti. Športnim ekipam k) žHi$f £ ugodnrieceni,'i’ daje,n° URn*!?T W. S. Maugham: POLKOVNIKOVA ŽENA Dogodilo se je dve ali tri leta pred izbruhom vojne. Zakonca Peregrine sta zajtrkovala; bila sta sama in čeprav je bila miza dolga, sta si sedela nasproti na skrajnih njenih koncih. Peregrinovi predniki so ju gledali s stenskih slik, ki so jih svojčas naslikali znameniti slikarji. , Kletar je vstopil in prinesel jutranjo pošto; bilo je več poslovnih pisem za polkovnika, Times in zavoj za njegovo ženo Evie. Polkovnik je bežno pogledal svoja pisma in pričel brati Times. Ko sta se po končanem zajtrku dvignila, je polkovnik opazil, da žena še ni odprla zavoja. «Kaj vsebuje?« je vprašal. «Samo nekaj knjig.« »Smem odpreti?« «če te veseli.« Ko ga Je počasi razvil, je videl, da so bile v njem knjige — vse enake. «Zakaj potrebuješ šest Izvodov iste knjige?« in je eno odprl. , Bile so poezije z naslovom When Pyramids Decay (Ko se piramide rušijo) od E. K. Hamilton. Dekliško ime njegove žene je bilo Eva Katarina Hamilton. Pogledal jo je prijetno presenečen. «Evie,» je rekel, «ali si napisala knjigo? To si mi lepa potuhnjenka.« «Nisem mislila, da bi te to moglo zanimati. Želiš en izvod?« «Da, čeprav me poezije ne zanimajo. Knjigo bom bral v delovni sobi; sicer pa imam danes dopoldne mnogo posla.« Vzel je Times, pisma, knjigo in odšel. za- Po Njegova delovna soba je bila velika in udobna z veliko pisalno mizo, naslonjači iz usnja in na stenah njegove lovske «trofeje», kakor jih je imenoval. V knjižni omari so bile knjige, ki so obravnavale poljedelstvo, vrtnarstvo, ribolov in lov iri knjige o zadnji vojni, v kateri si je služil razna odlikovanja, končani vojni se je naselil veliki podeželski hiši, 20 milj od Sheffielda, ki jo je postavil za časa Georga III. eden njegovih prednikov. Posestvo je dosegalo 1500 oralov in on ga je smotrno upravljal. Dvakrat tedensko je v sezoni jahal in odhajal na lov; bil je odličen strelec in igralec golfa in čeprav je pred kratkim dopolnil 50 let, je lahko odlično odigral dve partiji tenisa. Brez pretiravanja — bil je popoln športnik. , V zadnjem času se je zredil, kljub temu je bil še vedno lep; visok, s sivimi kodrastimi lasmi, modrimi očmi in svežo poltjo. Bil je dober državljan, predsednik raznih or- ganizacij in zvest član konservativne stranke. Smatral je za svojo dolžnost, da skrbi za svoje nameščence, in bilo mu je v zadovoljstvo, da je njegova žena Evie negovala bolnike in podpirala reveže. V bližini vasi je dal sezidati hišo, ki jo je opremil kot bolnico in je iz svojega plačeval strežnico. Na žalost pa ni imel otrok. Skoda, ker bi bil odličen oče, dober, čeprav tudi strog, poslal bi jih v Eton in jih usposobil za lov in ribolov. Njegov dedič je bil nečak, sin njegovega brata, ki se je ponesrečil. . Evie je bila zanj le grenko razočaranje, čeprav odlična žena, gmotno neodvisna, ljubezniva gostiteljica in popolna gospodinja. Okoliški ljudje so jo oboževali. Ko jo je polkovnik poročil, je bila milo in dražestno bitje, z nežno poltjo, svetlimi lasmi in lepo postavo. Bila je tudi dobra igralka tenisa. Sedaj, ko se je bližala petinštiridesetim, je izgubila svojo svežost. Oblačila se Je izbrano, vendar ni polagala pretirane skrbi na svojo zunanjost, tudi ni uporabljala nobenih lepotičij. Bila je tip ženske, ki ne vzbuja pozornosti. Dopadljiva in dobra tovarišica je ostala sterilna, pa ne po njegovi krivdi. Za moža, ki si je želel dediča svoje krvi, je bilo to beleče. Manjkala ji je življenjska sila — to je bilo vse. Ko jo je Georg Peregrine zasnubil, je bil prepričan, da je vanjo zaljubljen, vsaj toliko, kolikor je potrebno možu, ki se želi poročiti in si ustvariti dom. Evo ni zanimal lov in ribolov jo je dolgočasil. Tako sta se polagoma drug drugemu oddaljila. Mora se pa priznati, da ga ni nikdar in v ničemer ovirala in mu je puščala popolno prostost. Kadar je on od časa do časa odhajal v London, ga žena ni hotela nikdar spremljati. Georg je imel tam prijateljico, dekle kakih petintridesetih let, lepo svežo blondinko, kateri je zadostovalo brzojaviti, da sta se dogovorila za sestanek. Jedla sta zunaj, odšla v gledališče in skupaj preživela noč. Prirodno je, da ima moški, mislim zdrav in normalen moški, svoja razvedrila. Evie, je pomislil, je dober človek, kot žena bi pa mogla biti boljša. Vendar ni rad razmišljal o teh nevšečnostih. Georg Peregrine je prebral Times in ga potem po slugi poslal ženi. Pogledal je na uro, ki je kazala 10.30; za 11. uro se je napovedal najemnik, tako da je imel še pol ure časa. «Dobro bo, če malo prelistam po Evini knjigi,« si je rekel in jo z nasmehom odprl. | Evie je imela , v svoji sobi veliko knjig, seveda ne takih, ki bi ga zanimale, ravno obratno; če pa so njej ugajale, ni imel nič proti. Opazil je, da je imela knjiga le 90 strani in je bil tega vesel, ker je delil mnenje z Allanom Poejem, ki je imel rajši kratke poezije. Ko je prelistaval knjigo, je opazil, da so bili verzi, neenakomerno dolgi in brez rime. Niso mu ugajali. Začuden je strmel v knjigo. «To ni poezija,« si je rekel. Na srečo pa ni bilo vse tako. Pomešane med verze treh ali štirih in potem spet desetih ali petnajstih besed, so bile tudi kratke poezije, ki so se hvala bogu končavale z rimo in so imele vrstice enako dolge. Na nekaterih straneh je bral naslov «Soneti». Radoveden je preste! verze in ugotovil, da imajo 14 vrstic. Pričel jih je brati, in čeprav jih ni prav razumel, so mu ugajali. «Uboga Evie,» je vzdihnil. V tem trenutku je vstopil njegov najemnik, na katerega je čakal. Odložil je knjigo in pričela sta se razgovarjati o poslih. Pri kosilu se je obrnil k ženi in rekel: »Bral sem tvojo knjigo. Res je zanimiva. Ali te je tiskanje mnogo stalo?« «Ne, imela sem srečo, da je oskrbel tisk založnik, kateremu sem poslala rokopis.« «Da, draga, poezija res ni donosna,« je pripomnil polkovnik z običajno vljudnostjo. «Tudi jaz sem tega mnenja. Sicer pa mi rajši pove je hotel Bannok od tebi Bannok je bil najemi ga je prekinil prj branj ne knjige. ((Prosil me je, naj mu ujmim nekaj denarja, nabavi čistokrvnega biki je dober človek, mislil bom njegovi prošnji u Georg Peregrine je da se Evie ne želi pogoi o svoji knjigi, tako r bilo prav, ko sta menja govor. Zadovoljen je bil, da uporabila svoje deklišk' predpostavljal je, da nihče bral njene knjige, je bil na svoje nenavadi ponosen, mu ne bi bile če bi kak vražji, nepo ni kritik v časopisu c Evin trud. V tednih, ki so sleč ni hotel več z Evie pc jat* o njenih poizkusih ziji, niti ni ona kaj oi Zdelo se je, da gre za j eten dogodek, o kateri sta želela govoriti. (Nadaljevanje s UREDNIŠTVO: TRST UL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA- „nn ur vnaprej, Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- TmU hj! Trst il-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250 osmrtnice' 150 Ur - mmi 2“ sn ^ ____________________beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Societ& PubHcitš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst g