Leto IX., št« 44 („jutro" st 263 a) Ljubljana, ponedeljek 10. novembra 1941-XX Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena ccnf • 79 Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Vitforiosi scontri sui fronti dl Tobiuk e di Soifum Attacchi aerei nemiri pagati a caro prezzo: 8 velivoli abbattuti II Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 9 novembre il se-quente bollettino di guerra n. 525: Durante 1'incursione su Brindisi, menzio-nata nel bollettino di ieri, la difesa cotrae-rea ha abbattuto tre apparecchi nemici. Questa notte, nuova incursione aerea sulla Siicilia e sulltalia meridionale. A Napoli clanni ad edifici civili e incendi presto do-mati; due morti e quattro feriti tra la popolazione; un velivolo e stato abbattuto ed e precipitato in mare. NelTAfrica settentrionale, in azioni locali siti fronti di Tobruk e di Sollum, nostri re-parti hanno catturato un certo numero di avversari ed hanno inflitto perdite in morti e feriti. Aerei britanmci hanno lanciato bombe su Bengasi danneggiando alcune čase e col-pendo Fospedale coloniale: qualche perdita nella popolazione indigena. In Africa orientale sui fronti di Culqua-bert, Celga e Ualag, forti attacchi appog-giati da azioni aeree sono stati respinti dalle nostre truppe; 1'avversario ha riportato perdite notevoli. In Mediterraneo una nostra torpediniera ha abbattuto quattro aeroplani nemici. In diverse azioni svoltesi ieri quattro nostri velivoli non sono rientrati. oviti spopadi na frontah pri Tobruku in Solumu Drago plačani letalski napadi: 8 letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. novembra naslednje 525. vojno poročilo: Pri letalskem napadu na Brintlisi, ki je bi! omenjen v včerajšnjem vojnem poročilu, je protiletalska obramba sestrelila tri sovražna letala. Preteklo noč so sovražna letala znova napadla Sicilijo in Južno Italijo. V Neapolju je bilo poškodovanih nekaj civilnih poslopij in nastalo je nekaj požarov, ki pa so bili naglo pogašsni. Med civilnim prebivalstvom sta bila dva mrtva in štirje ranjeni. Eno letalo je bilo sestreljeno in je padlo v morje. V severni Afriki je prišlo do lokalnih akcij ca frontah pri Tobruku in Solumu ter so naši oddelki ujeli neko število sovražnikov, a jim prizadeli tudi znatne izgube mrtvih in ranjenih. Britanska letala so bombardirala Ben- | gazi in poškodovala nekaj hiš. Zadela so tudi kolonijalno bolnišnico. Med domačim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. V vzhodni Afriki so naše čete na frontah pri Kuikvabertu, Celgi in Ualagu odbili jake napade, Id jih je podpiialo letalstvo Sovražnik je utrpel znatne izgube. Na Sredozemskem morju je naša torpedo vka sestrelila štiri sovražna letala. Z različnih akcij se štiri naša letala niso vrnila. Letalski napad v Sueškem zalivu Berlin, 9. nov. s. Nemške letalske skupine so napadle v noči na 7. november parnike v Sueškem zalivu in pristaniške naprave v Tankixu. Nekatere ladje so bila zadete v polno, številne bombe so zadele skladišča in pomol v pristanišču Tankix. Itlerfev govor v Monakovu Proslava žrtev narodnosocialistlčne revolucije v Nemčiji Monakovo, 9. nov. s. Na večer pred 18. obletnico tragičnega, a vendar slavnega 9. novembra 1923, ko so padle prve žrtve narodno-socialistične revolucije, je Hitier zbral okrog sebe tovariše, ki so bii: takrat z njim. Drugič po pričetku vojne je bila možem iz prvih časov narodnega socializma izkazana čast, da so se zbrali okrog voditelja v zgodovinski dvorani Meščanske pivnice sredi vihrajočih zastav in prepevanju patriotskih pesmi. Poleg prvih narodnih socialistov so se prireditve udeležili pripadniki zaščitnih oddelkov, zastopniki nemških oboroženih sil. civilnih oblasti in prvaki naroda. Adolf Hitler je prispel na proslavo iz glavnega stana na vzhodni fronti in je bil sprejet s silnimi manifestacijami in navdušenjem. Ko so se manifestacije množice polegle, je okrožni vodja Adolf Wagner toplo pozdravil Hitlerja in se spomnil tovarišev, ki so pred 18 leti padli pred dvorano vojskovodij, pa tudi ostalih borcev, ki so padli v zadnji in sedanji vojni. Mi le želimo, je dejal okrožni vodja Wagner, da bi nas Churchill, Roosevelt in Stalin ta trenutek videli. Med ponovnimi ovacijami je nato spregovoril kancelar Hitler, ki je predvsem opozoril na ponovne napore, da se doseže sporazum s silami, ki so si postavile cilj. da uničijo nemško državo. Opozoril jp na veličastne zmage, ki so jih dosegle Nemčija in njene zaveznice, ter na veliko nevarnost, ki se je pojavila za ves svet in proti kateri se je ustvarila skupna fronta evropskih narodov. Ožigosal je anglosaške stratege in postavil nasproti njihovim ošabnim zatrjevanjem stvarne zmage, ki so jih dosegli nemški vojaki in njihovi zavezniki. Kakor v prejšnjih govorih je Hitler poveličeval junaštvo svojih vojakov in posebno pehote, ki si je v knjigo svoje zgodovine tudi v tej vojni zapisala nesmrtna junaštva. Hitler je nato z rezkimi izrazi obeležil ošabne in jalove poskuse sovražnika, da bi omajal nemški odpor v državi in zasedenih deželah, in je znova poudaril svoj neomajni namen, da čim bolj ojači odporni duh ne samo v Nemčiji, marveč v vsej Evropi. Tudi sovražniki bi morali že vedeti, da je enostavno smešno domnevati in se nadejati kakršnega koli rezultata s takimi poskusi. Nato je Hitler ironično in sarkastično govoril o grožnjah z orjaškim oboroževanjem, s katerim menijo nekateri Američani, da bodo v nemškem narodu zbudili strah. Od pričetka vojne se je nemški vojni potencial pomnožil. Kot vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil je kategorično poudaril, da ima vsaka nemška vojna ladja pravico, da se brani, če jo kdo napade. Hitler je zaključil svoj go-ver, ki je bil ponovno prekinjen z neskončnim odobravanjem, s poveličevanjem žrtev, ki so padle 9. novembra in vseh onih, ki so dale v zadnjih 25 letih svoje življenje za Nemčijo. Odpor proti anglosaški zunanji politiki Ostra kritika ameriškega tiska o prizadevanjih Anglije in Zedinjenih držav New York, 9. nov. s. Novinarka Dorothy Thomson piše v neki reviji, da je nastopil trenutek, ko je treba pregledati in proučiti zunanjo politiko obeh anglosaških držav, pa se pri tem vprašati, kakšni so razlogi za sedanje zadržanje Zedinjenih držav, ko ni mogoče vedeti, ali gre ameriški politiki bolj za to, da premaga Nemčijo na bojišču ali pa porazi Hitlerja in hit-lerizem. Poraziti nemško vojsko bi bila težavna naloga in se ta možnost manjša od dne do dne. Ako bodo Rusi vrženi preko Urala, bodo izgubili razen ogromnih količin gradiva, o katerem sicer nič ne vemo, tudi svoje glavne industrije, ne da bi imeli možnost, da jih obnove. Kje je vojska, ki bi se mogla povsod z verjetnostjo končne zmage upreti nemški vojski? Novinarka ugotavlja nato, da Angleži niso narod vojakov. Moč nemške vojske je izven vsakega dvoma in kdor bi jo hotel poraziti, bi moral razpolagati z naravnost neverjetnimi silami. Sedanji konflikt Je postal zelo zapleten pojav, v katerem bi bilo laž iskanje krivd. So aktivni, pasivni, neposredni in posredni krivci. Ako je res, čeprav tega ni mogoče trditi, da so aktivni krivci Nemci, so pasivni krivci zapadni narodi, angleška aroganca, omejena miselnost ter zaslepljenost srednjega francoskega stanu, ruski fanatizem in sebičnost Zedinjenih držav. Fizična in duhovna stiska sveta v zadnjih letih ne bo ozdravljena samo z zdravilnimi praški atlantske izjave, ki je drug primer demokratske nedoraslosti. Bila je samo ena pot, ki bi jo bilo treba prehoditi in ki bi pomenila zmago za vse: pot pravice. New York, 9. nov. s. Novinar Hugh Johnson zelo ostro kritizira v listih družbe »Scripps Howard« lahkomiselnost, ki jo kažejo Rooseveltovi predstavniki po po-vratku iz Moskve, ko govore o sovjetskem odporu ter o zaupanju v končno zmago Rusije in ko skušajo s tem vplivati na ameriško javno mnenje. Novinar vprašuje, kako je mogoče, da se misije te vrste zaupajo neizkušenim ljudem, kakršen je Harriman. člankar ugotavlja, da so polni sovjetskega napoja ljudje, ki dokazujejo, da so izgubili sleherni smisel za človeške vrednote, ko izražajo svoje zaupanje v Stalina, »v tega skoro divjega Georgijca, ki je eden izmed najbolj krvoločnih, surovih tiranov in brez-božnikov, kar jih je svet rodil in čigar kri teče v večji meri kakor z rok kateregakoli ubijalskega despota.« Vojna na morju New York, 9. nov. s. Norveška ladja »Barton« z 10.000 tonami, ki je bila v angleški službi, je bila potopljena na Atlantiku, ko je plula v nekem angleškem konvoju. SRDITI BOJI NA VSEJ VZHODNI FRONTI Uničevanje sovjetskih prometnih zvez — Novi uspehi nemške vojske na srednjem bojišču — Pritisk na Krimu in proti Rostovu čim dalje hujši Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu so nemške in rumunske čete uspešno nadaljevale zasledovanje poraženega sovražnika vzdolž južnovzhodne obale in na polotoku Kerču. Jalta je bila zavzeta. V borbi proti britanski oskrbovalni mornarici so letalske sile v zadnji noči dosegle posebne uspehe. Pred angleško ln škotsko vzhodno obalo so bojna letala potopila šest sovražnih trgovskih ladij, med njimi veliko petrolejsko ladjo s skupno 38.000 br. reg. tonami. Te ladje so plule v konvojih. Na morju okrog Faroerskih otokov je bila manjša tovorna ladja podnevi uničena z bombami. V noči na 9. november so strmoglav-ska bojna letala s težkimi bombami bombardirala pristaniške naprave v Dovru. Nastalo je več obsežnih požarov. Angleške letalske sile, ki so skušale včeraj napasti zasedeno ozemlje ob Rokav-skem prelivu, so imele zopet hude izgiibc. V srditih letalskih spopadih so sestrelili lovci 23, protiletalsko topništvo pa 3 sovražna letala. V pretekli noči so britanski bombniki napadli zapadno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Sestreljenih je bilo 9 sovražnikovih letal. Opustošenje na sovjetskih železnicah Berlin, 9. nov. s. Nemško letalstvo je tudi predvčerajšnjim nadaljevalo svoje uničevalne napade na sovjetske prometne zveze, zlasti na področju Moskve in v severnem odseku fronte. Od 1. oktobra do 6. novembra so nemška letala uničila na vzhodni fronti 640 železniških konvojev, poškodovala nadaljnje 604 konvoje in uničila številne lokomotive, 122 železniških postaj in 6250 sovražnih vozil. Računajoč, da ima običajni tovorni vlak 45 vagonov, predstavljajo uničeni vlaki 20.700 železniških voz za prevoz 492.600 ton materiala, če pa se računa, da je v vagonu prostora za 30 vojakov, dobimo številko 621.000. Te številke kažejo težke izgube na ljudeh in materialu, ki so jih utrpeli boljševiki zaradi delovanja nemškega letalstva. Prodiranje proti Moskvi Berlin, 9. nov. s. Kakor se doznava iz vojaških virov, je uspelo z akcijami nemških skupin v osrednjem odseku fronte zlomiti 7. novembra močan sovjetski odpor. Neka nemška divizija, ki ji je uspelo približati se sovražnim postojankam, se je znašla pred sovjetskimi tanki. Prednje straže divizije so takoj napadle in uspelo jim je težko poškodovati pet sovjetskih tankov. V hudih borbah so Nemci prisilili nato boljševike k umiku v močno zgrajene poljske utrdbe, toda nemški napad ni bil ustavljen. Nadaljeval se je na sovjetske utrdbe in nemškim vojakom je uspelo zavzeti tudi te sovražne odporne črte. Sistem oklopnih utrdb, ki predstavljajo delo najbolj iznajdljive modeme vojne tehnike, je bil po najhujših borbah osvojen s hitrim napadom nemške pehote. Nemški vojaki so z uporabo ročnih bomb in metalcev plamenov zavzeli drugo za drugo 54 sovjetskih oklopnih utrdbic. S tem so nemške čete osvojile znaten del ozemlja v svojem napredovanju proti vzhodu. Sovjetske čete so imele v teh borbah najbolj krvave izgube. Zmagovite operacije na Krimu Budimpešta, 9. nov. s. Madžarski vojaški krogi opozarjajo na izredno važnost zavzetja obrambnih črt Kerča z nezadržnim prodiranjem nemških čet ob po- moči rumunskih oddelkov. Bliža se zmagovita zaključitev vojne na Krimu. Nemška vojska se usmerja sedaj proti Kavkazu, dočim je pritisk na Rostov še hujši in je ogražanje petrolejskih vrelcev čim dalje bolj resno. Sovjetsko poveljništvo pripravlja v naglici, kakor poroča poluradni »Ertesito«, obrambno črto za Kubanom. To črto naj bi branile sovjetske čete, ki so bile v Iranu. Na ta način hoče sovjetsko poveljništvo zastaviti pot zmagovitim nemškim četam proti Kavkazu. Nemške čete preganjajo sovražnika na poti proti Kubanu. Vojaški sodelavec lista »Uj Nemzedek« piše, da je nemški pritisk v odseku Moskve čim dalje hujši. Po zlomitvi obrambnih črt na področju Tule napredujejo nemške oklopne divizije, boreč se v srditih bitkah s sovražnikom. V južnem odseku se izvaja načrt vrhovnega zavezniškega poveljništva za uničevanje preostalih sovražnih sil. Uradno poročilo madžarske brzojavne agencije o operacijah pravi, da so zavezniške sile v vzhodni Ukrajini strle sovražni odpor na več točkah in globoko prodrle v sovražnikovo zaledje. Tudi v tem pasu je v teku velikanski manever obkoljevanja, kateremu se sovražnik ne bo mogel ogniti. V operacijah sodelujejo razen nemških tudi italijanske in madžarske kolone. Boji v Kareliji Helsinki, 9. nov. s. Premagujoč "2li'can-ske težkoče zaradi izredno hudih snežnih viharjev, ki divjajo v vsej Kareliji, finske čete počasi, toda sigurno napredujejo proti vzhodu na nove postojanke. Tudi finsko letalstvo, ki opravlja čudeže drznosti, je v zadnjih 48 urah napadlo v skupinah ob vsej Karelski ožini ruske pehotne kolone, avtomobilske kolone in sovražna zbirališča. Na progi murmanske železnice so finski bombniki uničili nadaljnji dve lokomotivi. V dveh letalskih borbah nad jezerom Zegozero in reko Sivari so finski lovci sestrelili štiri sovražne lovce in poškodovali dva bombnika, ki sta morala zbe-žati. Eno finsko letalo se ni vrnilo na oporišče. Angleške grožnje Finski Stockholm, 9. nov. s. Londonski list »Manchester Guardian« je zapisal, da bo morala Anglija smatrati sleherno novo akcijo finskih oboroženih sil proti postojankam vzdolž železniške proge iz Mur-manska kot akcijo, ki je neposredno naperjena proti Angliji in Zedinjenim državam Severne Amerike, ki to železnico uporabljajo za dobave sovjetski Rusiji. Uspehi hrvatskih letalcev Zagreb, 9. nov. s. Hrvatskim letalcem je uspelo sestreliti 10 sovjetskih letal. Listi izražajo občudovanje za hrvatske letalce in ponos spričo tako odličnega delovanj;; zastopnikov hrvatskega letalstva ob strani italijanskih, nemških in zavezniških tovarišev. Turški general o nemški vojski Carigrad, 9. nov. s. Z vzhodnega bojišča, kamor je bil odšel skupno s poveljnikom turške vojaške akademije, generalom Alijem Fuadom, se je vrnil general Erkilet, ki je o svojih vtisih napisal poseben članek za list »Džumhur.et«. Poznal sem dobro nemško vojsko, piše general Erkilet, že izza svetovne vojne, teda moč in disciplina sedanje vojske je neprimerno večja, kakor sta neprimerno vet ji tudi tehnična dovršenost in hrabrost vrhovnih poveljstev. Nemški komentarji o Stalinovih in Rooseveltovih izjavah Berlin, 9. nov. u. Stalin je imel v petek dopoldne še en govor, komaj 2 uri po prvem. V Berlinu so ga sprejeli z ironičnim zanimanjem. Bilo je pač odveč, pravijo, da je o priliki svečane parade, gotovo poslednje, izrazil svoje prepričanje o zmagi. Bilo je tudi odveč, da se je spuščal v neke vrste preročanstva. Izjavil je, da se bo na-rodno-socialistična Nemčija zrušila v dveh ali morda v šestih mesecih, najkasneje pa v enem letu. V tem času, poudarjajo berlinski krogi, se bo nasprotno zrušilo ono, kar je še ostalo od boljševiške Rusije. Berlin, 9. nov. s. »Volkischer Beobachter« komentira v drugem delu lista nekatere odstavke zadnjega Stalinovega govora in pripominja, da je Stalin naprtil več ali manj naravnost odgovornost za poraz svojim prijateljem in zaveznikom Angležem in Američanom, ki niso znali pravočasno ustvariti dvojne fronte na kopnem proti fašizmu, da bi bile napadalne vojske prisiljene se razpoloviti. Po izjavah Stalina naj bi se ta druga fronta ustvarila v najkrajšem času. List pripominja ob zaključku, da si je Stalin navezal cok-lje na noge. Kakšno zaupanje naj bi imeli Anglo-Američani v morebitni načrt pošiljanja vojnega materiala v Rusijo, ako je boljševiiki šef prisiljen priznati, da so Nemci in njih zavezniki uničili v štirih mesecih vojne ves ali skoraj ves njegov mehanizirani vojni material, ki je bil zgrajen v velikanskih sovjetskih tovarnah v pospešenem delu. Ce pa bi mogla Ameri- ka poslati kakšno ladjo z vojnimi potrebščinami Rusiji, bi bilo to v primeri s potrebami kakor kaplja v morje. Politično-diplomatska korespondenca piše, da sta skušala Roosevelt in Stalin skoraj istočasno z besedami uničiti narodni socializem. Ta dva govora, — Stalinov govor je pohvalil celo angleški kralj in je sleherni komentar torej odveč, — nista povedala ničesar novega. Pridejanih je bilo nekaj novih laži in nekaj nizkotnih napadov k tistim, ki smo jih bili že doslej vajeni slišati. Roosevelt je pripisal narodno socialistični Nemčiji zločine, katerih se dolži izključno boljševiška Rusija in katerih je obdolžil isti Roosevelt pred nekaj leti boljševizem. Opisal je nato po svoji navadi zemeljski paradiž, ki bo ustvarjen po vojni za ameriško delavstvo in za delavstvo na svetu sploh. S tem se je Roosevelt hotel predvsem prikupiti prijatelju Stalinu, ki je z mnogo bolj neudobnega in nevarnega govorniškega odra vzpodbujal obupano množico k žrtvam za boljševizem do zadnje kaplje krvi. Medtem ko Roosevelt in Stalin govorita, stradajo milijoni brezposelnih v Ameriki in milijoni obupancev korakajo v klavnico v Rusiji, da bi vzdržali krvavo brutalnost sistema, ki je praktično v zgodovini že izbrisan. »Borsenzeitung« se tudi v včerajšnji številki bavi s Stalinovim govorom ob 24-let-nici boljšfeviške revolucije. List piše, da skuša Stalin -»krinkati svoje poraze, sklicujoč se na pomanjkanje tankov in letal, številke o plenu, ki so jih naznanile pristojne nemške oblasti, pa kažejo, da je sovjetska vojska razpolagala v pričetku s količino vojnega materiala, ki je nadkri-ljevala material, s katerim so razpolagale nemške čete. Množina strojev, ki so razpršeni skoraj povsod po bojiščih, zadostno dokazuje sovjetske poraze. »Zvvolfuhr-blatt« odgovarja na Stalinovo izjavo glede vojaškega položaja, razkrinkava s števil-k?r- trditve moskovskega tirana in na-vaj: . avilno bilanco operacij v ruski vojni. Vsi listi objavljajo ob tej priliki zelo vidno značilne številke sovjetskih izgub, kakor so jih objavili pristojni nemški viri na podlagi vestnih ugotovitev. Boljševiki so izgubili doslej 6 do 7 milijonov ljudi. Od 22. junija do 30. septembra so Nemci uničili skoraj 300 divizij z vsem vojnim materialom, dočim je boljševiška vojska v zaporednih velikih uničevalnih bitkah pustila na terenu ali v nemških rokah nadaljnjih 89 divizij. »Volkischer Beobachter« in drugi listi naštevajo razne posebnosti kopnih, letalskih in pomorskih izgub sovražnika in dokazujejo popolno lažnost številk, ki jih je povedal Stalin, češ da je sovjetska vojska izgubila samo * 1,750.000 mož. Monakovo, 9. nov. s. S'alinov govor označujejo vsi listi kot zgrešen krik na pomoč na naslov zaveznikov, tako glede ustvaritve druge fronte kakor glede do-bavljanja vojnih potrebščin. »Miinchener Neueste Nacnrichten« pišejo med drugim, da je Stalinov krik za ustvaritev druge fronte spravil angleško vlado v najtežjo zadrego glede na učinke v notranjepolitičnem življenju Anglije. London, ki mu je komaj uspelo pomiriti angleške levičarske organizacije, ki so zahtevale nujno angleško ofenzivo v zapadni Evropi, stoji sedaj pred nevarnostjo ponovnega in še hujšega pritiska sovjetskih struj v angleških delovnih množicah. Churchillove izjave Rim, 9. nov. s. Angleški ministrski predsednik Churchill je včeraj govoril nekje v severnovzhodni_ Angliji. Njegov govor je bil nekakšen odgovor na Stalinov govor, ki je zahteval izrecno od Anglije, naj ustvari s svojimi silami drugo fronto in pride stvarno na pomoč sovjetskim silam, ki so pred porazom. Nismo več sami, — je dejal Churchill. — Kakor sem rekel že v parlamentu, so se nadaljnji veliki narodi zvezali z nami. Eden izmed teh narodov se bori s her-kulsko silo. Drugi onstran Atlantika izvaja vse napore, da nam dobavi, kar je potrebno za nadaljevanje te bitke, ne oziraje se na stroške in na tveganje njenih mornarjev in ladij. Zaradi tega, — je zaključil Churchill, smo danes v dobrem družabništvu. Nikoli nisem dajal zagotovila o hitri, lahki in poceni zmagi, nasprotno sem vedno napovedoval trde in velike žrtve ter številne izkušnje, toda prepričan sem, da se bo končno vse dobro izteklo za nas. Ameriško posojilo Rusiji Washington, 9. nov. u. Glede ameriškega milijardnega posojila Rusiji se je izvedelo, da je Rocsevelt ponudil to posojilo Stalinu že 30. oktobra in da je stailin pet dni nato ponudbo sprejel. (Piccolo.) Proslava boljševiške revolucije v Washingtonu Washington, 9. nov. s. Proslava obletnice oktobrske revolucije, ki jo je priredilo sovjetsko veleposlaništvo v Washing-tonu, je imelo letos posebno svečan značaj glede na sedanji položaj in prisrčne od-nošaje med ameriško plutokracijo in boljševiki Proslave se je udeležilo mnogo članov vlade. Med drugim so bili v veleposlaništvu državni tajnik Cordell Hull, državni podtajnik Sumner Welles in drugi visoki funkcijonarji zunanjega ministrstva. Listi so objavili obširna poročila o tej proslavi, ugotovili pa so, da je bilo kljub mnogim osebnim vabilom pri proslavi le izredno malo članov kongresa. Ameriške vojaške misije na Srednjem vzhodu Washington, 9. nov. u. V službenih krogih se je izvedele, da bosta dve ameriški vojaški misiji poslani na Srednji vzhod, kjer na; bi oskrbeli za pospešenje dobav ameriških vojnih potrebščin tamkajšnjim angleškim oboroženim silam in Rusiji Prva se bo nastanila v Egiptu, druga v Iranu. Prvo bo vodil brigadmi general Robert Max-vvell. Ta misija bo sodelovala z glavnisft sitanom generala Auchinlecka, druga, ki bo sodelovala z glavnini 6tanom generala Wa-vdla, pa bo pod vodstvom brigadnega generala Rajmcmda Wheeltrja. Nadalje se je izvedelo, da bodo v primeru, če bi bffle ruske sile psimorane umakniti se za Urad, poslali v Azijo še tretjo misijo. Vsaka izmed teh misij bo štela približno po 20 oficirjev. Kakor poroča »New York American«, je medtem nekaj mladih ameriških oficirjev ®b odhodu iz Nevv Yorka sporočilo svojim najbližjim sorodnikom, da jih ameriško poveljništvo pošilja v severno Anglijo. (Piccola) Obnovite naročnino! Živahna kronika od sobote do nedelfe Ljubljana, 9. novembra. Sobota in nedelja sta nam potekli v znamenju vremena, ki še zmerom visi med jesenjo in zimo. Jug hodi za nami že nekaj dni, v žlebovih klopota snežnica, čez robove streh visijo poslednje kaplje ta-lečega se, natrganega snega. Včerajšnji popoldan je bil za ta čas kar nenavadno topel, prav tako smo se danes zbudili v mlačno, pa obenem prav oblačno jutro. Nekatera znamenja kažejo, kakor da smemo pričakovati še nekaj lepih jesenskih dni, ki pa ne bodo mogli več popraviti, kar je zagrešil prezgodnji sneg. Po nekaterih hribovskih krajih po Dolenjskem je bela odeja komaj dozorelo ajdo zatekla po njivah, prav tako je ostalo v zemlji še nekaj drugih posevkov. — A Ljubljančan je že tak, da ga za weekend ne vzdrži v mestu, in dokler ne pada izpod neba, rad pohiti v naravo — zlasti v teh časih, ko takšni izleti po navadi družijo prijetno s koristnim. Domala vsa Ljubljana, ki je ostala doma, pa je včeraj popoldne spremila pokojnega ravnatelja dr. Jožo Bohinjca na njegovi poslednji poti. Poslednja pot dr. Jože Bohinjca Ljubljana, 9. novembra. Z izredno številino udeležbo se je Ljubljena včeraj popoldne poslovila od dir. Jože Bohinjca, enega naših najbolj agilnih in požrtvovalnih javnih delavcev. Mnogi so se šele ob pogledu na to vdliiko množico žalnih gostov prav zavedeli, kaj je pomenil rajnki v našem javnem življenju in kako so njegovo delo in njegova prizadevanja zajemala prav vse sloje prebivalstva. Kakor je bilo vsestransko njegovo udejstvovanje, tako je billa vsestranska tudi sestava množice, ki ie pohitefla k Sv. Križu, da še enkrat počasti ter izkaže hvaležnost in priznanje možu, ki je vse svoje življenje, žal tako prezgodaj končano, posvetil delu za socialno povzdigo šibkih in potrebnih. Bil je v resnici ginljiv pogreb: zbrali so se od najvišjih do posilednjih. Eksc. Visokega Komisarja je zastopali referent za socialne zadeve pn Visokem Komisariatu inž. dr. Masera. K slovesu od svojega dolgoletnega sodelavca so prihiteli skoraj vsi člani mestnega sveta z županom dr Adlešič em in podžupanom dr. Ravniharjem na čelu. Prisotni so biili predstavniki Zbornice za trgovino in industrijo z generalnim tajnikom Mohoričem, predsednik Vellesejma Eonač, ravnatellj Pokojninskega zavoda dr. V ranči« s pod ravna tel jem Šantičem. predstavniki Zdravni?ike zbornice in zdravniških stanovskih organizacij, predsednik Lekar-narsike zbornice mag. Levstek. predsednik Narodne galerije in društva Merkur dr. "VVindischer, predsednik Novinarskega društva Železnikar, za Tiskovno zadrugo dr. Pirkmajer, predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva Gombač z ravnateljem Podgorškom, vodstvo Pokrajinske delavske zveze s predsednikom dr. Ahijevieem, zastopnika Proti tuberk ulozn e lige prof. dr. Levičnik in dr. Fless, vodstvo Rdečega križa z dr. Fettichoim na čellu pa predsednik Zavoda za zavarovanje deflav-cev, kakor se OUZD zdaj imenuje, inž. Sodja in korporativno zbrani nameščenci zavoda s podravnateljem dr. Kuhljem in tajnikom Likarjem na čelu. Samo po sebi se razume, da je bilo častno zastopano vodstvo in članstvo Narodne strokovne zveze, ki ji je bili pokomilk posvetil svoje najboljše živlljenjske moči. Častno zastopstvo gospodarskih krogov živo priča, kako je umel bistri pokojnik pri vsem neizpros- nem boju za izboljšanje položaja delavcev in nameščencev vedno upoštevati resnične interese našega ga podarstva, tako da s*i je trdi mod njegovima predstavniki pridobil polno razumevanja in priznanja za pravično stvar. Prišli so nešteti prijatelji in znanci iz vseh slojev, z njimi pa tudi premnogi, ki so se mu želefla zahvaliti za usluge in dobrote, storjene jim deloma direktno, deloma po organizacijah m ustanovah, ki jim je vlili dr. Bohinjec dušo. V lepem številu so prišli njegovi rojaki iz Leš. Pogrebne svečanosti »o se začele oi> 15. za Žalah. Ko so co. frančiškani opravili mollitve, se je najprej poslovili od rajnkega predsednik Zavoda za socialno zavarovanje inž. Sodja. Na kratko je orisal pokojnikovo delo in življenje, njegovo dobro, socialno čuteče srce, njegovo neumorno delavnost na socialnem in dobrodelnem poprišču zlasiti pa v OUZD, ki je po njegovi zaslugi postal vprav vzorna ustanova V imenu delavstva se je zahvalil pok. dr. Bohinjcu za vse njegovo, delavstvu posvečeno deflc predsednik Pokrajinske delavske zveze dr. Branko Alu-jevič, v imenu Proti tuberkulozne zveze pa prof. dr. Alfonz Levičnik. Pevci so pod vodstvom Danila Bučarja zapeli »Človek, glej .. ■«. Medtem ko so potekale žalne svečanosti na Žalah, je po cesti mimo v diru prihitel oddelek artiljerije. Ko je poveljujoči častnik opazil v žalosti zbrano množico, je oddelek na njegovo povelje zaustavil korak in mrtvemu izkazal tudi poslednjo vojaško čast Potem je vrsta vencev otvorila dolg pogrebni sprevod. Za krsto je stopala globoko užaloščena gospa soproga z otroki in sorodstvom, za rodbino so se uvrstili odličniki in vsa množica pogrebcev. V kapelici so očetje frančiškani vnovič pomolili, pevci so zapeli v srce segaj očo žalostinko. Iz kapelice so krsto ponesli do groba, ob katerem se je v imenu nameščenk in nameščencev zavoda dr. Kovic poslovil od svojega starešine. Pevci so še enkrat zapeli, nato pa so grude zagrmele na krsto. Mrak se je že začel gostiti nad Ljubljanskim poljem, ko so se trume pogrebcev jele vračati proti mestu. Pogreb je pokazal, v kako svetlem spominu bomo ohranili dr. Jožo Bohinjca vsi, ki smo se kdaj srečali ž njim. Uspela delavska predstava V soboto ob 14.30 je bila v Drami prva delavska predstava pod okriljem Dopolavora za Ljubljansko pokrajino. Za nastop je Vladalo živo zanimanje in delavci in deflav-ke so napolnili gledališče. Igralci so izvajali komedijo Alfreda Gherija »Šesto nadstropje« in so vsi zelo učinkovito in pre-prieevallno podali svoje vloge. Gledalci so ob koncu vsake slike navdušeno ploskali in se ploskanje včasih kar ni hotelo poleči Komedija iz socialnega življenja je izzvala med delavstvom mnogo smeha im dobre volje. Predstava, na katero so prišJli delavci in delavke iz raznih tovarn našega mesta, je bila zaključena v splošno zadovoljstvo vseh. Prisostvovali ji je med drugimi tudi nadzornik Dopolavora za Ljubljansko pokrajino in pa zastopnice ženskega Faši-ja. Nadzornik Dopolavora se je na koncu predstave igralcem zahvallil v imenu organizacije in v kratkih, jedrnatih besedah orisal cilje Dopolavora, ki ni politična organizacija, temveč stremi za tem. da bi dvignila deilavsko prosveto in omogočila revnejšim slojem tisto duševno hramo, ki jim bolj kakor komur kola gre. Prihodnji teden bo sCeclila druga delavska predstava za Dopolavoro. V Operi, Veselem teatru in Jakopičevem paviljonu Pa tudi sicer je bil po naših gledališčih precej živahen vrvež. V Operi je bila v soboto premiera novega »Rigoletta« s Primožičem v naslovni vlogi, Manoševskim kot vojvodo in Ribičevo kot Gildo, ki je dosegla pri občinstvu velik uspeh. Poleg običajne civilne publike je prvi predstavi Verdijevega dela prisostvovalo tudi veliko število častnikov in vojakov. Danes dopoldne je mladinska opereta »Princeska in zmaj« privabila mnogo drobnega živža-va, popoldansko predstavo »Netopirja* pa je prišlo gledat in poslušat zlasti mnogo občinstva z dežele. — V Veselem teatru v dvorani Pokrajinske delavske zveze je bilo snoči in danes popoldne živahno kakor vsak večer. Teater si je v nekaj tednih svojega obstanka pridobil svoje stalno občinstvo, vsak novo naštudirani program pa priča, da so viri vedrine in humorja, s katerimi razpolagajo vodja in člani njegovega ansambla neizčrpni. K popoldan-skim predstavam ob nedeljah prihaja zlasti tudi mnogo drobnega občinstva v spremstvu staršev, da se nasmeje od srca. V frančiškanski dvorani pa je snoči prvikrat nastopil Borivoj Klajič s svojo družino. Kar je ljubiteljev likovne umetnosti med nami, pa so dopoldne in popoldne pohiteli v Jakopičev paviljon, kjer razstavljata akad. slikar Maksim Sedej in akad. kipar Zdenko Kalin. Velik dotok obiskovalcev je bil zlasti ob 11., ko je imel prof. Saša Šantel vodstvo po razstavi. Razstava, ki prikazuje retrospektivni prerez dela obeh mladih, a že zdavnaj v našem umetniškem svetu krepko uveljavljenih umetnikov, je dosegla prav lep uspeh. Odprta bo samo še do srede, zato naj se zamudniki podvizajo z obiskom. Obnovite naročnino! Športni drobiž od drugod Domačega športnega gradiva nam je začelo skorajda primanjkovati — včerajšnja nedelja je bila razen majhne klubske prireditve v table-tenisu brez vsakega dogodka — ln zato zmerom bolj pogostoma pregledujemo kronike športnih dogodkov pri drugih narodih, ki kljub vojni in izrednim razmeram vzdržujejo športno življenje kar se da živahno. V tem stremljenju prirejajo ne samo številne športne prireditve na domačih tleh in sami med seboj, temveč vzdržujejo tudi kar se da razgibane mednarodne odnošaje skoraj v vseh sportaih panogah. V teniškem športu so za glavno življenje minule sezone poskrbele Nemčija, Madžarska, Italija in Hrvatska, pa tudi Danska in Švedska sta se po možnosti udeleževali mednarodnih srečanj, medtem ko o nekoč vodilnih državah Angliji in Franciji na tem polju ni bilo slišati ničesar. Tudi v Švici so se teniški igralci omejili samo na nacionalne turnirje. Ce bi uspehe posameznih narodov ocenjevali po obeh pokalnih konkurencah, ki sta bili odigrani, bi prišla Madžarska pred Italijo, Nemčijo ln Hrvatsko. Madžari imajo v svojem najboljšem igralcu Asbothu tudi najboljšega predstavnika evropskega tenisa. Dvakrat je zmagal nad Henkelom, dvakrat nad Romanonriem in enkrat tudi nad Cucellijem. Zato pa je Hrvat Franc Punčec, ki so ga pred leti po pravici prištevali med najuspešnejše igralce na svetu, v letošnji sezoni ostal daleč zadaj, prt čemer mu je vendarle prišteti v dobro, da je sedaj močno zaposlen doma In se ne more zadostno posvetiti treningu. Enkrat je sicer zmagal proti Cucelliju, potem pa je izgubil proti Henkelu ln Romanoniju. Tako bi prišli torej Asboth, Romanoni, Henkel in Cucelli po tem vrstnem redu na čelo evropskega tenisa; za njimi bi se zvrstili morda Punčec in Mitič od Hrvatov ter Ga-bory ln Szigety izmed Madžarov, kot naslednji pa bi prišel na vrsto mladi Nemec Koch, ki se je letos pojavil v prvih vrstah nemškega tenisa. Nemško smučarstvo je zadel hud udarec, ker je znana rekorderka in svetovna prvakinja v alpskih disciplinah Chrlstel Cranz dala slovo športnemu udejstvovanju. To svojo odločitev je sporočila državnemu športnemu vodji v. Tschammer und Oste-nu z izjavo, da bi se pri svojih startih na tekmovanjih zmerom spominjala na svojega brata Rudija, ki je padel na vzhodni fronti. Christl in Rudi Cranz pa sta res tudi bila nerazdružljiva prijatelja. Kadar je tekmovala ona, je bil na progi ali na startu ali kjerkoli Rudi, če pa je bil v športni borbi on, mu je kjerkoli pomagala Cristl. S Cranzovo je izgubil nemški smučarski šport med ženskami svojo najmočnejšo predstavnico, saj je ona od leta 1935. dalje branila vse najboljše znamke. Zmagala je ne samo vseh domačih prvenstvih, temveč je postala tudi svetovna prvakinja v obeh alpskih disciplinah. Neprekosljiva Je bila posebno v slalomu in strokovnjaki dvomijo, da bo v dogledni bodočnosti dobila vredno naslednico. Cristl Cranz pa je kljub lofiitvi od športnih terenov vendarle obljubila, da bo skrbela za trening nemške ženske mladine in jo spremljala na važnejše prireditve. Ce torej ne drugače, bo Cranzo-va ohranjena nemškemu smucarstvu vsaj z njenimi velikimi skušnjami. O planiški skakalnici, o kateri smo pred dnevi posneli nekaj zanimivih novih podatkov po enem celovških listov, čitamo zdaj druge sestavke, v katerih se razni listi bavijo z letošnjimi Izgledi Planice. Tako objavlja ena izmed zadnjih številk »Donauzeitung* med drugim, da so bile sedaj odstranjene vse zapreke, ki jih je Mednarodna smučarska zveza postavljala na pot tej rekordni skakalnici, in da je zdaj ta velika skakalnica odobrena v vseh pogledih. Ker so bile naprave in dovozne poti do nje na veliko izboljšane, računajo, da bo imela ta skakalnica še v letošnji sezoni mogočen spored in bodo na njej nemški skakalci, ki so tudi dozdaj prispevali največ k njeni svetovni slavi, dosegli še več novih in senzacionalnih uspehov. Kakor cenijo, je zdaj okrog skakalne naprave na nanovo zgrajenem nasipu prostora za 10.000 gledalcev, tako da si novi gospodarji planlških naprav obetajo tudi s tujskoprometne to propagandne strani velike koristi Da bi se pospešil razvoj telesne vzgoje v Bolgariji, so sklenili ustanoviti tamkaj visoko šolo za telesno vzgojo. V tej šoli nameravajo najprej vzgojiti zadosten kader športnih učiteljev, ki bodo potem skrbeli za popularizacijo športnega pokreta v širokih množicah. Studijska doba na tej visoki šoli bo trajala 8 semestrov. Francoska športna zveza Je sklenila, naj se vse športne prireditve v vojnem času primerno skrajšajo. Tako bodo nogometne tekme odslej trajale samo dvakrat po 40 minut, tekme v rugbyju pa samo dvakrat po 35 minut namesto dvakrat po 40 minut. Enako skrajšanje bo uveljavljeno tudi v odbojki. V tenisu bodo Igrali samo tri kola. Prav tako nameravajo skrajšati tudi število kol v boksarskih nastopih in trajanje rokoborskih dvobojev, kolesarske dirke pa bodo v bodoče prirejali samo na krajše razdalje. Da bo vse točno! K člankoma z naslovom »Kdo je med petimi najboljšimi«, ki sta izšla med dnevi v rednih izdajah našega lista in v katerih smo objavili imena in uspehe najboljših petih atletov v naši pokrajini, Je treba dodati majhen popravek, kl se nanaša na razvrstitev onih petih najmočnejših atletov, ki bi zavzel1 najboljša mesta ocenjeni po finskih tabelah. Prvo, drugo in tretje mesto pripada po omenjeni tabeli ing. Stepišnlku, Koširju In Mavsarju — kakor je bilo pravilno objavljeno, na četrto mesto pa mora priti tekač Lušicky, član SK Planine, ki jo s svojim tekom na 11.2 dosegel 787 točk, naslednje mesto — peto — pa gre skakalcu Milano-viču z znamko 1.80 m pri skoku v višino in 786 točkami po finskih tabelah. Za Sku-ška, ki smo ga zadnjič tudi Imenovali v tem seznamu na petem mestu, je potemtakem zmanjkalo mesta. Toliko, da bo vse točno in ne bo zamere nikjer! Nase gledališč? DRAMA: Ponedeljek, 10. nov. zaprto. Torek, 11. nov.: Hamlet. Red Torek. Začetek ob 17. uri. Sreda, 12. nov.: Dom. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30 uri. Letošnja uprizoritev Shakespearejeve tragedije »Hamlet« predstavlja veliko zanimivost. V novi zasedbi vlog in novi režiji dr. Krefta je doseglo delo splošno priznanje. Poleg odlično podanih likov, na čelu jim Janov Hamlet, Levarjev kralj, kraljica Mire Danilove, Ofelija Vide Ju-vanove, Cesarjev Polonij, Nakrstov Hora-tio, Vladimirja Skrbinška igralec in očetov duh, Lipahov grobar in Gregorinov Fortinbraz, je vredna največjega zanimanja sodobno pojmovana, v duhu Shakespeare j evega odra izvedena smotrna in-scenacija. Učinkovita scenska glasba, ki jo je komponiral dirigent Zebre, podčrtava osnovno razpoloženje igre. V svoji štiridejanski drami »D o m« je orisal naš domači pisatelj Janez Jalen dramo ljudi, ki žive na kmečkem gruntu in so ga privedli do propada. Ta, v kmečkem življenju pogosta zgodba daje sliko o odrešujoči ljubezni ljudi do rodne grude, ki končno zmaga. Jedrnati jezik, preprosto, a nadvse verno podani značaji naših ljudi ter dojmljivo zajeta zgodba tvorijo celoto, ki si jo velja ogledati. Dramo je zrežiral Milan Skrbinšek. Premiera bo v sredo 12. t m. za red Sreda. OPER A- Ponedeljek, 10. nov. zaprto. Torek, 11. nov. zaprto. Sreda, 12. nov. Rigoletto. Red Sreda. Začetek ob 17. uri. Na novo angažirana članica, mezzosopra-nistka Franja Golobova, ki jo ima naše občinstvo kot pevko odličnih kvalitet v najboljšem spominu, se je vrnila z večletnega pevskega študija v Italiji. V najkrajšem času jo bomo imeli priložnost slišati v Verdijevi operi »Aida« kot inter-pretko partije Amneride V tej obsežni vlogi bosta lahko gledališko občinstvo in kritika najbolje presodila pevski razvoj te odlične pevke. Datum njenega nastopa bo pravočasno objavljen. Repriza Verdijeve opere »Rigoletto« bo v sredo za red Sreda. Bujna, domislekov polna, verdijevsko melodiozna glasba in učinkovito dejanje sta ohranila tej operi 90 let nezmanjšano priljubljenost. Tako občinstvo, kakor pevci cenijo pevnost pevskih partov in igralsko zanimive naloge, ki jih nudijo Verdijeve opere. Izvrstna zasedba letošnje uprizoritve je prinesla operi velik uspeh in obeta mnogo repriz. Glavno žensko partijo Gilde bo podala Ribičeva, Maddaleno Golobova. vojvodo Manoševski, naslovno partijo Rigoletta Primožič. Sparafuclla Lupša. Mor.-terona Pugelj Sodelujejo Še Poličeva Stritarjeva. S'adoljev. Dolnič-*r in Kos Dirigent D 2ebre, režiser R Primožič, koreograf ing. Golovin. Ugotovitve o sovjetskih padalcih v Bolgariji Po i so bili bolgarski emigranti, izvežbani v Rusiji botažna dejanja risti bi med drugim morali požgati tvornice, uničiti mostove in ceste ter ubiti nekatere znane osebe. Vsi so imeli pri sebi velike vsote denarja. V primeru, če bi bili prisiljeni pristati v Turčiji, bi morali izjaviti, da prihajajo iz Bolgarije, kjer so bili organizirani. Južno od izliva reke Kamče v Črno morje so sovjetske podmornice izkrcale na bolgarskem ozemlju dve veliki skupini komunistov, ki sta prišli iz Rusije. Tudi v tem primeru gre za bolgarske emigrante, ki so po znanih dogodkih v septembru 1. 1923 zbežali iz svoje domovine. Ti komunisti so bili deloma ubiti, deloma aretirani. Njihova naloga je bila, da bi razvijali propagandno delavnost in organizirali oborožene skupine, ki naj bi povzročale nerede in izvrševale sabotažna dejanja. Med njimi je tudi bivši komunistični poslanec Abram Stojanov, oče mladeniča, ki je bil zajet s padalci. Bolgarsko prebivalstvo je pomagalo policiji in vojski pri zajetju teh dveh skupin agentov v tuji službi. Sofija. 9. nov. s. Uradno poročilo objavlja izčrpne podrobnosti o pristanku sovjetskih padalcev na bolgarskem ozemlju in o izkrcanju novih boljševiških agentov južno od izliva reke Kamče v Črno morje med Varno in Burgasom. Poročilo ugotav Ija, da je bilo odvrženih pet skupin padalcev Del teh padalcev je bil ubit, del pa zajet. Ugotoviti je bilo mogoče, da je šlo po večini za bolgarske komuniste, ki so živeli v Rusiji, in le za dva sovjetska državljana. Med Bolgari je bil tudi 19-letni mladenič po imenu Abramov Stojanov, sin bivšega bolgarskega komunističnega poslanca. Aretiranci so izjavili, da so bili izvežbani v Rusiji za izvrševanje sabotažnih dejanj na bolgarskem ozemlju. Pred njihovim odhodom jim je bilo rečeno. da je v Bolgariji zelo razvita delavnost komunističnih tolp in da bolgarsko prebivalstvo z nestrpnostjo pričakuje prihoda sovjetskih vojakov. Navodila za izvršitev sabotažnih dejanj na bolgarskem ozemlju jim je dal znani Jurij Dimitrov, zažigalec nemške državne zbornice. Tero- Delo nacionalnega sveta za razlskavanja Rim, 9. nov. u. Znano je, da je celova-nje na področju izumov v Italiji zelo veliko. Da bi se to delovanje koordiniralo In pravilno usmerilo, je bil ustanovljen pred dnevi poseben nacionalni svet za raziška-vanja. V času od 1.1917 do danes je ta svet proučil kar 10.470 predlogov in načrtov. Lani je bilo teh načrtov 5 562, izmed katerih je bilo 237 v celoti ali deloma sprejetih. Posebno intenzivno je postalo izumiteljsko delovanje v zadnjem'' letu na industrijskem, kmetijskem, prehranjevalnem in predvsem vojnem podr>čju. (Piccolo) Canterburyjsk! nadškof bo odstopil? Stockholm, 9 nov. s. Včeraj se je nenadno razširila po Londonu ve3t, da namerava poglavar anglikanske cerkve nadškof canterburryjski, ki je znan po svojem političnem fanatizmu, podati ostavko. Za -ieTcvega namestnika naj bi izvolili nadškofa v York Templu. Canterburryjski nadškof je Izzval v zadnjem času s svojimi nastopi ostre kritike v raznih angleških krogih, tako da je izgubil mnogo rvoje popularnosti. 2e nekaj časa je celo angleška lada izvajala nanj pritisk, da bi se umaknil v zasebno življenje. Nadškofa smatrajo za odgovornega, ker je s svojimi zadnjimi izjavami in govori sprožil val navdušenja za Sovjetsko zvezo, kar so mu posebno zamerili angleški plutokratski elementi Angleške bombe na Švico Bern, 9. nov. d. Službeno objavljajo, da je v petek ob 21.20 angleško letalo odvrglo več zažigalnih bomb v bližini kraja Jonschwilla v kantonu St. Gallenu. Bombe so padle po večini na polje in v gozd ter niso povzročile znatnejše škode. Potres na Filipinih Manila, 8. nov s. Na južnem delu otoka Luzon je nastal silen potres. Podrobnih poročil o katastrofi še ni. A /e prve vesti kažejo, da je zahtevala veliko število človeških žrtev in napravila ogromno gmotno škodo. Razveljavljena trgovinske pogodba Turčije z bivšo Jugoslavijo CarigTad. 9. nov. s. Objavljeno ie b.lo, da je Turčija odpovedala trgovinsko in plovno pogodbo z biv*o Jugoslavijo. Pristojni turški organi imajo nalog, da ne izvrše nadaljnjih operacij, ki bi h'le v zvezj z odpovedano pogodbo Aretacija povzročitelfa atentata v Nantesu Vichy, 9. nov. s. V Parizu so včeraj aretirali nekega poljskega žida, ki je izvršil znani atentat v Nantesu. Pripisujejo mu tudi druge zločine in sabotažna dejanja. Sodeloval je z več drugimi komunisti, ki so bili prav tako aretirani. Doslej pa še nI bil objavljen nikak komunike, da se ne bi nadaljnja preiskava otežila. Obsodbe komunistov v Parizu Pariz, 9. nov. d. Pred posebnim oddelkom apelacijskega sodišča v Parizu so bili na več let ječe odnosno prisilnega dela obsojeni štirje komunisti zaradi ilegalnih dejanj. Objave Drevi ob pol 7. bo začel v veliki Filhar-monični dvorani koncert naj odličnejšega našega pianista Antona Trosta. Na sporedu so Bachove Štiri koralne predigre v i Busonijevi priredbi, Cezarja Francka Pre-ludij, Koral in Fuga, tri Chopinove skladbe, Skrjabinova peta sonata, Osterčeve Arabeske. Milojevičeve Ritmične grimase in tri dela skladateljev Sgambattija, De Falle in Albenisa. Na koncert opozarjamo. Občinstvo prosimo, da zasede nekaj minut pred pol 17. svoje prostore v dvorani, tako da bo mogoč točen začetek in v tem primeru bo koncert ob 8. tudi končan. Ob 8. imamo še vse tramvajske zveze na razpolago. Vstopnice so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. (—) .SEKIRA J ' -.FUTRU"* Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod JOSIP PESMIC ključavničar drž. železnic v pokoju včeraj popoldne po dolgem in težkem trpljenju za vedno zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, dne 10. novembra ob 16. uri iz bolnice na Studencu na pokopališče k Dev. Mariji v Polju. Ljubljana, dne 9. novembra 1941. Žalujoče rodbine: PRIMIC, MA CCORATTL STUPICA, GORJANC • V Umrl je najboljši soprog, dobri oče, ded, praded, tast, brat, stric ln svak, gospod Katalan Josip dne 8. novembra 1941 po dolgi mučni bolezni. Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 10. novembra 1941 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Rojan pri Trstu, Zagreb, dne 8. novembra 1941. Rodbine: KATALAN, SMRKOLJ, TAVČAR Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana »JTTTROc ponedeljsfca izdaja 3 Fbneadjelt, JO. Xt T941-XX Novi proračun novomeške ®hmm Znatno povečanje Izdatkov — Doki a de povečase za IS % ________. • i _ J _ 1 _ 1 _ 1 Xi I II .11 !n i M T T V"\ /t 1 TI olri V« /lOOT Novomeška mestna uprava je izdelala osnutek občinskega proračuna, proračuna ubožnega sklada, veterinarskega sklada, turističnega sklada ter vodovoda in elektrarne za leto 1942. Načrt je bil te dni na občini razgrnjen meščanom v ogled. Redni proračun izkazuje 997.830 L izdatkov in dohodkov ter je za 150.390 48 L višji od lanskega. Osebni izdatki znašajo 156.410 L (povišek za 47.402.06 L), materialni izdatki 841.420 L (povišek 102.988.42 L), izdatki veterinarskega sklada 8.800 L (primanjkljaj 1460 L), izdatki ubožnega sklada 56.000 L (povišek 37.907.20 L), dohodki mestne občine na dokladah 162.069 L (povišek 13.204.38 L), na trošarini 351.000 L (povišek 165 940 L), na taksah 87.451 L (povišek 63.002.10 L), od občinskih posestev in podjetij 454.301 (primanjkljaj 13 tisoč 935 L), razni dohodki 30.460 L (povišek 19.951.10 L), dohodki veterinarskega sklada 8.800 L (primanjkljaj 1460 L) in dohodki ubožnega sklada 56.000 L (povišek 37.907.20 L). Nov proračun v splošnem ne predvideva novih obremenitev razer. povišanja občinske doklade na vse državne neposredne davke od 60% na 75%. V osebnih izdatkih je povečan proračun zaradi splošnega povišanja plač občinskim uslužbencem in delavcem ter zaradi namestitve tolmača (4560 L) in šoferja (68-40 L), odpadli pa so med drugim izdatki za pokojnine (6000 L). Pri materialnih Izdatkih je odpadel prispevek občine za protl-plinsko obrambo (11.400 L), amortizacija dolga za kopališče (36.480 L) in prispevek za vzdrževanje 20 ubožcev (20.140 L). Občutno povišali pa so se izdatki za gradnjo, vzdrževanje in popravo občinskih cest in mostov in sicer od 14.060 L na 53.353 L ter izdatki za gradnjo, vzdrževanje in popravo občinskih zgradb od 14.086 L na 57.500 L. Povišanje prve postavke je zaradi predvidenih večjih cestnih del in izostanka prispevka za ljudsko delo, druga postavka pa je morala biti zvišana zaradi predvidene prenovitve dvonadstropne občinske stanovanjske hiše na Ljubljanski ulici. Za gradnjo športnega prostora je predvidenih 7000 L, za gradnjo kopališča pa 70.000 L in sicer se bodo za ta denar najprej zgradile kabine ob Loki. Skupni izdatki v gradbeni stroki znašajo 215.453 L in so za 165.146.02 L višji od lanskih, kar obeta, da bo občina v novem letu prav pridno gradila. V partiji občinsko gospodarstvo in občinska podjetja tvorita glavni postavki vzdrževanje vodovoda 120.000 L in vzdrževanje elektrarne 195.830 L, ki sta ostali v razmeroma isti višini kakor v pro-šlem proračunu. Med dohodki bo prineslo zvišanje občinskih doklad na neposredne državne davke povišek 13.204.38 L, trošarina povišek 165.940 L, trošarina na električni tok 40 tisoč L, sejmarina in tržnina 80.000 L (povišek 57.200 L), občinski vodovod 120 tisoč L, elektrarna 195.000 L in odkupnina ljudskega dela 20.000 L. Veliko zvišanje pa pomeni za proračun hrana za ubožce, ki se je povišala za 9.800 L in vzdrževanje ubožcev pri oskrbnih strankah, ki se je zvišalo od 228 na 2736 L. Skupno bo občina morala v prihodnjem letu vplačati v ubožnl sklad poleg vpiačila za oskrbovanje ubožcev 16.500 L še poseben prispevek 36.100 L. Ko se je v zvezi z borbami za sovjetsko Karclijo pred kakšnim poldrugim mesecem zmerom pogoste;'e javljalo v finskem dnevnem tisku ime mesta Aunus, so se evropski čitatelji zaman vpraševali, kie to mesto leži Ime Aunus ni bilo zabeleženo na nobenem evropskem zemljevidu, šele polagoma je bilo mogoče ugotoviti, da je Aunus istoveten z rusko gubernijo Olonec zapadno od Ladoškega jezera, ali vsaj tistega dela gubernije, ki ga iz narodno-po-litičnih razlogov lahko prištevamo Finski. Aunus je — kakor skoraj vsa Karelija — precej redko poseljena, gozdnata in jezerska pokrajina. Poleg Olonca in Petrosko-ja ob Oneškem jezeru ta pokrajina ne premore nobenega mesta, pač pa šteje nekaj pomembnih industrijskih naselbin in tržišč. Najvažnejša, prav za prav edina industrija Karelije je predelovanje lesa s številnimi žagami ter tvornicami celuloze in pap rja Za vzhodnokai elijske naselbine je značilno, da po navadi nimajo nikakega središča ter se milje in milje daleč vlečejo v dolžino. Mesto Aunus s&mo se razteza 30 km daleč Ttvorijo ga nepregledna skladišča lesa, med katerimi so zgrajene hiše in barake. Leta 1931 so v Aunusu našteli 2000 prebivalcev, od takrat do danes pa se je številka po vsej prilik: potrojila. So to po večini industrijski delavci, ki so jih v naglici nabrali iz kmečke okolice, zato je tudi poljedelstvo in vrtnaistvo v samih industrijskih središčih na prav lepi višini. Seveda pa med tem obmejnim prebivalstvom naletiš na marsikateri kalmiški obraz številno so zastopani Ukrajinci in Belorusi. Tatari in »specialisti« iz Moskve, ki so se pomešali med domače delavstvo, odkar je Karelijska sovjetska republika leta 1935. izgubila svojo Jculturno avtonomijo Toda plast teh prišlekov, med katerimi je bilo tudi mnogo političnih pregnancev je ostala tanka, zakaj tujec se težko privadi ostremu podnebju in težkemu delu v gozdovih. Tako večina prebivalcev v Aunusu obvlada finski ;ezik. Fmščina je bila že v sovjetski Kareliji uradni deželni jezik, v katerem so se tiskali tudi nekateri tisti Poznavalci zgodovine teh krajev pa se ne čudijo, da smatrajo Finci tudi vse ozemlje onkrat reke Zvir, ki so jo nedavno tako pogosto omenjala vojna poročila s severne fronte, za svoje kulturno območje. Vsa severna Ruiija tja do Urala je bila v sred veku poseljena po finskih plemenih Način gradnie starih, trdnih kmečkih domov Izbor v živinoreji ln način, kako v teh krajih kmetje še dandanes družijo gozdno gospodarstvo s pastirstvom, spominjajo na davno preteklost, le ljudje so bili že pred stoletji rusificirani. Vzhodnofin-ske naselbine, ki so se raztezale tja do Belega morja, so v drugi polovici srednjega veka spadale v območje republike Novgorod. V Novgorod so podložna karelijska plemena pošiljala svoje davke v obliki dragocenih krzen, preko Novgoroda so se stekale vse njihove zveze s širokim svetom. Iz Novgoroda pa so jim misijonarski menihi prinašali tudi pravoslavno vero. Medtem ko so današnjo Finsko Švedi v treh velikih vojnih pohodih pokristjanili in jo podvrgli rimski cerkvi, prednje čete ruskega prodiranja nikoli niso prestopile zapad-ne karelijske meje. Zapadna Finska je stoletja ostala pod švedskim vodstvom ▼ ostrem sovraštvu s Karelijo, ki je pripadala Novgorodu. Viborg, ki je bil po tretji švedsko-finski vojni zgrajen kot trdnjava in tržiSče na meji med obema, je imel nalogo Švedom in Hansi v prid pritegniti tudi velik del trgovine s krznom, ki je bila iz »Karelije nejevernih« usmerjena v Novgorod. Krvave borbe med plemeni, katerih početki segajo v pravljično davnino, so se bile po samotnih vzhodnofinskih gozdovih, dokler nista švedsko kraljestvo na zapadu in carska oblast kot prevzemnica novgorodske dediščine na vzhodu organizirali modernih držav in po dolgotrajnih, težkih vojnah določili meja. — Zapadnih in karelijskih Fincev torej ne veže neposredna skupnost zgodovine, temveč skupnost jezika in kulture. Do leta 1918. je bila »velika knježevina Finska« ruska dobaviteljica lesa, papirja in celuloze. Po finski osvobodilni vojni Je ostala boljševiški Rusiji samo Sovjetska Karelija, katere lesna industrija je zato doživel^ hiter in velik porast. V zadnjih 10 letih je sovjetski del Karelije dobil tudi moderne napram za izkoriščanje vodnih sil, ki predstavljajo veliko bogastvo. Leta 1935. so na Zviru, ki odvaja vode iz One-škega v Ladoško jezero, zgradili električno centralo s kapaciteto 100 tisoč kilovar tov. Naslednje leto so začeli z gradnjo /druge, še večje centrale, ki je proti koncu leta 1939., torej ob izbruhu prve finpko-sov-jetske vojne, stopila v obrat. ®d tod je Petrograd dobival svojo električno strujo. Takrat se je že zdelo, kakor da se naj vzhodna Karelija polagoma povsem izloči iz finske narodne skupnosti. Toda finska volja po združitvi — tokrat prvi - \«3e* istokrvnlh bmtov v nacionalni državi je zmagala. Gostje Trsta v napoleonskih dneh V naslednjem prinašamo nekaj zanimivih drobtinic iz obsežne znanstvene razprave za- sflinžnega zgodopisca Oscarja de Incontrera, ki jo je nedavno objavil obzornik „Porta _;__—. _ « _ li Orientale" Da je Trst, ki ima izredno pestro, v marsikaterem pogled doslej še ne povsem raziskano zgodovino, na začetku XIX. stoletja nudil zavetje številnim članom Napoleonove cesarske rodbine, je bilo znano sicer v splošnih obrisih že doslej, nekaj več luči v to razdobje pa je v najnovejšem času prinesel znani zgodopisec Oscar de Incontrera, ki je objavil izčrpno študijo o tem v reviji »Porta Orientale«. KraSfl m diplomati Po vrsti so se v Trstu mudili bivši vest-fallski kralj Jerolim Bonaparte, ki je z družino ostal v mestu od 1814. do 1824., nadvojvodinja toskanska Eliza Bacciocchi, ki je v Trstu in v Villi Vicentini bivala od 1818. do svoje smrti 1820., njena hčerka Napoleona Eiiza grofica Cameratska, ki je od takrat pa do 1854. izmenoma stanovala v svoji vili na Campu Marziu, v Villi Vicentini in v svoji vili na Kanalu pri Gorici, in. bivša kraljica napuljska Ka-rolina Murat, ki je dvakrat zapored za kratko dobo iskala zavetja v Trstu (1816. in 1820.), od 1824. do 1832. pa si ga je izbrala za stalno bivališče. Poleg krona-nih glav in njihovih najožjih sorodnikov pa so se tisti čas zatekali v Trst številni državniki ponapoleonske dobe, med katerimi sta bila tudi sloveči Napoleonov policijski minister Fonche. vojvoda Otrant-ski, in na Louis Combes, ki je pozneje postal predsednik vlade tretje republike in čigar ime je v zgodovini ostalo zapisano kot ime najbolj antiklerikalno usmerjenega francoskega državnika svojega časa. Fouche je v Trstu ostal do svoje smrti 1820. in je bil tudi tam pokopan, dokler niso njegovega trupla 55 let pozneje prepeljali v Francijo. Odiseja vojvode Rcvlškega Med najznamenitejše francoske državnike tistih dni, ki so se mudili v Trstu, spada brez dvoma tudi Savary, vojvoda Ro-viški, Fouchejev tekmec, ki je bil pred njim Napoleonov policijski minister in je tudi za njim prevzel policijski resor. Njega ie Napoleon označil kot človeka, ki ga je slepa pokorščina povsem izpačila, da bi bil brez pomisleka izpolnil tudi ukaz, naj umori lastno ženo ali sina. Po Napoleonovem padcu se je Savary, ki je bil v Franciji obsojen na smrt. z vednostjo in tiho pomočjo angleške vlade vkrcal na neko lacjo t.h Smiroo, iz Smirne pa je dopo-toval 1816. v Trst, kjer se je oblastvom predstavil z lažnim potnim listom kot sluga Angleža Wilkinsona, nameščenca neke tržaške tvrdke v Smirni. Avstrijska policija pa ga je razkrinkala, ga aretirala in odposlala v Gradec. Od tam se je v maju 1818. vrnil v Trst z Metternichovim dovoljenjem, da odpotuje v Ameriko. V resnici pa se je vkrcal za Odeso, od tam pa se je vrnil v domovino. Imel je dovolj drzno čelo, da se je — na smrt obsojen — pojavil v Franciji in zahteval obnovitev svojega procesa. V resnici je dosegel, da ga je Ludvik XVIII. pomilostil, toda staremu diplomatu žilica ni dala miru, da se ne bi zapletel v nove politične intrige in kon-spiracije. tako da je vnovič padel v nemilost. Sele vlada Ludvika Filipa mu je odpustila stare grehe in mu proti koncu njegovega življenja podelila častno nalogo poveljnika francoske armade v Afriki. Kariera bedaka Drug znamenit neprostovoljni gost Trsta je bil Maret, vojvoda Bassanski, o katerem se je baje nekoč izrazil Talleyrand: »Enega samega človeka poznam, ki je bolj bedast od Mareta — to je vojvoda Bassanski.« Skromna mera duha pa vojvode Fonche O geopolitičnem položaju Hrvatske Prostor med Muro, Dravo, Donavo in Savo je od nekdaj spadal k balkanskemu zaledju V številki od 26. oktobra prinaša v nem-škem jeziku izhajajoči hrvatski tednik j »Neue Ordoung« zanimiv članek dr N;kol'e Peršiča o geopolitičnem poležaju Hrvatske Zaradi aktualnosti ga v izvlečku objavljamo. Noben del sveta ni imeli tako spremenljive usode v zgodovini Sloveštva kakor Srednja Evropa, a še posebno n.en najvažnejši deli P odurna v je. Ta dežela je pretežno ravnica im je, na vse strani odprta, naravnost vabila vsakogar v svoj obiem ter se tako izpostavljala velikim spremembam. Skoro vsi pomiki raznih evropskih in azijskih ras in narodov so šli skozi ta prostor in pustili več alli manj vidne sledove v pozitivnem alli negativnem smislu. Še danes so na tem prostoru naseljeni razni narodi, več ali man; sličnih tu in tam pa nidi znatno raziličnih kultur, načina življenja in gospodarskega razvoja. Glavna naloga tega izredno važnega della sveta je, da je prehodni prostor med posameznimi deli Evrope, a kar je še važne je: posrednik med Evropo in Azijo. Narodi, ki so se tu naselifli in »e v pretežni meri opredelili za zapad. imajo važno in težko nalogo, da na tem prehodnem prostoru ublažujejo nasprotstva, ki se pogosto javljajo v življenjskem pojmovanju vzhoda in zapada m da od vsega, kar jih v življenju zateče, sprejmejo samo dobro in koristno. Kakor je najvažnejši faktor za geopolitične ceilote navadno zaprto morje ali del morja, tako je reka Donava os in glavni faktor Podunavja, katerega dolžina znaša 2860 km, njegovo porečje pa obsega 817.000 km2 Z izgradnjo kanalov posebno zveze z Renom Labo n Vislo ;n v bližnji bodočnosti verjetno tudi z Jadranskim morjem, bo Donava postala najvažnejša prometna črta za notranjo plovbo v Evropi. Rečni sistem Donave spaja v prometnem pogledu alpske, sudetske, karpatske in balkanske dežele in teče skozi dve važni evropski nižini, Panonsko m V laške. Različna etnična, kulturna in gospodarska področja so po Donavi združena v večjo geografsko celoto. Prvi del, odnosno gornji tok Donave sega od izvira v Schwarz\valdu do Bratislave. Najprej teče reka po goratih krajih nato po Bavarski visoki planoti m skozi razne soteske med Allpami in Češkim masivom v Tullnsko in Dunajsko kotlino. V srednjem delu teče Donava po Panonsik nižini in v soteski pri Zelleznih vratih prehaja v tretji delu teče Donava po Panonski nižini in v jem večjem deflu zaprta z gorami Karpat-skega in BallkansJcega pogorja. Cesto se napačno poudarja, da je Panonska nižina med Karpati. Alpami in Dinaridi idealno zaprta geopolitična celota. Ce pa sii stvar natančneje ogledamo in premet rimo. bomo nedvomno opazili, da je geografska celota samo z ozirom na geološki postanek n razvoj in v neki meri tudi z ozirom na oblike ai: vsi ostali zemljepisni in g|eopoHtični I činitelji pa govore nasprotno. Panonski prostor hrvatskih dežel leži med Muro, Dravo in Donavo na eni :n Savo na drugi strani ter tvori tako zvano medrečje omenjenih rek. Kot del velike Panonske nižine je hrvatsko medrečie na vsak način z njo povezano Glavna panonska reka Donava, ki teče sredi tega ve'i-kega prostora, se tega medrečja dotika samo na kratkem vzhodnem delu Dejstvo, da se reke Mura. Drava in Donava s svojim tokom samo dotikajo hrvatskega prostora, je vzrok tem^, da je to jzen-ije v teku zgodovinskega razvoja kazalo svoje p-c^ebnosti tako v narodnem kakor v dr-žavno-političnem pogledu Pri prvi organizaciji panonskega prostora za časa rimske države je billa na obeh straneh reke Drave pokrajina Panonija, to-je že tedaj omenjeno medrečje dobilo svoje lastno ime Dolnja ali Savska Panonija. Bila je deljena od Gornje Panonije, ki je obsegala ves ostali prostor današnje za pa dne Madžarske. Zemljepisna posebnost medrečnega dela velikega bazena je tedaj prišla do izraza žt pri prvi ureditvi tega prostora za časa rimske dobe. Na drugi strani pa je ta prostor po rekah Dravi, Savi in njihovih pritokih Muri in Kolpi povezan z allpskim prostorom in prebivalstvom, ki tam prebiva Se drugo važno posebnost panonskega medrečja je treba naglasi t i. Meje Dolnje Panomije z ostalim panonskim bazenom na severu so bile začrtane po tokovih rek Mure, Drave in Donave, dočim na drugi strani proti severozapadnemu balkanskemu prostoru, kjer se je tedaj nahajala rimska pokrajina Dalmacija, ni bila nujna reka Sava, ampak -e §!a meia od Karlovca preko Banjaluke do Zvomika To značilno dejstvo dokazuje, da ie b?1o panonsko medrečje krepkeje povezano s severozapad-nim Balkanom in ga zato lahko smatramo kot njego-v prostorni podaljšek. fcta politična povezanost panonskega medrečja z balkansko ravnino se je pckaza'a tudi pri naselitvi Hrvatov, ker |e tud- tedaj posavska Hrvatska obsegala po'eg medrečja tudi severni del Bonne in južne Hrvatske S tem v zvezi je tudi dejstvo da sta bili na Savi. odnosno na stika'iiču teh dveh ravnin glavni mer t i te ce'ote: Sisal na zapadnem de'u in Mitrovica na vzhodnem ki imata oba svojo zgodovno že iz rimske dobe. Sava je prometna dolinska reka n veže dve enaki ravnici — hrvatsko-s^vonsko in bosensko Dejstvo morf^'o'ke enakosti in politične povezanosti med obema ravninama potrjuje tudi narodna -»orodno* preb'-vatetva. Nikdar v zgodovini v Panonskem bazenu čeprav geomorfclo*kr predstavlja celino, ni stanovale narodnostno enotno prebivalstvo Na drugi rtrari p* je v med-rečiu vedno živelo prebiva'stvo >le narod nofcti kakor v tvalkanskem zaledju in so bile njegove vezi s prebivalstvom cez Muro Dravo m Donavo le rahle O žzvrlmh Tudi Schopenhauei. stan čr~ giad in godnrač. je priznal: »Brez žensk bi bil začetek našega življenja brez pomoči, njega sredina brez už:tka in njega konec brez tolažbe.« Kadar so Kantu pripovarjali. naj se oženi, je rad ponavljal staro rečenico: »Oženiti se je dobro, toda ne oženiti se je boljše.« — Toda Kant sam je nekoč dejal: »Mož je ustvar en. da vlada naravi, ženska pa. da vlada možu. Za prvo je potrebno mnogo moči. z? drugo mnogo spretnosti.« Heinrich von Treitschke je zapisal v svojem delu »Portika«: »Moč prave ženske je njena genialnost v razumevanju Zato zmerom opažamo da so i-n rokica li na in najplemenite še. kar le bilo v nlih gia viver grame. Questa mi porse tanto di gravezza con la paura ch'uscia di sua vista, ch'io perdei la sp