GEOLOGIJA 45/1, 25–33, Ljubljana 2002
Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a Knapov`e
The Val Gardena Formation in neighbourhood of Pb, Zn, Hg deposit
Knapov`e (Slovenia)
Ivan MLAKAR Lapajnetova 13, 5280 Idrija, Slovenija
Klju~ne besede: Grödenska formacija, perm, karbon, geolo{ka struktura, Sv. Mohor, Studen~ice, Sv. Katarina, Posavske gube
Key words: Val Gardena Formation, Permian, Carboniferous, geological structure, Sv. Mohor, Studen~ice, Sv. Katarina, Sava Folds, NW of Ljubljana, Slovenia
Kratka vsebina
V prispevku je prikazan razvoj Grödenske formacije na obmo~ju severozahodno od Ljubljane, kjer najdemo skoraj vse ~lene formacije, vendar nikjer v sklenjenih profilih. S podrobno raz~lenitvijo paleozojskih skladov smo dobili bolj{o sliko tudi o tektonski zgradbi ozemlja, kar velja zlasti za obmo~je Sv. Jakoba – Sv. Katarine v sose{~ini starega, opu{~enega Pb, Zn, Hg rudi{~a Knapov`e.
Abstract
In paper the development of Val Gardena Formation NW of Ljubljana is described. Almost all members of formation are exposed, but nowhere in continuous profiles. Detailed subdivision of Palaeozoic beds permitted a better idea also of tectonic structure of area, especially in the environs of Sv. Jakob, Sv. Katarina and abandoned Knapov`e Pb, Zn, Hg deposit.
Uvod
Popoln razvoj Grödenske formacije je prisoten na @irovskem vrhu (Mlakar, 2000), skoraj vse ~lene pa najdemo tudi v bli`ini Ljubljane, vendar nikjer v sklenjenih profilih. To so obmo~ja Sv. Mohor, Studen~ice, Sv. Jakob in Sv. Katarina. V prispevku obravnavamo prvi lokaliteti lo~eno, zadnji dve pa skupaj (sl. 1).
Obmo~je Sv. Mohor
Jugovzhodno od Škofje Loke se javlja med dolinama Hrastnice in Lo~nice s smerjo vzhod
– zahod komaj km {irok pas srednjepermskih kamnin. Po podatkih Osnovne geolo{ke karte list Kranj (Grad & Ferjan~i~, 1974) odre`e paleozojske kamnine s severa mo~na narivna ploskev, proti jugu pa si pravilno slede grödenske, zgornjepermske in skitske plasti. Stik med karbonskimi in grödenskimi kamninami na zahodu naj bi bil erozijsko-diskordantnega zna~aja.
Ve~ji del omenjenega ozemlja, ki smo ga preu~evali leta 1990, zajame slika 2. S karbonskim pe{~enjakom pri Obr{ah se stikajo razli~ne kamnine najstarej{ega, Brebovni-{kega ~lena (Br) Grödenske formacije, proti SW pa vse mlaj{e srednjepermske plasti. Kontakt obravnavamo kot narivno ploskev
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:43
25
Black
26
Ivan Mlakar
Sl. 1 Lega preiskanih obmo~ij, stratigrafski stolpi~i in legenda k slikam 1 do 4 Fig. 1 Investigated area, stratigraphic columns and legend to figures 1 to 4
in ustreza oni z obmo~ja Sv. Andreja, zahodno od tam. V konglomeratu, ki se javlja med sivo zelenim liti~nim pe{~enjakom, so SE od Jar~ka poleg 2 do 3 cm velikih prodnikov belega in ro`natega kremena tudi oblice porfirja. Gre za horizont, ki ga je B u d -kovi~ (1980) na @irovskem vrhu obravnaval kot peti. Ponekod so skladi inverzni (sl. 2, prerez A).
Proti vzhodu najdemo vse mlaj{e ~lene Grödenske formacije. Ti se na severu izkli-
njajo, na jugu pa odpirajo. Pripadajo rde~im muljevcem (Hobov{ki ~len – Ho), rde~im pe-{~enjakom (Zal{ki ~len – Za) in rde~im konglomeratom (Koprivni{ki ~len – Ko). Skladovnica kamnin v pravilni legi vpada polo`-no do srednje strmo proti SES (sl. 2, prereza A in B).
Stik paleozojskih klastitov in jursko-kred-nih skrilavih glinavcev in laporjevcev z vlo`-ki apnenca poteka na severnem obrobju karte premo~rtno kljub zelo razgibani morfo-
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:43
26
Black
Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a Knapov`e
27
Legenda k sl. 1 do 4 Explanation of figs. 1 to 4
1 poto~ne usedline (kvartar); 2 pobo~ni gru{~ (kvartar); 3 ~rn skrilav glinavec, laporovec in le~e temno sivega apnenca (jura in kreda); 4 siv dolomit (sr. trias); 5 temno siv plo{~ast apnenec in laporni apnenec (sp. trias); 6 zeleno siv meljevec in glinavec (sp. trias); 7 siv zrnat dolomit (sp. trias): 8 rde~kast glinavec in meljevec (sp. trias); 9 le~a oolitnega apnenca (sp. trias); 10 rumenkasto rjav sljudnat meljevec in glinavec (sp. trias); 11 rumenkasto siv dolomit (sp. trias); 12 siv satast dolomit (sp. trias); 13 temno siv dolomit (zg. perm); 14 siv mikritni plo{~asti dolomit z vlo`ki rumenkastega glinavca (zg. perm); 15 do 23 Grödenska formacija (sr. perm); 15 sivo rumen kremenov pe{~enjak (Šk – Škofje{ki ~len); 16 rde~ konglomerat (Ko – Koprivni{ki ~len); 17 rde~ pe{~enjak (Za – Zal{ki ~len); 18 rde~ muljevec (Ho – Hobov{ki ~len); 19 vlo`ek rde~ega muljevca (sr. perm); 20 vlo`ek sivega do zelenkastega pe{~enjaka ali meljevca (sr. perm); 21 sivo zelen liti~ni pe{~enjak (Br – Brebovni{ki ~len); 22 sivo zelen prodnat pe{~enjak ali konglomerat (Br – Brebovni{ki ~len); 23 siv bazalni konglomerat (Br – Brebovni{ki ~len); 24 temno siv skrilav glinavec (Cc), 25 siv kremenov pe{~enjak (Cb); 26 siv kremenov konglomerat (Cb); 27 debelozrnat kremenov konglomerat (Cb3); 28 temnosiv skrilav glinavec (Ca-karbon); 29 ugotovljena in domnevna geolo{ka meja; 30 ugotovljena in domnevna erozijsko-diskordantna meja (na karti); 31 ugotovljena in domnevna erozijsko-diskordantna meja (na profilih in stolpcih); 32 smer in vpad plasti (0°, 0-30°, 30-60°, 60-89°, 90°); 33 inverzne plasti, skrilavost; 34 mo~an mladoterciarni prelom; 35 relativno pogreznjeni blok; 36 narivna ploskev vi{jega in ni`jega reda; 37 os antiklinale, os sinklinale; 38 oznaka narivne enote; 39 tektonska krpa; 40 Saalska tektonska faza; 41 Asturska tektonska faza; 42 pelodna analiza; 43 petrografska analiza; 44 rudi{~e Knapov`e s Katarininim rovom (K); 45 Pb, Zn, Hg rudne `ile; 46 pojav uranove rude; 47 cerkev, kapelica; 48 kmetija, po~itni{ka hi{ica; 49 most; 50 spominsko obele`je; 51 kota, peskokop; 52 izvir, zajeti izvir
1 Quaternary stream sediments; 2 Slope scree (Quaternary), 3 Black shale, marl and lences of dark grey limestone (Jurassic and Cretaceous); 4 Grey dolomite (Middle Triassic); 5 Dark grey platy limestone and marly limestone (Lower Triassic); 6 Green grey siltstone and shale (Lower Triassic); 7 Grey grained dolomite (Lower Triassic); 8 Reddish shale and siltstone (Lower Triassic); 9 Oolitic limestone lence (Lower Triassic); 10 Yellow brown micaceous siltstone and shale (Lower Triassic); 11 Yellow grey dolomite (Lower Triassic); 12 Grey cellular dolomite-Rauhwacke (Lower Triassic); 13 Dark grey dolomite (Upper Permian); 14 Grey micritic platy dolomite with yellowish shale intercalations (Upper Permian); 15 to 23 Val Gardena Formation (Middle Permian); 15 Grey yellow quartz sandstone (Šk – Škofje Member); 16 Red conglomerate (Ko – Koprivnik Member); 17 Red sandstone (Za – Zala Member); 18 Red shale (Ho – Hobov{e member); 19 Red shale intercalation (Middle Permian); 20 Grey to greenish sandstone or siltstone intercalation (Middle Permian); 21 Grey green lithic sandstone (Br – Brebovnica Member); 22 Grey green conglomeratic sandstone or conglomerate (Br – Brebovnica Member); 23 Grey basale conglomerate (Br – Brebovnica Member); 24 Dark grey shale (Cc); 25 Grey quartz sandstone (Cb); 26 Grey quartz conglomerate (Cb); 27 Coarse grained quartz conglomerate (Cb3); 28 Dark grey shale (Ca – Carboniferous); 29 Proved and supposed geologic boundary; 30 Proved and supposed erosionaly-discordant boundary (on map); 31 Proved and supposed erosionaly-discordant boundary (on sections and columns); 32 Strike and dip of strata (0°, 0-30°, 30-60°, 60-89°, 90°); 33 Overturned strata, schistosity; 34 Main late Tertiary fault; 35 Downthrown block; 36 1st and 2nd order thrust plane; 37 Axis of anticline, axis of syncline; 38 Overthrusting unit mark; 39 Tectonic klippe; 40 Saalian tectonic phase; 41 Asturian tectonic phase; 42 Palynomorphs analysis; 43 Petrographic sample; 44 Knapov`e ore deposit with Catharine adit (K); 45 Pb, Zn, Hg ore veins; 46 Uranium ore appearance; 47 Church, chapel; 48 Farm-house, Weekend house; 49 Bridge; 50 Monument; 51 Elevation, sand pit; 52 Spring, captured spring
logiji terena, zato je subvertikalen. Skoraj gotovo gre za kombinacijo alpsko usmerjenega Golobrdskega preloma (P r e m r u , 1976) in narivne ploskve, ki se nanj prisloni v globini (sl. 2, prerez B). Severni blok se je po-greznil za okrog 200 metrov.
Na ju`nem obrobju nad srednjepermskimi skladi ni sklenjenega pasu zgornjepermskih kamnin kot ka`e dosedanja geolo{ka dokumentacija (Kossmat , 1910; Grad & Fer-jan~i~, 1974). Siv mikritni dolomit z vlo`ki glinavca kot najstarej{i zgornjepermski lito-stratigrafski horizont smo na{li le na grebenu »Slevova skala« in le`i na rde~em konglomeratu (Ko – Koprivni{ki ~len) ali sivem kremenovem pe{~enjaku (Šk – Škofje{ki ~len).
Na drugi strani prelomne cone je ~rn zgor-njepermski dolomit, na njem pa satasti dolomit kot najstarej{i spodnjetriasni litostrati-grafski horizont. Drugod se s srednjeperm-skimi plastmi stikajo razli~ne skitske kamnine. O tem se zlahka prepri~amo pri cerkvi Sv. Mohorja; ta stoji na stiku zgor-njeskitskega dolomita in meljevca. Proti An-`icu najdemo vse mlaj{e zgornjeskitske kamnine, nato pa {e srednjetriasni dolomit.
Skladi Grödenske formacije in triasne plasti se stikajo vzdol` alpskega preloma, ki ga je Premru (1976) ozna~il kot Osojnikov. Toda vzpetina s cerkvijo Sv. Mohorja se imenuje Osolnik (sl. 2), zato govorimo o Osol-ni{kem prelomu. Proti zahodu se ta nada-
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:43
27
Black
28
Ivan Mlakar
Sl. 2 Geolo{ka karta obmo~ja Sv. Mohorja in geolo{ka prereza Fig. 2 St. Mohor geological map and sections
ljuje na sedlo pri Cibru. Nad opu{~eno kmetijo Osoje se nanj prisloni narivna ploskev. Skupaj z ono v podlagi omejujeta ozek pas srednjepermskih kamnin. Te se`ejo proti jugu vse do cerkvice Sv. Barbare. Poleg rde-~ega pe{~enjaka Zal{kega ~lena (Za) so na obmo~ju doma~ije Kamnar tudi skladi Bre-bovni{kega ~lena (Br) in nekaj rde~ega gli-navca Hobov{kega ~lena (Ho) v krovnini. Odnose med kamninami zaplete narivna ploskev ni`jega reda prisotna `e na obmo~ju na{e karte.
Srednjepermski skladi med Golobrdskim in Osolni{kim prelomom se javljajo v okviru zelo dvignjenega bloka, ki ga v alpski smeri seka {e prelom pri Obr{ah. Vpada strmo proti severu in smo ga poimenovali po lokalnosti Porobkar zahodno od tod.
Med neotektonskimi deformacijami naj omenimo {e dva dinarsko usmerjena preloma z zna~ilnimi desnimi zmiki prelomnih kril. To je jugovzhodno nadaljevanje Toma`evega preloma in Pu{talski prelom kot ga je poimenoval Premru (1976).
Opozorimo naj {e na pomembno podrobnost. Okrog 200 metrov vzhodno od doma~ije
Osoje so na grebenu sivi, dobro sortirani tipi~ni karbonski kremenovi konglomerati s prodniki velikimi 6 mm in le`e na rde~em muljevcu Hobov{kega ~lena Grödenske formacije. Brez dvoma predstavljajo tektonsko krpo; ozna~ili smo jo kot Osojska po omenjeni doma~iji (sl. 2).
Po podatkih Mohori~a (1978, 215) in Florjan~i~a s sodelavci (2000, 71, 72) bi lahko sklepali, da je postavitev cerkvice Sv. Barbare iz leta 1448 povezana z menda ne-uspe{nimi raziskovanji bakra nekje v sose-{~ini, vendar lokalitete ne poznamo. Radio-metri~na prospekcija ni zajela obravnavanega obmo~ja.
Obmo~je Studen~ice
Geolo{ka zgradba z Mohorja se nadaljuje proti vzhodu vse do doline Lo~nice (sl. 1 do 3). Prevladujeta rde~i pe{~enjak in prav tak konglomerat, torej kamnine Zal{kega (Za) in Koprivni{kega ~lena (Ko) Grödenske formacije. Petrografsko preiskani prodnik magmatske kamnine (Hinterlechner-Rav-
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:43
28
Black
Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a Knapov`e
29
nikova , 1965, 206 – ignimbrit) je skoraj gotovo iz rde~ega konglomerata. V grapi za doma~ijo Rus je na konglomeratu zgornje-permski dolomit in se povezuje z onim na Slevovi skali.
Vzdol` doline Lo~nice poteka mo~an pre~nodinarski prelom. Premru (1976) ga je ozna~il kot Lo~ni{ki, nekaj starej{a Osnovna geolo{ka karta list Kranj (Grad & Ferjan~i~, 1974, 1976) pa ka`e, da naj bi bil to jugozahodni podalj{ek Smledni-{kega preloma, zato moramo uporabiti to oznako.
Tudi povsem druga~ne geolo{ke razmere na drugi strani Smledni{kega preloma smo preu~evali leta 1990. Precej starej{e srednje-permske plasti so antiklinalno upognjene (sl. 3, prerez A). V jedru gube z vertikalno osno ravnino, zaobljenim slemenom in polo`no nagnjenimi krili, se med Farjevcem in Detelo ter v grapah severno od vasi Studen~ice po-ka`e temno sivi skrilavi glinavec karbonske
superpozicijske enote Cc. Stik s sivo zelenim liti~nim pe{~enjakom Brebovni{kega ~lena (Br) Grödenske formacije je erozijsko-di-skordantnega zna~aja; v grapi za Mlinarjem smo na{li bazalni konglomerat. Horizont iz prodnatega pe{~enjaka vi{je v stolpi~u smo lahko le pribli`no dolo~ili po kosih v pre-perini.
Sivo zelene klastite (Br) prekrivajo rde~i muljevci (Ho) ponekod z meter debelimi le-~ami sivega ali zelenkastega pe{~enjaka in meljevca. Na krilih gube, katere os poteka v smeri ESE-WNW, vpadajo plasti v diametralno nasprotno smer in zajamejo na severovzhodu {e del rde~ega pe{~enjaka Zal{kega ~lena (Za) Grödenske formacije. Ve~ina pe-trografsko preiskanih vzorcev (Grad et al. 1961) pripada tej kamnini.
Pri vasi Studen~ice najdemo na drugi strani pre~nodinarskega Martinjega preloma (Premru, 1976) samo rde~i pe{~enjak (Za). Ta zavzema veliko povr{ino tudi na obmo~ju
Sl. 3 Geolo{ka karta obmo~ja Studen~ice in geolo{ki prerez Fig. 3 Studen~ice geological map and section
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:43
29
Black
30
Opale-Vragovec. Rde~ega konglomerata (Ko) tu skoraj ni ve~. Oba prekriva sivi kremenovi pe{~enjak (Šk), ki spremlja v talnini sklenjeni pas iz obeh razli~kov zgornjepermske-ga dolomita vse od Lo~nice do sedla nad Studen~icami.
Paleozojske kamnine omejujejo skoraj z vseh strani prelomi ali narivne ploskve, le na jugu so normalno na njih skitske plasti. V tem se nova razlaga ne lo~i od starej{ih (Ramov{, 1961; Grad & Ferjan~i~, 1974); {tevilne razlike so v podrobnostih.
Na zahodni strani Brezni{kega grebena je regionalna radiometri~na prospekcija (K o -va~evi} & Dimkovski,1972) `e nakazala nekaj mest s povi{ano radioaktivnostjo. Po na{ih podatkih gre za orudenje znotraj ali v bli`ini prodnatega pe{~enjaka Brebov-ni{kega ~lena (Br) Grödenske formacije. V to~ki {t. 117 so na povr{ju izmerili 280, v globini pa 1450 C/s; radiometri~na analiza vzorca je pokazala 457 g/t urana. Na lokaciji 122 je dokazana radioaktivnost s 220 C/s.
Obmo~je Sv. Jakob – Sv. Katarina
Po podatkih Osnovne geolo{ke karte list Kranj (Grad & Ferjan~i~ , 1974) je velik izdanek grödenskih kamnin na obmo~ju Te-hovnik – Sv. Jakob – Sv. Katarina in se`e na drugi strani karbonskega pasu skoraj do doline Grada{~ice. Grödenske kamnine naj bi le`ale povsod erozijsko – diskordantno na karbonskih, v osrednjem delu pa se je ohranila erozijska krpa iz zgornjepermskih in skitskih plasti. Podobno, zelo preprosto zgradbo ka`e tudi starej{a karta s poljudnim prikazom geolo{kih razmer (Ramov{, 1961, 162).
Podrobna raz~lenitev paleozojskih skladov (sl. 1) je pokazala mnogo bolj zapleteno zgradbo iz treh narivnih enot z zna~ajem lusk (Mlakar, 1979, 1990). Celotno obmo~je obravnavamo pod oznako Sv. Jakob – Sv. Katarina (sl. 1 in 4).
S soto~ja Lo~nice z desnim pritokom Kna-povc, se`e na na{e ozemlje skladovnica karbonskih kamnin v normalni legi. Plasti vpa-dajo prete`no proti jugu, so v obmo~ju ru-di{~a Knapov`e deformirane in sestoje iz vseh treh superpozicijskih enot (Ca, Cb, Cc).
Vzorca temno sivega, talninskega skrila-vega glinavca (Ca) z oznako 1 in 2 je Jelen (v poro~ilu: Mlakar , 1979) preiskal pali-
03-25-33.p65                                                      30
Black
Ivan Mlakar
nolo{ko in na{el le mnogo ligninskega drobirja; palinofacies je raziskovalec opredelil kot lignohumit.
Debelozrnate karbonske klastite (Cb) vzdol` potoka Knapovc nad rudi{~em je se-dimentolo{ko preu~il S k a b e r n e (1980). Med podrobnostmi naj opozorimo na {te-vilne sekvence iz konglomerata (ponekod vsebuje do 15 cm velike splake glinavca) in pe{~enjaka.
Tudi krovninski skrilavi glinavec (Cc) je s petimi vzorci preiskal Jelen. Zanj veljajo iste ugotovitve, kot za onega v talnini debe-lozrnatih klastitov (Ca).
O rezultatih rentgenskih raziskav talnin-skega (Ca) in krovninskega skrilavega gli-navca (Cc) smo poro~ali v okviru enega prej-{njih prispevkov (Mlakar, 2001, 222).
Na skrilavih glinavcih enote Cc le`e ero-zijsko-diskordantno sivo zeleni liti~ni pe{~e-njaki Brebovni{kega ~lena (Br) Grödenske formacije. Z grebena SW od gosti{~a Dob-nikar se`ejo sivo zeleni klastiti globoko v Kostanjev graben vse do kote 410 metrov in jih skladno s pravilom V spet najdemo na vzpetini Ro{~. V krovnini so rde~i muljevci (Ho), nato pa rde~i pe{~enjaki (Za). Posebej poudarjamo, da rde~i konglomerati Kopriv-ni{kega ~lena (Ko) tod niso prisotni. Neposredno na rde~em (Za), ponekod pa na sivo rumenem pe{~enjaku (Šk), le`i rumenkasto sivi, plastnati, mikritni zgornjepermski dolomit z vlo`ki glinavca lepo razgaljen nad Ger-jolom, nato pa temno sivi dolomit. Krovnina so triasni skladi. Opisana strukturna enota nosi oznako 1 (sl. 4).
Nova narivna enota (2) je skoraj izklju~no iz kamnin Grödenske formacije in jo spodaj omejuje zna~ilni bazalni po{evni rez. Le pri Samijeru so se nad narivno ploskvijo ohranili temno sivi skrilavi glinavci karbonske superpozicijske enote Cc, na katerih le`e erozijsko – diskordantno sivo zeleni klastiti Bre-bovni{kega ~lena Grödenske formacije (Br). Enake kamnine najdemo {e v Tehov{ki gmajni SW od Tehovnika. Povsod so v krovnini rde~i muljevci (Ho) in kon~no rde~i kreme-novi pe{~enjaki (Za). Slednji grade ve~ji del narivne enote in pod Katarino v ozkem pasu se`ejo vse do vzhodnega obrobja karte.
Tudi v najvi{ji narivni enoti (3) so skladi v pravilni stratigrafski legi. Vzdol` narivne ploskve se s kamninami Grödenske formacije stikajo razli~ne skitske plasti, navadno celo pod topim kotom. Pod grebenom Pehar sta
18. 09. 02, 15:43
Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a Knapov`e
31
Sl. 4 Geolo{ka karta obmo~ja Sv. Jakob – Sv. Katarina in geolo{ki prerez Fig. 4 St. Jakob – St. Catharine area, geological map and section
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:43
31
Black
32
v taki legi {e temno sivi in rumenkasto sivi mikritni zgornjepermski dolomit, nato pa je narivna ploskev znotraj srednjepermskih kamnin. Zgornjepermske plasti v dolomitnem razvoju lahko v skoraj neprekinjenem pasu sledimo proti NW vse do sedla nad Mamov-cem in navadno le`e na sivo rumenem kre-menovem pe{~enjaku ali prodnatem pe{~e-njaku (Šk). V podlagi je rde~i pe{~enjak (Za), v potoku Male{nica pa {e rde~i muljevec (Ho) in kon~no sivo zeleni klastiti Brebovni{kega ~lena Grödenske formacije (Br). Teh kamnin geolo{ki prerez ne zajame; na njih lego smo opozorili s posebno oznako (3').
Na grebenu Borovljek in severno od tam zapletejo geolo{ke razmere narivne ploskve ni`jega reda. Opozorimo naj {e na lep izda-nek sivega, mikritnega zgornjepermskega dolomita z vlo`ki glinavca v peskokopu NE od Mamovca ter na dva vlo`ka rde~kastih muljevcev s tankimi le~ami oolitnega apnenca med skitskim dolomitom na hribu Sv. Jakob ter SE od tam.
Dopu{~amo mo`nost, da so najmlaj{e kamnine v tej skladovnici (Rog) `e zgornjeskitske starosti.
Na vzhodu in severovzhodu odre`e opisano geolo{ko zgradbo mo~na narivna ploskev, vzdol` katere se s paleozojskimi skladi navadno stika srednjetriasni dolomit. Širok pas predvsem skitskih kamnin lo~i na severu strukturo z obmo~ja Sv. Jakoba od one pri Studen~icah. Kraj{i profil iz zgornjega dela skitskih plasti pri Tehovcu oziroma Tehov-niku so podrobno preu~ili Jurkov{ek B. in sodelavci (1998).
Dinarski in pre~nodinarski prelomi so v neotektonskem obdobju deformirali narivno zgradbo. Knapov{ki in Topolski prelom najdemo na jugozahodnem, Toma`ev pa na severovzhodnem obrobju karte. Prvega je poimenoval Premru (1976) po rudi{~u Kna-pov`e, drugega smo ozna~ili po zaselku Topol, tretjega pa poznamo z ozemlja NW od tod. Izstopata {e pre~nodinarska preloma. Sami-jerov prelom smo poimenovali po doma~iji Samijer, drugega pa po vzpetini Sv. Jakob.
Nekje na trasi Jakobovega preloma je Premru (1976) na{el in poimenoval Martinji prelom. Krajev oziroma vzpetin Martinj vrh je v zahodni Sloveniji kar nekaj, zato smo se tej oznaki izognili. Za prisotnost alpsko usmerjenega Skoblovega preloma ter snop Knapov{kih (F) pre~noalpskih prelomov (Prem ru , 1976) nismo na{li dokazov.
03-25-33.p65                                                      32
Black
Ivan Mlakar
Rudi{~e Knapov`e (Pb, Zn, Hg) in bli`njo okolico smo podrobneje preu~evali konec 70. let (Mlakar , 1979). O primerjavi z drugimi `ivosrebrovimi rudi{~i v Sloveniji smo pisali pred nekaj leti (Mlakar, 1994/95). Na Me-talogenetski karti Slovenije (Drovenik M. et al. 1980) nosi ta lokalnost med Pb, Zn rudi{~i zaporedno {tevilko 17.
Strmo proti NE nagnjene rudne `ile (cina-barit se javlja v tretji krovninski `ili) v debe-lozrnatih klastitih karbonske superpozicij-ske enote Cb2 na jugovzhodu ostro odre`e pre~nodinarski Jakobov prelom (v starej{i literaturi so ga ozna~evali kot Schieferkluft, Verwerfungskluft ali Abschnitskluft). Znotraj rudi{~a se javlja dinarski Knapov{ki prelom z elementi 40/80° in je lepo viden na 21. metru samo v vhodnem delu te`je prehodnega Katarininega rova (K – sl. 4) nekaj metrov nad strugo potoka. Na geolo{kem prerezu smo lego rudi{~a pokazali shemat-sko. Prikaz rezultatov mikroskopskih, spektralnih in kemi~nih preiskav rude, izotopske sestave `vepla in svinca v galenitu iz Kata-rininega rova ter geokemi~nega vzor~evanja v jami in na povr{ju (Mlakar, 1979) presega okvir prispevka.
Dosedanje radiometri~ne raziskave so v potoku Male{nica na enem mestu pokazale povi{ano radioaktivnost in sicer 210 C/s (Ko va~evi} & Dimkovski , 1972, 35). Kot drugod v zahodni Sloveniji gre za oru-denje v klastitih Brebovni{kega ~lena (Br) Grödenske formacije.
Summary
The Val Gardena Formation is completely developed on @irovski vrh (Mlakar, 2000), but almost all its members occur also in surroundings of Ljubljana, although not in continuous profiles. This is the area of popular tourist localities of Sv. Mohor, Stu-den~i~e, Sv. Jakob and Sv. Katarina.
In the Sv. Mohor surroundings occur beds of Val Gardena Formation developed, as shown on fig. 1, between two E-W faults in a strongly uplifted block (fig. 2). Older members of Val Gardena Formation occur in an anticline between the Smlednik fault in Stu-den~i~e village (fig. 3).
Typical for the Sv. Jakob – Sv. Katarina area is the overthrust structure (fig. 4). All three thrust units are limited by oblique ba-
18. 09. 02, 15:43
Grödenska formacija v sose{~ini Pb, Zn, Hg rudi{~a Knapov`e
33
sal and thrust cuts. Subvertical neotectonic faults cut the overthrust structure. Within the first thrust unit occurs in Carboniferous beds (Cb2) the Knapov`e Pb, Zn, Hg ore deposit with mercury mineralization in the third hanging wall vein.
Literatura
B u d k o v i ~ , T . 1980: Sedimentolo{ka kontrola uranove rude na @irovskem vrhu. – Geologija 23/2, 221-226, Ljubljana.
Drovenik, M., Pleni~ar, M. & Dro-v e n i k , F . 1980: Nastanek rudi{~ v SR Sloveniji. – Geologija 23/1, 1-157, Ljubljana.
F l o r j a n ~ i ~ , A . P . s sodelavci, 2000: Rudnik urana @irovski vrh. – Zbornik, 416 str., Didakta, Radovljica.
Grad, K., Ramov{, A.& Hinterlech-n e r - R a v n i k , A . 1961: Izve{taj o profiliranju grödenskih slojeva u Posavskim borama i Kara-vankama. – Rokopis, 1-161, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1974: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Kranj. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1976: Tolma~ lista Kranj. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, str. Beograd.
H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k , A . 1965: Magmatske kamnine v grödenskih skladih v Sloveniji. – Geologija 8, 190-224, Ljubljana.
Jurkov{ek, B., Ogorelec, B. & Kol a r - J u r k o v { e k , T . 1998: Spodnjetriasne plasti
pri Tehovcu (Polhograjsko hribovje). – Geologija 41, 29-40, Ljubljana.
Kova~evi}, R. & Dimkovski, T. 1972: Prospekcija metalogenih obmo~ij. Radiometri~na prospekcija: Škofja Loka, Ljubelj. – Rokopis, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
M l a k a r , I . 1979: Metalogenetska karta Slovenije (objekt Knapov`e). – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
M l a k a r , I . 1990: Potencialnost paleozojskih obmo~ij v Sloveniji na kovinske mineralne surovine (objekti: Mohor, Studen~ice, Jakob, Katarina) – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
M l a k a r , I . 1994/95: O marijare{kem `ivo-srebrnem rudi{~u ter njegovi primerjavi z Litijo in Idrijo z aspekta tektonike plo{~. – Geologija 37/83, 321-376, Ljubljana.
M l a k a r , I . 2000: Geolo{ka zgradba @irovske-ga vrha in okolice, Litostratigrafski podatki (v Zborniku: Florjan~i~ s sodelavci, 2000, Rudnik urana @irovski vrh), 34-39, Zalo`ba Didakta, Radovljica.
M l a k a r , I . 2001: Paleozojski skladi na ob-mo~ju Lenarta nad Lu{o. – Geologija 44/2, 217-225, Ljubljana.
M o h o r i ~ , I . 1978: Problemi in dose`ki rudarjenja na Slovenskem. – 1. knjiga, 282 str., Zalo`ba Obzorja Maribor.
P r e m r u , U . 1976: Neotektonske raziskave ozemlja z nahajali{~i urana med Idrijo in Škofjo Loko. 1. faza. – Rokopis, 29 str., Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
R a m o v { , A . 1961: Geolo{ki izleti po ljubljanski okolici. – 233 str., Mladinska knjiga, Ljubljana.
S k a b e r n e , D . 1980: Sedimentolo{ke in rentgenske raziskave karbonskih kamenin. – Rokopis, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
03-25-33.p65
18. 09. 02, 15:44
33
Black