OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 24, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 58 'Нш ftcitfii "®№Н KOSS V(Se ° resni bolezni je umrl 5.30 uri na gj ^ svoje hčere na 281 E. 204 Lo °®^Ph Koss. Živel je na 7616 year Ave., pred enim me-pa se j^ preselil k hčeri. . Anna, rojena Fabijan, je l)j| P^'ed štirimi leti. Doma je pe/!. Hrast je, t ara Mirna Dolenjskem, odkoder je ^ Ameriko okrog leta -J je 35 let pri Ameri-б Wire Co. Bil je član Carniola Tent, št. 1288 zapušča sina Josepha ^Uk ^ Grzsik, štiri m sestro Mrs. Agnes Polb *' ^ stari domovini pa v f. Antona. Pogreb se vrši ђ A. Grdina in sinovi, 1053 820 v cerkev sv. Vida ob in nato na pokopališče zjutraj iz pogrebnega ^ ^ in ОТ-ПГЧТТ! 1 V družinsko grobnico. I'RHNE smo včeraj poročali, je 1ђц , ^ Nedeljo zvečer na svoje-4a Louis Prhne, stanujoč ligi ,^^18 Clare Ave., Maple ^ Ohio. Star je bil 70 let У pred nedavnega, ko je ^°koj, vodil krojačnicn -^»l. ^^sto let na E. 78 St. in ^^^Way. Doma je bil iz Ore-pri št. Jerneju na Dolenj-Чк ' odkoder je prišel v Ame-čl^ P^ed kakimi 46 leti. Bil je ^^štva Mir, št. 10 SDZ. Ha zapušča ženo Mary, ro-tri otroke: Mary, ® Mrs. Margaret Lipnos, ^Se in sestrično Mrs. Pa y ^^ušek, v stari domovini gj^^^Pušča brata Antona. Po-Vrši v četrtek zjutraj ob gi-gi iz Zakrajškovega po-Iqw zavoda v cerkev sv. ob 10. uri in nato na Calvary. V * slovo Veuij društva Napredne Slo-^ SNPJ so prošene, letQ^ nocoj ob osmih v Že-рпјр ^%)"6bni zavod na 6502 St. da izkažejo zadnjo članici Julia Tomšič po možnosti udeleže po-^ sredo zjutraj. V' Joseph Sušnik iz Chero-prejel poročilo, da \o J, o^^^hester, N. Y., zlomil ^ Kersmanc. Nesreča ^jj^l.^'^'iila, ko je žagal hlode, je bil v bolnišnico v fstown, N. Y. Želimo mu . okrevanja! V. dan Sovjetska vlada in nova politika po ZN NEW YORK, 23. marca—Za četrtek 26. marca je najavljen prihod stalnega sovjetskega delegata pri Združenih narodih Andreja Višinskega. Višinski nosi s seboj navodila sovjetske vlade, ki ji sedaj načeljuje Malenkov, glede nove sovjetske politike tudi do Združenih narodov. Tako se trdi v krogih raznih delegacij ZN. Nastop Višinskega med Zdru-+ zenimi narodi bo prva večja politična akcija sovjetske zunanje politike, odkar je na čelu sovjetske vlade Malenkov. Malenkov je postavil bvoj princip, da ni takih vprašanj, ki obstojajo kot sporna med Rusijo in Ameriko, ki bi se ne dala rešiti mirnim potom. Tudi sovjetski radio, pisa.-nje sovjetskega časopisa v dneh po Stalinovi smrti ni polno napadov na Ameriko, kot je bil slučaj do sedaj. Sovjeti polagajo očividno na sedanje zasedanje Združenih narodov veliko važnosti. Imenovali so bivšega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega za stalnega sovjetskega delegata pri Združenih narodih. Tre-notna sovjetska delegacija pa je sestavljena iz vidnih sovjetskih političnih glav. V njej je na primer Georgij Zarubin, ki je sicer sovjetski poslanik v Washing-tonu, in Andrej Gromiko, ki je sovjetski poslanik v Londonu. Združeni narodi imajo trenot-no na dnevnem redu vprašanje razorožitve. Ali bomo s tem kočljivim vprašanjem prišli sedaj ham p.aprej ? Združeni narodi, Koreja in Kitajska; Ali ima Višinski kake nove predloge, kako končati vojno na Koreji? Arabski svet se pritožuje zoper francosko kolonijalno go-spodstvo v severni Afriki. Ali bo Višinski prav na zunaj pokazal, da Moskva snubi arabski svet in bo nastopil zoper Francijo, katere pa Moskva enako ne mara odtujiti in bi jo rada iztrgala iz zapadnega bloka. Sovjetska delegacija pri ZN, kateri je v odsotnosti Višinskega načeloval Gromiko, je vse odločitve v važnih vprašanjih odložila do prihoda Višinskega. # Cehi napadajo Ameriko Češka delegacija je začela s staro gonjo zoper Ameriko, češ, da se Amerika vtika v notranje razmere držav izza železne zavese in da podpira dezerterje iz teh držav. O poročilih iz Moskve se je ton moskovskega radija zfopet spremenil. • Sprejeto pogodbo v zapadni Nemčiji o miru in obrambi, radio označuje kot akt ameriškega militarizma. Republikanci v Nemčiji FRANKFURT, Nemčija, 23. marca—Trije republikanski člani spodnje zbornice in to Walter Norblad iz Oregona ter James Fulton in Robert Sorbett, oba iz Pennsylvanije, so prispeli v Zapadno Nemčijo na povabilo zapadno nemške vlade. Poslanci bodo študirali razmere v Zapadni Nemčiji. (Koncem prejšnjega tedna je spodnja zbornica v Bonnu z veliko večino glasov odobrila posebno mirovno pogodbo z Zapadno Nemčijo in pogodbo o soudeležbi zapadno nemške vojske pri skupni zapadno evropski obrambi. Pogodbi mora odobriti še nemški senat). TITOVA DARILA LONDON, 23. marca—Pred-no je jugoslovanski predsednik maršal Tito odpotoval domov, je obdaroval ministrskega predsednika Churchilla in princeso Margareto. Prvemu je dal zaboj jugoslovanskega slivovca, princesi pa srebrno bosansko "lulico," to je cigaretnik. Razne vesti iz sveta Med Eisenhower jem in repub-likanaluiai voditelji je prišlo do sporazuma, da se zaščita najemnin, ki bi sicer prenehala koncem aprila, podaljša do 1. oktobra. V Clevelandu je bil snoči povožen do smrti na Lorain Ave. Samuel Michaud, ki stanuje na W. 99 St. Cleveland ima do sedaj 23 smrtnih žrtev cestnega prometa za letos. Bivši predsednik Truman, ki jfe na potu na Havajsko otočje, je dejal, da je Bohlen odlično kvalificiran diplomat. Glede Rusije pa je dejal, da se ni držala nobene sklenjene pogodbe. V Columbusu se je v državni kaznilnici obesil obsojenec Robert Kiner, ki bi kazen prestal že meseca novembra. ■v':', je Mr. Joseph Spenko ^untmere Ave. obhajal ■ ''ojstni dan. Slavljenec Durn. družine in številnih se pridružujemo tudi ^vljencu kličemo; Živel ^^ogaleta! S,k, - -- Pobiranje asesmenia Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v sredo, 25. marca v spodnji dvorani. VOJNI UJETNIKI IN PROPAGANDA «. NAR. DOMU St. Clair Ave. ^ "b 3.30 uri popoldne TOKIO, 23- marca—Med Japonsko in komunistično Kitajsko je prišlo končno do sporazuma, po katerem bo Kitajska vračala postopoma japonske vojne ujetnike, 30,000 po številu. Usoda teh ujetnikov je zanimiva in poučna. V prejšnjih vojnah je bil položaj vojnih ujetnikov pač ta, da so notranji režimi pustili vojnega ujetnika v njegovem političnem prepričanju pri miru. Ne tako pri vojnih ujetnikih, ki so se nahajali v komunističnih državah. Tudi Japonska je imela priliko opazovati pri ujetnikih, ki so se vrnili domov, vpliv komunistične propagande. Pričakovati je bilo, da bodo ti ujetniki z veseljem stopili na domača tla, grajali kbmunistično Kitajsko in povzdigovali sedanjo Japonsko. Mnogi med njimi pa so brez prikrivanja začeli sami s komunistično propagando, hvalili sedanjo Kitajsko in jo risali kot paradiž. Drugi zopet so bili v svojih izjavah skrajno previdni. Ujetniki, ki so se navzeli na Kitajskem komunizma, so javili japonskim oblastem v naprej da ne bodo dopustili, da bi se zoper njih vršilo kako spraševanje o njihovi politični pripadnosti. Za seb3 so postavili zahteve, da jim japonska vlada mora preskrbeti delo, hišo, zemljo za obdelovanje, da jim da zagotovilo, da bodo oproščeni plačevanja davkov, na železnicah pa da se jim da prosta vožnja. Komunistična propaganda na Kitajskem je nanje delovala ta ko močno, da so trdili, da so Ze din jene države v resnici zastrup Ijevale ljudi na Koreji, ker da so sami morali pobirati zastrupi je ne mrčese, ki so jih odvrgla ame riška letala. STRAH IN IGNORANCA— GLAVNA SOVRAŽNIKA V Clevelandu je govoril p r e d s e d nik misijonskega odbora prebiterijanske cerkve, dr. Charles T. Leber, ki je dejal: "Strah in pa ignoranca dejstev sta najbolj tragična elementa v življenju cerkva v našem času. Motijo se oni, ki trdijo, da je v Rusiji in v drugih državah za železno zaveso kristjanstvo mrtvo. Res je, da je tam več kristjanstva kot ga je bilo pred prihodom komuniz- . ma." Dr. Leber je potoval v Rusiji in drugih državah za železno zaveso. Glede i>olo-žaja v Ameriki je rekel: "Danes se v Ameriko bojimo i^spice, ker se bojimo, da nas bodo klicali na preiskavo, če bomo skušali dognati, kaj so dejstva. Verski voditelji naj bi si vzeli čas in ugotovili, kaj je resnica glede kristjanstva v naši dobi." Upor zoper diktat Moskve v Albaniji? Vodstvo gibanja je v Jugoslaviji ALBANIJA JE MALA, TODA VAŽNA de Albanije in dozdevnega upora Slika stanovanjske crize v mestih Thomas Slobodnik, očitno slovenskega porekla, star 34 let, i; njegova žena Emily, stara 2' et, imata štiri male otroke. Žena je nosna in zdravniki so napovedali, da bo junija rodila dvojčke. Slobodnik ima dobro delo, zasluži $2.10 na uro. Do zadnjega časa je delala tudi njegova žena. Ker obstoja stanovanjska kriza, sta otroke posla-a na farmo, katero ima oče Slo-Dodnika v Jeffersonu, Ohio. Ko so otroci zboleli, jih je mati privedla nazaj v mesto. Družina se je nastanila v nekem hotelu slabše vrste, a rent je požrl sko-ro vše dohodke. Družina se je zatekla na policijo, ki je Slobod-nika preko noči pridržala v ječi, da je imel streho, žena z otroci pa je bila začasno nastanjena v zavodu za sirote. Problem čaka zdaj rešitve pred mladinskim sodiščem. Seja čitalnice članstvo čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. je vabljeno na redno sejo v sredo, 25. marca v čitalni-ških prostorih. Nadzorni odbor je prošen, da pride pol ure preje, da pregleda račune. Na dnevnem redu je več važnih zadev, zato se prosi čitalničarje, da se udeležijo v obilnem številu. Iz bolnišnice Poznana Mrs. Frances Klein se je po prestani operaciji vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 19420 Meredith Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, voščil-ne kartice in darila, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu. Mnogo črncev Belo prebivalstvo v Clevelandu pada, dviga pa se prebivalstvo črncev. Ves narastek prebivalstva, ki ga beleži Cleveland v zadnjih letih, gre na račun črncev, katerih število je narastlo za okoli 35 tisoč. Beld prebivalstvo se čedalje bolj seli v okoliške občine. v STRATEŠKEM POGLEDU Iz Pariza so se javile v svet ves*, da je v Albaniji močno uporniško gibanje zoper sedanjo moskovsko satelitsko vlado. Središče tega gibanja da se nahaja v Jugoslaviji in to v Prištini v Macedoniji, z vednostjo in odobravanjem beograjske vlade. Če so te vesti resnične, gre za nadaljnjo državo, ki se upira diktatu iz Moskve. Albanija je južna soseda Ju-^ goslavije. Prebivalstva ima 1,-150,000. V verskem oziru gre za mešanico turške, pravoslavne in katoliške vere; turška vera je v večini. Prebivalstvo je divje, nepo-mirljivo in nedostopno civilizaciji. Dežela je važna v strateškem pogledu radi Jadranskega morja in sosednje Italije. Italija je vrgla oči na Albanijo in je pred zadnjo vojno naj-prvo sklenila s to državo prijateljsko in obrambno pogodbo, nato pa jo je zasedla in priključila tudi formalno k Italiji. To stanje je trajalo do leta 1939. Italijanska politika Mussolini-ja je bila imperialistična do predvojne Jugoslavije. Takratna beograjska vlada je videla v potezah Mussolinija, ko je sklenil z Albanijo najprvo prijateljsko pogodbo, nato pa jo enostavno priključil k Italiji, sovražno dejanje, naperjeno direktno proti Jugoslaviji in njenim interesom do Jadranskega morja'. V Albaniji je bil leta 1945 uveden sovjetsko komunistični režim, ki se je začel in tudi vzdrževal v mlakah krvi. Sovjetska vlada v Moskvi je imela na Albaniji ravno radi Sredozemlja velik interes. Z albanske strani so se po vojni podvzeli koraki, ki so razburjali mednarodni svet. Tako so bile minirane v albanskih vodah angleške bojne ladje, vse očividno po nalogu Moskve. Poročila o uporih Po francoskem tisku naj bi bi- lo v Albaniji 50,000 gverilcev, ki nastopajo zoper sedanjo vlado Hodže. Ti gverilci se bojujejo z orožjem, kakršnega pač imajo pri roki. Gverilcem manjka moderno orožje. Orožje, s katerim operirajo, je večinoma orožje, ki so ga pustili na albanski zemlji Italijani, potem ko so se morali umakniti. Vodja uporniškega gibanja je neki Taanefi, ki se nahaja v Macedoniji v Jugoslaviji. Odtod vodi uporniško gibanje v Albaniji sami. Taanefi trdi, da albansko ljudstvo strada in da sovraži obstoječi režim. Teroristična vlada sedanjega predsednika Envera Hodže pusti upornike obešati, njihova trupla pa morajo viseti javno v strah ostalega prebivalstva. Taanefi da je dal francoskemu tisku naslednje nadaljnje podatke : Ruski oficirji vežbajo albansko vojsko. Dočim je bilo ne-' davno tega v Albaniji še kakih 4,200 Rusov, jih je sedaj le 700 do 800. Ruse so nadomestili Bolgari, ki prihajajo v deželo kot vojaški in civilni inštruktorji. Po cenitvi Taanefija ima sedanja redna albanska vojska. 50,000 vojakov, ki pa so slabo opremljeni z orožjem, njegova gverilska vojska pa da enako šteje 50,000 mož, torej naj bi bili redna in uporniška vojska po številu mož enaki. Značilno je nadalje, da so gle- bili zaskrbljeni ameriški žurna-listi in časopisni izdajatelji, ki so pred kratkim obiskali Jugoslavijo. Na jugoslovansko vlado so stavili vprašanje, kaj je resničnega na vesteh, da so v Albaniji upori. Jugoslovanska vlada jim je takrat,-odgovorila, da je tudi sama v posesti takih vesti, pa da ne more pravilno oceniti trenot-nega položaja v Albaniji. Značilno je nadalje, da so prišle v svet vesti o nemirih v Albaniji ravno po času, ko se je v Londonu pogajal s Churchillovo vlado jugoslovanski predsednik maršal Tito, ki se sedaj vrača nazaj v Jugoslavijo. čE SE IZDAJAŠ ZA PRINCA... BREMENHAVEN, Nemčija, 23. marca—V četrtek, 26. marca se začne pred ameriškim sodiščem zanimiv proces zoper nekega Ottona Tanziusa, ki ima za seboj nadvse pisano zgodovino. Otto je star 28 let in se je izdajal za sina zadnjega nemškega cesarja Viljema Hohenzollern. Kot princ Otto je poročil neko Amerikanko. Tanzius se je izdajal tudi za ameriškega vojaka in je bil radi tega dne 4. februarja aretiran. V tukajšnjem pristanišču se je kot "ameriški vojak," za katerega se je izdajal, vmešaval med delavce, ki so zaposleni pri gradnji vojašnic. O sebi trdi, da je bil rojen v New Yorku. Leta 1951 je v resnici živel v Washingtonu, kjef je bil zapleten v preiskavo radi tat vine dragocenih slik, ki so izginile iz stanovanja bivšega ameriškega državnega tajnika Sum nera Wellesa. V New Orleansu se je izdajal za princa Hohenzollern, kjer se je poročil z Amerikanko in odšel z njo v Mexico City, kjer je bil aretiran radi vstopa v državo brez potnega lista in izgnan. Po tem je prišel septembra 1951 v San Francisco, odkoder je bi deportiran v Nemčijo. Nemškim oblastem je zatrjeval, da je res sin zadnjega nen^škega cesarja da je bil v zadnji vojni v Franciji, kjer se je udeležil osvobodilnega gibanja zoper naciste, da je bil tudi v službi ameriške špijonaže, iz Amerike pa izgnan češ, da je imel zveze s komunisti. Tanzius je preživel precej časa v zaporih, kjer se je izdajal ]od napačnim imenom. Znal se je vtihotapiti v ladjo, seveda jrez potnega lista in plačane voznine in tako prišel novembra 1951 v Boston. Decembra je bil v New Yorku aretiran, ker se je izdajal za korejskega veterana. Zopet izgnan v Nemčijo, je prišel v nasprotje z Amerikanci, ker se je izdajal za člana ameriške vojske. Ko je čakal v Bremenhavnu v zaporu na razpravo, pred katero se bo sedaj pojavil, je pisa: svoji materi pismo v grščini, da vsebine kaznilniška cenzura ne bi mogla razumeti. Osebni podatki kažejo, da gre za pustolovski tip, rojen Gelsen-kirchenu v preprosti družini kjer še živi njegova mati. Poslanik Bohlen v ognju opozicije WASmNGTON, 23. marca— Predsednik Eisenhower je imel danes konferenco s političnimi voditelji kongresa. Šlo je za osebo Charlesa Bohlena in njegovo imenovanje za ameriškega poslanika v Moskvi. Senat je v plenumu začel razpravo o tem imenovanju. Senatorja McCarthy in McCarran vodita opozicijo zoper Bohlena in se sklicujeta na to, da je poročilo, ki ga je dala ameriška tajna obveščevalna služba o Boh-lenu, za njega neugodno, državni tajnik pa ni podal točnih izsledkov urada FBI, ko je prejšnji teden pričal pred senatnim odborom za zunanje zadeve. Gre za to: Ali ima državni tajnik Dulles pra^dco, da sam oceni podatke, ki jih da FBI in si o kaki osebi, konkretno o Bohlenu, sam ustvari svojo'sodbo ali ne? Državni tajnik Dulles stoji na stališču, da je naloga urada FBI, da zbere dejstva, praksa in pravica odgovornega državnega tajnika pa je, da si sam ustvari sodbo o osebi, za katero gre. V debati za in proti imenovanju Bohlena za ameriškega poslanika v Moskvi, je prišlo do ostrih spopadov med Taftom in McCarthyem. McCarthy je zahteval, da tajnik Dulles pride pred senat in pod prisego izpove Bohlenu. Taft je označil Mc-Carthyev predlog za smešen. Računa se, da bo glasovanje o tem imenovanju v sredo. Demokrati so pokazali za republikanske spore malo zanimanja. MLADINSKI PEVSKI ZBOR Slov. del. doma na Waterloo Rd priredi Spomladanski koncert z igro v NEDEUO, 29. MARCA 1953 Pričetek ob 4. uri popoldne Prijazno se vabi cenjeno občinstvo •na obilno udeležbo CENE JAJCEM IN KAVI Odkar se je dne 12. februarja ukinila kontrola nad jajci in v zadnjem času tudi kavi, se je, kakor kaže splošni pregled, dvignila cena jajcem pri ducatu od dva do osem centov, pri kavi od štiri do šestih centov, seveda različno po raznih državah Ze-dinjenih držav. Kontrola cenam kavi je odpadla dne 12. marca in je bilo napovedano, da je pričakovati na splošno dvig cen za približno deset centov na funt. Velemesta so na splošno dražja kot pa ostali kraji. POTEGAVŠČINA NA MORJU V bližini Islandije se je vtihotapil pijan potnik na ladji v sobo za radio oddajne klice. Oddal je znamenje SOS in trdil, da je ladja razklana in da se bo potopila v 15 minutah. Na pomoč je prišlo troje letal in osem ribiških ladij, nakar je bilo odkrito, da je šlo za potegavščino pijanega potnika. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-5311 — HEndersan 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanadcy, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 TRAGEDIJA ČEŠKEGA NARODA (3) Poglejte Čehe! Amerikanci, Angleži in Rusi bodo vojno dobili, pa bo tudi za Čehe vse dobro. Čehi so pametni. Ne dajo se pobijati, ne rušiti svoje domove, zato se tudi ne upirajo okupatorju. To je bilo opravičilo tistih Jugoslovanov v zadnji svetovni vojni, ki so se udinjali Nemcem in Italijanom, pa jim je najbrže notranjost le očitala, d ata korak diš po narodnem izdajstvu. Torej poglejte Cehe, nič ne delajo za osvoboditev in vendar.... Kakor tista primera iz svetega pisma "o pticah pod nebom, ki ne se-jejo in ne žanjejo, in vendar----" Po dogovoru med Stalinom in Titom leta 1944 so ruske čete lahko vkorakale v Jugoslavijo. Že takrat so oficirji Rdeče armade mislili, da bodo oficirjem Jugoslovanske osvobodilne vojske solili pamet. Toda Jugoslovan ni bil Čeh! V Dubrovniku na primer je prišlo med Jugoslovani in med Rusi do hudega obračunavanja, v katerem so govorile tako klofute, kakor tudi pištole. Toda Dubrovnik ni bil osamljen. Češka ima v okolici Jachimova rudnike, kjer kopljejo uran. Uran je važna snov za produkcijo atomske energije. Čehi so Rusom to rudniško območje gladko odstopili! Če ne najznamenitejše, pa je gotovo med njimi kopališče Karlovy Vary. V to kopališče so prihajali ne samo bolniki, ki bi se zdravili-z dravilno mineralno vodo, marveč je bil ta kraj redoma sestanek važnih političnih in gospodarskih, pa tudi znanstvenih konferenc in sestankov. Tudi domača nacionalna komunistična Češka bi to ko pališče rabila za sebe. Čehi so ga prepustili Rusom. Takrat je bilo rečeno, da ga poklanja Rdeči armadi češka komunistična mladina! V kotu pri rudarskem revirju okoli Moravske Ostrave je ozemlje bogato na rudokopih, naseljeno mešano po Po Ijakih in po Čehih. Za to ozemlje je bil sicer spor med Čehi in Poljaki že popreje. Imela pa ga je vključeno v dr žavo Češka Tomaža Masaryka in Edvarda Beneša. Čehi so to ozemlje na zahtevo Rusov morali odstopiti Poljski! Češka je veliko žrtvovala za skrajno vzhodno deželico, ki je nosila ime Podkarpatska Rusija. Prebivalstvo je bila mešanica Madžarov, Judov, Ukrajincev, Slovakov in Čehov, številni pa so bili, naj se pripomni morda radi zanimivosti, tudi cigani, ki so imeli v Užhorodu menda svojo edino šolo na svetu. Čehi so to ozemlje brez nadaljnjega odstopili Rusom! Čehi so imeli po zloniu avstroogrske monarhije v svoji nacionalni državi komodno življenje. Dvajset let tega življenja, ki bi sicer v življenju naroda ne smelo pomeniti mnogo, je za Čehe v dekadenčnem smislu pomenilo izredno mnogo. Življenje so vživali s polno žlico. Vse jim je šlo po gladko zglajeni poti. Končno je cilj vsakega kulturnega naroda, da si zviša svoj standard življenja in napravi življenje komodno. Višji standard pa zopet nima cilja, da bi se ljudje in narod notranje oslabih. Čehi so se. V zadnji svetovni vojni je bil Hitlerjev komisar v Pragi Heydrich, na katerega je bil izvršen napad in Heydrich je v kratkem podlegel zadobljenim ranam. Nemci so se maščevali in iztrebili kraj Lidice, kjer je res pela mrtvaška pesem, pesem o talcih. Toda kraj Lidice je bil osamljen in ni zdramil Čehov, da bi kot mož pograbili za orožje zoper okupatorja, da bi se zdramili, da je za narodno svobodo treba doprinesti tudi žrtve. Ali so Rusi poznali te slabosti Čehov, ali pa je bilo že po usodi namenjeno, da se bodo dogodki odigravali kot so se—kar bo končno enkrat le zdramilo tudi češki narod! Rusi so se obnašali v Češki kot gospodarji, kakor ma-lokje. Komunistična stranka ima svoj program, kakor vse druge. Zadnji cilj v državnem smislu je prevzem vse oblasti po stranki. Tudi češka stranka komunistov je imela ta program, povdarimo pu v isti sapi, da je bila že V letu 1946 najmočnejša politična stranka. Državni udar meseca februarja 1948 pa je dirigiral Rus Zor in! Ali bodo opisane tragedije velikega češkega naroda vodile do prerojen j a in vstajenja!? L.Č. UREDNIKOVA POŠTA Z obiska v Calif orni j i EUCLID, Ohio—Pred par tedni sva se vrnila iz sončne Califor-nije, kjer pva se nahajala pri družini Mr. in Mrs. Edward in Albina Kamnar. Najlepša jima hvala za vso izvrstno postrežbo in avtomobil, katerega sta nama dala na razpolago, da sva se vozila iz Los Angelesa v Fontano. Enako najlepša hvala tudi njiju hčerki Edith in zetu Miljotu, ki sta naju peljala v več krajev v Hollywood in Long Beach in drugod. Zahvaliti se morava tudi Mr. in Mrs. Frank Kapel v Fontani. Tam je bilo pa od sile, ko bi se tam nahajala še nekaj časa, pa bi morala oba nabaviti si obleke ekstra mere, tako so nas pitali. Prišla sva, ko je Frank ravno klal dva prašiča, katera je potem dal v oskrbo Mr. in Mrs. John Avcin ter nama. To smo naredili take klobase, da je bilo kaj. Napravili smo mesene in riževe. Bele kraške polente seveda tudi ni manjkalo, kakor ne prate in kislega zelja. Hm, ali je, bilo dobro! Fontančeni so v resnici prijazni ljudje. Vsi so nas tako lepo tretali in kar ni bilo mogoče 24. marca 1953 vseh obiskati, kateri so nas vabili k njim. Bilo je premalo časa, toda se vsem iskreno zahvaljujeva. Dalje se morava zahvaliti Mr. in Mrs. Frank Sershen. Frank je zelo dober gospodar pri hiši, katero sva od njiju kupila, Tončka pa zaliva rože in lepo limono. Saj lahko veste, da mora biti res lepo v Fontani, Fontanča-ni pa da sc dobri ljudje, saj sva tudi midva kupila tam dom. Kdor namerava iti tja, naj le gre, ni treba čakati penzije, ker človek ne ve, če je bo dočakal ali ne. Tam je zrak vse kaj drugega kot tukaj. Je suho, čisto podnebje. Torej, hvala še enkrat vsem skupaj v Fontani in Los Angele-su za vso postrežbo. Vzelo bi preveč prostora, da bi poimensko imenovala, vsi pa nama boste ostali v prijetnem Spominu. Bodite pozdravljeni! Mr. in Mrs. John Mihalich. Zahvala za darove CLEVELAND, Ohio — Članstvo pevskega zbora Zarja se prav lepo zahvaljuje rojaku Vin-cencu Godina, ki je daroval $2, ker se ni mogel uddežiti zadnjega koncerta, ter Mrs. Bole iz E. 71 St. za dar $1. Hvala obema za dar in priporočajoč se drugim. A. J. Ob Tihem oceanu Piše: FRANK KER2E P ALOMAR KRUPP SE OBNAVLJA Kakor plevel na nepreorani njivi poganjajo v Nemčiji iz tal ostanki starega. Čedalje bolj dvigajo glave nemški finančni in militaristični mogotci, ki so s svojo oholostjo, domišljavostjo in pohlepom po bogastvu .v dobrih tridesetih letih dvakrat pahnili nemški narod v strašno katastrofo. Med njimi je najbolj znan Gustav Krupp, tovarnar orožja hitlerjevskc Nemčije. Kruppovi topovi so imeli v nemškem pohlepu po tujih deželah že od nekdaj usodno vlogo. Pravijo, da je Kruppov industrijski koncem s središčem v Essenu spi ožil nemški imperializem, da je treba tu iskati začetek prve in druge svetovne vojne. Zadnji lastnik koncema je bil Alfred von Krupp, in zavezniki so ga uvrstili med največje nemške vojne zločince. Bil je sicer v angleški okupacijski coni, vendar pa je z nekaterimi glavnimi direktorji prišel pred ameriško vojaško sodišče, postavljeno s posebnim Trumanovim odlokom. Predsedoval mu je general Taylor. Svet je mislil, da bo ameriško sodišče obsodilo Krup-pa na smrt, toda zgodilo se je di ugače. Obravnava je tekla zelo čudno in nazadnje je Kruppa od vseh hudih obtožb bremenila samo ena, da je namreč delavce izkoriščal, da so delali v njegovih podjetjih politični interni-ranci iz raznih dežel. Krupp pa je imel dobre zagovornike, ki so dokazovali, da je bilo vse to "zakonito," da se da vse "juridično" pojasniti. Kar se tiče suženjske delovne sile, so "dokazah," da sta delala v Kruppovih tovarnah samo 2% iz tujih dežel nasilno v Nemčijo pripeljanih delavcev. Tako so Alfreda Kruppa 31. avgusta 1948 obsodili na''12 let ječe, njegovo premoženje pa zaplenili. Kakor mnogim drugim nemškim vojnim' zločincem, da o italijanskih sploh ne govorimo, pa tudi Kruppu kazni ni bilo treba prestati. Mož je že zdavn&j spet prost. Bivši ameriški visoki komisar v Zahodni Nemčiji Ma-cloy se je potrudil, da so ga po-milostili. Velikanskih industrijskih podjetij mu sicer niso vrnili, pač pa je še zmeraj vele.V-dustrijec in eden najbogatejših ljudi na svetu. Vsi narodi sveta so zainteresirani na dogodkih v Nemčiji. Posebno občutljivi so v tem oziru Francozi, kar je razumljivo, saj so nemške tolpe prav po francoski zemlji divjale in pustošile tako, da francoski narod tega dolgo ne bo prebolel, še manj pa pozabil. Francozi zlasti budno pazijo na vse pojave, ki kažejo na obnovo potenciala nemške vojne industrije. Zato se tudi za Kruppa tako zanimajo. To kaže med drugim tudi članek, priobčen 16. sept. v pariškem "Le Monde" z značilnim naslovom" Kruppova afera osvetljuje nedoslednost ameriške politike v Nemčiji." Članek je naperjen proti ameriškim okupacijskim oblastem v Zahodni Nemčiji, v njem pa je tudi nekaj zanimivih podatkov o Kruppu in njegovem delovanju. Mati Alfreda Kruppa Bertha, po kateri je dobil ime tudi orjaški nemški top, se je omožila z Gustavom von Bohlenom, in zato se Alfred Krupp piše tudi von Bohlen. Ded Berthinega mo ža pa je bil ameriški general William Henry Charles Bohlen, ki je umrl v ameriški vojni med jugom in severom. Iz te družine je ameriški visoki diplomat Charles Bohlen, ki je imel med vojno in po njej važno vlogo v vseh evropskih, zlasti pa nemških vprašanjih. Marsikaj se v zvezi z Nemčijo laže razume, če so mu znane nekatere nemško-ameriške rodbinske zveze, žena bivšega ameriškega visokega komisarja v Nemčiji Macloya je daljna sorodnica kanclerja Ade-nauerja. Najbrž se francoski list ne moti, ko pravi, da je prav posredovanje ameriškega Bohle-na vplivalo na usodo njegovega sorodnika Alfreda Kruppa in na vse, kar se z njim dogaja. Pred vojno so cenili Kruppo-vo premoženje na milijardo nemških mrk. Med vojno so bile Kruppove tovarne hudo bombardirane in njihova vrednost se je zmanjšala približno za polovico. Čudno pa je, da ima Krupp zdaj na razpolago skoraj toliko kapitala kakor pred vojno. V smislu ameriškega zakona o de-koncentraciji nemške industrije 3:0 je moral Krupp odpovedati premogovnikom in jeklarski industriji. Ta Kruppova podjetja bodo v petih letih prodana. Dotlej jih bo upravljal eden izmed neodvisni htrustov, bivši lastnik pa ima pravice do odškodnine. Izplačali mu bodo 300 milijonov mark. Še vedno pa je Krupp lastnik tovarne kovinskih konstrukcij v Rheinhausenu. Razen tega je udeležen pri večini delnic v raznih mehaničnih industrijah in trgovskih podjetjih. Njegova sestra pa je z njegovim denarjem udeležena v raznih industrijah v Hammu in Duseldorfu. So gotove stvar na svetu, katere so tako velike, tako posebne in nenavadne, da jih vidi ves svet. Ko citate naslov tega članka, postojte malo—če že ne veste vsega, pa vsaj nekaj tega. Gotovo .ste že slišali o tem, še bolj gotovo, da ste čitali. Ko sem se peljal proti moji novi domovini—prekrasni Kaliforniji, je bilo—kaj bi rekel— tisoč stvari, ki so me zanimale. A ena je bila, ki je stala kakor vrhunec Triglava, daleč nad vsemi drugimi. Palomar—Palomar, sem ponavljal pri sebi in kar nekako za zabavo štel dneve, ko mi bo mogoče iti na tisto veliko goro, za katero ve ves svet. Ne da bi vedel kdo za njo zastran njene višine, zakaj pet takih vrhov bi moral postaviti drug vrh dru-zega, da bi dobil višino, enako z Everestom v Aziji. Visoka je ta gora, da se vračajo ena ekspedi-cija za drugo domov. Nikomur ni 88 uspelo priti do vrha. A če bi imel na izbiro, da bi se meni posrečilo priti na vrh, pa bi pustil vrh in izbral Palomar. Zakaj Palomar nima para na vsem svetu. Mislim, da je bila prva moja pot v okolico vožnja proti Palo marju. Od Los Angelesa je kakih 65 milj proti jugu. Kaj je to dan danes, ko ti dobra kara vzame manj ko tri ure, pa si tam. Pišem o gori, pa še nisem povedal, zakaj. Palomar je dom največjega daljnogleda na svetu. Imenuje se navadno Halejev daljnogled, to pa v počast dr. George Ellery Hale, ki je bil za četnik te misli in prvi ravnatelj druzega manjšega daljnogleda na gori Wilson, katero vidim lahko iz svojega stanovanja, kadar ni tiste preklicane "smog" nad mano. (Smog ali ljubljanska megla je jako vseeno)."Ta ima za polovico manjši daljnogled, ki meri sto placev. Oni na gori Palomar pa 200. Kako se to meri? Od roba do roba čez sredino okroglega telesa. Računano na čevlje, na katere se bolj razu? memo, ima ta od enega roba do drugega 16 čevljev in dve tretjini. Zdaj pa men po svoji sobi. Če spada med višje sorte, je navadno deset čevljev visoka. Da bi potočil v njo ta največji dalj: nogled na svetu, bi rabil še šest čevljev in 67 palcev. In vsa ta velikanska ploskev je lita tako, da je v enem samem kosu. Ta in še drugi pomožni daljnogledi so v stavbah, ki spominjajo na velike cerkvene kupole s tem razločkom, da se v sredini odpirajo. Tako gre ena polovica kupole recimo na desno stran, druga pa na levo. Tako se odpro vrata za študije zvezd. Gora Palomar je bila zato odbrana, ker je dovolj daleč od večjih mest, katerih prižgane luči motijo daljnoglede. Je nekako pet tisoč šest sto čevljev nad morsko gladino, kar je nekaj več kot ena milja. Do vrha so iz-pefjali fino cesto, da greš lahko s karo v "high" prav da vrha. Gre seveda strašansko sem in tje, da se človeku vrti v glavi, a višina te gore je dosti bolj položna kakor pri drugih gorah v lukajšni okolici. Daljnogled sam kakor ostale stavbe so veljale dosti denarja— skoro šest milijonov in pol. Vse to je dala Rockefellerjeva ustanova, kakor je dala postavim svet za Udružene narode. ♦ Ko prideš do vrha gore, se razvije pred tabo velika planota, na kateri je še več drugih zgradb. Največja in najmogočnejša je zgradba, koder počiva svetovni daljnogled. Daljnogled sam je na drugem principu, kakor si vi predstavljate daljnogled. Ni namreč za gledanje, ampak za vporabo foto^ grafije, ki veliko boljše vSe vidi in tudi zapiše. Rabijo ga vsako ncč, kadar je dovolj jasno. V teh krajih je le malo dežja in deževnih dni sploh. Seveda rabijo tudi vse ostale daljnoglede, s katerimi ne zmerijo samo daljav zvezd, njih pozicije, temperature in kemične spojine. Vse je na veliko—a nad vsem kraljuje Halejev dvesto palčni daljnogled. Odprl nam je vsemirje. V veliki dvorani pod njim so razne slike od zvezd in nebul, ki so jih povzeli z velikim daljnogledom. Z njim dosežejo take daljave, da si jih niti misliti ne morete. Pomislite samo na to, kaj je ena svetlobna milja. To je daljava ene sekunde, ki meri 186 tisoč milj. In ta velikan fotografira predmete v daljavi—reci in bei'i —en bilijon svetlobnih let. S tihim občudovanjem greš od slike do slike—mesec se vidi tako blizu, kot bi bilo samo dvajset osem milj do njega. Potem pridejo nebna telesa po sto, dvesto, štiristo in več svetlobnih let. Ta velikan je delan iz enega samega kosa stekla, ki so ga vlile Corning Glass Works leta 1935. Od leta 1936 do leta 1947 so to steklo brusili—torej enajst let. Brušen je tako, da je v sredini najnižji, potem pa gre polagoma vedno višje vse do roba. Ploskev je potem posrebrena in meče vso nabrano svetlobo v eno samo točko. 'Ко so vlili to steklo, je bil dvajset ton in eno četrtino težko. Po enajstletnem brušenju je še zmiraj ostalo 14 in tri če trtine tone stekla. Ob robu Je ta daljnogled debel dva čevlja ali 24 palcev, v sredini pa, koder je najglobji, je debelina 20 in eno četrtino palca. Razume se, da je vse to veli' kanska teža. Zato se ne bomo čudili, ko nam povedo, da vaga ves daljnogled, kakor stoji, pet sto trideset ton. Nebesna telesa se vedno gibljejo, kakor naša zemlja. Zato mora biti daljnogled tako na pravljen, da se ga z lahkoto obrača na vse strani. Njegov mehanizem je tako perfekten, da rabi električen motor, ki zmore samo eno dvanajstino konjskih cil. Veste, kaj se to pravi? Da ra bi vaš pralni stroj dvakrat ali trikrat močnejši motor, kakor ta velikan na gori Palomar. Kupola, koder počiva 'ta svetovni velikan, je 137 čevljev dolga in sto trideset pet čevljev visoka. Če bi jo meril na nadstropja, bi rekel, da bi bila malo več kakor dvanajst nadstropna hiša. Cesta na goro Palomar je vseskozi tlakovana in kar mogoče položno izpeljana. To boste raz-videli Ž2 iz tega, ker boste morali voziti devetnajst milj daleč, da spravite svojo karo eno miljo visoko. Ima tudi svoje posebno ime, "Highway to the star." Gora Palomar ima na vrhu planoto, ki meri 720 akrov. Z drugimi besedami bi rekel, da je malo več kakor eno* miljo dolga in enako tudi široka. Ko se pelješ navkreber, ne pozabi ozi-l ati se na vse strani. So taki pogledi,'da ti bo dih" zastajal. Razume se, da je ta velikan namenjen le za znanstvene namene. Zato ti ga pokažejo samo od daleč, ker je izredno zavarovan. Mora biti vedno v enaki temperaturi. V slučaju slabega vremena ali kadar ni mogoče jemati slik, se velikanska kupola zapre, kakor bi stisnil velikanska usta. Daljnogled je v oskrbi zavoda, ki se imenuje "California Institute of Technology." Kogar zanima, da bi videl to svetovno posebnost, kolikor se sploh videti da, ni treba druzega, kakor sesti na karo in voziti po vele-cesti, ki drži prav ob morju. Spotoma boš videl dosti posebnosti, med katerimi naj omenjam posebno San Juan Caplstrano— zanimiva razvalina velikanskega samostana. Kot veste, poročajo časopisi vsako leto ob tem času, da prilete lastovke na svoje do- move in sicer baš na dan svetega Jožefa. Te dni čitam, da so četne ogledne jate že tukaj- Is če tako dobro vedo za tega svet" nika, bodo brez dvoma tudi let®' držale svoj rekord. Ker sem baš na tem potu, pa povedal še nekaj druzega ^ zvezi s temi lastovkami. Kako'' veste, imamo po Kaliforniji volj vrabcev, kakor jih ima v**' ko selo zase dovolj. Ker ima®'' tukaj zgodnje ' pomladi, veselo vrabci do teh gnezd ^ si jilj meni nič tebi nič prišvJ' jo. Lastovke imajo dobro zgf' jena gnezda in vrabci se počuW° v njih kakor kralj na BetajD"*'''^ Ko pa pridejo lastovke, čne najprej ogledovanje. se sprehajati pred gnezdi, kot hotele reči:—me smo tukaj' ^ bo kaj prostora. Vrabci s® zmenijo dosti za to. Kar zij^ ošabno iz gnezda in včasih F čivkajo:—tega doma ne dai" brez boja, velikega, krvaW boja. Lastovke gredc^ bližje in gnezd. Ker se vse to veliko prezira, se začne polagoma pad. Najprej od zunaj, kar r tudi dosti ne pomaga. PoteH' pa junaške lastovke spravijo tri in perje leti, da je krna^^^ golo. Vrabci se branijo in јз huda. A vse nič ne po Gnezdo za gnezdom se izpi"' in potem je mir za tisto ' Počistijo in popravijo škod" vse je zadovoljno. Mi smo dobili čisto nove r glede v vsemirje, odkar . Halejev daljnogled. In vse t® šele začetek. Imamo fotog^^ od svetov bilijon let daleč. s tem rečeno, da ne bo č'® štvo sčasoma še vse kaj " 11» .Kis i) t)0 I# ustvarilo, kakor je današnji lejev daljnogled. Mesto bomo iznašli še vse finejs" popolnejšo snov, katera n^s vodila—kam. kdo bi -kam, kdo bi mog®' povedati danes? Ni še tako go nazaj, ko so ljudje so zvezde samo majhne na/ nebesnih tleh in da j® zemlja središče, iz katerega ^ izšlo vse, kar je. Danes pa v dobah Halejevega daljno^ ^ in svetov v daljavi milijoJ^ tovnih let. človeški duh J® ' vsegamogočen. DELO DOBr^ ЈЕкЕлШГжр! f izvrstno priliko za del^ raznih oddelkih s napredovanja. Dobra začetna plača j deh«"' , .slievaln^ uradu mnogo podpor za del«^ Zglasite se v uposljevaln® uradu , REPUBLIC STEEL Independence Rd pod Clark Ave. Aeronautical TOOL AND DIEMAKEI^^ TOOLROOM GRINDERS GENERAL MACHTNIS"''® Toolroom PRODUCTION GRINP^"^^ INSPECTORS (Linq and Floor) Tudi Operatorje TURRET LATHES AUTOMATICS (Multi-Single-Spindle) PUNCH PRESS ■■ Družba preskrbi obede, rovalnino, hospitalizacijo ^ Л niško oskrbo. Zmeren пасГј r čitnice. Visoka plača z dod jj Л življenjske stroške. Morate ^ jl)' pravljeni delati katerikoli oonusa za drugi in tretji »i V primernem kraju-Dobra transportaciJS' Ugajalo, vam bo delati i Jack & Heint« 17600 BROADWA^yi Zglasite se v uposljevalr"^'^; d" j, od ponedeljka do petka „(odV pop.; v torek do 9. zv.; v % P° pop.; v nedeljo od 10. zj. Prosimo prinesite iz'r.^g ameriškega državlja^ WEAR ENAKOPRAVNOST HRAN 3 'Naturalizacija tujezemskih mornarjev in 4®zemcev v vojaški službi po novem '^Qseljeniskem zakonu k«f 'bikova pripomba: To je deseti od serije člankov, v zak so ob kratkem podane določbe novega naseljeniškega (Immigration and Nationality Act). Članki, ki jih je pri-Common Council for American Unity, imajo namen objas-določbe novega zakona, ne pa razpravljati o njih. Podrob-lolmačba zakona je podana v knjižici "The Immigration J ^ Nationality Act," ki obsega 103 strani in jo je spisal Frank .-»UGrbach ter stane $1.50 izvod. Kdor bi želel naročiti to niizico, naj pošlje ček ali M, O. na: Common Council for Ame-"can Unity, 20 W. 40th Str., New York 18, N. Y.) 'kišv nase- Tu pa je treba pripomniti, da ^ zakon ima posebne do- noben mornar, proti kateremu ločbe fih 'naturalizacijo nekate-Ena teh skupin— Wov ameriških držav- , J® bila obravnavana v rijg Pi'ejšnjih člankov te se-drugj ^ ^la,nek jemlje v pretres fi Se taki skupini, na kate-sljg ®ločba nanaša—tujezem-80 tujezemce, ki dr" ^ silah Zedinje- obrjvj^^' članek bo posebno naturaUza-otroijg nanašajočo se na žavi< ' državlane, nedr- iz sovražnih dežel in ^ Verski službi oziroma vr- ^^^rskodelo. D) 'lift Oo septembra 1950 je bil ђ05(.'za notranjo var-G (Internal Security je prepovedal natu-jev_ J. tujezemskih mornar-Žiii ђ ^ Slede kalio dolgo so slu-fiisQ ^ ^đjah Zedinjenih držav, : dokazati, da so bili držav.^^^P'^ipuščeni v Zedinjene ^Ve p J " ■ tem datumom je ujezemski mornar, ki je T%el " M na ameriških lad- let, zaprositi za držav-ђо j^ydi, ako ni bil postav-^P^ščen v to deželo. Njego-: služba na ladji Ze- 1 kot "^^žav je bila smatrana I petletnega bivanja v žeigj. druge tujezemce, ki so ^^■prositi za državljanstvo. ■Venb за zakona, uveljav- ■Ha 24 »taviig^ Septembra 1950, je po-^ je d ^^'^^ikaterega mornarja, k J. petletno službova- lo .^^Griških ladjah, a še ni ^Пе ^ papir," do oitie-datuma, v položaj, ki Ц ^ ftudil druge alternative, je šel skozi proceduro za 4^ ° pripustitev v Zedinjene Ч vf stalno bivanje, da po-%o znova svojo predpi-^ho dobo bivanja v >, ^aprositve državljanstva. .%rii 'Цј morejo postati držav-Pi'ed 23, decembrom letos . Vi „ ,. Роцј^, "aseljeniški zakon nudi k v ^^'^arjem, ki se znajde-jg ^^j omenjenem položaju. !'fij),jv'!^'^^nar, ki je bil postavno v Zedinjene države, ;t častne službe na ladjah do 23. septem- d, %1ђј1 . Pst let častne službe na bJ^kih ЧјцЈ^ nova postava do- t'ost^v,, jo kljub ne- ^^iciir> vstopu, ako vloži de. more dobiti držav-določbah, ki so bile pred uvedbo varnost-23. septembra ба se mora odzvati, ^ naseljeniški urad. državljanstvo do 23. 1953. Če pa je imel vloženo peticijo za dr-''ia ob času uveljavlje- Ч , za notranjo varnost, ^ sedaj naseljeniški jenih držav peticijo ^ ihA ° ^^Gljavi oziroma odobri ^ določbah, ki so bile % Zakona, ^ pOZi _______........... ^^"gače izgubi prili-{)j.g,!^^|izacije, razen, če mo-tehtne vzroke iz-poziv našeljeniške JXii -»> г manj kot pet let pomaga tudi onim j '' ki niso dopolnili pet ^ki ^a ameriških ladjah J v postavno pripu- Л v^w ^