Lelo IX. Mek« b«
Dunaj, dne 13. marca 1929
Št. 11.
esks
BS
Naroča se pod ' naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj po-	gel
šiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25-— celoletno : Din. lOO'—
Pozamezna številka 10 grošev.
Deželni zbor.
ie zasedal 5. in 7. t. m. in razpravljal skoro izključno o gospodarskih zadevah dežele. Po otvoritvi se je predsednik spomnil pokojnega Poslanca Šimna Gaggia, ki je bil od leta 1921 deželni poslanec; bil da je odkrit in pošten, dober in je radi pomagal. Nato se preide na dnevni red. —
Nam. dež. glav. poroča o regulaciji Labud-nice.: L. 1927 se je; sklenilo, da plača dežela! 30%. °d 4,900.000 S. V zadnjih letih so se zvišale delavske plače in vsa regulacija bo stala 8,800.000 šilingov. Te stroške krijejo na podlagi melioracijskega zakona zveza 50, dežela 30 in prizadete občine 20 odstotkov. Delo se izvrši v 22 letih, da bo vsako leto na razpolago 400.000 S. Občine plačajo to vsoto v obliki občinske doklade, ki se stopnjuje od 25 do 45%, kolikor koristi, ozir. škode pač ima dotična občina od reke. Prispevati pa bo morala tudi zvezna železnica in zvezna cestna uprava. Dežela da vsako leto 120.000 S, občinam pa ne dovoli ni-kakšnih predujmov. Posl. Traussnig se čudi, da se občinam ne dajo predujmi. Pojasni se mu, da se je to zgodilo samo enkrat pri regulaciji Gline, in bi Zilani in vsi drugi isto zahtevali, kar pa z ozirom na finančni položaj dežele ni mogoče. Za regulacijo plačujejo itak vsi deže-lani, ker prispevata zveza in dežela.
Lansko leto je dal deželni zbor deželni vladi nalog, da popravi po povodnji poškodovane mostove na Žili, da bodo kljubovali morebitni zopetni povodnji. Pristojni oddelek sedaj poroča, da so vsi ti mostovi občinski, za katere morajo skrbeti občine. Iz regulacijskega fonda se plačajo samo temelji mostov v zvezi z regulacijo, ostalo pa odpade na občine. Če mora katera občina popraviti most že prej, se mora ozirati na višino varstvenih del. Deželna vlada bo strogo gledala na to, da se bodo vsi hudourniki pravočasno očistili in zahtevala, da se obnovi v parlamentu gozdni zakon.
Občina Stockenboi ima svojo občinsko cesto, ki je že v zelo slabem stanju. Predlagalo se je, da bi se sezidalo 11 km nove ceste, ali občine nimajo denarja. Zato se samo popravi sedanja cesta, in dežela prispeva tretjino ali največ 10.000 S in zviša letno subvencijo od 10 na 20 odstotkov.
Tujski promet oplodi celotno gospodarstvo. S tujci pride denar v deželo. Treba je Propagande in za propagando denarja. V to svrho so prispevali doslej samo oddajale! prenočišč. Dežela ima malo možnosti za pospeševanje industrije in kmetijstva. Obe panogi bi se pospeševali z višjo porabo izdelkov, in zato Potrebujemo tujce. Dežela pa ima tudi naravne krasote. Pred vojno je delala propagando za tujski promet samo deželna zveza, po vojni pa ie morala vzeti to v roke deželna vlada. Denar za to je dobivala od davka na tujska stanovanja. Tozadevni zakon se sedaj spremeni in bodo prispevala prostovoljno v ta fond stanovska zastopstva. Ža letos se bo rabilo 50.000 S. Podpirati pa mora propagando tudi zveza s Prostovoljnimi prispevki. Če prostovoljni prispevki ne bodo zadostovali, se bodo prispevki Predpisali na podlagi dosedanjega zakona, lujski promet se stalno stopnjuje: leta 1925 je bilo na Koroškem 77.982, 1926 198.905, 1927 241.728 in 1928 že 287.711 tujcev. Dežela je izdala propagandno knjigo „Karnten“, ki omenja samo „Windische“ in imenuje naš jezik mešanico.
Dežela je pustila pregledati poslovanje deželnega hipotekarnega zavoda. Poročilo o re-
viziji ugotavlja, da je finančno stanje zavoda zelo ugodno in da ni nikakega povoda za nezaupanje. Revizija je tudi ugotovila, da se je izplačeval denar brez odobrenja in se napačno beležil. Zato sta bila ravnatelja upokojena. Obrestna mera za posojila se je znižala na 8 odstotkov in uvedle so se tudi š.e druge ugodnosti. Čisti dobiček znaša 305.435 S. Pristojbine za posojila so zelo visoke in znašajo najmanj 3% %. Zveza je n. pr. dobila samo za kolke v prvi polovici lanskega leta 66.000 S. Dežela od zavoda nima nič. Poročilo se je vzelo na znanje. — Mesto umrlega posl. Gaggia je prišel v deželni zbor Hans Hofer.
Zveza je vpeljala kontrolo deželnega gospodarstva po računskem dvoru v deželah, ki same nimajo svojega kontrolnega urada, ki je od deželne vlade neodvisen. Koroška si je u-stanovila svoj kontrolni urad, ki bo nadzoroval finančno gospodarstvo dežele in vse, kar je s tem v zvezi. Kontrolni urad je sestavljen iz ravnatelja in potrebnega števila uradnikov. O kontroli mora poročati deželnemu zboru. — Sprejel se je tudi pravilnik o deželnem gospodarstvu.
Doslej so prispevali za poprave cerkev in za nabavo cerkvenih potrebščin samo župljani, ki plačujejo hišni, zemljiški in pridobitni davek. Na ta način prispeva k cerkvenim potrebam, posebno v mestih, samo del župljanov. Obremenitev je bila tedaj neenakomerna. Soc. dem. so se izrekli proti temu, ker so za organizacijo cerkvenih občin. Omenjajo župnijo Peravo, ki šteje 700 duš. Prej je bila cerkev v Peravi velika božja pot in so cerkev popolnoma vzdrževali romarji, zdaj pa jo mora vzdrževati 700 faranov. (Prej so slovenski verniki trumoma romali tja, da so opravili svojo pobožnost. Zdaj tam ni več slovenskega duhovnika, Slovenci so zapostavljeni in so zato opustili romanje v Peravo. Nemci ne prinašajo denarja in zato so nastopile pri cerkvi -težkoče. Op. ur.)
Na Koroškem je 75 bivših vojakov, ki so dobili med vojno zlate kolajne. Stara Avstrija jim je dajala mesečno rento 30 zlatih kron; zdaj 30 kron nič več ne velja. Na Bavarskem dobi vsak 150 mark mesečne rente, je prost vseh doklad in ima polovično vožnjo na železnicah; na Madžarskem so dobili plemstvo in v Italiji so bili imenovani senatorjem, kar je zopet zvezano z visokimi dohodki. Soc. dem. so se izrekli za to, da se pozove zvezna vlada, da valorizira prispevke za kolajne in ga izplačuje samo invalidom, z zlato kolaino odlikovanim, in njih zaostalim. Predlog se je v zgo-rajšnjim smislu spremenil in sprejel.
Pogosto smo že pisali o cesti Pliberk—La-bud, ki se nahaja v izredno slabem stanju. Tudi deželni zbor se je z njo že večkrat bavil. Sedaj se naroča deželni vladi, da pusti cesto pregledati po strokovnjakih, ki naj stavijo deželnemu zboru svoje predloge. Opusti naj se tudi mostnina na mostu med Libeličami in Labudom. Na predlog poslanca Starca, ki je bil sprejet, mora deželna vlada poročati o cesti v treh mesecih. Skrajni čas, da pride tudi ta cesta že enkrat v delo.	(Konec sledi.)
POLITIČNI PREGLED
Zvezni občni zbor. Pretekli četrtek se je vršil v Celovcu občni zbor S. K. S. Zveze za Koroško, matice naših izobraževalnih društev. Razun dveh so bili navzoči delegati vseh društev. Iz predavanj, ki so tvorila uvod k občnemu zboru, navedemo par misli: »Kultura je izliv človeške duše. V svojih najglobljih pojavih
filozofije in umetnosti more biti kultura samo ali krščanska, ustvarjajoča ali nekrščanska, podirajoča. Nositelj kulture —■ narod — ji utisne pečat svojevrstnosti. Izobraževalna društva so kulturna organizacija in jim je namen ustvarjati v nas širši in lepši svet, dvigati človeka na višjo stopnjo življenja. Delovna sila naših društev in društveno število pomeni silo našega narodnega življenja in naše število. Kar je državi postava, so društvu pravila. Društvo je povečana slika odbora, njegove nesebičnosti in veselja do dela. Jedro prosvetnih organizacij in dela v njih so sestanki in predavanja. Ostalo bodi sredstvo k temu ali naj služi pošteni zabavi. Centrali društev je poverjena dolžnost, da podpre svoje člane v vsakem oziru. Najožji stik društev z centralo naj strne naše prosvetne organizacije v močno in zdravo enoto. Poročilo Zvezinega odbora o našem kulturnem delu je padalo sliko naše kulturne Koroške, njene senčne in solnčne strani. Izvolil se je novi odbor in no slučajnostih iz društev občni zbor zaključil. S pesmijo »Domovina, mili kraj“ smo se nato razšli, vsak k svojemu delu z novo korajžo in jasnejšo mislijo.
Inozemslvo :
Manjšinsko. Poljske narodne manjšine iz Nemčije, Romunije, Litve in Lotiške so imele v Češkem Tašinu preteki! meseč svoj kongres, kamor jih je povabila poljska narodna manjšina na Češkoslovaškem. Kongres je imel nalogo, da določi smernice za nastop na kongresu narodnih manjšin v Ženevi. Ugotovljeno je bilo po statistiki, da je v Nemčiji 1,700.000 Poljakov, dočim se jih je uradno naštelo samo 700.000. Poljskih šol nimajo nikjer, v Gornji Sleziji je 28 šol, ki so na papirju poljske, v resnici pa nemške. V popolnoma poljskih krajih so izključno nemške šole, v katerih jezika nezmožni učitelji poučujejo poljščino. V Nemčiji je 180 tisoč poljskih šoloobveznih otrok, pouk iz poljskega jezika pa jih uživa komaj 8000. Tako je v Nemčiji.
Svet Društva narodov. Z veliko napetostjo se je pričakovala razprava o manjšinskem vprašanju v Ženevi. Stavil je svoje predloge Dandurand, ki so nami že znani, in na zasedanju dr. Stresemann, ki predlaga: 1. Izboljšanje dosedanjega postopanja pri reševanju pritožb narodnih manjšin. 2. K reševanju pritožb narodnih manjšin naj se pripuste delegati vseh onih narodov, ki so bili dosedaj od tega izključeni. 3. Društvo narodov naj prouči, kako bi moglo izpolniti svoje garancijske dolžnosti izven prošenj. Od dr. Stresemanna se je pričakoval pro-gramatičen govor, a se tičejo njegovi predlogi samo reorganizacije postopanja v manjšinskih zadevah. Za to bi se res ne rabili zunanjega ministra velike nemške države. Stresemann je izjavil, da je asimilacija manjšin nedopustna. Za njim sta govorila Zaleski in Chamberlain. Manjšinska razprava se je zaključila za reso-luoijo, ki pravi: 1. Svet naroča poročevalcu, da za junijsko zasedanje predloži poročilo o predlogih, ki sta jih stavila zastopnika Kanade in Nemčije. 2.. Svet prosi zastopnika Anglije in Španije, da poročevalcu pomagata pri sestavi tega poročila. 3. Poročevalec in njegova tovariša so pooblaščeni sprejeti vsakovrstne pripombe, ki jih želijo staviti države, ki so prevzele obveznosti za varstvo manjšin. Pripombe je treba vložiti do 15. aprila. 4. Svet v obliki kot odbor Sveta, to je po poljubnosti vlad skupaj s strokovnjaki kot delegati, bo poročilo proučil najpreje. 5. Generalni tajnik bo sporočil
vladam držav, ki so prevzele obveznosti za varstvo manjšin, kakor tudi vladam vseh članic Sveta, to resolucijo in poročila razprav na seji Sveta z dne 6. marca 1929.
Mehika zavzema v pogledu prekucij in domačih uporov v Ameriki približno takšno mesto, kakor Španija v Evropi. Skoro ne mine leto, da ne bi izbruhnile notranje sovražnosti in se ne bi pobijali državljani med sabo. Dežela boleha pač na kulturnih, socijalnih in tudi na-cijonalnih razpokah; dejstvo, da ima med svojimi prebivalci še vedno močan odstotek kre-olcev (v Ameriki rojeni potomci priseljencev) in Indijancev, pove že samo ob sebi, da je po-polen mir skoro nemogoč. Glodajo jo pa predvsem globoka socijalna nasprotstva. Zadnji upor je izrazito politično- verskega značaja. Upor je izbruhnil v Veracruzu, kjer se je upornikom pridružilo! tudi vojaštvo. Sledila so druga večja mesta. Nato je prevzel Calles vrhovno poveljstvo vladnih čet. Uporniki so hitro pridobivali in zasedli več mest in važna železniška križišča. Vlada je poslala v boj močne vojaške edinice, ki so upornike porazite. Izgube so bite velike in plen dober. Zadnje vesti pravijo, da je uporniško gibanje že zatrto in da je Veracruz, najtrdnejše oporišče upornikov, zaseden. Veracruz je največja in najpomembnejša luka Mehike. Kolovodje upornikov so bili aretirani in bodo stavljeni pred izredno sodišče.
II DOMAČE NOVICE ~1
Deutsche Lande, deutsche Kunst. Nebroj že obstoja knjig, revij in razprav, ki govorijo o Koroški, med temi največ takih, ki govorijo o njej na podlagi najrazličnejših teorij in iz naj-raznovrstnejših namenov. Najnovejša knjiga je ravnokar izšla in nosi naslov „Karnten“. Izdala jo je deželna komisija za tujski promet. Avtor ji je dal namen: „Dieses Buch will eln Gesamt-bild der kàrntnerischen Landschaft, ihrer Kunst und ihres Volkstums (!) in knappen Umrissen bieten.“ Pri tem bo vsak, ki jo bo bral, moral misliti, pa poda ta knjiga sliko res cele Koroške, da govori o vsem koroškem ljudstvu, njega umetnosti in njegovem bistvu. Mislil bi človek, da bo vsaj ta knjiga, ki jo je izdal urad. za tujski ' promet,'ki je neposredno podrejen deželni vladi, prinesla resnično sliko res cele Koroške in upoštevala tudi žitie in bitje v kolikor ljudstvo sploh upošteva — nenemškega ljudstva. Par pripomb pa je samo, kot „Unter-kàmten im Grunde einst slawisch, „Windisch“ in končana je zgodovina in zanimivost nenemškega ljudstva:	Vse ostalo pa je „deutsche
Lande und deutsche Kunst“. Gospodje, velike oči bodo napravili tujci, ker svet, ki ga slikate vi, ni ravno tak v resnici. Take so pač doline in gore, kot so v tej vaši knjigi, a tako pa ni ljudstvo. Pri tem pa je ta knjiga samo nedolžna in celo drugače okusna kopija starejših! Želeli bi vam, nemški gospodje, ki kažete toliko interesa do nas, da se podate nekoč med to ljudstvo, prepotujete doline, prisluškujete govorici in pesmi, vidite in študirate to nenemško ljudstvo v njegovih dobrih in slabih straneh. Potem spregovorite vašo mogočno besedo: Tudi nenemško — če hočete morda rajši windišar-
j	PODLISTEK	j
Človek brez greha.
(Po slovaški pravljici.)
V neki vasi je živel siromak, zelo pošten in pobožen. Čeprav je bil že siv kot grlica, ni še nikoli v svojem življenju grešil, nikomur škodoval ali kaj žalega storil. To pa je silno jezilo vraga v peklu, praskal se je za ušesom in rekel: „To je pa že od site, kaj je s tem človekom? Vsakdo drugi, pa bodi še tako pobožen in pošten, mi služi vsaj enkrat v življenju. Ta pa lahko danes ali jutri umrje in mi še ni služil. Toda te čakaj, tudi tebe še speljem!“
Ubogi mož ni niti slutil, da ga namerava vrag zasledovati. Živel je zadovoljno v svoji koči, molil vsak dan k Bogu, nikomur nič žalega prizadejal, nikomur ne zavidal posesti in se sploh vedel napram svetu po božjih zapovedih.
Pa mu nekega dne pride vrag na pot, in tak je bil ta vrag, kot ga je nekoč Bog ustvaril. Zobe je imel kot kole, na nogah kopita,
sko —• ljudstvo ima svoj duševni svet lepi in bo*-gat. Nimajo sicer muzejev, kot mi v Celovcu, nimajo sicer mož, ki bi stalno lovili zgodovino, brskali stare knjige in iskali v njih zanimivosti, nimajo uradov, ki bi stalno delali reklamo za nje, ne natančnih statistik in zemljevidov, da bi se v njih mogli znajti, a to ljudstvo ima svoje življenje, da ne rabi vsega tega, kar se bavi z njim, pa mu ni namenjeno. Več je kot „ge-mischtsprachig“. Naša naloga je, da ne gremo preko njega! Res, nima to ljudstvo, ki ima toliko lepih in nelepih imen, gospodov z očali, profesorjev, oblastnikov, hofratov. Preprosto je in žulji na rokah so trdi, kot je trd njegov kruh. Da bi imelo tudi korajže, povedati svojo misel, da ni svet, ki ga ustvarjajo mnogi pri pisalnih mizah, nikdar tak. Lepši je, bolj domač
jg Učiš 16 ^
Hodiše. (Paradiž.) V „Freie Stimmen“ od 6. t. m. je znan dopisnik poročal, kakšen raj je sedaj v Hodišah, ko só Slovenci domačini postali toliko močni, da jim ni treba vsega sprejeti, kar si domislijo nemško-nacionalni dopisniki in njegovi pristaši. Odkar so pa tu ustanovili Heimatschutz in zfaven še vpili, da morajo Slovenci in soc. demokrati, torej sami domačini, izginiti iz Hodiš, je pa tudi večini soc. demokratov odprlo oči. Spoznali so, kakšna zahvala jih čaka za zvesto pomoč Landbundovcem pri občini: „Verschwinden!“ Zato so pravilno rekli, da niso privesek. Landbunda, ampak člani samostojne stranke, ki zna tudi samostojno nastopati. Posledica tega spoznanja je bila, da se je pri razpravi občinskega proračuna za teto 1929 dne 25. februarja sklenilo, da mora občina svojo hišo, ki je toliko stala, imeti brez dolga in da se mora zato Schulverein „Sudmark“ vrniti posojilo 5000 S, ki ga je to društvo dalo zato, da bi imeli učitelji v občinski hiši stanovanje zastonj. Večina odbornikov je bila mnenja, da naj učitelji plačajo vsaj nekaj za stanovanje vsaj toliko, kolikor znesejo obresti od 5000 S, to je od šobe približno toliko, kolikor mora občina plačati za postrešno sobo enega občinskega ubogega. Pa še tega ni treba učiteljem plačati, če se Schulverein tudi zana-prej odreče obrestim s tem, da obresti od povrnjenega posojila daje učiteljem, če hoče. Tako Schulverein nima novih stroškov, učitelji tudi ne, a občina ima dobiček, da je občinska hiša neobremenjena. Ta sklep občinskega odbora je kakor strela zadel dopisnika, da je moral dati duška svoji jezi, v kateri je razodel, da bo začel tako postopati kakor svojčas St. itd. in tako sam v naprej povedal, da je pisal dopis v „Freie Stimmen“ od 6. t. m. Ta dopis naravnost kaže, da glava ni bila prav v redu, ko je dopis kuhala. V dopisu pravi, da je Schulverein dal brezobrestno posojilo 5000 S, proti koncu pa pravi ravno harobe, da bo morala občina z obrestmi vred vrniti: 6000 S. Torej v treh letih je že 10 milijonom K obresti! Ftetemtakem bi občina po 10 letih morala vrniti že 9000 S in če bi šele v 25. letu hotela svojo občinsko hišo oprostiti dolga, bi morala vrniti nič manj kakor 21.452 S ker 5000 S s 6%. obresti znese v 25. letih 21.452 S. Neverjetno, na kak zvit način so nekateri hoteli občino oropati hiše, da bi na vse čase in vsako leto bolj bila last Schul-vereina in ne občine, ki jo je zidala. Skrajni
na čelu roge in — naj( bo oproščeno, da tudi to povem — na zadku dolg rep. In je pričel: „No, dragi moj, veš kcjo sem? Od tvojega rojstva hodim neprenehoma za teboj, pa se mi še ni posrečilo, da bi te zapeljal k enemu samemu grehu. Sedaj povej, kaj hočeš: ali moraš ubiti človeka, ali Bqga preklinjati, ali pa se opiti. Če hočeš ali nočeš — enega; izmed teh grehov moraš storiti. Jutri se vrnem in potem mi poveš, za katerega si se odločil.11 Ko je to izgovoril, je zletel skozi dimnik.
In kaj je. storil poštenjak? Resnično, ni bil preveč prestrašen, ker je vedel, da kdor v Boga zaupa, tega Bog tudi ne zapusti. Ves dan je premišljeval, kaj* naj bi storil, pa mu ni prišlo ničesar pravega na um. Dolgo je čital sveto pismo in je še rriolil in vzdihoval: „Ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega."
Toda naslednjega dne je prišel spet vrag skozi dimnik in se postavil predenj: „No, si se že odločil?"	;
„Seveda sem se odločil. Če si vrag, se pcf beri v pekel, kamor te je Kristus gospod pogubil in pusti poštene ljudi v miru. Tebi na ljubo ne bom grešil."
čas, da se posojilo vrne, ker bi se vsako teto težje; kolikor pa občino stane povrnitev, toliko naj pa hiša nese, vsaj občina ni dolžna dajati zastonj stanovanja. Postava od 22. X. 1926 izrecno tako pravi. Koliko kravic rešimo naši občini, če takoj vrnemo posojilo. Obresti, od katerih prej nismo vedeli, pa naj vrnejo stanovalci! — Vsa slovenska Koroška vé, kje je mojim pradedom in meni tekla zibelka, v tepi slo- j venski koroški, samo v dopisu sem naenkrat I postal inozemc; najbrž se je dopisnik spomnil, da ne spada med domače slov. ljudstvo v Hodišah, ker mu je vse to trn v peti, kar tu ljudstvo spoštuje in od zibelke do groba govori; človek, ki bi imel ljudstvo vzgajati k ljubezni in spoštovanju do vsega domačega, ki je za to plačan, pa vzgaja k mržnji do domačega in si v plačilo za to delo pusti od Schulvereina o-skrbeti stanovanje in navrh so mu slovenske vasi „windische Nester"! Prav tako. Pa kako natančno vé dopisnik za duhovnike, ki tu mašo berejo. Človek bi kar mislil, da je vsak dan v cerkvi. O kaj še ! Še tedaj komaj pride, kadar je parada, čemu tudi, pridigo bi še zastopil, ker je slovenska, pa maše ne zastopi, ker je latinska, in zato ne pride, a kljub temu natančno ve ze vse „tuje obraze", ki tu mašo berejo. Naj-lepši raj pa je gotovo ta, da mi menda davkov ni treba plačevati. Lepo prosim, da bi dopisnik vsaj občinske^ doklade za me plačal, ki bodo menda sedaj tako visoke, ker drugače za moje študente nič ne ostane več, pa za moje vožnje nič, vozim se pa strašno rad. Nekaj dobre volje pa le ima dopisnik do mene, ker ob koncu dopisa želi, da se igra na Rudi ponovi v ostrejši obliki. Dobro, takrat je oblast nastopila proti gotovim rogoviležem. Dobro bo, če pri nas oblast v še ostrejši obliki nastopi, da bodo domačini imeli vsaj mir — v cerkvi in pred cerkvijo, ker dokler smo v pravni državi, morajo zakoni veljati za vse. Ivan Starc, župnik.
Goriška Mohorjeva družba bo izdala letos sledeče knjige: Koledar za 1930; Cerkveno pesmarico, uredil V. Vodopivec; H. Sienkie-wicz, Quo vadiš? (II. del), in Ljudsko povest. Udnina za ude v Avstriji 4 S. Vplača se lahko osebno ali pa po položnici našega lista z označbo „Goriška Mohorjeva družba", Nabiranje ’ udov zaključimo s L aprilom’. Dosedanji udje naj ne pozabijo, da izide letos II. del romana „Quo vadiš?"
Sele. (Občinsko gospodarstvo.) Davkoplačevalci naše občine bodo pač z veseljem sprejeli vest, da se letos vsled štedljivosti občinske uprave in manjših stroškov občinske doklade za leto 1929 znižajo na polovico. Lani so znašate 300% ., letos 150%. Poplačan je ves dolg, ki ga je občina morala narediti predlanskim ob zidanju občinske hiše. Letos bo plačan tudi zadnji obrok 2000 S kot prispevek k novi cesti, tako da bo drugo teto proračun zopet za to svoto manjši.
Sveče v Rožu. („Kočna“ in „Plaz“.) Gotovo bo našim čitateljem znan dopis zadnje številke „Kor. Slov.", ki je pisan jako stvarno v vsakem oziru. Toda kakor vedno, je tudi topot dvignil mnogo prahu pri naših nasprotnikih. Kakor znano, je naša požarna bramba v minulem letu ustanovila svoje pevsko društvo
„Toda rečem ti, da temu ne uideš. Ker ga ni in ga ne bo na svetu človeka, ki ne bi vsaj enkrat v svojem življenju grešil. Če se temu zoperstavljaš, te bom začaral, da boš vse tri grehe storil. Premisli dobro, jutri se zopet vrnem."
Speti je zletel vrag skozi! dimnik. .
Ubogi človek je obsedel pri mizi in podpiral glavo z rokama. Čimbolj si je glavo belil, tembolj se mu ie zdelo, da ima vrag prav. „Ljudje smo vsi grešniki, sicer bi Kristus zaman na križu umrl. Resnično, mogoče ima vrag prav. No, jaz se nei bom' dolgo ,z njim prepiral —-toda, da bi človeka ubil? Ne, to bi bil prevelik greh! Vse svoje življenje nisem nikomur žalega storil, tudi malemu otroku ne, niti s prstom se nisem nikogar sovražno dotaknil — in sedaj naj bi kar ubil človeka? Iz tega ne bo nič! In Boga preklinjati? Aj, to bi bil prestrašen greh! Izza svojega detinstva se čuvam, da bi komu hudo besedo rekel in sedaj naj bi Boga preklinjal? Tudi tega nočem. Opiti se? No, to bi bil pač najmanjši greh, ker s tem nikomur ne škodujem. Torej se opijem, pojdem domov in se prespim — pa je vse končano in pred vragom imam mir!"
..Suetschacher Sangerrunde", to seveda z namenom, da uniči pevsko društvo izobr. društva „Kočna“. Da bi izvabili v svoje vrste več pevcev, in še posebno naše že dokaj izurjene pevce, je začelo omenjeno društvo s poučevanjem slovenskega petja. Tak naj bo začetek, so si mislile „nedolžne ovčice“, zbrane okoli svojega pastirja, učitelja. S tem jih pač najlažje izvabimo na lim. To pa še ne pomeni konca „Kočne“! Ne! Nikakor ne! Motite se, to vedite! Letos praznuje naše društvo dvajsetletnico svojega obstanka. Skozi dvajset let se že zaletujete v nas ter skušate razrušiti temelje „Kočni“. Toda varate se! Zastonj je vse vaše prizadovanje, zastonj vaše besnenje. „Kočna“ se drži danes trdnejše kot kdaj popreje, ter se ozira s posmehom na vaše dejanje, zvesta svojemu geslu: Za vero in narod. In če nam tudi narekujete konec z vašim bedastim govoričenjem: „Plaz“ bo vzel „Ročno“. Dejstvo je, da še ni bilo čuti, da bi „plaz“ porušil „Kočno“, čeprav leto za letom neštevilni plazovi drčijo čez njene pečine in prepade. Ona še vedno trdno stoji na prejšnjem mestu ter s svojim mogočnim vrhom zre zaničljivo na vaše početje. Lahko se pa pripeti, da za vas nastane kdaj bolj vlažno „vreme" in se vaš toli hvalisani »Plaz" začne tajati ter končno z velikim hruščem zaropoče v •gramozasto strugo »Suhega Potoka", kjer bi ga čakala slična usoda kot vašega predhodnika »Junglandbunda". Nasprotno Pa se bo mogočna „Kočna“ spomladi zopet o-dela z zelenjem in bujnim cvetjem in z njo se Lo tudi naše društvo z enakim imenom, na zno-fraj s tihim, a vztrajnim delom, pokrepilo s tem, da bo v podvojeni meri gojilo našo milo, domačo pesem ter z njo dalo Svečam na zunaj značaj mirne slovenske vasice.
Celovec. (Razno.) Deželni kulturni svet Priredi letos na treh kmetijskih šolah (Celovec, Hoprijan, Wolfsberg) gospodinjske tečaje, kj se Pričnejo med 15, aprilom in 2. majem in^končajo sredi septembra. Podavanje je praktično: gospodinjstvo (kuhanje), vrtnarstvo, poraba ze-lenjav in sadja, mlekarstvo, šivanje in pranje, in teoretično: gospodinjstvo in gospodarstvo. Prehrano in stanovanje dobe gojenke v zavodu. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu šole do začetka aprila in priložiti zadnje šolsko izpričevalo, domovnico in obvezo očeta ali varuha, da bo plačal stroške. — Sejmi 18. marca: Grebinj, Šmohor, Borovlje. — Beljaški občinski odbor ie dovolil 5500 S za krematorij (peč za sežiganje mrličev). — Čez Imetje požarne brambe Welzenegg-Marolla pri Celovcu je bil proglašen konkurz. To bo prvi tovrstni konkurz. — 2. marca so našteli na Koroškem 13.024 podpiranih brezposelnih. Število se je v enem tednu Pomnožilo za 161. — Mesto Beljak ima 56 milijard K dolga. — Hodiški občinski odbor je sklenil, da se mora brezobrestno posojilo Schul-Verein Siidmarke vrniti v 5 letnih obrokih.
Melviče. Za šentjakobsko sirotišnico so nabrale tukajšnje tečajnice kuharskega tečaja 20 S.
Škocijan v Podjuni. (Smrti.) Nenavadno število 7 mrličev smo imeli pri nas v februarju. Pri nekaterih hišah se je veliko izpremenilo. Po stnrti svojega očeta Matevža Marolta, p. d. Povodna v Klopinju je prevzel gospodarstvo sin Anton, v Klopinju je umrl znani hotelir Jos. Wertheimstein, delavec Trobej je izgubil ženo Madaleno in pri svojem sinu Prunču v Pudabu je umrl Jos. Hauser, posestnik Godjavčeve hiše v Klopinju. Tudi ob veliki udeležbi ljudi smo pokopali Heleno Singerl, blago mater In gospodinjo Pivkove hiše v Srejah, in naglo je umrl Prane Blatnik, p. d. Krevc v Št. Lovrencu. 2 Dunaja* je prišla vest, da je umrl na srčni; kapi dr. J. vitez Schneid, dvorni svetnik upravnega Sodišča, ožji sorodnik Pohlove in Mihlerjeve °bitelji v Klopinju. Po svojem očetu, nekdanjemu slovenskemu državnemu poslancu Schneidu je podedoval lepi gradič Zaprice pri Kamniku na Kranjskem. Visok gospod je iskreno ljubil našo slovensko domovino in ljudstvo, rad je občeval z našim slovenskim ljudstvom v njegovem jeziku. Bil je izredno ljubeznjiv in hostrežljiv. Trije nedorasli otroci so izgubili skrbnega očeta in postali sirote. Bodi rajnim Pravični Bog usmiljen sodnik!
f DRUŠTVENI VESTNIK~|
»Je pa krajč’č posvava." Pravijo, da je ^asna naša zemlja in dobrega srca naš rod. -'O je temu tako, potem morajo biti lepe tudi
naše pesmi. Kdor jih pozna, to tudi ve. Naj ti sedaj opevajo dolino ali reko, zabavljajo fante ali dekleta, jočejo ali vriskajo, hvalijo ali kregajo, pripovedujejo ali prerokujejo, molijo ali preklinjajo, tolažijo ali obupujejo, vendar najdeš v vseh podobno si melodijo, ne enak osnovni glas: to je beseda naše zemlje in utrip njenega srca. Kar ljudstvo ni znalo ali smelo povedati, je nehote izrazilo v melodiji. Naše narodne pesmi so najboljši glasnik duševnega življenja in dokaz naše skupnosti. Pripravljajo se fantje naše Koroške, da nam zapojejo našo pesem. To bo naš „Sangerfest“ ! Ne bo v teh pesmih zavedne umetnosti in modernih melodij, ne pismene besede in nič za pravila slovnice, ne, naša pevska prireditev bo podala bol in veselje naše koroške duše in doline. A govorila bo melodija jasneje kot knjiga in časopis, zelena miza in okoli nje visoki gospodje, več kot suhi paragraf. Melodija je življenje!
Železna Kapla. Tudi letos namerava prirediti čebelarsko društvo ma Jožefovo dne 19. t. m. čebelarsko zborovanje. Preiskavale se bodo čebele z drobnogledom, ki ga prinese potovalni učitelj s seboj, če niso okužene za nosemi. Čebelarji lahko prinesejo svoje čebele v preiskavo. Od vsakega panja mora biti najmanj 10 živih čebel. Dejati se morajo od vsakega panja v posebno škatlico, ki jo je treba enako zaznamovati kakor panj, da se more pozneje ugotoviti, kateri panj je zdrav in kateri bolan. Ob lepem vremenu se vrši preiskava v Velflo-vem čebelnjaku, ob slabem pa v Kolerjevem, — 7. marec je bil vendar enkrat dan, ko so se naše ljubljenke zopet pošteno preletale in očistile. Po dolgih petih mesecih sem z nekakim strahom zopet stopil v čebelnjak. Pogledam na toplomer, ki je kazal 10 stopinj toplote, in tam mi da poguma, da sem začel A. Ž.-panje odpirati in snažiti od znotraj. Ko odprem panj št. 2, ostrmim in gledam. V panju ni nobene blazine ne vzadi in ne na vrhu. Sploh čisto nič zadelan. Niti stekla ni v okvirju, temveč le mreža, a zadnja vratca zaprejo dobro. Na tleh je bilo precej mrtvih, vendar ne več kot v drugih panjih. Komaj sem površno posnažil tla, so se čebele že pričele vsipati v me, da mi poplačajo mojo malomarnost. Ko denem okvir z mrežo nazaj, vidim, da je ta najboljši panj izmed vseh 38. v čebelnjaku. Medu ima 4 sate, lepo zadelane, sedi pa na vseh 10 satih. Tudi sedaj ga nisem ogrnil ali zadelal. Ko je prestal 31 stopinj pod ničlo, bo prestal tudi bodoče hladne noči, ki trajajo še do maja. Kljjub temu pa stojim še vedno na stališču, da je čebele od zadaj dobro zadelati, da jih je varovati pred prepihom in da jim je od spredaj preskrbeti dovolj zraka.
Občni zbori. Izobraž. društvo »Danica" ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 17. t. m. dopoldne po maši v župnišču z običajnim dnevnim redom in predavanjem. — Izobr. društvo v Šmihelu priredi na praznik društvenega patrona sv. Jožefa dne 19. t. m. občni zbor. Ob 7. zjutraj maša za žive in mrtve člane in skupno obhajilo. Popoldne ob 3. uri pri Šercar-ju govori, deklamacije in običajni spored. Sodeluje tamburaški zbor.
Sestanki. Sestanek izobraž. društva v Do-brli vasi s skioptičnim predavanjem se vrši v nedeljo dne 17. t. m. popoldne po blagoslovu. — Dekliški sestanek izobr. društva v Št. Jakobu v Rožu se preloži od 19. marca* na' praznik Marijinega oznanenja dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni sobi' v Narodnem domu. Spored obsega šaljive točke, petje in deklamacije, govor in predavanje s skioptičnimi slikami.
Prireditve. Ponovno opozarjamo naše Zi-lane na razstavo kuharskih izdelkov našega tečaja v Melvičah. Otvori se ob 10. uri dop. in traja do 6. ure popoldne. Razstavljeni predmeti so v prid tečaju na prodaj. Istotam v župnišču je ob 3. pop. igra »Čašica kave", petje, šaljivke itd. Dečle-Zilanke vas bodo pozdravile! — Pust je minul in z njim čas zabave in veselja. Tudi pri nas smo ga obhajali prav veselo. »Zvezda" je priredila igro »Divji lovec". Zaslužila bi boljši obisk z ozirom na dobro predvajanje. A ko Bog da, jo bpmo po veliki noči ponovili. Na Jožefovo obhaja društvo svoj društveni praznik s skupnim obhajilom. Popoldne bo v Društvenem domu igra »Zvestoba". Ta po vsebini tako krasna igra se bo igrala prvič na Koroškem. Natančen spored je razviden iz oglasa.
1	GOSPODARSKI VESTNliTj
Seja deželnega kulturnega sveta dne 15. svečana 1929.
Vnovčevalnica za živino.
N a u poroča o pogajanjih radi nakupa Perko-tovega posestva, ki se ga potrebuje, ako naj zopet oživi zadruga za prodajanje živine. Vnovčevalnici za živino se ponudi za vse vkup 100.000 S, k temu pride še 20.000 S stroškov in pristojbin. Polovico denarja da deželna zveza zadrug, polovica pa se vzame iz dr. Kuharjeve ustanove.
Kmetijska zbornica.
Zadnja leta se je na vsakem občnem zboru kulturnega sveta zahtevalo, naj se že uzakoni kmetijska bornica. Tako bi se postavno prisililo vse posestnike kmečke lasti, da pristopijo k svoji stanovski organizaciji, in bi takšna zbornica imela pravico, da pobira za svoje stroške od vseh postavno davčno doklado. Do ustanovitve še ni prišlo, ker je bilo mnenje strank različno. Za pritegnitev delavcev v kmečko zbornico se je zavzel tudi msgr. Podgorc. Če se pravočasno pusti govoriti tudi delavcu, delavec ne bo stavil pretiranih zahtev. Skupni sklepi kmetov in njihovih poslov bodo imeli tudi več veljava. V kmetijstvu se treba vzdržati mir med posestnikom in posli. Ako se tovarnar spre z delavci, bo pač tovarno nekaj časa zaprl, na kmetih pa je stavka ob času žetve nemogoča, ker bi uničila kruh gospodarjem in delavcem, a delavcev je večje število.
Težkoča bo, ker ni najti med kmečkimi delavci sposobnih ljudi; žal naši kmečki posli niso tako izobraženi kakor tovarniški delavci. Kmečki delavec bo tudi težko našel časa, ker kmet ne bo hotel moža, ki odhaja k sejam in ga pri delu ni doma. Zbornica bo težje obravnavala, ker bodo govorili tudi delavci, ki za pospeševanje kmetijstva nimajo dosti zanimanja. Kljub temu je treba najti neko rešitev, da bodo zastopani tudi delavci. Po zakonskem osnutku dobe delavci 10 zastopnikov, kmetje pa 24. Teh deset članov zbornice ima posebne pravice: udeležujejo se zborovanj celokupne zbornice, obenem pa tvorijo odsek, ki zboruje zase, in če se z zastopniki kmetov ne morejo zediniti, bodo delavci oddajali samostojne izjave, ter nekako tvorili samostojen oddelek v zbornici. Sicer pa kmetje žele, da se delavskih zborovanj udeležuje tudi par gospodarjev, ki bi pravočasno mogli pojasnjevati zastopnikom delavcev mišljenje kmeta.
Organizacija.
Ureditev zbornice je drugo velevažno vprašanje. Postavni načrt poriva kmetijske podružnice na stran in postavlja na njih mesto okrajna društva, okrajne odbore. Na Nižjeavstrijskem delajo okrajni odseki zelo dobro in so si uredili okrajne zbornice z lastnimi uradniki, ker je kmetijstvo tam premožnejše kakor pri nas. Mislilo se je, da se naj z direktno volitvijo volita zbornica in okrajni odsek. Dozdaj sestoji okrajni odsek iz predsednikov krajevnih društev (podružnic). V prihodnje bi predsednik podružnice ne bil več član okrajnega odseka in vsled tega bi podružnica izgubila stik z zbornico in okrajnim društvom. Vprašanje je, ali se naj izpopolnijo okrajni odbori ali pa se naj ostane pri sedanjih podružnicah? Okrajni odbori so zdaj ugodno sestavljeni, ker so v njih zastopani vsi krajevni odbori. V bodoče se misli okrajnemu odboru dati kvečjemu 12 zastopnikov; a v okolici Celovca je 30 podružnic in bi bilo 18 takšnih društev v okrajnem odseku brez zastopnika.	(Dalje sledi.)
Beljaške tržne cene. Beli ohrovt 80, rdeče zelje 80, kapus 80, korenje 80, fižol 90, čebula 60 g, karfijol 2, pesa 1, endivija 2,60, česen 1,60, špinača 3,60, hren 4 S, krompir 20 g, namizna jabolka 1,20, jabolka za kuho 0,80, grozdje 3,60, goveje meso 3,20, telečje 3,40, svinjsko 3,60, prekajeno 4,60, orehi 1,50, hruške 2, češplji
2	S za kg; mleko 44 posneto mleko! 20 g, sladka smetana 4, kisla 2,40 S liter, čajno maslo 6,40, skuta 1,60, strd 6 S kg.
Borza. Dunaj, 12. marca 1929. Švic. frank 1,3710; franc, frank 0,2780; dolar 7,0762; dinar 0,1247; nemška marka 1,6840; lira; 0,3730; čehosl. krona 0,210; madž. pengd 1,2387; polski zloty 0,7993 šilingov.__________________
M BAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Za 858 milijonov S bankovcev je pri nas v prometu. —■ 25.i februarja so na Dunaju po 13 tednih opustili cestne čajarne, ki jih je vzdrževala zvezna vojska. — Razredna
loterija se podraži od 160 na 200 S cela srečka. Obenem se število srečk zniža od 100.000 na 80.000. Glavni dobitek 500.000 S odpade in se razdeli na manjše dobitke. — Na Dunaja je preko 700 vedeževalk. — Na Gradiščanskem biva 7000 ciganov. —15. t. m. je stopila na naših zveznih železnicah nova osebna tarifa v veljavo. — Ostale države: 28. febr. še je v Atenah porušila prva in najfinejša kavama „Panhele-nion“. Podrl se je strop, ki je pokopal pod seboj okrog 100 ljudi. Tolikšno bo tudi število mrtvih in ranjenih. Žija Vučitrn, ki je v sod-nijski dvorani v Pragi ustrelil atentatorja na albanskega poslanika Cena bega, je na progi Skoplje—Kosovska Mitroviča v Jugoslaviji v božjastnem napadu ustrelil inšpektorja notranjega ministrstva Petra Zavišiča in še dva druga, 3 druge pa ranil. Nahajal se je na poti iz Prage domov. — Papež je imenoval začasno vlado, ki bo upravljala njegovo državo. Izda tudi svoje poštne znamke in svoj denar. — Iz nemških listov posnemajo, da je dalo šolsko društvo „Komensky“ v Pragi za avstrijsko češkoslovaško šolstvo lani 850.000 S. —> 4. t. m. je nastal v vojaškem arzenalu v Sofiji na Bolgarskem požar, ki mu je sledila strahovita eksplozija, ki je porušila poslopje. Ubitih je bilo 16 vojakov in 28 delavcev, mnogo pa težko ranjenih. — V Schleswig-Holsteinu so kmetje zelo nezadovoljni in poživljajo k samopomoči. V to svrho prirejajo velika zborovanja. V vreče zbirajo na zborovanjih davčne pritožbe in rubežm in jih vračajo davčnim oblastem kot nepriznane. Položaj nemškega kmeta le ne bo rožnat. — V Nemčiji je 2,4 milijona podpiranih brezposelnih. — V državi Montana je velikanski snežni plaz zasul 6 voz osebnega vlaka in jih vrgel preko nasipa v 200 čevljev globok prepad. Ubite so bile 3 osebe in 4 ranjene.
Gripa je že dosegla Evropo. Posebno močno se je pojavila v Berlinu, a tudi na Koroškem je že zaznamovati posamezne slučaje. Gripa je nalezljiva bolezen. Njen izvor je iskati v pre-mraženju in prehlajenju. Občutne razlike v temperaturi jo naravno pospešujejo in prehodi iz suhega vremena v vlažno vreme tudi. Naleze se navadno z vdihavanjem. Pri kihanju ali kašljanju jo prenese od bolnika na zdravega človeka povzročitelj bolezni, ki se razpase in ga okuži, da v kratkem času obleži tudi sam. Že iz tega razloga bi se morali v zimskem času držati pravila, da ne kihamo in kašljamo pred ljudi ali celo v ljudi, ampak da držimo vselej robec pred usti. V ostalem je dobro, če se z bolniki sploh ne družimo in se držimo od njih v primerni razdalji. Če pa smo primorani imeti opravka z njimi, bodimo vsaj toliko previdni, da ne prihajamo z njimi v neposreden stik ali vsaj ne v njih preveliko bližino. Pred gripo se obvarujmo, če pazimo, da se ne prehladimo in premrazimo. Predvsem velja imeti noge v gorkem in jih čuvati pred vlago. Tudi spodnji život moramo čuvati, da ne nazebe. Če kljub temu obolimo, smo lahko prepričani, da bo bolezen lažjega značaja. Čuvati se je lažje kakor pobijati bolezen, ki se je že razvila. Gripa se pričenja običajno s povišano temperaturo 37 stopinj. Čim kdo začuti, da ima vročino, naj gre v posteljo in naj leži dva do tri dni. Na ta1 način se bo hitro in dobro izlečil. Če pa bolezen zanemarja, se stvar komplicira in v kratkem ga napada huda vročina, ki ne mine tako hitro in z enostavnimi sredstvi. Pojavi gripe so v splošnem: medloba, glavobol, slaba razpoloženost, slab tek, mrzle roke in noge. Ker še ni občega zdravila, s katerim bi gripo pobijali, je priporočljivo v prvi vrsti znojenje. Čaji so torej vselej na mestu. Tudi zavživanje alkoholnih pijač vpliva na bolnika ugodno, vendar ne gre pretiravati. V slučaju komplikacij pokličimo zdravnika. Tega si pa prihranimo, če ravnamo takoj v začetku bolezni prevdamo in razumno.
RADIO-PROGRAM
Od 15. marca 1929 do 20. marca 1929.
Petek (15. marca). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Stanje vode in borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Gospodinjska ura. 19: Francoščina. 19.30: Iz glasbenega sveta. 20: Pevski solistični večer. 21: Koncert: Radio-orkestra. 22: Poročila in časovna napoved.
Sobota (16. marca). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Stanje vode in borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Srednjedalmatinsko, otočje. Propagandno predavanje v slovenskem, nemškem in češkem jeziku. 19: Nemščina.: 19.30; O veroslovju. 20: Citraški večer terceta kluba „Vesna“; vmesne speve poje slov. akademski oktet. 22 : Poročila in časovna napoved. 22.15: Sprehod po Evropi.
Nedelja (17. marca). 9.30:	Prenos cerkvene
glasbe. 10: O trpljenju. 10.30: Kmetijsko-gospodar-sko predavanje. 11: Koncert Radio-orkestra. 15: Stanje vode in časovna napoved. 15.05: Otroška igra. 16: Planinski spomini. 17: Koncert Radio-orkestra. 20: Pomlad v literaturi in glasbi. I. 22: Poročila in časovna napoved.
Ponedeljek (18. marca). 12.30: Reproducirana glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Stanje vode in borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Češčina. 19: Francoščina. 19.30:. Zdravniško predavanje. 20: .Večer Radio-kvarteta. 22: Poročila in časovna napoved.
Torek (19. marca). 9.30:	Prenos cerkvene
glasbe. 10: O trpljenju. 10.30: Kmetijsko-gospo-darsko predavanje. 1 1 : Koncert Radio-orkestra. 1 5 : Stanje vode in časovna napoved. 15.05: Vesele ure na Trški gori: Pevski kvartet poje 4 venčke zdravic, vmes predavanja o Trški gori. 16: Lahka glasba. 16.30: Naše sosednje države. 17: Drama. 20: Simfonični koncert kr. opere. 22: Poročila in časovna napoved. 22.15: Sprehod po Evropi.
Sreda (20. marca). Opoldanski program odpade. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Pravljice. 19: Srbohrvaščina. 19.30: Iz rastlinstva. 20: Prenos opere. 22: Poročila in časovna napoved.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦
Društvo „Zvezda“ priredi dne 19. marca 1929, ♦ t. j. na društven praznik v Domu sv. Jožefa ^
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t
t
♦
VABILO.
v Hodišah igro
Zvestoba
Začetek ob pol 3. ure popoldne. Sodeluje pevski zbor. Igra se predstavlja prvič na Koroškem!
Vsi prisrčno vabljeni!
ODBOR.
36
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Originalno
Melotte-jevo brabantsko
ORALO
Izborna oralna priprava za naprednega poljedelca.
Ceniki zastonj.
Ugodno plačilo na obroke.
Melotte=Werlfce
Wien, IV., Mayerhofgasse 16
Zastopnik: Valentin Lassnig, posestnik
Nova vas, P. Fòderlach 2
VABILO
Na cvetno nedeljo, dne 24. marca 1929 se vrši pri Ilcu v Gorjah ori Kotmari vasi od 8. ure dopoldne do S. ure popoldne.
RAZSTAVA
kuharkih izdelkov gospodinjskega tečaja. Razstavljeni predmeti so v prid tečaju na prodaj.
Spored ob 3. uri popoldne: Igra ,,Goslarica", nato deklamacija, petje moškega zbora in govor,
K obilni udeležbi vabi
37	vodstvo ležaja.
40. J redni ©bini zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmihela pri Pliberka se vrši dne 25. suica 1929 ob 3. uri pc poldne v posojilniški pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila načelstva in rač. pregledovalca.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1928.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev odbora in rač. pregledovalca,
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
35	načelstvo.
Nov harmonij,
Največja izbira!	Najlepše novosti!
Za velikonočni čas!
Obleke za dame in dekleta (najnovejše mode), obleke za dečke in otroke, srajce za dame, moške in otroke (v vseh cenah),
predpasnike za dame, deklice in otroke iz blaga s svilastim bleskom, glota in z modrim tiskom,
ovratnice in samoveznice,
Čevlje in sandale za dečke in otroke, nogavice za dame, deklice in otroke v vseh barvah in cenah, ženske nočne torbice, velikonočne razglednice, največja izbira.
Dalje priporočam p. n. odjemalcem: pšenično moko, ogrsko 00, najfinejšo za pogačo,	;
rozine in cibebe, oranže in citrone,
vino italijansko v steklenicah, pristno, rdeče in belo.
Za setev vse vrste vrtnih in poljskih semen najboljše kakovosti. — Tedaj kupite pri
Albinu Jurz	ss
trgovina, Pliberk, Schlossgasse 1.
Poizkus zadostuje	in že ostanete stalen odjemalec 1
Velikonočne sveče
z znaki ran in žeblji,	31
žgalno olje la, senje, kadilo
priporoča trgovina s svečami
FRANZ SIEBERT, Stauderhaus, Celovec.
Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico, I 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo < 1 priredi svoj
redni
letni občni zbor i
dne 19. marca (na Jožefovo) 1929 ob 3. uri po- ! ! poldne v posojilničnih prostorih pri 1 išlarju 1 v Št. Janžu.
SPORED:	!
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čdanje računskega zaključka	za I.	1928.	1
3.	Delitev čistega dobička.	1
4.	Volitev odbora in računskih	pregledoval-	!
cev.
5.	Raznoterosti.
Opomba. Ako ob določeni uri ni zbrano zadostno število zadružnikov, se vrši eno uro poz- 1 i neje drug občni zbor, ki v smislu pravil §35 sklepa i ob vsakem številu navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi	NAČELSTVO.
34
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. — Tiska
Li do v a tiskarna Ant Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky). Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.