26 Didakta | april 2013 Šolska praksa »Učitelj, prihajaj kolikor mogoče čedno oblečen v šolo!« O obleki učiteljev in učiteljic skozi čas mag. Marjetka Balkovec Debevec Slovenski šolski muzej Se je položa j učit elja v dr užbi odražal tudi v oblačilnem videzu? Kakšne skrbi so imeli v pret eklosti učit elji in še posebej učit eljice v zv ezi s sv ojo oblek o? So imeli učitelji kakšno posebno oblačilo? Kakšne so bile spremem- be na tem področju do današnjih dni? T aka in podobna vprašanja si postavljamo tudi v Slo v ensk em šolsk em muzeju in iščemo odgo- vore nanje. Nekaj ugotovitev smo predstavili na razsta vi »Ka j na j oblečem za v šolo?« Raz- st a va go v ori o oblačilnem videzu učit elje v in učence v sk ozi čas, trenutno je na og led v Medobčinsk em muzeju Kamnik. Slaba obleka – slaba veljava U g l e d u č it el j s k e g a p o kl i ca , j e p o st o po m a rasel z boljšo izobrazbo učit eljstva in z v ečjo vlogo, ki so jo učit elji pridobivali z aktivnim vključe vanjem v ok olico. S sv ojim obnašanjem in s svojo zunanjo podobo so morali učit elji paziti, da ne kvari jo ug leda pedagoškega stanu. Dobra obleka je bila povezana z dobrim zaslužk om. T ega pa pri učit eljih, k ot kažejo zapisi iz sredine 1 9. stoletja in iz začetka 20. stoletja, kar ni in ni bilo. S slabim plači- lom si je bilo t ežk o priv oščiti boljšo oblek o. Ok olica pa je s kritičnim očesom presojala učit elja. Njego va ponošena obleka mu ni go v orila v prid. T ega se je dobro za v edal: »Učitelj, ki je slabo plačan, ne more vedno svojemu stanu primerno oblečen hoditi. Več- krat tedaj pripravi preveč ponošena obleka učitelja pri preprostih ljudeh ob veljavo in spoštovanje.« Učit elji je torej moral biti zg led snage in kreposti ali kot so jasno zapisali let a 1 909: »Učitelj pazi na svojo obleko. Varuj se gizdalinstva, pač pa bodi vedno snažno in preprosto oblečen. Skrbno se varuj pokazati kdaj z neosnaženimi črevlji ali z raztrgano obleko, zamazano srajco. Kako more tak učitelj priporočati in učiti snago? Učitelj bodi starim in mladim najlepši zgled snažnosti, rednosti in kreposti; vse ga bode posnemalo.« Zamisel o 'učiteljskem plašču' podob- no kot pri sodnikih in zdravnikih Kak o pri vsak odne vnem šolsk em delu čim dlje ohraniti sv ojo oblek o? In po dr ugi Šolska praksa 27 Didakta | april 2013 Šolska praksa strani, kako nekoliko zakriti razlike v obla- čenju učit elje v in učit eljic? T udi o t em so že kmalu po letu 1 900 razmišljali in prišli na idejo, da bi uv edli enotno oblačilo, k ot nek o haljo ali, k ot so zapisali, plašč, po vzo- r u sodniških in zdra vniških halj. T a 'priva- tna unif or ma', na j bi bila trpežna, enak ega kroja in enak e (siv e) barv e. P odobne ideje so se v naslednjih desetletjih v edno zno va pona vljale, a pra v dosledno na vseh šolah se uporaba namenskih, enotnih delo vnih halj za učit elje, ni uresničila. So pa na posameznih šolah učit elji in učit eljice v letih pred dr ugo sv eto vno v ojno in tudi po njej, nekak o do sredine osemdesetih let 20. stoletja, nosili halje, predvsem je to v eljalo za učit elje tistih predmeto v , ki so pri pouku veliko uporabljali kredo. Pred v ojno so bile halje na jv ečkrat čr ne bar- v e, kasneje pa k onf ekci jsk e, v različnih, na jv ečkrat t emnejših odt enkih: modre, bordo rdeče, siv e, rja v e. Svečana uniforma srednješolskih profesorjev V Slovenskem šolskem muzeju obiskovalci pogosto obstanejo pred prav posebnim ek sponatom – unif or mo. T a spominja na vojaške uniforme, okrašena je z medalja- mi in opasana s sabljo. Kaj dela takšna uniforma v šolskem muzeju? Le maloko- mu je znano, da so bile to uniforme sre- dnješolskih prof esorje v . Se v eda unif or m prof esorji niso oblačili pri vsak odne vnem pouku v šoli, pač pa so jih oblekli za po- sebne slovesnosti, saj so imeli srednješolski prof esorji k ot drža vni uradniki pra vico in tudi dolžnost nositi sv ečano unif or mo ob posebnih dogodkih. Značilnosti unif or me so bile določene s posebnimi predpisi. Začetki t akih uradniških unif or m sega jo v dr ugo polo vico 1 8. stoletja, prof esorji so jih pri nas nosili še neka j let po prvi sv eto vni v ojni. Da bi se drža vni uradniki navzven med sabo razlikovali, je bila za vsak o ministrstv o določena dr uga barva o vratnika in za vihk o v na roka vih. Prof esor- jem je bila dodeljena »Kornblumenblau« ali pla vičasto modra barva. »Učiteljica ne bodi modna dama …« K o go v orimo o oblačilnem videzu učit elje v , so stvari doka j jasne in enost a vne. Učit elja nekdanjih dni si spoznal po urejeni moški obleki, ki je bila navadno temne barve, z belo srajco ali ovratnikom, okrasno rutico, metuljčk om, kasneje kra vato. N osil na j bi lepo zloščene če vlje, na g la vi pa pokrivalo, na jv ečkrat klobuk, za slo v esne priložnosti tudi cilinder oziroma polcilinder in lično spreha jalno palico v roki. K podobi učit elja je nekak o pre vladujoče vsa j do let a 1 920 sodila tudi brada in/ali brki. Kaj pa se je zgodilo, k o so v šolski sv et vstopile žensk e? N a jbrž lahk o hitro pomislimo na to, da je postalo modno polje veliko bolj razgi- bano in pestro. Sprva je učit eljski poklic 28 Didakta | april 2013 Šolska praksa pripadal le moškim, žensk e učit eljice so bile le redo vnice, ki so pouče vale dekle- t a v samost anskih šolah. R edo vnicam je pr a vil a ob lač enja pr edp iso val nj iho v re d. Laičnih učit eljic je bilo še v dr ugi polo vici 1 9. stoletja malo, na jv ečkrat so bile to žene učit elje v in so pouče vale ročna dela. V ečje spremembe v šolstvu so nastale po tretjem a vstri jsk em šolsk em zak onu, let a 1 869, k o je učit eljski poklic začel post a jati tudi poklic prvih izobraženih žensk. Učit eljica ni bila pomembna le v ožjem pedagošk em smislu, pač pa je imela s sv ojo zunanjo podobo vpliv na širše ja vno življenje na eni strani in še posebej na vzgojo mladega rodu na drugi. Zato so se v njeni obleki morale odražati visok e moralne nor me. Okrog let a 1 900 so bila oblačila učit eljic v ečinoma čr no-bela, v eljale so strog e li- ni je, visok o zapet e (bele) bluze z dolgimi roka vi in do t al sega joča krila. N aslednja desetletja so zrahljala to togost. V oblačilih je bilo v eč sproščenosti, individualnosti in sv etlih barv . Živ o nam o pomenu oblek e priča ohranjeno pismo ene od učit eljic iz let a 1 9 1 6: »Šivam obleko za praznik, ker moram iti za procesijo. Se zahteva od učite- ljic, da so v procesiji in primerno oblečene. »Tavsakdanje« obleke niso dovolj dobre za te purgerje in potrebno je sešiti nekaj po zadnji modi.« V pedagošk em časopisju zasledimo v edno v eč pritožb nad nekat erimi »moder- nimi učit eljicami« njiho v o nečimr nostjo in ličenjem, kar se v eda za učit eljice ni bilo primer no. Krila so se okrog let a 1 925 skra jšala na na jkra jšo dolžino do t akrat, nekje na dolžino meč. V oblačilno podo- bo učit eljic je moral poseči celo t akratni prosvetni minister v Kraljevini Jugoslaviji, ki je let a 1 925 izdal posebno naredbo o t em »kak o na j se oblači jo učit eljice v šoli in izv en nje«. Uredba je predvsem opo- zarjala na dostojnost oblačil, ki ustreza jo pomembnosti njiho v ega poklica in nji- ho v eg a v zg oj n eg a vp l iv a. K lj ub o po z or i- lom, je šel širši dr užbeni razv oj, skupa j z modnimi tok o vi, sv ojo pot – in učit eljice so mu sledile. Kdo bi si mislil, da bo učiteljica prišla v šolo v kavbojkah? P o dr ugi sv eto vni v ojni je prišel no v čas. Tudi z razvojem tekstilne industrije je v oblačilnem videzu pedagošk ega kadra postopoma priha jalo do vidnejših spre- memb. Za posamezne učit eljice in učit elje je še v eljalo, da so v šolo priha jali klasično urejeni, nekateri so pri svojem delu nosili haljo. Še dolgo pa ni v eljalo za primer no, da bi učit eljica pri pouku nosila hlače, d o p u s tn o j e b i l o l e o b š p o r t n ih d n e v i h . O t em, da bodo učit eljice kda j v šoli nosile ka vbojk e – hlače iz džinsa, pa si tist e uči- t eljice, ki na nas zrejo iz st arih f otog rafi j, niti v sanjah niso mog le misliti. Sodobni čas tudi pri izbiri osebnega videza učit elja in učit eljice dopušča osebno izbiro. Ob br- skanju po zgodo vinski podobi oblačilnega videza v pedagoškem poklicu, je vendarle očitno, da se je pri oblik o vanju pomena učit eljsk ega poklica v dr užbi, poleg znanja in strokovnosti, kot vezni element poja- vljala tudi zunanja podoba in obleka po- sameznega učit elja ali učit eljice. Je morda droben razmislek o tem primeren tudi za sodobno šolstvo? Oblačilni videz učiteljstva na starih fotografijah P odobe šolstva od dr ug e polo vice 1 9. stoletja naprej nam prav posebej slikovi- to predst a vlja jo st are f otog rafi je. Kar ne moremo se nag ledati zanimivih podob učit eljic in učit elje v: tistih, mestnih, ki so s sv ojimi ug la jenimi, ‘finimi’ oblekami in z razk ošnimi klobuki jasno pričale o po- membni vlogi v dr užbi, do skromnejših 29 Didakta | april 2013 Šolska praksa podeželskih podob učit elje v in učit eljic, kat erih hrepeneči pog ledi da jo slutiti, da si želi jo boljše prihodnosti, ne le zase, pač pa tudi za sv oje učence. Zgodb je v elik o, tolik o k ot je učit elje v in učit eljic. N eka j smo jih v Slovenskem šolskem muzeju predstavili na razst a vi o oblačilnem videzu učit elje v in učence v sk ozi čas, še obšir neje smo obra v- navano vsebino raziskali v posebni številki muzejsk e re vi je Šolska kronika (20 1 1 , št. 3), posebej slikovito pa prikazali s koledarjem za leto 2013, ki je še na voljo v muzej- ski trgovini. Veseli bi bili še vsake nove zgodbe, predmet a, oblek e, f otog rafi je, ki bi pomagala dopolnje vati širok o področje zgodovine slovenskega šolstva. Literatura Učit eljski to variš, 1 864, str . 1 93; 1 906, str . 233; 1 909, str . 3. P opotnik 1 909, str . 1 40. Slo v enski učit elj, 1 926, str . 1 27 . Iz prepisa pisma učit eljice Zefi R ozman, Suhor (v Beli kra jini), 2 1 . juni j 1 9 1 6. Prepis hrani A. Dvoršak, Ljubljana. Zbirka važnejših no vih naredb in odredb, 1 9. zv ezek. Ljubljana, 1 940, str . 20–2 1 . Šolska kronika: re vi ja za zgodo vino šolstva in vzgoje. Ljubljana: Slo v enski šolski muzej, 20/3, 2011.