UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Rlva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 • tel. 37603
Polletna naročnina...............L 1.000
Letna naročnina..................L 2.000
Letna inozemstvo	.	.	L 3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 38 (863)	Gorica	-	četrtek,	16.	sept.	1965	-	Trst
Speci, in abbon. postale - II Gruppo
Posamezna številka L 50
Poštnina plačana v gotovim
Katoliški
V slovensko šolo Francija mežika proti Vzhodu
Začenja se novo šolsko leto. Naravno je, da sedaj mislimo na slovensko šolo. Slovenska šola je za nas v zamejstvu naš največji zaklad. Naša slovenska šola je temelj naše bodočnosti, neomajno poroštvo našega obstoja. Zato moramo posebno v začetku novega šolskega leta skrbeti, da se naši slovenski otroci vpišejo v slovensko šolo. S slovenskim jezikom stoji in pada naša narodna manjšina. Zato je naša naloga sedaj, te dni, da posvetimo vse svoje sile naši slovenski šoli. Napisal sem »vsi«, da, vsi, vsi moramo na delo za našo šolo. Za to nalogo so poklicani starši otrok, profesorji in učitelji naših šol. Agitacija za našo šolo mora biti nravna, moralna, to se pravi moramo s prepričevanjem, s pametnim in temeljitim razlaganjem vplivati na slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v našo šolo. Kdo je za to plemenito in potrebno narodno delo bolj poklican kakor profesorji in učitelji? Oni so pedagogi, oni so vzgojitelji naše mladine. Zato oni najbolj, iz prakse, poznajo in znajo najbolj razložiti važnost narodnega jezika za obstoj in napredek našega naroda. Ne bi bilo vestno, da bi se profesorji in učitelji omejili na to, da uradno čakajo v šoli na vpis učencev. Ne samo, kar veleva mu stan, kor more, to mož je storiti dolžan, kakor pravi Gregorčič. Zato s pravico in trdnim upanjem pričakujemo, da bodo naši slovenski vzgojitelji napeli vse svoje moči, da bo v svetišče našega jezika, v našo slovensko šolo prišlo čim večje število naših otrok. S propastjo naše šole bi propadla tudi možnost naših profesorjev in učiteljev, da izvršujejo svoj poklic v našem slovenskem jeziku. Sveta dolžnost naših narodnih vzgojiteljev je torej, da v teh odločilnih dnevih za našo šolo vestno in marljivo in z vso energijo storijo vse, da slovenski otrok pride v slovensko šolo.
CUJTE SLOMŠKA!
Kaj pravi o materinskem jeziku, o našem slovenskem jeziku naš sveti škof Slomšek? Slomšek je kot spiritual celovškega semenišča uvedel za bogoslovce pouk slovenščine. Bogoslovci so se z veliko vnemo oprijeli pouka slovenščine. Uvodno predavanje (za leto 1829/30 ali 1830/31) k slovenskim uram se je ohranilo. Predavanje razvija sledeče misli:
»Najdražja dediščina človekova iz njegovih ljubkih otroških let je njegov materinski jezik. Zato mora biti materin jezik drag vsakemu poštenemu človeku, dvakrat drag pa vsakemu ljudskemu učitelju, ki bi si ga moral popolnoma prilastiti. Posebej slovenski jezik zasluži in potrebuje, da ga skrbno negujemo.
Zasluži to: a) zaradi velikega števila ljudstev, ki govore slovanski jezik. Od Dubrovnika do obal Ledenega morja, od Vzhodnega morja do Jadranskega se razprostirajo slovanski rodovi. Blizu polovico Evrope in tretjino Azije zavzemajo slovanski narodi. Že iz tega čisto praktičnega razloga je vredno učiti se slovanščine, kdor si na>nreč prilasti en slovanski jezik, se mu 'idpro vrata tudi do drugih. Potrebno je za vsakega omikanca, da zna vsaj en slovanski jezik, b) Zasluži to pa tudi jezik sam na sebi. Njegova sostava je tako lepa in bogata, da se lahko meri z vsakim drugim jezikom. Kolikor bolj kdo pozna slovenščino, toliko bolj jo vzljubi.«
V	svojem govoru na sestanku katehetov in učiteljev v Sv. Andražu na Koroškem je Slomšek naglasil: »Znanje vsakega jezika je zaklad, toda materinski jezik je svetišče in podlaga prave vzgoje.«
Tako nas uči naš svetniški slovenski škof. Njegovemu nauku nimamo nič dodati. Njegov nauk je naš nauk. Oklenimo se tega nauka z vsem srcem, z vso dušo in zato na delo za slovensko šolo!
KAJ NAS UCI »LEGA NAZIONALE«?
Dne 2. novembra 1891 so italijanski rodoljubi ustanovili v Trstu društvo »Lega Nazionale« (Narodna zveza). Njena naloga Je, da ščiti in širi italijanski jezik posebno s pomočjo italijanskih šol. Kjer je
bila pod Avstrijo ustanovljena kakšna slovenska, hrvaška ali nemška šola, je »Lega« takoj odprla tudi italijansko šolo. To je zahtevala, kakor pravijo Italijani, »carita di patria«. In veste pod kakšnim geslom je delovala in deluje »Lega Nazionale«? To geslo je »Lega« vpisala v izkaznice svojih članov in se glasi: »Si ricordino tutti coloro a cui cale della patria co-mune, che la morte delle lingue e la morte delle nazioni (Naj si zapomnijo vsi tisti, ki jim je na srcu skupna domovina, da je smrt jezikov smrt narodov). To so besede italijanskega duhovnika, filozofa in politika, vodje italijanskega preporoda Vincenza Giobertija /1801-1852). Važne besede, važne posebno za nas Slovence v zamejstvu! Smrt jezika je smrt naroda. Propast slovenske šole je propast slovenskega jezika, a propast slovanskega jezika je propast zamejskih Slovencev". »Lega Nazionale« nas uči, kaj moramo storiti, da ne umremo.
200 žrtev ciklona „Betsy“
Približno 200 mrtvih in 600 milijard lir škode je povzročil tajfun »Betsy«; ki je pretekli teden zadivjal nad Louisiano na levem bregu Misisipija. Z brzino 180 km na uro je pustošil na veliki površini. Prizadete kraje je obiskal predsednik Johnson in obljubil državno pomoč.
Pretekli teden je bil sila važen za sveto Cerkev in za ves svet. Najprej je prišla vest, da pojde sv. oče Pavel VI. v New York, da tam obišče sedež OZN in zbranim diplomatom govori. To je bila velika senzacija za vse, če smemo rabiti ta izraz. Namen sv. očeta na tem potovanju je dvojen:
Predvsem hoče obiskati sedež Združenih narodov. S tem hoče potrditi, kar je zapisal že Janez XXIII. v encikliki Mir na zemlji: »Glavni namen OZN je ohraniti mir med narodi, pospeševati in razvijati med njimi prijateljske zveze, postavljene na načelo enakosti, medsebojnega spoštovanja in najvišjega sodelovanja na vseh področjih človeške dejavnosti.« To poslanstvo ZN hoče Pavel VI. potrditi še z osebnim obiskom in s svojo očetovsko besedo opozoriti vse odgovorne, da je njihova dolžnost skrbeti in se truditi za nar med narodi in za mirno reševanje medsebojnih sporov.
Drugi razlog potovanja sv. očeta je pa ta, da prvič v zgodovini obišče ameriške katoličane, ki tvorijo tako znaten del njegove črede, saj jih je že 45 milijonov samo v ZDA. Tega obiska se katoličani in tudi drugi verniki v Ameriki zelo veselijo in trdijo, da bodo papežu pripravili sprejem, kot ga ni še doživel človek.
ENCIKLIKA O SV. EVHARISTIJI
Nadaljnji pomemben dogode i v življenju Cerkve je bila objava nove enciklike Skrivnost vere (Mysterium fidei), ki je izšla v soboto, 7. septembra. Enciklika obravnava nauk o sv. Rešnjem Telesu. Papež najprej pove, kaj ga je nagnilo, da je sestavil to encikliko. Med katoličani je namreč opazil, da so se začeli širiti nekateri drzni nazori glede sv. Evharistije. Nekateri prenapeti liturgisti so začeli trditi, da zasebne maše, ki jih bere mašnik sam s strežnikom, nimajo prave veljave; nadalje napačno govorijo o skrivnosti transubstan-ciacije ali prebistvovanja v sv. Evharistiji ; končno trdijo, da je Jezus navzoč v sveti hostiji samo med mašo in ne več po končani daritvi, zato tudi, da ni na mestu češčenje sv. Rešnjega Telesa.
To so velike zmote, ki bi utegnile povzročiti veliko škodo med verniki. Med nami v Sloveniji se kaj takega ni še začelo širiti, drugod po svetu pa se vidi, da so se taki novi nauki že pojavili. Zato je Pavel VI. uporabil priložnost in v novi encikliki na preprost način pojasnil ves
Ne bomo si podrobno ogledali vseh prizadevanj režima pete republike za uveljavitev francoskega vpliva v svetu. De Gaulle si je v svoji odcepitvi od uradne atlantske politike in v ohladitvi odnosov z ZDA in Veliko Britanijo poiskal drugih nadomestil. Začel je zbirati dobrohotne prijatelje na vzhodu. Najprej je priznal rdečo Kitajsko, kamor je nedavno poslal svojega ministra za kulturo Malrauxa na razgovore z Maocetungom (tudi ta se zanima za kulturo, saj je pesnik...). Povabil je v Pariz vidne predstavnike držav varšavskega pakta: tako so si na obisku v Eli-zeju sledili že romunski ministrski predsednik, poljski zunanji minister itd. Sedaj se je mudil na obisku v francoski prestolnici poljski ministrski predsednik Cyrankie-wicz. Ta je imel vrsto razgovorov z De Gaullom, s predsednikom vlade Pompidoujem in zunanjim ministrom De Murvillom. Cvrankie-wicz se je tudi zelo pohvalno izrazil o De Gaullu in pripomnil, da bi ga poljsko ljudstvo vedno prisrčno sprejelo. Kaj pa nagiba poljsko vlado, da poje take slavospeve staremu zahodnemu državniku?
nauk o sv. Evharistiji. Najprej poudari, da je to skrivnost vere, ki jo moremo le sprejeti ne pa ob njej filozofirati. Potem razloži, kaj se zgodi pri sv. maši ob posvečenju 'kruha in vina, kako se bistvo kruha spremeni v bistvo Jezusovega telesa, bistvo vina pa v bistvo Jezusove krvi, vendar tako, da ostaneta podobi kruha in vina. Zato pa ostane Jezus navzoč v podobi kruha tudi po končani maši. Zaradi tega mu gre pač vse naše češčenje kot resničnemu Bogu med nami.
Ob koncu poziva sv. oče, naj verniki ohranijo dosedanje načine češčenja svetega Rešnjega Telesa kakor so se udomačili v katoliški Cerkvi, zlasti pa naj verniki radi in pogosto pristopajo k svetemu obhajilu.
Pri tem bi opozorili, da se tudi pri nas opaža, kako je začelo nekoliko popuščati češčenje sv. Rešnjega Telesa prav na račun novih mašnih obredov. Varovati se moramo vtisa, da je sv. maša vse češčenje, ki ga dolgujemo Jezusu. Poleg svete maše je potrebno, da Jezusa častimo tudi v sv. Rešnjem Telesu, ko biva v tabernaklju ali ko ga izpostavljamo javnemu češčenju.
ZA PREGANJANO CERKEV
V	nedeljo je Pavel VI. na povratku iz Castelgandolfa v Rim obiskal katakombe sv. Domitile. V baziliki nad katakombami je imel kratek govor, ki je zopet po svoje važen. Sv. oče se je spomnil starih mučencev, ki so tam pokopani, potem pa nadaljeval, da od prvih mučencev gre misel sama od sebe k sedanjim mučencem Cerkve, ki prav tako kot nekdaj trpijo iz istih razlogov: »Podobnost med Cerkvijo, ki danes trpi in komaj životari v državah pod ateističnimi in totalitarnimi režimi, ter med Cerkvijo v katakombah je jasna. Isti je razlog odpora pri Cerkvi nekdaj in danes: obramba resnice in obenem zahteva svetih pravic vsakega človeka do osebne svobode, posebno v krogu vesti in vere. Isti je tudi namen pri starih in novih preganjavcih, ki z dejanskim nasiljem ali s težo postave, sodišč in administrativnih ukrepov hočejo vsiliti svojo resnico in zadušiti vsako izražanje nasprotnega mišljenja. Boli nas, ko vidimo, kako v mnogih državah, ki so nam zelo pri srcu in ki jih ljubimo, potem ko se ji toliko govorilo o osvobodi in o ljudstvu, hočejo danes zadušiti svobodno versko življenje ljudstva in posameznikov; imajo trden namen, četudi ga večkrat prikrivajo, da bodo
PRIZNANJE POLJSKIH MEJA
De Gaulle je edini zahodni državnik, ki uživa pri Poljakih tako slavo prav zaradi, sicer neuradnega, a praktičnega priznanja zahodnih poljskih meja na črti Odro-Niša. Te meje so določili zavezniki v Potsdamu, a zahodne države danes nočejo še uradno podpreti poljskih zahtev zaradi občutljivosti Zahodne Nemčije v tem pogledu. Bonnska vlada je v tem oziru zelo občutljiva, a se bo prej ali slej morala le vdati dejanskemu stanju. V tem oziru naj še pripomnimo, da so vsi Poljaki edini v svojih zahtevah. Tako je pred kratkim sam poljski primas kardinal Višinski na škofovski konferenci v Wroclawu potrdil poljske pravice nad pridobljenimi zahodnimi ozemlji. Po njegovih besedah iz tega ozemlja diha poljska, ne pa nemška duša. S tem je kardinal verjetno tudi hotel pobiti obtožbe Gomulkove vlade, češ da se poljski episkopat ne zmeni dovolj za pravice osvobojenih ozemelj. Kancler Erbard je indirektno odgovoril na kardinalove izjave in ponudil Poljski spravo. Ni pa priznal
Cerkev umorili; polagoma se stavijo ovire za pripravo novih duhovniških poklicev; ovira se tudi redno dušno pastirstvo, kadar ni mogoče ukloniti duhovščine, redovnikov in vernikov, da bi sodelovali z režimom. Uporabljajo se vsa sredstva, ki jih zmore totalitarni režim: tisk, kultura, šola, vzgoja, šport zato, da bi odtrgali mladino od Cerkve in ji vsiliti marksistični nauk. Sveta stolica skuša vedno braniti moralne in verske vrednote vseh ljudi in, če kdaj ne povzdigne svojega glasu, ni zato, ker bi se za te narode ne brigala, temveč zato, da bi položaja ne poslabšala. Zato s krščansko potrpežljivostjo pričakuje in upa na izboljšanje. Cerkev je vedno pripravljena na poštena pogajanja, pripravljena je odpustiti krivice, ki so ji bile zadane, zato gleda bolj na sedanjost in na bodočnost kakor pa na žalostno preteklost.«
Zatem je sv. oče povabil vse navzoče, naj se z njim združijo v molitvi za trpečo Cerkev v svetu. »Misel, da rimsko ljudstvo moli za Cerkev molka, bo v veliko tolažbo škofom in duhovnikom ter vsem vernikom, ki trpijo preganjanje zaradi vere. Katakombe nas učijo, da Cerkev ne bo nikdar premagana,« je zaključit sveti oče svoj govor.
V	dopoldanskem govoru je sv. oče med drugim sporočil, da bo ustanovil svet škofov, ki bo pomagal papežu vladati Cerkev. Člane tega sveta bodo predlagale posamezne škofovske konference. Sklical pa ga bo papež po potrebi.
ČETRTO ZASEDANJE DRUGEGA VATIKANSKEGA KONCILA
Tretji pomemben dogodek je začetek novega zasedanja sedanjega koncila. Začelo se je v torek dopoldne s sv. mašo v baziliki sv. Petra. Popoldne pa so se koncilski očetje zbrali v stari baziliki sv. Križa in od tam skupaj s svetim očetom odšli v lateransko baziliko v spokorni procesiji.
Tajfun „8hirley“ na Japonskem
Istočasno kot na bregovih Misisipija jc zadivjal silen tajfun nad južnovzhodno Japonsko. Okrog 50 oseb je našlo smrt, 800 pa je ranjenih. Več oseb pogrešajo. Tajfun, ki je divjal s hitrostjo 190 km nau ro, je uničil 1916 hiš,- poškodoval pa nad 2500. Tajfun je zajel tudi 47 ribiških ladij in jih potopil, škodo cenijo na 1 milijardo yenov.
poljskih zahtev po Slezi ji, češ da mora to urediti samoodločba...
O tem le v toliko, da vidimo, kaj je pravzaprav privedlo do tako prisrčnih odnosov med Parizom in Varšavo. Zaradi tega pa ie prišlo do trenutnega nesoglasja med pariško in bonnsko vlado. Tudi socialni demokrati in liberalci zahtevajo resnih pojasnil s strani Francije. Liberalni voditel j Mencle je zahteval, naj nemška vlada končno le izsili potrebna zagotovila pariške vlade glede za Nemce dvoumnega zadržanja v zadevi njenih meja.
DE GAULLE IN VPRAŠANJE NASLEDSTVA
Javno mnenje v Franciji in v svetu je ostalo po zadnji tiskovni konferenci francoskega predsednika še vedno negotovo glede političnih načrtov starega državnika. Ni se še odločil, ali bo kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah. Poudaril pa je zopet svoje originalne zamisli o demokraciji francoske republike, kjer med predsednikom in ljudstvom skoraj ne pozna drugih predstavništev. Zamisel take »direktne demokracije« pa nič ne navdušuje pristašev parlamentarnega sistema, saj vidiio preveliko podobnost recimo pojavu Napoleona III., ki je tudi »plebiscitarno« prišel do cesarstva.
Ne da bi se ustavljale ob podobnih primerjavah, pa se francoske politične stranke resno ukvarjajo s problemom prihodnjih predsedniških volitev. Po odpadu kandidature socialista Deferreja, so sedaj najvidnejše kandidature na skrajni desnici Tixier-Vignancour-ta, na desničarski sredini možna kandidatura bivšega ministrskega predsednika Pinaya ter na demokratski levici Mitteranda. V zunanji politiki je skupni ideal vseh treh politikov evropeistična politika, ki jo De Gaulle zagovarja le, v kolikor služi francoski »gran-deur«. Tako je izjavil Tixier-Vi-gnancourt: »Zame je prihodnost v zgraditvi Evrope in mir v atlantski zvezi.« Najbolj resna kandidata pa sta Pinay in Mitterand. Za Pinaya se potegujejo krščanski demokrati, radikali in neodvisni. Pi-nay sam pa še ni odločen, ali bo nastopil, razen v »nujnih in dramatičnih okoliščinah«. List »Au-rore« piše npr., da ga Francija potrebuje. On je namreč že v prejšnjih letih utrdil francoske finance ter se zavzema za resnično demokratično ureditev in za združeno Evropo.
Na vsak način pa ostane še marsikaj nerešeno. Francoski komunisti zlasti čakajo na možnost ljudske fronte v povezavi z levico. S tem v zvezi pa marsikateri opazo-vavci poudarjajo na sličnosti pogledov gollistov in komunistov. V tem vidijo nevarnost, ki jo predstavlja taka identiteta za demokracijo. Urednik lista »L’Express« Jean Jacques Servan-Schreiber opozarja na tako škodljivo konvergenco, — ki je mnogi ne vidijo, — med tema dvema enako konservativnima strankama, ki sta si navidezno nasprotni. S tem, da zagovarja zunanjo politiko generala De Gaulla, piše omenjeni komentator, vodstvo komunistične partije podpira same temelje gol-lizma.
Tako je pravzaprav bodoča predsedniška izbira ne samo izbira med osebami in strankami, ampak med demokracijo in bol j- ali manj odkritim totalitarizmom.
Važen teden za sveto Cerkev
Načelo samoodločbe ali ne?
Napovedano marijansko slavje se je vršilo na Opčinah ob najlepšem vremenu, čeprav je to zadnje te dni bilo silno nestalno in je marsikje tudi preteklo nedeljo proti večeru deževalo. Sredi popoldneva se je začela zgrinjati proti openski cerkvi ogromna množica ljudstva, ki se je uvrstila v dolgo lepo urejeno procesijo, med katero so ob spremljavi godbe donele naše lepe Marijine pesmi. Procesijo so otvorile skavtinje, katerim so sledile Marijine družbe in druga dekleta. Moških je bilo zelo lepo število, med katerimi je prišla posebno do izraza pisana skupina skavtov iz vse Tržaške, katerim so se pridružili tudi skavtje iz Gorice. Za kipom, ki so ga nosili openski fantje v narodnih nošah in so ga spremljale žene in dekleta v narodnih nošah, je šlo nešteto naših žen in mater, ki so navdušeno prepevale Mariji v čast in vmes vpletale desetke rožnega venca. Tudi naših redovnic je bilo lepo število vseh treh skupin: šolskih sester, sester Čudodelne svetinje in notre-damk.
Po lepo okrašenih ulicah ob častni straži mestne policije je vodil procesijo mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik ob spremstvu mnogoštevilnih duhovnikov iz Tržaške in Goriške. Mariborskega škofa smo že srečali na Primorskem pred dvema letoma, ko se je udeležil slovenskega romanja na Barbano ob stoletnem jubileju kronanja barbanske Matere božje.
Ko se je procesija zlila na trg, je gospod škof imel sv. mašo v slovenskem jeziku, pri kateri je vse ljudstvo skupno molilo in pelo ob sprfemljavi godbe. Med sv. mašo je imel lep govor o Slomšku, ki je bil velik častivec Matere božje. Rekel je, da se je vesel odzval povabilu tržaških slovenskih dušnih pastirjev, posebno še, ker je bil eden izmed njegovih prednikov na mariborski škofijski stolici, škof. dr. Karlin, prej škof v Trstu. To slavje mu daje tudi priliko, da primorskim Slovencem lahko govori o Slomšku in njegovi
ljubezni do Marije, ker je prav v ljubezni do Marije posebno velik in je v tej ljubezni vzgajal svoje vernike in vse slovensko ljudstvo. Jedro njegovega govora je bila prav Slomškova pridiga v cerkvi la-vretanske Matere božje v Št. Andražu na Koroškem, ko je tam še bil sedež lavantinske škofije, katerega je pozneje Slomšek prenesel v Maribor. V tej pridigi se je Slomšek kot škof obrnil do Marije z raznimi prošnjami, ki naj bodo tudi naše prošnje, in sicer' prošnja za mladino, da bi ostala zvesta Bogu in se vzgajala v verskem' duhu; prošnja za starše, da bi jim bila prva skrb krščanska vzgoja otrok in bi ne skrbeli le za njihove zemeljske potrebe in jih ne učili samo ustrezanja vsem željam; prošnja za mir, ki je bil tudi takrat ogrožen kot je danes. Vsem tem prošnjam, ki so tudi naše prošnje, dodajmo — tako je rekel — še mi svojo veliko prošnjo, naj Marija pomaga, da bo služabnik božji škof Slomšek kmalu proglašen pred vesoljno sveto Cerkvijo za blaženega.
Ob sklepu sv. maše se je dvignila proti nebu zahvalna pesem in nato se je glavni organizator tega slavja g. Franc Štuhec, ravnatelj Marijanišča, zahvalil mariborskemu škofu, da je zopet prišel med primorske Slovence in mu iz srca želel v imenu vseh, da bi kmalu doživel srečni dan, ko bo Anton Martin Slomšek proglašen blaženim. Nato je še povedal veselo novico, da bo v novi Marijini cerkvi, ki se gradi nad morjem in bo posvečena po želji papeža Janeza XXIII. Mariji Kraljici narodov, postavljen oltar svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov.
Slavje je poteklo v najlepšem redu, v veliki pobožnosti in zbranosti Marijinih ča-stivcev, zlasti pa ob velikem navdušenju mogočnega ljudskega petja. Tudi to slavje je bilo nov dokaz, da med nam; ljubezen do dobre nebeške Matere še ni ugasnila in da narod, ki tako ljubi Marijo, ne bo umrl.
Ob zaključku socialnega tedna italijanskih katoličanov v Vidmu
Od 8. do 12. septembra se je vršil v Vidmu 37. socialni teden italijanskih katoličanov. Socialni tedni so v Italiji že stalna ustanova, ki se ponavlja leto za letom. Tudi drugi narodi jih poznajo. Včasih smo imeli socialne tedne tudi na Slovenskem. Namen takih tednov je, da se na njih proučuje kako določeno vprašanje iz socialnega življenja s posebnim ozirom na socialni nauk Cerkve. Letos so v Vidmu obravnavali »Svobodne organizacije v sodobni državi«. Pozornost so torej posvetili tistim organizacijam, ki se v njih državljani svobodno zbirajo in ki niso nikakor odvisne od države ali njene podpore; torej svobodne organizacije. Za demokratično družbo je namreč značilen ravno družabni pluralizem, to se pravi dejstvo, da poleg državnih organizacij in ustanov obstajajo že številne druge ustanove in organizacije, v katerih se državljani svobodno združujejo.
Katoliška Cerkev je v svojih socialnih enciklikah vedno zagovarjala potrebo in koristnost, da so med državo in državljani še svobodne organizacije vseh vrst od sindikatov do verskih in nabožnih družb. V takih organizacijah vidi Cerkev zagotovilo, da se človek kot državljan reši pred diktatorstvom države in pred njenim vse izravnajočim vplivom. Poleg tega more državljan le v svobodnih organizacijah in z njih pomočjo polno razviti svojo osebnost in doprinesti svoj delež tudi k skupnemu blagru vse družbe.
Tega mnenja pa niso diktatorji. Ti, pa naj bodo katere koli barve in naj se drže katere koli ideologije, so se vedno bali in se še vedno boje svobodnih organizacij državljanov. Zato jih tudi povsod prepovedujejo in pustijo le državne. Tako je napravil npr. Mussolini in za njim so isto ponovili komunisti v Jugoslaviji
Videmski socialni teden je pravilno hotel poudariti važnost in vlogo, ki jo imajo različne svobodne organizacije za celotno družbo v državi. Najbolj kompetentni govorniki so se razvrstili na govorniškem odru in razpletali svoje misli.
Uvodno predavanje je imel prof. P. Re-scigno iz Bologne, ki je na splošno orisal značaj svobodnih organizacij v zapadnem svetu. Nato so govorili o političnih organizacijah, gospodarskih sindikatih, pa še
o	podpornih in kulturnih ter verskih združenjih. Pri marsikakem vprašanju se je pokazalo, da Italijani niso narod, ki bi
ljubil organizirano življenje. Drugod imajo tega veliko več.
So pa take svobodne organizacije vseh vrst nujno potrebne za ohranitev demokratičnega življenja. Zato je potrebno, da se okrepijo in pomnožijo tudi v Italiji.
Za zaključek bi rad poudaril, da je organizirano delo še posebno važno za narodne manjšine. Zakaj poleg drugih nalog, ki jih imajo svobodne organizacije v demokraciji, jim pri narodnih manjšinah pripada še to, da pomagajo ohranjevati narodno zavest in jo širiti ter ohranjajo tudi narodno kulturo. Brez svobodnih organizacij ni demokracije, brez lastnih organizacij ne bo obstala nobena narodna manjšina.	(r+r)
Prevod svetega pisma v japonski jezik
Salezijanski duhovnik Federico Barbaro je oskrbel celoten prevod svetega pismo v japonski jezik. Pri delu mu je pomagal krog marljivih in sposobnih sodelavcev. Delo je vzbudilo veliko zanimanje med Japonci. Slovesnega sprejema, na katerem so javnosti pokazali prevod, so se udeležile najvišje osebnosti japonskega javnega življenja. Zanimivo je, da je predsedoval odboru za prevod svetega pismo japonski senator Kokichi Nadao, ki je bil že štirikrat vzgojni minister. Senator ni kristjan.
Pojavi verske odtujenosti v srednji Franciji
V	srednji Franciji vlada velika verska odtujenost. V škofiji Angouleme vrši svoje verske dolžnosti le 10% vernikov, v samem škofijskem mestu pa komaj 5 odstotkov. Delavci, ki tvorijo polovico škofije, hodijo v cerkev le poldrug odstotek. Študirajoča mladina je bolj verna, med njo živi iz vere 32% deklet in 24% fantov. In pri nas?
Žalosten položaj Cerkve v Romuniji
Današnja Romunija ima 20 milijonov prej?ivavcev. Katoličanov je poldrug milijon, ki so pa brez zadostne verske oskrbe, ker je komunistični režim skoro popolnoma zatrl redno dušno pastirstvo. Režim določa, koliko kandidatov smo vstopiti vsako leto v edini semenišči, ki obstajata v mestih Jassy ter Alba Julia. V Jassvju je letos 68 bogoslovcev, v Albi Juliji pa 120. To poletje je bilo posvečenih 16 duhovniških kandidatov.
Na članek »Načelo samoodločbe v današnjem času«, ki smo ga objavili v pretekli številki, nam je g. Franc Jeza poslal odgovor, ki ga bomo objavili v tej in v prihodnji številki. Prav je, da naši bravci slišijo tudi več mnenj o istem vprašanju. (Vred.)
Mislim, da je marsikdo z začudenjem prebral nekatere odstavke v članku »Načelo samoodločbe v današnjem času«, ki ga je prinesel »K. g.« v svoji zadnji številki, in tako tudi jaz. Zato bi rad odgovoril na nekatere piščeve trditve in teze ter opozoril na njihovo nevzdržnost.
Predvsem bi rad pripomnil, da se avtor članka, Ivan Avsenek, izraža zelo nejasno in noče, ali ne zna, svojih misli točno opredeliti, zato bravec končno ne ve, kaj hoče v članku dokazati. Sklepati pa se da, da je hotel z njim ostrašiti nekatere Slovence, da bi ja še sami ne zahtevali za slovenski narod pravice do samoodločbe, češ to bi nikakor ne bilo simpatično Združenim državam in tudi drugim velikim državam ne, saj »velike države niso za razbijanje sedanjih državnih tvorb«.
To ni prvič, da se pojavi v slovenskem tisku članek proti pravici do samoodločbe narodov. Take članke smo zasledili že v nekaterih drugih listih in se zdi, da jih je navdahnila neka določena politična miselnost, ki vidi v samoodločbi narodov in zlasti tudi slovenskega naroda nevarnost, neko temno, nejasno nevarnost, v slogu zastraševanja porednih otrok, češ: »Nikar ne hodi ven, zunaj čaka divji mož, ki te bo požrl (ali odnesel).« Zato očitno namigovanje na neutešene »tuje apetite«.
Toda pojdimo po vrsti. V dolgem uvodu nam Ivan Avsenek pove v glavnem le to, da v afriških državah ne obstajajo narodi, ki bi opravičili nastanek in obstoj teh držav, in občutek imamo, da mu obstoj teh držav nikakor ni simpatičen, zlasti ne zaradi njihove mednarodne politike. Toda vsakdo ve, da kolonialne sile meja svojih kolonij niso potegovale po narodnostnih mejah, ampak kjer je ravno naneslo in kjer so se pač morale njihove zasedbene sile ali odprave ustaviti. Zato prebivavstvo afriških držav ni samo krivo, če se meje držav ne krijejo z narodnostnimi mejami. Evropa v svoji več kot dvatisočletni zgodovini še ni prišla do tega, da bi potegovala državne meje po etničnih, in če bo prišla Afrika v naslednjih dva tisoč letih do tega, bo še vedno lahko rekla, da je potrebovala manj časa do tega cilja kot Evropa. Od njih tudi ni mogoče pričakovati, da bodo »znale« takoj voditi »pravo politiko«. Afričani gledajo na marsikaj iz druge perspektive kot Evropejci ali Američani in miniti bo moralo najbrž še mnogo desetletij, da bodo razpolagale afriške države s strokovnjaki za zunanjo politiko in da bodo imeli ti toliko izkušenj
V	diplomaciji in v treznem presojanju političnih ideologij kakor jih imajo zahodnoevropski in ameriški državniki.
Avsenek je hotel menda v bistvu povedati le to, da bi bilo bolje, če bi Afričanom ne bili dali lastnih držav na osnovi samoodločbe, ker imajo zdaj Američani od tega same neprijetnosti, zlasti v Združenih narodih, kar da je »močno ohladilo ameriško gorečnost za to mednarodno organizacijo«. Toda kolikor vemo, so se prav Združene države v povojnem času najbolj trudile, da so pripomogle načelu o dekolonizaciji Afrike do zmage, in gotovo si niso obetale od tega samih veselih presenečenj, pač pa so realistično presodile, da ni mogoče več držati črne rase v poniževalnem odnosu, kot ga je predstavljal kolonializem, in da je tak odnos na daljši rok mnogo nevarnejši, da bi postala črna ljudstva plen prevratne komunistične ali druge totalitarne revolucionarne propagande, kakor pa jo predstavlja njihova negotovost v zunanji politiki, ki pa doslej še ni privedla nobene afriških držav v sovjetski ali kitajski tabor.
Ivan Avsenek pride na podlagi svoje antipatije do politike afriških (in azijskih) držav vse prehitro do sklepa, da »gledajo velike države, ki bodo zmeraj odločale ali soodločale o usodi malih narodov in držav, z mešanimi občutki na samoodločbo« itd. To je čisto razumljivo, ker samoodločba je vendar predvsem pravica majhnih in šibkih, ki sicer z orožjem ne morejo uveljaviti svojih pravic proti velikim in mogočnim; pomeni zmago, vsaj načelno, pravice nad silo. Avsenekov sklep pa izhaja tudi iz čisto statičnega pojmovanja mednarodnega dogajanja in razvoja, ki je popolnoma zastarelo. Velike države lahko odločajo o usodi majhnih držav le, če jim te to dopuste in se same spravijo v položaj, ki to dopušča, npr. vzhodnoevropske države v odnosu do Sovjetske zveze. Toda če se temu uprejo, se jim v bistvu ne
zgodi nič hudega, za kar sta dokaz tako Jugoslavija kot Albanija. Tudi tu sta važna pogum in »samoodločba«, če že ne ljudstev ali narodov samih, pa njihovih voditeljev. Madžarsko so sovjetske čete res pregazile, toda pomisliti je treba, da je bila Madžarska v času upora (kot je še danes) dejansko od Sovjetov okupirana država, ker je bila pač v vojni premagana in so imele sovjetske sile pogodbeno pravico biti v njej (pri tem je drugo vprašanje, če je ta pogodba »pravična« ali ne). In zato je Sovjetska zveza tudi zainteresirana da Madžarska ne zdrsne v zahodni tabor, kakor so Združene države zainteresirane, da Zahodna Nemčija ne zdrsne v vzhodnega in imajo zato tudi »pogodbeno« še vedno svoje čete v njej. To je posledica nasreč-nega povojnega ravnovesja sil.
Nihče pa ne more trditi, da Združene države ali druge velike države odločajo o usodi drugih malih in srednjih držav, npr. skandinavskih in zahodnoevropskih, pa tudi azijskih ali južnoameriških in afriških. Te so popolnoma proste v svoji zunanji in notranji politiki, seveda pa morajo računati z odnosom sil v svetu in s splošnimi svetovnimi razmerami. Tako je npr. človek popolnoma prost, da gre čez cesto, ko drvi po njej največji avtomobilski promet, vendar tega ne bo storil, če je razumen in če upošteva, kaj se dogaja okrog njega. Iz istih razumnih razlogov velike države ne diktirajo malim državam (vsaj ne več danes) svoje politike, kvečjemu jim sugerirajo za kulisami, kaj jim je storiti, toda to lahko delajo (in tudi delajo) tudi majhne države nasproti velikim, npr. Belgija proti Nemčiji, Franciji, Italiji in tudi proti Združenim državam.
Isto statično miselnost razodeva Avsene-kova trditev, da velike države niso za razbijanje sedanjih državnih tvorb. Katere so te velike države? Sovjetska zveza z velikim veseljem podpre vsako »razbijanje« držav, ki stoje v nasprotnem taboru, če upa, da jih bo s tem oslabila Tako je podprla Soumaliotove upornike v Kongu, skuša razbiti Južno Afriko, je razbila skupaj s Hitlerjevo Nemčijo »veliko« Poljsko, je podpirala v španski državljanski vojni razbitje Španije v narodnostne države (baskovsko in katalonsko), želi razdelitev Belgije v flamsko in valonsko polovico itd. Sovjeti so povsod za povezovanje narodov v enotne države, če gre za to, da se razširi oblast kake njim naklonjene ali podložne države, povsod, kjer pa bi imeli od razbitja večje državne enote korist, so za razbitje. Anglija in Francija sta dali neodvisnost desetinam svojih kolonij in Združene države so, kot rečeno, ves čas podpirale to osamosvajanje kolonij. Res je, da so bile proti osamosvojitvi Katange, a to delno iz gospodarskih razlogov, ker so bile zainteresirane na tamkajšnji uranovi in drugi rudi in so hotele dobiti tiste in-
dustrije v roke, o čemer so se že dogovorile z leopoldvillsko vlado. Predvsem pa so se hotele izogniti očitku, da podpirajo belgijski »neokolonializem«, in si s tem zapraviti simpatije v vsej črni Afriki. Združene države vodijo prav tako pogosto politiko lastnih interesov kot vsaka druga država. Tako npr. niso navdušene nad odcepitvijo Singapura od Malajske federacije, ker je ta v zahodnem taboru. Še manj pa bi bile navdušene, če bi se hotel Singapur priključiti komunističn: Kitajski, čeprav je večina prebivavstva v Singapurju kitajska. Vprašanje pa je, če bi intervenirale, če bi se Singapur prostovoljno za to odločil. Tudi še nismo slišali, da bi iz svojega nasprotovanja malim državam in enotam svetovale Angliji in Portugalski, naj čimprej vrneta Kitajski Hong Kong in Macao, ali da bi silile čang Kajška, naj ji »vrne« Formozo. Vsa stvar je torej mnogo bolj dinamična in odvisna od okoliščin, kakor pa si predstavlja Avsenek.
Za svetovni mir bi bilo npr. gotovo tudi bolje, če bi obstajale namesto evropskega dela Sovjetske zveze neodvisne baltske države, Bela Rusija, Ukrajina, Armenija, Georgija itd. Medtem ko stojijo zdaj ruske divizije v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem ter na turški meji, bi stale pred Moskvo, ob Volgi in ob Kaspijskem morju, tisoč kilometrov bolj oddaljene od Evrope. Prav tako bi ne škodovalo svetovnemu miru, če bi se komunistična Kitajska še toliko »razdelila«, da bi dobili neodvisnost Tibet, Notranja Mongolija in druge nekitajske dežele, ki so zdaj vključene v kitajsko državo.
Franc Jeza
(Konec prihodnjič)
Potreba po novih škofijah v Avstriji
V Avstriji mislijo na to, da bi pomnožili število škofij. Cerkvene oblasti so mnenja, naj bi škofije ne imele več kot
250.000	vernikov, ker da to terja vedno bolj specializirano delo, ki ga zahteva moderni čas in ki se ga ne da več šablonsko opraviti, če hočemo, da bo res prišlo do nove verske pomladi, kot si jo zamišlja sedanji koncil.
Mučeništvo katoliških Ukrajincev
V Nemčiji živi sedaj 12.000 ukrajinskih katoličanov. Njihov škof dr. Kornulyak, je pred kratkim izjavil v tealinski cerkvi v Miinchenu na Bavarskem, da si je ukrajinski narod upravičeno zaslužil naslov »naroda mučencev«, saj gre število pobitih in deportiranih Ukrajincev, odkar si jih je podvrgel sovjetski režim, v visoke milijone. Da je ukrajinski narod zdržal, je bilo mogoče le zato, ker sta duhovnik in ljudstvo ostala v dobrih in slabih časih neomajno povezana med seboj
Filmski igralec
Poklic filmskega igralca je lahko prav tako časten kot vsak drug poklic. O tem ni nobenega dvoma. Nešteto je igralcev in igralk, katerih življenje poteka po resni in neoporečni poti in katerim je družina sveta, zato je ne predpostavijo nobeni stvari na svetu, niti bleščeči karieri. Ni torej poklic sam na sebi nekaj slabega. Lahko pa postane tak za tistega, ki se hoče na vsak način uveljaviti in pri tem prezre najosnovnejša moralna načela. Za vsako sredstvo hoče doseči lahek zaslužek in slavo, ki je kot umetnik sploh ni vreden.
Mislimo tu predvsem na primer dveh znanih itali/anskih igralk: Gine Lollobri-gide in Virne Lisi. Kot je znano, sta se ti dve »umetnici« udeležili snemanja filma »Le bambole«« in sta nastopili v nekaterih ne prav resnih prizorih. Zato sta se morali skupaj z nekaterimi drugimi igralci, z režiserji in producenti filma zagovarjati pred sodnikom zaradi nespodobnosti. To se je prvič zgodilo v Italiji: do zdaj niso namreč bili nikoli igralci tisti, ki bi morali dajati odgovor za nemoralen film.
Jasno je, da je ta incident spravil obe igralki v precejšnjo nevoljo. Take publicitete si res nista želeli! »Ko sem sprejela ponudho, da nastopim v filmu v nekaterih precej drznih prizorih, mi je režiser trdno zagotovil, da ne bodo tega filma predvajali v Italiji. Zato sem bila v dobri veri.« Tako se je zagovarjala Virna Lisi. To je pa res inteligenten izgovor. Mar je morala drugačna v vsaki državi? Torej je po njenih besedah to, kar se pri nas imenuje pornografija, v drugih de-
želah umetnost.
Gina Lollobrigida, ki v zadnjih časih sprejema kakršno koli vlogo, samo da se še nadalje ohrani na površju, je v svojo obrambo dejala: »Med snemanjem ne more igralec nikoli vedeti, kakšen bo film, ko bo dovršen. Med montažo se vsi posnetki -tako spremenijo, da tudi najbolj normalni prizori lahko postanejo drzni.« To lahko drži do neke mere. A zanimivo bi bilo vedeti, kaj si je mislila Lollobrigi-da, ko je nastopala napol gola pred filmsko kamero. Kino si ne izmišlja ničesar, temveč samo posname to, kar vidi.
Znano je, da se v zadnjih letih ustvarja. zelo veliko število trgovskih filmov, ki jim je glavna snov seksualnost. Ta dela na splošno malo stanejo in zagotovijo producentu velik dobiček. Vprašanje je, zakaj nekateri igralci in igralke sprejemajo vloge v takih filmih. Odgovor je zelo enostaven: za svoj nastop mnogo zaslužijo, poleg 'tega pa niti ni treba poznati umetnosti igranja. Igralska sposobnost sploh ne pride v poštev, temveč samo telesene lastnosti in prilagoditev določenim zahtevam.
»Nisva mislili, da delava kaj slabega« — se sedaj zagovarjata Gina Lollobrigida in Virna Lisi. In najbolj žalostno pri vsem tem je to, da sla ti dve ženski tudi materi. če ju pri nastopanju v takih vlogah ne zadržuje niti misel na otroka, ki bo nekega dne lahko gledal te filme, potem ni treba, da išče izgovore. »Jaz sem dobra mati in zvesta žena,« je dejala Virna Lisi. Lepe besede, da bi le bile resnične, kar pa je zelo težko verjeti.
Mira
Primorski romarji vPalestini
1	v predzadnji številki smo poročali v •tiki o izidih tekmovanja v Arezzu. tj si hočemo ogledati večje ali manjše ehe zborov posameznih narodnosti in 'tao kvaliteto letošnjega polifonskega "tavanja. Levji delež je odnesel maski zbor iz Veszprema. Ne moremo se ;r čuditi temu, če pregledamo razne ftščine. Dovolj je, da omenim izredno Obilnost v izbiri repertoarja, kar ima ta važnost. Ce povem, da izvajajo barski zbori (že nekaj let sem) npr. 'dbe Kodalyja in Bele Bartoka, polne dnih težkoč v izvedbi, s tako naravno kakor bi recimo mi peli Marolta Mirka, nam postane hitro marsikaj d- Večkrat bi lahko rekli, da so skladbe "jenih komponistov po svoji strukturi Primerne za instrumentalno kot za slno izvedbo. Tako postane tudi folklo-"taetna pesem. Seveda pa ni samo to: duša mora izzveneti iz teh kompli-°ih akordov ter prepletajočih se tem, "1 veszpremskem zboru lahko to pri-®o. Brezhibna intonacija, skladnost °v, rafinirana dinamika, to so velike e tega ansambla.
^Pcoski in nemški pevci si letos niso 'Mi pričakovanih lovorik. Vseeno pa Choeur Saint Louis iz Pariza in Col-"h cantorum iz Bonna pokazala veliko 'ravljenost, fino interpretacijo ter resno t0 avtorjev. Isto bi veljalo za Čehe, zaslužili nekaj več kot drugo mesto “Iklori.
^ dvoma pa je bil odlično zamišljen 'eden koncert praških madrigalistov tekmovanja. Ti so popolnoma osvo-®tainstvo z izredno tehtnim podajanjem k starih latinskih tekstov srednjega Preko renesanse do sodobnih čeških strov, kot so Janaček in drugi. Pose-Poudarek pa je dala spremljava sred-,eških glasbil ter čembala in viole.
vija je bila prisotna s štirimi 'kitni zbori: slovenski »Prvo slovensko 'ko društvo« iz Kamnika, akademski k Goran Kovačič iz Zagreba ter pro-"a zbora iz Pule in Novega Sada. Slo-So tu »rešili« čast Jugoslavije, kot '^Pomnila firenška »La Nazione«. Kam-l, ^taški zbor, ki ga vodi Samo Vrem-’ ^ svojo drugo nagrado res zaslužil
Pitij
Jfi;
‘jim mehkim petjem. V polifonski so predstavili prosti skladbi Ada-v° »Ljubici« ter Mirkovo »Jutro«. Mor-Povsem posrečeno izbral svojega pro-zlasti v folklorni skupini. Lepa pe-Pamreč zahteva za tako tekmovanje 'takaj več zahtevnosti v svoji priredbi zbor je nastopil v nedeljo v znanem ^tanu Camaldoli.
P° presenečenje so bili Bolgari. Ti so tri zbore iz Sofije, od katerih je ptan ženski. Vidi se, da znajo poleg fes izrazite balkanske folklore lepo lati tudi zapadno polifonsko glasbo. »Ave verum« W. A. Mozarta na nem koncertu je prav osupnil.
'avje zase so, kot vedno, španski in Mtori. Španija je poslala dva zbora: Z radia Barcelona, drugega iz S. Dasverein. Slednji je pel pri pon-:ni maši v stolnici, ki jo je v nede-‘foval areški škof. Izvajali so T. da a polifonsko »Missa Ouarti toni«. etat; lahko rečemo, da so španski “°lj nadarjeni za folklorno ali lirično kot za zborovsko polifonijo. Po-^ M se lahko izrazili o Grkih. Te so tatvljaii zbori iz Aten (dva po številu) lrcja in Larisse. Vseeno pa kažejo Veliko vztrajnost, saj že mnogo let
zaporedoma hodijo v Arezzo v iskanju sreče.
Kaj pa zbori naše dežele? Na dobro mesto se je postavil moški zbor Verdi iz Ronk, ki ga vodi G. Kirschner. Dosegel je tretje mesto v svoji kategoriji Nastopil je tudi na zaključnem koncertu med dragim s Schubertovo Serenado za zbor in mezzosopran solo. Četrto mesto v isti skupini je zasedel zbor Grion iz Tržiča pod vodstvom A. Policardija. Manj sreče pa je imel moški zbor iz Rude v Furlaniji. Iz Trsta pa je letos prišel zbor »Nuovo coro Montasio«, ki ga je vodil M. Macchi; imel pa je večji uspeh v folklori kakor v polifoniji. Pri cerkvenem koncertu je ta zbor izvajal skladbo »Adoramus Te, Chri-ste« p. M. Miollija iz Gorice.
Še nekaj o splošnem poteku tekmovanja. Letošnjo žirijo so sestavljali naslednji glasbeniki: Bogdan Babič, Bruno Boccia, Phi-lippe Caillard, Felix De Nobel, Ettore De-sderi, William S. Gwynn Williams, p. Gra-ziano Mengozzi, msgr. Luciano Migliavac-ca, p. Stefano Pallini, Giuseppe Piombini, Armando Renzi in Willi Traeder. Vsi zbori so morali zapeti po eno obvezno pesem za izločitveno oz. finalno tekmovanje (razen folklore). Tako so imeli mešani zbori na sporedu Palestrinov štiriglasni motet »Ad te levavi oculos meos« ter A. Ga-brielija petglasni madrigal »Vago uccellet-to«. Moški zbori J. Gallusa »In nomine Jesu«, 4-glasno, ter A. Banchierija »Panta-lone e Burrattino« (3-glasno). Ženski zbori pa so peli kot obvezni pesmi R. Vandelle »O gloriosa Virginum - Tota pulehra«, tro-glasno, ter štiriglasni Beethovnov kanon »Izumitelju metronoma«. Zlasti za mešane in moške zbore so predstavljale obvezne pesmi precej trd oreh. V kategoriji za gregorijansko petje, v kateri je zmagal ženski zbor iz Tridenta, pa so peli razne odstavke iz liturgičnih obrednikov. Vsi zbori so potem predstavili še po dve pesmi proste izbire. Navadno so se predstavili s kako staro klasično ali sodobno polifonsko skladbo (od modernih med težjimi Bruckner, Debussy, Kodaly, Šostakovič, Poulenc — da imenujem le svetovno znane). Spet pa so nekateri zbori imeli na sporedu preveč lahke glasbe, ki niso primerne za polifonski konkurz; prav zato jim niso prinesle zaželenega uspeha.
Za zaključek še nekaj misli o splošnem poteku. Če pretresemo nekoliko letošnjo raven, lahko rečemo, da je bila dobra, a ne tako visoka kot recimo par let hazaj, ko je bilo gotovo po kvaliteti več zborov enakovrednih za prvo mesto. »La Nazione« iz Firenc pripominja tudi, da morajo italijanski zbori prehoditi še mnogo poti za dosego visoke ravni zlasti nekaterih srednjeevropskih ansamblov. Tudi »L’Avvenire dTtalia« iz Bologne poudarja, da čakajo italijanske zbore še veliki napori, da se uvrstijo enakopravni v družbo tujih zborov v polifoniji. Vse to je res, res je pa tudi, da imajo slovanski oz. germanski narodi vse drugačno zborovsko tradicijo in vzgojo od latinskih, izvzemši morda Francoze. Kot lepo bodrilo za nadaljnje razširjanje polifonske umetnosti pa je dejstvo, da so tudi sedaj veliko večino pevskih zborov sestavljali mladi ljudje. To je znamenje, da se ne zanimajo samo za plehko lahko glasbo in kričače.
Društvo »Amici della Musiča« iz Arezza zasluži res vse priznanje za zelo dostojno izvedbo trinajstega polifonskega tekmovanja, ki vrši svoje visoko poslanstvo za pravo valorizacijo tako redke, a tako vzvišene glasbe, kot je polifonija.
Andrej Bratuž
m
V četrtek, 2. septembra se je vrnila slovenska skupina romarjev iz Palestine. Romanje v svete kraje brez dvoma presega pomen običajnih romanj. Zato bomo v nekaj številkah objavili popis tega romanja, kot ga je sestavil udeleženec g. Stanko Zorko.
Pavlinci iz Milana zadnji čas organizirajo množična romanja v Palestino. Najeli so posebno letalo, ki vsakih deset dni odpelje po 80 romarjev v Sveto deželo. Ob lanskem romanju v Lurd so nas povabili, naj letos organiziramo slovensko skupino za Palestino. Duhovska zveza v Trstu je vabilo sprejela in pripravila prvo večje povojno romanje v svete kraje. Priglasilo se je 34 romarjev in sicer 5 iz Slovenije, 5 iž Gorice, 1 iz Koroške, ostal; iz Tržaške, a od teh kar 10 iz Rojana.
V petek, 20. avgusta smo se odpeljali z nočnim vlakom proti Rimu. Na rimski postaji nas je čakal avtobus pavlincev, ki nas je odpeljal k cerkvi sv. Petra. Pri oltarju sv. Jožefa smo opravili lepo zborno sveto mašo za srečno pot. Verjetno je bila to prva sveta maša v slovenskem jeziku v baziliki sv. Petra. Po sv. maši smo obiskali grob dobrega papeža Janeza XXIII. Mnogo obiskovavcev smo našli pri njegovem grobu.
Z LETALOM V SVETO DEŽELO
Ob 11.30 nas je avtobus odpeljal na letališče v Fiumicinu. Uradne formalnosti so bile hitro urejene. Vkrcali smo se na novo francosko letalo vrste Carravelle, last jordanske letalske družbe. Točno ob dveh je letalo varno zapustilo zemljo in se vzpenjalo vedno više, dokler ni doseglo višine
13.000	metrov in v tej višini smo plavali e hitrostjo 1000 km na uro proti Jordaniji. Na letalu je bilo tudi 44 italijanskih romarjev iz raznih krajev. Vožnja je bila krasna. Globoko pod nam; smo opazovali morje, tu pa tam smo imeli pod sabo blazine oblakov, potem smo zagledali ostre obrise grških otokov, Ciper, turško obalo, Libanon, Sirijo. Pri Damasku je letalo zavilo proti jugu in po treh in pol ure vožnje pristalo na letališču v Amanu.
Mesto je bilo že v večernih lučeh. Vročina je puhtela iz rjave zemlje. Prvi tre-
nutek smo se zbali. Če bo skozi deset dni taka vročina, potem bo pa hudo. Tudi Jordanci niso delali nobenih sitnosti. Na kratko so pogledali potne liste. Veseli so bili novega letala, ki je z nami začelo novo progo.
Čakala nas je še sto km dolga pot do Jeruzalema. Čakali so nas prostorni ameriški avtomobili, ki jih v Jordaniji uporabljajo izvoščki. Naglo smo drveli proti jugu in v luči reflektorjev opazovali nenavadno pokrajino. Nikjer zelenja. Povsod pesek in kamen. Ravnine ni. Vrstijo se srednje visoki hribi in doline. Okoli devete ure smo prispeli v Jeruzalem, kraj našega petdnevnega bivanja.
V	JERUZALEMU IN BETLEHEMU
Nastanili smo se v hospicu za romarje, ki ga upravljajo frančiškani. To je velika stavba, kjer lahko najde prostor okrog 200 romarjev. Po večerji smo se hitro umaknili v sobe in utrujeni takoj zaspali.
Drugi dan je bila nedelja, posvečena obisku Betlehema. Kmalu po osmi uri so nas taksiji odpeljali proti Betlehemu. Pot je dolga 17 km, ker mora napraviti velik ovinek zaradi izraelske meje. Krajša pot, ki je dolga le 8 km, vodi po izraelskem ozemlju. Pot je izredno slikovita. Vije se navzgor in navzdol med peščenimi griči. Pogosti so oljčni nasadi. Tu pa tam smo zagledali čredo ovac ali koz, ki so trgale suho travo. Proti Betlehemu je bilo vedno več zelenja. Mesto je na vrhu hriba, a tudi po pobočju so posejane hiše.
Mogočen vtis napravi kraj Jezusovega rojstva prav zaradi skromnosti. Skupna sveta maša je bila v votlini božjega rojstva. Ne morem vam povedati, s kakšnim občutjem smo zapeli slovensko pesem Sveta noč.
Po sveti maši smo odšli pod Betlehem na pašnike. Ogledali smo si veliko podzemeljsko votlino, približno dva metra visoko in izredno prostorno. Ob pogledu na to votlino, kakršnih je tam okoli več, nam je postala božična noč bolj razumljiva, da končno ni bilo nič kaj posebnega, če sta Jožef in Marija iskala zavetišča v taki votlini. V bližini je lepa cerkev angelskega petja, dar kanadskih katoličanov.
"»■niilllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllMIIItlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIlIltlllllMIllillllllllli
Popoldne smo si ogledali prostor, kjer je nekdaj stal jeruzalemski tempelj. Prostor je raven in izredno velik. Tam je res lahko našlo za velikonočni praznik prostor na stotisoče Judov. O templju ni nobenega sledu več, le na enem kraju kažejo zid, ki je ostal od razdejanega templja. Sredi tempeljskega prostora je sedaj Omarjeva mošeja in v bližini še druga mošeja, imenovana Akša. Obe smo si ogledali, seveda smo morali sezuti čevlje. Omarjeva mošeja je ogromna okrogla stavba, vsa obložena z zlatom.
NA KALVARIJI
Ponedeljek, 23. avgusta je bil izredno bogat. Obiskali smo cerkev božjega groba, ki je glavna krščanska svetinja v Jeruzalemu. Cerkev božjega groba je vsa v železnih vezeh in jo popravljajo. Sredi cerkve je kapela, v kateri je božji grob. Prostora v kapeli je malo. Ni mogoče popisati vtisa, ki smo ga imeli, ko smo drug za drugim klečali ob božjem grobu in poljubljali kamen, kjer je počivalo Odreše-nikovo telo in kjer je tudi od mrtvih vstal. Dolgo smo molili in tudi v naslednjih dneh smo se vedno znova vračali k božjemu grobu. V cerkvi je tudi Kalvarija, kjer je bil Jezus pribit na križ, kjer je visel na križu in kjer so ga položili Mariji v naročje. .
Popoldne smo šli v okolico Jeruzalema. Najprej smo si ogledali kraj Kajfove palače in pod palačo Jezusovo ječo. Ječa je vdolbena v kamen in nima nobenih vrat, le zgoraj je ozka odprtina, skozi katero so lahko po vrveh spustili jetnika. Tradicija s trdnimi dokazi sodi, da je v tej ječi Jezus prebil noč, ko so ga prijeli na Oljski gori. Nato smo se odpeljali v Betanijo, kjer smo si ogledali Lazarjev grob in kraj sam. Iz Betanije smo šli v vasico Betfage, od koder so učenci na oljčno nedeljo pripeljali Jezusu osliča. Na vrhu Oljske gore je karmelski samostan s cerkvijo očenaša. Tam naj bi Jezus apostole naučil moliti očenaš. V bližini je kraj, od koder je šel Jezus v nebesa. Danes stoji na tistem mestu muslimanska mošeja.
(Se nadaljuje)
M E J A
lillllllllltlllilllllllillllll|lllllllllll!IIUHI!ll)llllllllll!llllllllll||||||||l|||||||||||||!|l!!ll!|jil|||||||||||!||!|||||||i!|||||l!U^
35
?ajtrku je župnik na hitro pospravil
11	>n pričel moliti brevir.
^no zbrano seveda ni mogel moliti s° mu neprenehoma uhajale k orož-a> k Nacetu, h kolu, k zastavi in ' Kaj bo vendar iz vsega tega? Kako 'steklo? Bogve kdo vse to vodi!
bo še prinesel novi dan?
°d Simon ni utegnil dolgo moliti. ^ Po desetih je planil v župnišče bi-' “tapnik in upravitelj Slemenice. Bil an in zelo resen:
°Žjo voljo, gospod Simon, kaj ven-^ogaja tu gori! In vi pri vsem tem tatni 1 Alj sc res ne zavedate, da se
2	ognjem? Ali res ne veste, da vsa
* govori o vas in o slemeniških ’n? Kar se tu dogaja, zelo škodi 1 Ugledu in seveda ugledu Cerkve Cn°- N» nas vse pade senca, ako
1	izmed nas ne vede pravilno. A bti, da se vi sploh ne zavedate Položaja. Res ne mislite na to, '8,1ejo o slemeniških dogodkih pisati
vsi koroški in celo izvenkoroški časniki in s pisanjem silno škodovati begunskim duhovnikom in beguncem sploh.
Zato sem prišel, da vas prepričam o resnosti položaja in da se dogovoriva glede enotnega nastopa in glede tega, kaj je v danem primeru treba ukreniti. Če že ne bom mogel doseči, da ostanete na fari, bi vsaj rad preprečil, da vas ne bi zaprli ali celo izročili jugoslovanskim oblastem. Zgubiti ne smete niti trenutka. Poveljnik orožniške postaje je bil silno razkačen že zaradi napisa. Sedaj pa je še toliko bolj zaradi zastave in je trdno odločen, da napravi konec tem nesmiselnim dejanjem. Čudi se, da smo vas pustili samega tu gori in brez učinkovitejšega nadzorstva. Smatra, da vam ne bi smeli zaupati na pol samostojnega mesta, češ da še niste zreli zanj Povejte vendar, kaj vas je zavedlo k nerazumljivim ukrepom, da bom mogel poročati gospodu dekanu in škofijski kuriji! Zakaj ste postavili napis in izobesili zastavo? Zakaj je ne snamete? Kakšne cilje pri tem zasledujete? Ste res v zvezi z jugoslovanskimi oblastmi? Ne veste, da je sveta
stolica komunizem obsodila in da moramo zato vse storiti, da rešimo Koroško komunistične nevarnosti? Vam ni znano, da duhovniki ne smemo sodelovati pri prevratih? Sedaj razumem vse, kar se je med vojno dogajalo v vaši škofiji. Ker niste znali ločiti politike od Cerkve, ste morali po svetu. In še vas ni izučilo...«
Razburjenje bistriškega župnika je raslo z vsako besedo, zato je tudi vedno manj tehtal svoje neutemeljene očitke.
Gospod Simon ga je mirno poslušal, vedno bolj zardeval in čakal, da pride do konca. Hkrati je že izbiral izraze za odgovor. Končno je mogel spregovoriti:
»Vašega obiska, gospod župnik, sem zelo vesel. Vi ste župni upravitelj Slemenice, jaz le vaš pomočnik, v prvi vrsti odgovoren vam kakor ste vi odgovorni višjim oblastem, cerkvenim in svetnim. Zato popolnoma razumem vaše zanimanje za vse, kar se na Slemenici dogaja. Zdi se mi tudi prav, da z menoj delite ne le morebitne uspehe, temveč tudi težo nasprotovanja nacistov, ki še vedno smatrajo Slemenico za svojo trdnjavo. Zato škofija morda res ni modro ravnala, ko me je poslala na
tako težko župnijo, da jo domačini sami smatrajo za kazensko mesto...«
»Ce je Slemenica kazensko mesto, potem je na Koroškem zelo veliko kazenskih mest, saj je večina dežele gorata. Ko vas je škofija poslala semkaj, je to storila z namenom, da si odpomorete od strahu zadnjih let, se v vsem privadite jeziku in počasi uvedete v dušno pastirstvo, ki je v tej škofiji udomačeno,« župniku du-šebrižnikova pripomba ni ugajala.
»Slemenice gotovo nihče ne smatra za kazensko mesto zaradi njene lepe lege, krasnega razgleda, blaženega miru in malo dela, temveč zaradi nacistov, ki so tu tako močni in fanatični kot malokje,« je gospod Simon skušal popraviti svojo neprimerno izjavo.
»To že!« sc je obličje bistriškega gospoda za spoznanje zjasnilo. Zato je dušebrižnik mirneje nadaljeval:
»Morda se še spominjate, kako sem vas spočetka, ko ste mi zaupali to odročno in skromno mesto, spraševal za vsako malenkost, tako da ste mi večkrat dejali, da sem dovolj star, da bom tako majhno
župnijo znal sam voditi. Če vas s katero zadevo ne bi hotel motiti, se mi zdi, da je to, kar zadnje dni počenjajo nacisti, da bi me še pred birmo spravili od tod. Vse to, kar v svoji onemoglosti in omejeni nadutosti nacisti zganjajo, ni naperjeno toliko proti meni, temveč v prvi vrsti proti škofovemu prihodu. V resnici, kako naj mirno prenesejo, da vstopi v faro najvišji predstavnik katoliške Cerkve, o kateri je njihov vodja napovedal, da jo bo strl kot kroto? Dejstvo, da sem tujec in povrhu še brezpravni begunec, jim je le dobrodošla okoliščina, ki jo skušajo do kraja izkoristiti. Dosegli so nekaj trenutnega in navideznega uspeha, ker dobivajo navodila od polizobraženih ljudi od drugod. Vendar niso bili dovolj previdni in imam v rokah dokaze proti njim. Od tod moja mirnost. Seveda sem pričakoval več zaupanja in opore od vaše strani zlasti še zato, ker ste podoben primer, ko so me tožili, že sami doživeli. Kljub temu me tolaži zavest, da smo v demokratični državi in ne bom sojen, predno bi me zaslišali.«
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Duhovna obnova za fante bo v Alojzijevišču prihodnjo nedeljo, dne 19. septembra dopoldne. Začetek točno ob 9. uri, sklep s sv. mašo. Fantje, pridite v velikem številu!
INA-casa za delavce
Uprava INA-casa je dala na razpolago delavcem goriške in tržiške občine za 368 milijonov posojil za gradnjo, nakup ali popravila hiš.
Za gradnjo ali nakup stanovanja lahko dobi prosivec največ 8 milijonov posojila za petsobno stanovanje in 4,58 milijona za dvosobno stanovanje. Za popravilo hiše lahko dobi prosivec največ 2,3 milijona lir posojila. Popravila in gradnje morajo biti v skladu z načrti delavskih hiš.
Uprava INA-casa nudi delavcem posojilo do 85 odstotkov ocenjene vrednosti hiše ali stanovanja in sicer za dobo 20 let po 6,50 odstotkov obresti in vračanje kapitala, plačljivih v dveh letnih obrOkih.
Delavci, ki jih te ponudbe zanimajo, dobe vsa podrobna pojasnila, kakor tudi obrazec za prošnjo na pokrajinskem uradu za .delo v ulici Crispi 9 v Gorici. Rok za prošnje zapade dne 20. novembra letos.
Pobuda goriškega Rdečega križa
Na pokrajinskem uradu Rdečega križa v Gorici, ul. Codelli 9, je do 30. septembra odprto vpisovanje za 4-mesečne tečaje splošnih bolničarjev. Prvi tečaj se bo začel 18. oktobra letos. Temu 'bodo sledili drugi do konca leta 1966. Pozneje bodo uvedli redne enoletne tečaje. Obiskovavci tečaja bodo ob zaključku prejeli diplomo za splošnega bolničarja. Vpišejo se lahko moški in ženske, laiki in duhovniki, redovniki in redovnice.
Za vpis je potrebno spričevalo o zaključeni osnovni šoli ter da so 5. maja,, ko je stopil v veljavo omenjeni deželni zakon, že opravljali najmanj 3 leta službo splošnega bolničarja pri javni bolnišnici, ali vsaj 4 leta v zasebnih zdraviliščih, ali pa da imajo diplomo prostovoljne bolničarke pri CRI.
Doberdob
V soboto, 11. septembra sta se v naši župni cerkvi poročila gdč. Adela Ferletič in g. Franc Podveršič. Nevesta je bila dolgoletna vztrajna voditeljica zbora za cerkvene in narodne pesmi, ki se je zelo uveljavil in žel veliko priznanje. Bila je tudi voditeljica dekliškega krožka, ki je pripravil marsikatero lepo in koristno prireditev. Ženin pa je sin uglednega Her-menegilda Podveršiča, bivšega števerjan-skega župana. V ulici delle Volpi v Gorici ima gostilno s pristno briško kapljico; če ne verjamete, le poizkusite!
Poroka je bila v praznično okrašeni cerkvi z res veliko udeležbo domačinov, ki
so hoteli s številnimi darovi in cvetjem izkazati hvaležnost požrtvovalni Adeli. Cerkveni zbor pod vodstvom nadebudnega Karla Lavrenčiča je lepo prepeva! izbrane pesmi, tako ljube bivši organistinji.
Božji blagoslov sv. očeta (po telegramu), molitve in hvaležnost pa tudi vztrajnost v dobrem naj spremlja novoporočenca še dolga in srečna leta! Bog ju živi!
RZASKE
NOVICE
Poziv slovenskim staršem!
Odbor za slovensko šolo, ki ga na Tržaškem sestavljajo vse slovenske kulturne in prosvetne organizacije ter vse politične stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence, poziva slovenske starše, naj se pri vpisu svojih otrok v šolo odločijo v soglasju z lastno narodnostno pripadnostjo in odgovorno v odnosu do svojih otrok.
Vpis otroka v slovensko šolo je narodna dolžnost slovenskih staršev. Šola je najbolj otipljiv dokaz življenjskosti in najučinkovitejše sredstvo za obrambo neenakopravne narodnostne skupnosti z vpisovanjem svojih otrok vanjo.
Obvarujmo narodnostno pripadnost svojih otrok z vpisom v slovensko šolo. Omogočimo svojim otrokom, da si bodo v jeziku, ki jim je najbližji, širili obzorje, da bodo globlje spoznavali materin jezik in vrednote lastnega naroda in tako postali njegovi zavedni pripadniki. Omogočimo jim celovito duševno rast.
Trst, 10. septembra 1965
Odbor za slovensko šolo v Trstu
Bazovica
Dne 6. septembra je umrla Marija Pečar (Tončetova) v starosti 74 let. Pogreb je pokazal, kako je bila priljubljena pri vseh vaščanih. Bila je vzorna mati, ki je
ŠPORTNA KRONIKA
Lahka atletika. Podberšček Edi, znani atlet goriške 01ympije, se je preteklo nedeljo udeležil tekem za naraščajnike v Bologni. Tekmoval je v metu krogle in jo vrgel 13,73 m daleč; zasedel je tako častno tretje mesto med 25 tekmovavci. (Rezultat je drugi najboljši v naši deželi.)
Prihodnjo nedeljo bodo odšli na med-deželne tekme CSI v Padovi naslednji atleti 01ympije: mladinca Prinčič (met krogle) in Sussi (skok v višino); naraščajniki Ceščut (skok v višino), Palla (tek na 60 m) in Podberšček (met diska).
Memorial »M. Filej«. Kot že javljeno, bo 01ympija tudi letos organizirala to športno manifestacijo. Vršila se bo v času od 24. oktobra do 14. novembra. Na programu so lahka atletika, odbojka, namizni tenis in nogomet. Števerjanci so že javili svojo udeležbo v odbojki. Letos bodo sestavili moštvo tudi goriški skavti. Verjetno je, da se bodo pridružile okoliške vasi kot lani (štandrež, Pevma, Sovod-nje). Zmagovavci bodo prejeli pokale in medalje.
Svetišče Žalostne Matere božje Grad pri Mirnu
ICVATRNICA - SHOD ŽALOSTNE M. B. v nedeljo, 26. septembra 1965
V soboto, 25. septembra
Slavnostna razsvetljava: procesija okrog cerkve z lučkami Spovedovanje
V nedeljo, 26. septembra
Polnočna sv. maša; sv. maši ob 6. in ob 7. uri
Ob 10h slovesna sv. maša z govorom
Ob 4h popoldne zaključna slovesnost
Sv. maša z govorom (prošt iz Kopra g. L. Jurca)
Darovanje okrog oltarja Blagoslov z Najsvetejšim.
VSI PRIJATELJI IN CASTIVCI ŽALOSTNE MATERE BOŽJE PRISRČNO VABLJENI!
Vodstvo svetišča
Skupni shod mašnih strežnikov Radio Trst A
Ponovne poplave v Rimu in v Furlaniji
Preteklo soboto se je nad Rimom ponovno vlil »veliki dež«. Tibera in Aniene sta v predmestju prestopili bregove in ga-sivci in vojaštvo so morali prihiteti na pomoč ogroženemu prebivavstvu. Na več krajih je prišlo do upora prebivavstva, zlasti tam, kjer so počile odtočne cevi in povzročile še poplavo straniščne vode in umazanije. V predmestju so morali v nekaterih predelih evakuirati prebivavstvo.
Tudi Furlanija je bila ponovno prizadeta po zadnjih nalivih preteklega tedna. Nadiža je povzročila precej škode in uničila še zadnje ostanke pridelka.
Na področju Vajonta so strokovnjaki zaznamovali premike zemeljskih plasti na gori Toc, ki je pred dvema letoma povzročila toliko gorja v Longarone. Promet po cesti Cimolais-Longarone je dovoljen samo podnevi in tudi prebivavstvo Erta se ponoči ne sme zadržati v vasi.
škodo zadnjih poplav v Italiji cenijo na več milijard lir. Država je odobrila pomoč prizadetemu prebivavstvu v znesku 4 milijard lir.
V torek, 21. septembra imajo svoj shod slovenski mašni strežniki iz Trsta in Gorice. Shod strežnikov je dan javne hvaležnosti duhovnikov tem malim pomočnikom, ki lahko postanejo — in dejansko se to dogaja — tudi veliki in pravi pomočniki. Strežniki obenem ob takem srečanju marsikaj lepega slišijo in se med seboj spoznavajo. Lansko leto je bil shod v štandrežu in v Gorici. Zbralo se je 142 ministrantov. Koliko jih bo letos? Zakaj bi jih ne bilo več?
Letošnji shod se vrši na Stari gori v Slovenski Benečiji. Ob 10.30 služba božja, opoldne instrukcija v dvorani, sledi skupno kosilo, pozneje odmor in igre pri salezijancih v Vidmu, kjer bo v novi krasni cerkvi sv. Janeza Bosca sklep letošnjega shoda.
Vabimo na shod vse tržaške, goriške in videmske slovenske strežnike. Dobri ljudje, ki berete te vrstice, če morete, če imate kakšen tisočak odveč, dajte ga domačemu duhovniku za skupni shod strežnikov na Stari gori. Hvala!
Oltar v čast sv. Cirila in Metoda
Na 17. marijanskem shodu na Opčinah je bila objavljena sledeča vesela novica, ki so jo tisoči prisotnih Slovencev sprejeli s ploskanjem in odobravanjem, glasi se tako:
V novo Marijino cerkev, ki jo sedaj zidajo nad morjem na Vejni blizu Proseka, bo postavljen na častno mesto oltar sv. Cirila in Metoda. Vsem je znano, da bo to novo Marijino romarsko svetišče po volji dobrega papeža Janeza XXIII. posvečeno Mariji, Materi in Kraljici vseh narodov. V tem bratskem duhu velikega pokojnega papeža glejmo Slovenci na novo hišo božjo, ki vstaja pred nami na Krasu. Slovenskim tržaškim duhovnikom se je zdelo primerno, da so predlagali oltar v čast naših slovanskih apostolov Cirila in Metoda v tem novem Marijinem svetišču. Tržaška škofija je predlog sprejela. Darove za postavitev oltarja bomo z dobro voljo zbrali in tako pustili zanamcem lep spomin naše vernosti na Krasu!
Opomba. Neki dobrotnik iz Opčin je že poklonil 50.000 lir. Skupna akcija za nabiranje prispevkov bo objavljena v kratkem.
z enako ljubeznijo do zadnjega skrbela za svoje štiri otroke in številne vnuke. Vsem je daja dober zgled verne žene, ki ne opusti nedeljske maše ne v obilju dela ne v težavah bolezni in starosti. Naročena je bila na naš list Katoliški glas, podpirala župnijske podvige, najbolj pa se je veselila, da smo v župniji postavili Mladinski dom. Njene življenjske težave je niso spravile v čemernost in črnogledost ; nasprotno, znala je bili vedno nasmejana in vedra. Ob pogrebu je bila tudi sv. maša za njen večni pokoj v Bogu, kar bi. bilo hvalevredno prav pri vsakem pogrebu. Številnim sorodnikom naše sožalje, pokojni materi pa veselje v Bogu!
8. septembra zvečer smo imeli Marijino procesijo, kot jo imamo že 16 let, odkar je fatimska Marija romala po naših vaseh. Proti vsakemu pričakovanju (vreme je bilo lepo, ura ugodna, na polju ni več toliko dela) udeležba ni bila prav hvalevredna bodisi od strani mladine bodisi od strani moškega spola. Prihodnje leto se bomo potrudili, da bomo Mariji izkazali več časti!
FIAT je skrčil delovni urnik
Tovarne FIAT so s 13. septembrom skrčile delovni urnik. Po 40-urnem delovnem urniku bo sedaj delalo 60 odstotkov delavstva. Ti delavci bodo delali sedaj pet dni, ob sobotah pa bodo prosti. Za 40-urno delo bodo dobili plačanih 44 in pol ur. V drugih oddelkih tovarn FIAT pa bodo še naprej delali' po 44 in 48 ur.
S 1. januarjem 1966 bo stopil v veljavo zakonski osnutek o pokojninah trgovcev, ki jih je v Italiji en milijon skupno z njihovimi svojci. Od teh bo prihodnje leto približno 150.000 doseglo starostno dobo 65 let, predpisano za pokojnino. Pogoj za dosego pokojnine je 12 mesecev plačanih prispevkov. Za ženske pa velja starostna doba 60 let za dosego pokojnine.
Slovenska skupnos za razlaščence
Slovenska skupnost v Trstu že od vi začetka skrbno zasleduje celotni ral razlaščevanja v dolinski občini za poti naftovoda Trst-Bavarska. Zato je z naklonjenostjo sprejela poziv razlaščen z dne 3. t.m., ki so ga naslovili na politične in strokovne organizacije, M trdno prepričana, da je treba prizai lastnike odločno podpreti v tem njih«1 napornem boju za dosego pravičnih Po skrbnem preudarku je sklenila zoriti družbo SIOT in Industrijsko pf niško ustanovo, da je za njiju nujno trebno, da se predhodno sporazum«1 prizadetimi razlaščenci za določitev vične odškodnine za zasežena zemlj'
V tem smislu so svetoVavci Sloves skupnosti dolinskega občinskega sveta slovili na župana občine Dolina našle dopis:
Svetovavci Slovenske skupnosti doti1j
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ul. Caravaggio 4, obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in III. razred do 25. septembra 1965.
Teden od 19. do 25. septembra 1965
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kekec nad samotnim breznom«. Tretji in zadnji del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 »Zlat dež«. Radijska drama. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico septembra«.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico septembra«. — 13.30 Glasbeni kontrasti. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.00 Slovenski solisti. — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Comelli: (12) »Videmski folklorni muzej«.
— 20,35 Aleksander Borodin: »Knez Igor«, opera s prologom v štirih dejanjih. Prolog, prvo in drugo_ dejanje.
Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt, pripravila Bogdana Černigoj. — 18.30 Skladatelji naše dežele. — 19.15 Današnje otroške igre, razvedrila in zabave naših otrok. Pripravila Nerina Švab — 20.35 Aleksander Borodin: »Knez Igor«. Tretje in četrto dejanje. — 21.40 Humoreske preteklega stoletja: Alfonz Pirec: »Moj prvi bolnik«.
Sreda: 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (16) »Kuga v Milanu«. Po prevodu Andreja Budala, za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; oddajo vodi Jože Peterlin. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Antologija Ivana Trinka: Rado Bednarik: (5) »Iz globin njegovega nauka«. — 21.00 Simfonični koncert komornega orkestra »Alessandro Scarlatti« it. radiotelevizije iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.30) Slavko Andree: »Vdaja Japonske pred dvajsetimi leti«.
četrtek; 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Bruno Nice: (12) »Notranje raznolikosti in narodna enotnost«. — 18.50 Violinske skladbe.
— 19.15 Zlata žlica. Pripravlja Tone Penko, — 21.00 »Knjižni molj«. Igra v treh dejanjih.
Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Ženski tednik, pripravlja Jadviga Komac. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.00 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Od Julijcev do Jadrana: pravljice, pripovedke in legende. Pripravlja rado Bednarik. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj. —
Sobota: 12.15 Največ, najviše, najdlje -mozaik prvenstev in rekordov. Pripravil Dušan Pertot. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furla-nije-Julijske krajine: Zbor »Prealpi« iz Šarile, ki ga vodi Angelo Presta, — 18.30 Jugoslovanski avtorji. — 19.15 Poletna srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 20.45 Moški vokalni kvartet, ki ga vodi Ubald Vrabec. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (17) »Renzo najde Lucijo v lazaretu«. Po prevodu Andreja Budala, za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin.
BHI—im'll I
ga občinskega sveta prosijo župana ob ^ Dolina, naj predloži na prihodnji seji 11 činskega sveta v Dolini naslednjo f lucijo:
»Občinski svet občine Dolina ugottf da 'družba SIOT in Industrijska prid ška ustanova nista še doslej uredili 4 sanja izplačila zemljišč, ki so jih U lastili ali jih nameravajo razlastiti 1 narjem dolinske občine, in izplačilu škodnine za škodo, ki jo je povzf1 ^ družba SIOT s pripravljalnimi in dni! deli na področju dolinske občine.
S"
Zato občinski svet občine Dolina 1 ^ z uje župana in druge organe dolinski čine, da ne izdajo nikakega dovolr | za gradnjo kakršne koli naprave, j 'f® tiče naftovoda, dokler ne bo pravičm S jeno vprašanje izplačila razlaščenih ’ ® Ijišč in odškodnine za povzročeno škl 1 ~
Dalje svetovavci Slovenske skupnost novno pozivajo župana, naj čimprej ^ izredno nujnostno sejo, na kateri W pravljali o vprašanjih, ki so pove’, gradnjo naftovoda.
k v.
Sf
V Podgori bo na rožnovensko ne<*
3. oktobra popoldne že tradicionaln* rijanska procesija z zaključkom pri P* kapelici nad vasjo. Marijini časti'*1'	j
iskreno vabljeni!
DAROVI:
Za Slomškov dom v Bazovici (juiA1 lij, avgust): Dora Arduini 1.000; ^ Čufar 1.000; učenci 4. in 5. razreda oi ne šole v Bazovici po svojem ka^ 2.000; N. N. 1.000; letoviščar 4.200; ^ 1.000; Marija Ražem 5.000; ob krstu J in Rite Križmančič-Di Benedetto 4.$' stri letoviščarki 3.000; Opelt 5.000; \ 1.000; namesto cvetja pok. JoahimU mančiču, Angela K. 500; Renato ^ 1.700; N. N., uradnica 4.000; nona š-i Guštin iz Milana 5.000; Dušan Grgič* Marija Marc, namesto cvetja 2.0$ žefa Ražem, namesto cvetja 2.000; iz Trsta 1.000; Franca Racman 5.00 pada, 57 1.200; G. A. 1.200; svatje ob P® Venier-Leban 27.000; ob tečaju za f* 5.000; svatje ob poroki Pertot-Pečar * družina Ražem 3.000; namesto cvetja Mariji Pečar, družina Ražem 2.000' žina Živic 2.000; letoviščarka 1.500; 2.000; ob krstu Teodora Kralja 3.^
Hvaležni smo tudi mariborskemu , dr. Držečniku, ker je dne 12.9. naš Dom.
Za Alojzijevišče: M. Ž. 3.000; $ Jazbar 10.000; Z. F. 5.000; P. D-N.N., Peč 5.000; R. C. 5.000; J. M-' N. N., Rupa 2.000 lir.
Za cement misijonarja Ivana ^
Marijina družba, via Risorta 3, Trst dobrotnica iz Barkovelj 2.000; F. lir.
1
Vsem dobrotnikom iskren Bog p‘(|1
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega st' trgovski L 30, osmrtnice L 50, v< davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gori0
OBVESTILA
Ravnateljstvo gimnazije-HceJa in učiteljišča v Gorici sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do sobote, 25. septembra 1965.
Romanje na Brezje priredi Apostolstvo molitve v Gorici na rožnovensko nedeljo, dne 3. oktobra. Priglasiti se je treba pri g. Kleindienstu na Travniku.
ZAHVALA
Ob osmini smrti naše drage vzgledne matere
MARIJE IHARC vd. PEČAR
ii
se toplo zahvaljujemo vsem številnim osebam, ki so našo mater obiskovali VJ bolezni, in ki so na razne načine izrazili sožalje ob njeni smrti ter jo tako ^ spremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Družine:
PEČAR, GRGIČ, KLABJAN, PERT<
Bazovica, 13. septembra 1965
P
Pl
n\
pl
je
g:
le
ni
ni
st
si.
ja
za
»S
ri
hc
ra
Pc
so
zil
Sv
tu
sli
Če
zv
to
CI
zn
di
zil
da
Ar
m,
ga
ki
in
za
st;
lit
lis
la<
»j.
Vo
Va
v
til
in
*ia