Slovenski tabor pri Sempas-u na Goriškem. (Dalje.) O 5. točki: Naj se vraduje v škofijskih in sploh erkve- | lzmed slovenskih bčeri izbral si si aevesto ia pejljal jo pred oltar; sloveaski mašnik vama je Iepo zvezo I blagoslovil, sloveaski svati so vama kot priče aa strani etali; — vsi žeaitvaaski spisi pa so pisaai v tujeai jeziku. — Spričnje se aaai Slovcacem obaašaaje, spričuje se aaBi uboštvo ia še marsikaj drugega — vse le v tajem nih uradib po sloveaski, govori g. Klavžar, dež. aradnik  ijeziku. na goriškem tako-Ie: j Ali to so krivice, ki se gode slovenskema aaroda, ia Dubovščina se je od nekdaj upirala vsemupotajeevaaju* stala je trdno in stoji še dandaiias za narod. Ko se je v krvaveai letu 184S sopet obadilo narodao  teai veče ia očitaiše so te krivice, ker ga ni sposobaišega jezika za crkveao aradovaaje aa Sloveaskem, kakorjeravao sloveaski jezik čisto katoiiškega naroda; ia te pred- čatje, ko so se jeli tudi po vseh aašib pokrajiaab čvrsto gi- aosti aima meada nobedea dragijezik aa svetu. bati »Sloveuci ia krepko ia stanovitno tirjati svoje pravice,  j Da se aam pa te kiivice gode, kriva je zravea tudi stara — vzdigaola je tudi aaša duhovščiaa svoj glas z Ijudstvoai,'aavada in Bavada je železaa srajca. Opomaiai pa visokoia ta glas ni popolaoaia potihaol tudi tedaj, ko je vlada so- čest. škofijstva ia duhovščiao splob, da ravno oaa nara vsak pet astavo preklicala in aatn vse tiste pravice ia prostosti aa zaj vzela, s kterimi aas je le toliko božikala, da smo sopet krotki in poblevni postali. — Ne! tadi po 1849 1. je aaša dubovščina aarodu zvesta ostala ia skiivno pa skrbao je gojila tisto sveto iskro, ktero bi naai bili tuji, sovražai eleraeati tako radi udušili in za vse veke pogasili. Ia ko so aam «časi sopet aekoliko agodaiši prihajali, jela je tadi naša duhovščina oao sveto iskro vzbajati ia čedalje bolj pihljati, da se je do žarečega plaineaa vaela, ki daa pridiga, da kdor v krivicah zastajaia se ae da poboljšati, tema se ne odpusti greb, ai aa oaem svetu. Zatoraj, škofijstva aa Sloveaskem! zarotajem vas v iaienu aašega tabora, v imeau celega sloveaskega aaroda, bodite aam pravieaa, postavljajte aaui vrle siaove matere Slave, vredae sloveaske duhovaike posebno aa aaše nicje — ker tam je aevaraost ia zato potreba — aradajte aam Sloveacem sloveaski ia velite vsem vašim podložnirn crkvenim uradoni, aaj tadi tako store — zaebite se šviga zdaj iz našili src, navdušeaih za doai ia za mili aaš zastaranih navad — ib sloveaski narod vaai radovoljao ia narod slovenski. Kar velja pa o aaši dahovščiui splob, to ae velja tudi o sloveaskib žkofijstvih a!i prav za |)rav oškofijstvih na Slovenskem. Teai iiuaiao aiarsikaj očitati. In da govoriai posebao o našeui škofijstvu, — očitati u;u moramo, da je predolgo iaoičalo ia se aevedaega delalo, ko so v čisto sloveaske Brde vbajali italijanski dubovniki, ki si aiso apali ali celo niso snieii slažiti v lastni domoviai; v Brdab pa so za prostovoljao darilo z laškiia podakom zasajali laški dub ia laške vraže, Sloveaci! ozrite se aa britko Dolenjo ia Biljano, ia prejiričate se, da resaica ae Iaže. Oeitati moramo aašemu škofijstvu, da se je prezgodaj veselo odpusti — vse stare grebe. Tudi to rosolucijo sprejme tabor soglasao. (Konec prihodnjič.) j , . . . , . _, - , . ¦ •• t> ~ • i ¦ indalo tain, kjer ua spodajem Krasu tako imeaovarn Bezjaki prebivajo, prepastivsi, da se jim je jelo pndigati v laskeruprepastivši, jezika. Ni davao še, Jsar se je tarn sploli le' sloveasko govorilo, ¦— sedaj so se Šmartiaci popoluoaia izaeverili svojeaiu naroda, postali so pravi bezjaki ali narodni pankrti. Očitati Bioramo aašemu škofijstva, da je še te dai poslalo laskega dabovnika — ia ravao Bezjaka aa sloveaski Kras, — dabovaika, ki le za silo slovenski lorui, po dubu je pa vseskozi Italijaa — ia podelilo tan jc tako slažbo, i ktero si je želel marsikteri vredea sloveaski dubovaik. Očitati aioramo pa vsem škofijstvom aa SloveBskeai sploh, da uradijo večidel le v tajib jezikih. Meaijo sicer, da je že zadosti, da se rešujejo naše sloveaske vloge v sloveaskem jeziku. Častiti gospodje, zelo se motite! Sloveacu ni nikakor zadosti, da se niu jegove pravicc le po koščekihaametujejo; — oa hoče, on tirja vse, kar mu po pravici gre pred Bogom in pred avetom i Očitati moramo skofijstvom aa Sloveaakeai, da je menda jib apliv, da so ona kriva, da aradujejo splob vsi podložai crkveni uradi v tujih jezikik. — Sloveaec! na sloveaski zemlji rodili so te sloveaski stariši: sloveaski mašaik te je krstil; sloveaski botri eo ti pri krstu price bili, — pa pri vsem tem spričuje se ti krst v tujem jeziku. — Slovenec!