285
Zemlja kranjskega vojvodstva
po stari pravici.
„Ost u. Westa je prinesel 2. dan t. m. pod nadpisom: Primorje in njegovi 3 deželni zbori od K-r-ja, za kranjsko vojvodstvo prav važen sostavek, tako glaseči:
Vojvodstvo kranjsko se je v prejšnjih časih delilo na pel strani, ki so bile njegovi nerazdmžljivi deli. Bile so Gorensko, Dolensko in Srednje perve tri petine, No-tranjsko (Kras in Pivka) četerta, in Istrija peta petina; vsem je Ljubljana bila glavno mesto. Odkar so slovenski kraj, potlej gospoščine Metlika, Kras, Pivka in Istrija bile 8 kranjskim vojvodstvom združene, odtehmal so se deržali ti deli za nerazdružlj i ve.
Kadar sta si cesar Karo! V. in nadvojvoda Ferdinand I. avstrijanske dežele razdelila, ter poslednjemu kranjsko voj-vodslvo brez slovenskega kraja, Metlike, Pivke, Krasa in Istrije pripade, so se kranjski stanovi proti tej nepostavni delitvi glasno pritožili, ter na deželnem zboru, sklicanem na
15.  dan julija 1521, obljubo zvestobe odrekli, tako govoreč: da se ne morejo odpovedati svoje svobode, pa da bi lože in raj še terpeli vojsko in sovražno navalo, kakor ta k osni odpad in pogubno razkosanje (Valvaz. III. 330). Iz spisov na to deržanega* deželnega  zbora  in  iz lista  o naslednji  pogodbi   ddo. Brusel
16.   marca 1522, po Karolu V. vlastnoročno podpisanega, vidi se, da se s kranjskim vojvodstvom imajo ze-diniti gospoščine Metlika, Istrija in Kras, pa tudi vsi drugi kraji, kakor so mu pred po pravici in navadi pripadali, in tudi kar jih je Benečanom oteto brez vsake izjeme, ter imajo vsi nerazdružno zvezani biti in skupaj ostati.
Po tem naslednjo-pogodbenem listu Karola V. ste pripadale tudi mesti Ter s t in sv. Vid na Reki (to je Reka) k oblasti kranjskega vojvodstva, ter ste svoje naklade (davke) v njegovo denarnico plačevale, in v njegov deželni zbor poslance pošiljale. Proti pozneji oddružbi teh dveh mest so se kranjski stanovi večkrat upirali; vsi drugi kraji so pa noter do lita 1809 ostali nerazdružni deli kranjskega vojvodstva.
Ko je  iz ilirskih pokrajin,   po Napoleonu 1.   na-
pravljenih, cesar Franc I. s patentom od 3. avgusta 1816 naredil ilirsko kraljestvo, pusti kranjsko vojvodstvo, belasko okrožje, Gorico, kranjsko in prejšne ogersko in hervaško primorje, kakor je bilo za Napoleona skupaj, pa pridene se celovško okrožje in okraja Staromesto (Cividale) in Gradiško.
To ilirsko kraljestvo se je delilo v dve gubernii, v ljubljansko za kranjsko in koroško deželo, in pa v ter-žaško za tako imenovano avstrijansko-ilirsko primorje; to poslednje pa po odtergu Reke, hervaškega primorja in Starega mesta spet v okolico teržaškega mestnega poglavarstva, in v okrožji goriško in pazensko.
Še le leta 1849 je prenarejeno in prekerščeno avstrijansko-ilirsko primorje v neposrednje deržavno mesto teržaško, pokneženo grofijo goriško, in krajno grofijo istri-jansko z mejami, ki ste jih pred dotične okrožji imele.
Pa tako je ostalo tudi v patentu od 26. februarja t. I. brez obzira na zgodovino, staro pravico in na zahteve, s cesarskimi listi uterjene. Okrožji, ki ste bile leta 1816 le iz upravnih obzirov napravljene, postale ste poknežena grofija goriška in krajna grofija isterska.
K tako oktroirani grofii goriški spadajo zdaj nekdanje gospoščine Divin in Neukoffel, pa še več manjših grajščin in posestev, pred kmete imajočih, ki so pred pod Kranjsko spadale, ter so še zdaj v kranjsko deželno knjigo vpisane; k novo stvorjeni krajni grofii istrijanski pa izven otokov Kerk, Cres in Losinj itd. pred k Hervaškemu in Dalmacii pripadajočih, velik kos četerte in vsa peta stran kranjskega vojvodstva.
Tako spadajo zdaj okraji nekdanjih gospoščin, grajščin in posestev, pred kmete imajočih še dandanašnji obstojni deli kranjske deželne knjige, in to v 4. petini: Klana, No-vigrad s Servolo, Skalnica; v 5. petini pa: Belaj, Galignano, Kastav, Keršav, Lindav, Lipoglav, Pazin, Pas, Šumberg, Veprinac, Cepič itd. k novopostavši grofii isterski, čeravno so po večkratno in pismeno uterjenih pravicah obstojni deli kranjske dežele. Tako se je po neznanstvu historije, in ne-imajoč obzira na politične, pravne in financialne okoliščine 137 D milj prostrano primorje z 362.000 slovenskih in 160.000 laških prebivavcov  razdrobilo   na 3 deželne zbore.
Toliko ?50st in West*. Nam se to pojasnjenje zgodovinskih pravic kranjskega vojvodstva o tem času, ko se vsi drugi avstrijanski narodi tako čversto za svoje stare pravice poganjajo, zdi posebno važno. Kaj se ne bi tudi Kranjci potegnili za svojo pravico, ki jim je sporazumno z deželnimi stanovi zagotovljena in poterjena po prejšnih vladarjih slavne naše cesarske hiše; pravice, ki niso nikdar na pravni način veljavnosti izgubile, ampak je zaterta po goli samovolji birokratijske sisteme. Tožne nasledke tega nepostavnega ravnanja smo vidili, žalibog! nedavno na deželnem zboru v Poreč u, kjer je vkljub tolikim zvestim slovanskim občinam talijanomanska stranka ne samo našim slovanskim bratom naravnost vsako pravico odrekla, ampak je tudi obstanek Avstrije zarekala. Za stanovitno se tedaj nadjamo, da se prihodnji kranjski deželni zbor tako iz obzira za slovansko narodnost, kakor iz obzira za obstanek mogočne Avstrije, po lepem izgledu nekdanjih stanov krepko potegne za ono, kar je bilo sto in sto let kranjsko, ter po pravici nikdar ni zgubljeno.
Prosimo tudi slovenske povestničarje, da bi med tem pripravili historični material, ki je treba, in zanašamo se terdno na slovenske svoje brate na Goriškem in Isterskem, da nam bodo v tej, za našo prihodnost toliko važni zadevi na pomoč, da se stvar sporazumno in na njihovo in našo zadovoljnost reši. Gledajmo pri tem na lepo prislovico ju-goslavensko: »Sloga jači, nesloga tlači", in „Zerno do zerna pogača; kamen do kamena palača".