LETO XV., ŠT. 10 ŽALEC, 15. XII. 1960 IZDAJA: KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU Karel Kač, upravnik KPPZ Žalec Ena ali več kmetijskih zadrug v Savinjski dolini? Prav zdaj na moč razpravljamo o prihodnosti našega kmetijskega zadružništva, oziroma o našem načrtnem razvijanju splošnega kmetijstva. Osnova za taka razpravljanja so seveda vselej: prehojena pot, dosedanji dosežki in naloge v prihodnosti, ki naj ne le zagotovijo, marveč še pospešijo rast kmetijstva. Ko smo v Savinjski dolini začeli obravnavati vsa ta vprašanja, smo ugotovili, da smo se zlasti zadnja štiri leta že tolikanj razvili, da vsega tega nikakor ne smemo podcenjevati. i Napredovali smo v splošnem kmetijstvu, napredovali v posameznih poljedelskih panogah, v živinoreji in pri investicijskih izgradnjah v kmetijstvu. Skratka, vsestranska velika prizadevnost in odločna podpora kmetijstvu od vseh pristojnih organov naše skupnosti sta omogočili, da moremo v teh dneh še odločneje načrtovati. Kadar koli razmišljamo o prihodnosti, pa se moramo vprašati, kakšne so naše zmogljivosti, kaj že imamo in kaj še moramo izpopolniti, da bomo laže opravljali v prihodnosti prevzete naloge? Znano je, da se bomo morali v prihodnosti potruditi predvsem za izboljševanje življenjskih pogojev delovnih ljudi, zlasti pa, da bomo morali poskrbeti, da se bo osebna potrošnja zaznavno povečala. Zavoljo tega nikakor ne smemo prezreti smernic perspektivnega družbenega razvoja, ki o njih pravkar in vsepovsod razpravljamo. Ko proučujemo smernice za prihodnjih pet let in še za naprej, se nam neogibno poraja dvom, ali nam bi v kmetijstvu dosedanje organizacije še zagotavljale redno izpolnjevanje odgovornih velikih nalog? Dosedanje razpravljanje na našem področju je pokazalo, da je prav tu treba izpopolniti še mnogokaj. Ni dvoma, da so dosedanje kmetijske zadruge in dosedanja Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec v zadnjem obdobju le opravile veliko in uspešno delo. Da, naše dosedanje zadružne organizacije so se vsekakor uveljavile kot ustrezna oblika, tako glede na sodelovanje in povezovanje v kmetijski proizvodnji, kakor tudi glede na kompleksno spreminjanje odnosov na naši vasi. Kmetijske zadružne organizacije na našem področju so se gospodarsko na moč okrepile, razširile in ustalile razne pospeševalne službe in ustvarile pomembne sklade, ki pa le niso mogli povsem ustrezno učinkovati, ker so bili pač preveč razdrobljeni. Z vsemi dosedanjimi kmetijskimi zadružnimi organizacijami smo dosegli tako stopnjo, ki omogoča, da v Savinjski dolini (predvsem to velja za občino Žalec) tudi zdaj, ko razpravljamo o kmetijstvu v prihodnosti, odločamo radikalno, prelomno. Motivi, ki usmerjajo razpravljanje glede na reorganizacijo naših kmetijskih zadružnih organizacij, temelje v neogibnem dejstvu, da bo vsa Savinjska dolina tudi v prihodnosti potrebovala lastna investicijska sredstva. Družba je doslej na tem področju vložila velika finančna sredstva. Zavoljo tega družba tudi upravičeno pričakuje, da se bodo ta vložena sredstva čedalje hitreje vračala. To pomeni, da družba ne more in ne sme vlagati svojih finančnih sredstev v nedogled tam, kjer ni zaznati večje prizadevnosti in pogojev za rast, oziroma za proizvodnjo tistih dobrin, ki so temeljni pogoj za povečanje osebne potrošnje, oziroma za zboljšanje splošne življenjske ravni. Prav dobro vemo, da drugače v razvoju naše socialistične skupnosti sploh ne more biti. Zaradi tega se moramo nasloniti predvsem na lastne sile in na lastna materialna sredstva. Za področje Savinjske doline, v tem primeru je beseda nekako enaka področju občine Žalec, je to tem bolj pomembno, ker se ukvarjamo s poljsko kulturo, ki zahteva za stalnost proizvodnje — redno vlaganje in vzdrževanje investicij. Čim pa smo upoštevali vse te okolnosti, smo ugotovili, da mora reorganizacija kmetijskih zadrug temeljiti predvsem na gospodarski upravičenosti. Reorganizacija mora vsekakor zagotoviti ekonomsko in finančno tako močno novo organizacijo, ki bo (in mora biti!) sposobna, da bo na tako velikem območju lahko in uspešno upravljala prevzete naloge. Gospodarsko močna zadruga ima večje možnosti akumulacije, ki je odvisna od vrednosti proizvodnje, potem od obsega storitev in pa od velikosti realizacije. Mimo vsega tega opravičuje začetek gospodarsko tako močne zadruge velikost možnosti za organizacijo lastne proizvodnje, za tesnejše sodelovanje s člani v proizvodnji in tako dalje. Ustvarjeni bodo boljši pogoji za investiranje z lastnimi sredstvi, organizacija bo laže odločala o tržnih presežkih na tržiščih in konec koncev laže in bolje bo tudi mogla oskrbovati proizvodnjo s potrebnim materialom. Vse te prednosti gospodarsko močne zadruge so odločale na razpravah, ko so se zadružni sveti dosedanjih kmetijskih zadrug na območju občine Žalec odločali za združitev vseh dosedanjih kmetijskih zadrug v novo SAVINJSKO KMETIJSKO ZADRUGO s sedežem v Žalcu. Prepričani smo, da ta odločitev mnogo pomeni. Odločitev je posledica izenačenih teženj na tem področju. Vse to pa tudi pomeni, da bomo laže in hitreje izpolnjevali vse naloge, ki jih bo od nas zahteval perspektivni družbeni plan občine. Četudi smo se odločili za samo eno zadrugo, pa to nikakor ne pomeni, da se bo na območju dosedanjih kmetijskih zadrug karkoli v bistvu spremenilo. Nasprotno! Območja dosedanjih zadrug (= prihodnji proizvodni okoliši nove kmetijske zadruge) bodo imela svoje zadružne organe, v katerih bodo neposredni proizvajalci delovali, predlagali in sklepali tudi v prihodnosti kot doslej. Vse pospeševalne službe bodo opravljale svoje prevzete posle tudi v prihodnosti. Na -grajevanje zadružnih delavcev in uslužbencev določenega proizvodnega okoliša bo odvisno izključno od proizvodnih uspehov dotičnega okoliša, oziroma od prizadevnosti posameznikov. Tudi kreditna in hranilna služba bo na slehernem proizvodnem okolišu taka, da bo proizvajalec lahko urejeval svoje denarne zadeve z zadrugo tako in na istem kraju kot doslej. Prepričani 'srno, da bo vse zadružno osebje tudi v prihodnosti vlagalo vse svoje sposobnosti in moči za čim boljše izvrševanje nalog v kmetijstvu. Zavoljo tega pričakujemo od nove Savinjske kmetijske zadruge, ki prevzema domala vse naloge dosedanje Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec, velike uspehe, kar je konec koncev temeljni smoter združitve vseh dosednajih kmetijskih zadrug obšine Žalec v novo gospodarsko in ekonomsko zelo močno Savinjsko kmetijsko zadrugo. Dom SAVINJSKE KMETIJSKE ZADRUGE v Žalcu Dognojevanje pšenici Minula jesen je bila za setev ozimin zelo neugodna. Često deževje je onemogočalo in tudi mnogokje onemogočilo ustrezno pripravo zemlje. Zemlje se niso dovolj usušile. Gnojenja nismo povsem izvedli. Setev je zapoznela. Te razmere so škodovale najbolj setvi vi-sokorodnih italijank, pšenic, ki zahtevajo uležano zemljo, polno gnojenje pod in nad brazdo, dovolj osušeno zemljo in zgodnjo setev. Zaradi tega smo upravičeno pričakovali slabo kalitev in obraščanje posevkov. Kljub temu pa je seme večidel zadovoljivo vzkalilo, posevki pa so še kar gosti in izenačeni. Vse to je zgovoren dokaz, da ima seme Italijank veliko moč kaljenja, kar pa je hkrati dokaz odlične kakovosti sorte. Dobra kalitev in zadovoljivo obraščanje nas ne smeta zavesti, da odslej za te posevke ne bi še bolj skrbeli. Te zgodnje sorte skorajda res zahtevajo nenehno nego. Najbolj važno, kar moramo v teh dneh ukreniti, je: dopolnilno gnojenje z dušična-timi gnojili. Pravimo, da »izvajamo nitracijo«. Stare, manj rodovitne sorte pa dopolnilnega gnojenja ne zahtevajo; kvečjemu bomo spomladi slabim posevkom pomagali z manjšim obrokom dušika. Stare, pozne sorte (bavarka, kadolcer, pro-lifik) bodo namreč med hladnejšim vremenom mirovale, ne bodo rasle in se razvijale, zavoljo tega tudi pozimi ne potrebujejo dodatne hrane. Zgodne, visokorodne sorte pa tudi med hladnejšim vremenom ne prenehajo rasti. V rastlinah teh sort se življenjski proces nadaljuje, dokler temperatura podnevi ne pade pod 0° C. Zimske rasti navadno resda ne vidimo s prostim očesom, vendar pa smo z opazovanji že dognali, da rastlina, le rase in da so v njej kakovostne spremembe: izoblikujejo se novi vršički koreninic in listov ter zametki bodočih klaskov. Za to rast potrebujejo rastline lahko topljive hranilne snovi — predvsem dušik, fosfor in kalij. Tako tudi bolj razumemo, zakaj moramo, že jeseni, ob setvi teh sort, gnojiti z izdatnimi količinami fosfora in kalija. Zemlja ta hranila močno veže in rastlinam so na voljo. Dušik, ki smo ga dali ob setvi, pa rastline med kaljenjem in ob jesenskem obra-ščanju kmalu porabijo. Zaradi tega moramo že jeseni začeti dopolnilno dognojevati z du-šičnatim gnojilom. Brez dušika bi rastline v tem obdobju ne mogle rasti in graditi dušičnih spojin, ki jih bodo potrebovale za zgodnejši spomladanski razvoj, ko še ne bodo mogle črpati dovolj hranil iz hladne zemlje. Vsi poskusi so namreč dokazali, da so posevki, ki smo jim pravilno dognojevali pozimi, dali znatno večje pridelke. Zimsko dognojevanje najbolj vpliva na izoblikovanje vseh klaskov v klasu ter na izoblikovanje večjega števila zrn v vsakem klasu. Intenzivne italijanske sorte so manj odporne proti mrazu, kot naše stare sorte, vendar pa se njihova odpornost zoper zimski mraz poveča, čim več hranilnih snovi — zlasti kalija in dušika — je raztopljenih v celičnih sokovih. Kalija smo dali dovolj že ob setvi, dušik pa dodajamo z dopolnilnim gnojenjem. Zaradi navedenih razlogov je torej bilo treba izdatno gnojiti s fosforjem in kalijem že ob setvi, lahko topljivi dušik pa moramo dodajati med rastjo v več obrokih, da ga lahko rastline sproti uporabljajo. Ob letošnji setvi zaradi neugodnih vremenskih razmer mnogi kmetovalci niso uspeli gnojiti niti s fosforjem in kalijem, oziroma z nitrofoskalom. Posevki so sicer vzkalili, vendar se bodo slabo obraščali in razvijali, izostala bo zimska rast in navedene spremembe, ki zagotavljajo velike pridelke. Kmetovalci, ki niso ob setvi dovolj gnojili, naj najprej dognojijo s fosforjem in kalijem »na brazdo«. V to svrho lahko uporabijo nitrofoskal za žita, vsaj 300—400 kg na ha, ali pa super-fosfat (200 kg na ha) in kalijevo sol (100 kg na ha). Priporočamo enako ponovitev tudi spomladi. Šele po tem gnojenju bo uspešno tudi dognojevanje z dušikom. Kmetovalci, ki še niso izvedli prvega dognojevanja, naj to store čimprej! Vreme je namreč zelo ugodno za razvoj in obraščanje posevkov. Posevki morajo imeti le dovolj hranil, poleg fosfora in kalija tudi dušika. Z dodatnim gnojenjem bomo tudi precej ublažili posledice .neugodnih razmer pri setvi. Za dognojevanje bomo uporabili lahko topljivo ali nitratno obliko dušičnatega gnojila. Zato priporočamo kalcijev nitrat ozir. kalksalpeter, medtem ko kalkamonsalpeter kot amoniačno-nitratna oblika manj ustreza. Za prvo dognojevanje bomo trosili 75 do 100 kg gnojila na ha. Količino določamo glede na razvoj in gostoto posevka. V kolikor bo zima v teh dneh še zelo mila, s temperaturami do 0° C, je treba posevke ponovno pognojiti z.manjšo količino kalksal-petra ali čilskega solitra. O poznem zimskem in o spomladanskem dognojevanju pa prihodnjič! Nekaj pripomb k pogodbenima v^oroema it. Z in it. II Na drugi strani in na naslednjih straneh objavljamo dva vzorca za kooperacijske pogodbe v koledarskem letu 1961. (Priimki, imena in drugi podatki so izmišljeni, vneseni v obrazca izključno zavoljo čim bolj učinkovitega pouka-pred podpisom!) Glede na dejstvo, da smo se na hmeljarskem področju že doslej dodobra in v nadrobnosti pomenili z vsemi prizadetimi, menimo, da nam kaj več k vzorcema št. I. in II. na naslednjih straneh ni treba pripominjati. Kljub temu pa nemara ne bo napak, če povzamemo vsaj nekaj okolnosti, ki so vplivale na sestavo vzorcev, oziroma glavna načela. Če smo rekli okolnosti, smo hoteli poudariti, da stopamo z letom 1961 v novo obdobje, ki je posledica velikega povečanja splošne proizvodnje v FLRJ. Da, prav to dejstvo prepričljivo dokazuje, da se je naša splošna gospodarska razvitost bistveno spremenila. Bistvene spremembe so na moč zaznavne ne le v naši industriji, marveč še zlasti v našem splošnem kmetijstvu. Okvir splošne kmetijske proizvodnje bo v prihodnosti še hitreje rasel in povzročil kakovostne spremembe tudi tam in v tistih kmetijskih panogah, kjer doslej še nismo mogli ugotavljati večjih uspehov. Skratka, v prihodnosti so našemu kmetijstvu odprta vrata v napredek na stežaj. Pa preidimo na proizvodnjo hmelja! Vsem tistim, ki so kakor koli prizadeti v hmeljarstvu, je prav dobro znano, da smo že pred več leti načrtovali 4.000 ton suhega hmelja, in da smo se izpolnitvi tega načrta že lani skoraj povsem približali. Enako kaže za leto 1960. Našim pridelovalcem hmelja so tudi znana določila perspektivnega kmetijskega plana za prihodnjih 5 let, ki nalaga našemu področju pridelek hmelja nekako v doslejšnjem sorazmerju z drugimi področji v LRS (približno 85 %). Kako bomo izpolnili te naloge? Z zagotovitvijo planiranega pridelka tako glede na količino kakor tudi glede na kakovost! To je glavni namen kooperacijske proizvodnje hmelja leta 1961 in prav temu namenu smo podredili posamezna določila pogodbe. Pri sestavljanju obeh pogodbenih vzorcev smo upoštevali prav vse želje kooperantov, zlasti hotenje, da s hmeljskimd drogovi odslej sami gospodarijo (amortizacija drogov in nasadov!), da se je moč po svobodni izbiri odločati tudi za oddajo hmeljskih žičnih nasadov v zakup itd. Na tem mestu tudi objavljamo TABELO I in TABELO II ,ki je z njih moč takoj določiti velikost odstotka morebitnega zmanjšanja odkupnih cen za suh hmelj v primerih, ko pridelovalec hmelja morda ne bo uspel proizvesti toliko hlevskega gnoja, kolikor ga zahtevajo določbe 10. člena POGODBE št. 1. Za konec še opozarjamo vse pridelovalce hmelja na nedvoumno določilo čl. 12 POGODBE št. I o obvezni oddaji vsega pridelanega hmelja, čemur se je že letos hotela izogniti peščica hmeljarjev. O velikih nevšečnostih, ki so neogibna posledica takih in enakih izmikanj prevzetim obveznostim, kakor tudi še morda o tem ali onem glede na organizacijo proizvodnje hmelja v prihodnjih letih, pa bomo spregovorili kaj več v zaključni številki »HMELJAR« za leto 1960. Upravni odbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec Tabela I stotov gnoja na ha % znižanja cene hmelju 96—100 1 91—95 2 86—90 3 81—85 4 76—80 5 71—75 6 66—70 7 61—65 8 56—60 9 51—55 10 46—50 11 41—45 12 36—40 13 31—35 14 26—30 15 21—25 16 16—20 17 11—15 18 6—10 19 0—5 20 Tabela II stotov gnoja na ha % znižanja cene hmelju 116—120 1 111—115 2 106—110 3 101—105 4 96—100 5 91—95 6 86—90 7 81—85 8 76—80 9 71-75 10 66 -70 11 61—65 12 56—60 13 51—55 14 46—50 15 41—45 16 36—40 17 31—35 18 26—30 19 21—25 20 16—20 21 11-15 22 6-10 23 0—5 24 Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1261. Zap. štev. Naziv in št. parcele Opis nasada Starost nasada let Stanje Krčenje Saditev Novo stanje Proizvodnja Škrop- ljenje opravi Strojno delo opravi Ime K. o. vrsta opore N—Z* širina cm površina ha število sadik površina ha število sadik površina ha število sadik površina ha število sadik na ha kg skupaj kg štev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 1 Za cesto Vrbje Z 150 X180 6 0,60 2700 — — — — 0,60 2700 1500 900 KZ KZ 2632 2 Pri vodi Vrbje 2 150 X180 3 0,20 900 — —■ — 0,20 900 1500 300 KZ KZ 380/1 - Skupaj Proizvajalec razpolaga s sušilno ploskvijo.......... m2. *H = hmeljevke; Z = žičnica. Potrebna umetna gnojila (brez hmelja) v kg Vrsta gnojila Pšenica Kr. mešan. Krompir Cma detelja Lucerna Strniščna det. Pitnik Kr. ipesa Vrtnine Sadovnjaki Travniki Vinogradi Skupaj ha kg ha kg ha kg ha kg ha kg ha kg ha kg ha kg i ha kg ha kg ha kg ha kg kg dušična 0,50 200 0,25 100 0,35 150 0,25 25 0,30 25 0,25 — 0,25 75 0,25 100 0,05 25 0,20 40 2,20 440 0,10 40 1220 fosforna 250 125 50 125 150 — 50 50 25 80 880 40 1825 kalijeva 100 50 100 50 60 — 25 50 25 40 220 20 740 Skupaj 0,50 550 0,25 275 0,35 300 0,25 200 0,30 235 0,25 — 0.25 150 0,25 200 0,05 75 0,20 160 2,20 1540 0,10 100 3785 V Vrbju, dne 15. dec. 1960. Proizvajalec: Tavčar Ivan, l. r. Za kmetijsko zadrugo z o. j. Upravnik: Debelak Ivan, l. r. Pregled površin, planiranih pridelkov in stenja živine Kmetijska zadruga Žalec Proizvajalec ____'..........................................Bivališče, hišna številka..........,.Y:.YY 1. STANJE POVRŠIN: Struktura kultur ha ha Njive in vrtovi : 2,50 Travniki 2,20 Sadovnjaki 0,20 Vinogradi 0,10 Obdelovalne površine skupaj 500 Senožeti t — Pašniki , 0,20 Močvirje, trsičje — Gozdovi .... 1,30 Nerodovitna zemlja — 1,50 Vse površine skupaj 6,50 2. STANJE ŽIVINE: Vrsta žvine Stanj živ. ob podpl.u pogodbe Stanje živine 1.3.1961 Proizvodnja gnoja v letu 1961 mtc glav kg glav kg Govedo do 1 leta starosti . Govedo nad 1 leto starosti Prašiči (6 pogodbeno spitanih prašičev za prodajo po zadrugi) 1 190 1 130 40 Na 1 ha obdelovalne zemlje po pogodbi hlevskega gnoja 2 820 3 1120 240 4 360 8 320 80 Konji 45 stotov sena za zamenjavo 1 400 — _ — — — — — 90 Proizvodnja gnoja skupaj 450 90 3. PLAN PROIZVODNJE 1960-61: Kultura Sorta Parcel, štev. Površina ha Pridelek na ha/mtc Proizvodnja mtc Opomba I Pšenica S. pastore 230/1 0,50 45 22,5 1 Ječmen Krmska mešanica . pšen.Xječm. 2503 0,25 40 10,0 Krompir .... cvetnik 240/1 0,35 250 87,5 Detelja 0,25 80 20.0 Lucerna 0,30 80 24,0 Koruza silazna . . - Detelja strniščna 0,25 20 5,0 v str. meš. Pitnik 0,25 200 50,0 v str. pšen. Krmska pesa . . . 0,25 300 75,0 v str. pšen. Kaula Vrtnine 0,05 Travniki .... 2,20 65 143,0 4. OPOMBA PROIZVAJALCA: Zredil in prodal bom 6 pogodbenih mesnatih prašičev. Zamenjal bom 45 stotov sena za hlevski gnoj. Sklep kmetijske zadruge- <~'e bo Vroizvajalec s prodajo 6 mesnatih prašičev in z zamenjavo 45 stotov sena dosegel na 1 ha obdelovalne zemlje 90 stotov hlevskega gnoja, bo zadruga z njim obračunala ceno hmelja po tabeli I. v višini 97 odstotkov odkupne cene. POGODBA Vzorec št. I. o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1961, ŽALEC ki sta jo sklenila Kmetijska zadruga z o. j............................................................. (v nadaljnjem besedilu: zadruga) in proizvajalec 7' A V Č zl R I Y ^....Y..r.^J.e. ................... (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec), kakor sledi: Cl. 1 UVODNA DOLOČILA Zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da bosta skupno, kot je v tej pogodbi dogovorjeno, pridelovala hmelj na vseh tistih proizvajalčevih površinah, ki so: a) že zasajene s hmeljem (stari in drugoletni nasadi) in b) na površinah novih nasadov. Skupno bosta izvajala to proizvodnjo, da dosežeta čim večji hektarski donos in čim boljši pridelek hmelja. Sodelovala bosta tudi pri proizvodnji ostalih kultur na vseh proizvajalčevih obdelovalnih površinah. Cl. 2 HMELJSKE POVRŠINE Proizvajalec bo prideloval hmelj na naslednjih površinah: stari nasadi skupaj .. 0,80 ... ha dvoletni nasadi skupaj .. — ... ha novi nasadi skupaj .. ' ... ha vsi hmeljski nasadi skupaj . 0,80 ... ha Ob normalnih letnih pogojih se bo na zgoraj navedenih površinah pridelalo v letu 1961 predvidoma: ’ .......^299...... kg suhega hmelja. 4 2 Ostala lobdelovalna površina proizvajalca obsega skupaj ....’ .... ha. Podrobna razčlenitev površin, ki so zasajene s hmeljem (po vrstah nasadov) in z ostalimi kulturami, (s planiranimi pridelki), je prikazana na posebnih obrazcih, ki so sestavni del te pogodbe: Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1961« in »Pregled površin, planiranih pridelkov in stanje živine«. Cl. 3 UMETNA GNOJILA Zadruga preskrbi in dodeli, proizvajalec pa po navodilih zadruge in Inštituta za hmeljarstvo uporabi za 1 kg pridelanega suhega hmelja I., II. in III. razreda te-le količine umetnih gnojil: 0,60 kg nitromonkala 0,40 kg Thomasove žlindre 0,40 kalijeve soli, za nehmeljske obdelovalne površine proizvajalca pa najmanj po 800 kg umetnih gnojil na 1 ha. Umetna gnojila, ki jih proizvajalec porabi za nehmeljske kulture, plača zadrugi. Glede na planirani pridelek hmelja so potrebne za proizvajalčeva zemljišča naslednje količine umetnih gnojil: 684 456 456 kg nitromonkala kg Thomasove žlindre kg kalijeve soli Za nehmeljske kulture na obdelovalnih površinah pa so potr'ebne po podatkih na tiskovini (»Potreba umetnih gnojil — brez hmelja)«, ki je prav tako sestavni del te pogodbe, naslednje količine umetnih gnojil: 1220 1825 740 kg dušičnih gnojil fosfornih gnojil kg kalijevih gnojil V kolikor bi proizvajalec pridelal manjše količine hmelja od planiranih, mora plačati zadrugi po njeni prodajni ceni razliko med količinami, ki mu po pogodbi pripadajo in količinami umetnih gnojil, ki so mu bile stvarno dodeljene. Prav tako pa dodeli zadruga proizvajalcu razliko med količinami umetnih gnojil, ki mu po sklenjeni pogodbi pripadajo, in količinami ki so mu bile stvarno dodeljene, če proizvajalec doseže večji pridelek hmelja, kot je predviden v pogodbi. Umetna gnojila, dodeljena na račun večje proizvodnje hmelja, se lahko upoštevajo za kritje potreb na nehmeljski površini proizvajalca prihodnje leto. Cl. 4 ZAŠČITNA SLUŽBA Zadruga opravlja na ..... 0,80...proizvajalčevih hmeljišč zaščitno službo. S svojimi zaščitnimi sred- stvi, stroji ter svojo delovno silo opravi največ 6-kratno škropljenje hmeljskih nasadov. Stroške za morebitno nadaljnje, to je nad 6-kratno škropljenje nasadov, plačata zadruga in proizvajalec vsak do polovice. Zadruga preskrbi tudi dovoz vode, ki je potrebna za škropljenje. Pri tem pa gre proizvajalec zadrugi na roke, da ji daje na razpolago vodo, če z njo razpolaga in zadruga to želi (n. pr. zaradi bližine vode do hmeljišča itd.). Sploh proizvajalec pri zaščiti svojih hmeljskih nasadov sodeluje kot dober gospodar; zadrugo pravočasno obvešča o napadih škodljivcev in bolezni na hmelju, sodeluje pri škropljenju in nadzoruje škropljenje, ki ga izvaja zadruga. Če se pokaže potreba, proizvajalec tudi sam preskrbi im pripelje vodo za škropljenje, za kar pa mu zadruga ustrezno poveča udeležbo pri odkupni ceni za suh hmelj. Kjer pa proizvajalčeva hmeljišča niso primerna za traktorsko škropljenje (n. pr. zaradi premajhne razdalje med vrstami), proizvajalec po naročilu zadruge sam opravi na '_______________ ha hmeljišč škropljenje z zadružno motorno škropilnico, z lastno vprego in s svojo delovno silo. V teh primerih proizvajalec sam preskrbi vodo, jo tedaj tudi sam pripelje. Za to opravljeno delo zadruga poveča proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja za vsak kg oddanega suhega hmelja s teh površin din kar znaša skupaj ...............; din. Zadruga v tem primeru pravočasno da proizvajalcu na razpolago potrebna zaščitna sredstva in motorno škropilnico (brez strojnika), pridrži pa si pravico, da nadzoruje ali sama ali po strokovnjaku Inštituta za hmeljarstvo, škropljenje hmelja pri proizvajalcu. V kolikor bi proizvajalec v tem primeru sam sestavil raztopino škropiva brez navzočnosti strokovnjaka zadruge oz. Inštituta, zadruga za uspeh škropljenja ne odgovarja, četudi bi se proizvajalec skliceval na ustna strokovna navodila za škropljenje. Če zahteva proizvajalec poleg škropilnice še strojnika, ga mora plačati v višini tarifne postavke (bruto), ki jo ima strojnik pri zadrugi. .. , , . . , Če zadruga ne more proizvajalcu zaupati motorno škropilnico, izvede škropljenje strojnik zadruge z zadružno škropilnico na račun proizvajalca. Tako v tem primeru kot v primeru iz prejšnjega odstavka izstavi zadruga proizvajalcu račun. Čl. 5 OSTALE STROJNE STORITVE ZADRUGE PRI PROIZVODNJI HMELJA Zadruga opravlja tudi vsa druga strojna dela v hmeljiščih. Po priloženem planu zadruga sodeluje pri proizvodnji hmelja na vsakih 100 kg suhega hmelja: I. razreda (20 °/o) s 6 traktorskimi urami II. razreda (65 °/o) s 5,5 traktorskimi urami III. razreda (10 °/o) s 5 traktorskimi urami IV. razreda ( 5 %) s — traktorskimi urami Za IV. razred zadruga ne prizna nikakih traktorskih ur. Glede na predvideni pridelek hmelja v letu 1961 bo zadruga na hmeljiščih proizvajalca sodelovala s —63,30 traktorskimi urami. Če pa proizvajalec pridela manjšo količino hmelja od planiranega, plača zadrugi po ekonomski ceni več porabljene traktorske ure; prav tako pa zadruga dodeliproizvajalcu še razliko od števila pripadajočih traktorskih ur, če proizvajalec pridela več hmelja, kot je to v pogodbi predvideno. Če proizvajalec ne izkoristi traktorskih ur, Id mu pripadajo po tej pogodbi, mu zadruga le-te plača v višini, kolikor bi znašali stroški za vprežno delo; določi se kot cena za vsako neizkoriščeno uro (traktorsko) za nižinske predele din 300, za višinske pa 450 din. Traktorske ure se lahko uporabijo za potrebe proizvajalčevega gospodarstva. Proizvajalec predvidoma zaradi okoliščin v prejšnjem odstavku ne bo izkoristil..........traktorskih ur. Čl. 6 HMELJEVKE — ŽIČNICE Proizvajalec skrbi na svoje stroške za nabavo hmeljevk in vzdrževanje žičnic. Na svoje stroške nabavi potrebno količino žice za vodila (1,4 mm oziroma 1,2 mm) in za žico za kaveljčke (2,5 oziroma 2,8 mm). Čl. 7 Zadruga posuši hmelj na zadružni sušilnici, v kolikor proizvajalec tega ne zmore. Predvidoma bo posušila: 2000 1200 škafov svežega hmelja ali kg hmelja v suhem stanju. Zadruga zaračuna za 1 kg posušenega hmelja 50 din oziroma po ceni din 44, če proizvajalec vskladišči hmelj pri sebi. Če proizvajalec sam posuši hmelj, so to njegovi stroški, ki so zajeti v odkupni ceni hmelja. Čl. 8 ZAVAROVANJE HMELJA Zadruga zavaruje pri DOZ ves pridelek hmelja zoper točo po vrednosti, ki se sporazumno določi po dogovoru med zadrugo in DOZ. Stroški obiranja in sušenja se ne štejejo pri ugotavljanju vrednosti kot osnove za zavarovanje. Zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da si bosta morebitno nastalo škodo po toči razdelila v sorazmerju z udeležbo v določeni zavarovalni vrednosti. Čl. 9 DIVJI HMELJ Obe pogodbeni stranki sta dolžni zatirati divji hmelj v smislu veljavnih, predpisov. Proizvajalec je dolžan, da na svojem posestvu uničuje divji hmelj. Zadruga se zavezuje, da bo zatirala z vsemi močmi divji hmelj, zlasti na obronkih javnih cest, Savinje in potokov. Čl. 10 HLEVSKI GNOJ Proizvajalec preskrbi za proizvodnjo hmelja potrebno količino hlevskega gnoja, najmanj pa vsako drugo leto po 30.000 kg gnoja za 1 ha zemljišča oz. 10.000 kg na ha skupne obdelovalne površine letno. Na govedo, ki je staro nad 1 leto se računa 80 stotov gnoja na govedo, do 1 leta starosti pa 40 stotov letno. Šest pogodbeno spitanih prašičev v teži od 90 kg navzgor, ki jih proizvajalec proda zadrugi, nadomesti 1 odraslo govedo ali 80 mtc gnoja. Na podlagi stanja živine, ki je razvidno iz priloženega pregleda, bo proizvajalec pridelal____sto- tov gnoja. Če število živine ne bo ustrezalo zahtevani količini hlevskega gnoja, bo zadruga to obračunala pri ceni hmelja po objavljenih tabelah. Zadruga bo kontrolirala število živine ob sklepanju pogodbe. Za obračun hlevskega gnoja se upošteva stanje živine na dan 1. 3. 1961. Proizvajalec se obvezuje, da bo stanje lastne goveje živine na ta dan obdržal, dokler velja ta pogodba. Če proizvajalec zaradi pomanjkanja hlevskih prostorov ali pomanjkanja delovne sile ali iz drugih razlogov ne more doseči predpisanega stanja živine, lahko odda pridelano krmo kakemu državnemu posestvu ali zadrugi. V zameno za oddano krmo prejme proizvajalec od drž. posestva ali zadruge za potrebe svojih hmeljišč in ostalih obdelovalnih površin hlevski gnoj. Zamenjava krme za hlevski -gnoj med proizvajalcem in drž. posestvom ali zadrugo se obračunava v razmerju 50 stotov kakovostne krme za 100 stotov hlevskega gnoja, t. j. v razmerju 1 : 2. 45 Proizvajalec bo zamenjal za hlevski gnoj .. J......stotov krme. Proizvajalec je dolžan, da sklene z drž. posestvom ali zadrugo posebno pogodbo glede zamenjave krme za hlevski gnoj. Če število živine na dan 1. 3. 1961 ne bo ustrezalo določilom te pogodbe in ne bo imel sklenjene pogodbe za pitanje prašičev ali če proizvajalec ne bo mogel izkazati tega dne, da je sklenil pogodbo o zamenjavi krme, bo zadruga obračunala odkupno ceno hmelja letnika 1961 sorazmerno znižano po objavljenih tabelah (glej stran 98 spodaj!). Zadruga kontrolira, da je hlevski gnoj od zamenjave za krmo stvarno uporabljen na obdelovalnih površinah proizvajalca. Čl. 11 PLAČILO AKONTACIJE Zadruga se obvezuje, da izplača proizvajalcu na vloženo delo v hmeljiščih akontacijo do 50 % vrednosti vloženega dela. Pri tem je prepuščeno preudarku upravnega odbora zadruge, koliko znaša vsakokratna vrednost vloženega dela. Zadruga izplača proizvajalcu v celotidenarna sredstva, ki jih potrebuje za izplačilo obiralcem hmelja. Pravtako se zadruga zavezuje, da bo izplačala proizvajalcu za nabavo premoga in sušenje hmelja akontacijo 'v znesku din ..^9.. na 1 kg suhega hmelja, kolikor ga bo proizvajalec predvidoma posušil v lastni su- šilnici. Čl. 12 ODKUPNE CENE proizvajalec pa, da bo prodal ves pridelek hmelja zadrugi po ....................din 490 ....................din 470 ....................din 350 ....................din 150 Čl. 13 SODELOVANJE V PROIZVODNJI V NEHMELJSKIH DEJAVNOSTIH Proizvajalec se zavezuje, da bo vse tržne presežke prodal zadrugi. Le-ta jih bo odkupila po dnevnih cenah. Predvidoma bo imel proizvajalec naslednje tržne presežke: KMETIJSKI PRIDELKI: Pšenica kg 2000 Krompir kg — Jabolka kg 1500 ŽIVINA: Pitana teleta . . glav 2 Pitani junci in junice vrste baby beef . glav — Mlada goveda od 1—2 1. starosti.... glav 1 Mlada goveda od 2—3 1. starosti . . . glav — Ostala pitana goveda glav — Mesnati prašiči glav 6 Pitani prašiči glav — PLEMENSKA ŽIVINA: Goveda...................glav Svinje...................glav Mleko.................lit. Čl. 14 OBRAČUN HMELJA Zadruga izplača proizvajalcu prevzeti hmelj po odbitku izplačanih akontacij v roku 30 dni. Isto velja za izplačilo ostalih odkupljenih proizvodov. Zadruga se obvezuje, da bo prevzela, naslednjih odkupnih cenah: I. razred II. razred III. razred IV. razred POGODBENI STRANKI POSLUJETA KOT SKRBNA GOSPODARJA Obe pogodbeni stranki sta dolžni, da v vsem poslovanju delata kot skrbna gospodarja. Proizvajalec se zavezuje, da se bo pri proizvodnji hmelja in ostalih kultur oziroma pridelkov v celoti ravnal po navodilih in smernicah zadruge in Inštituta za hmeljarstvo oz. njunih strokovnjakov. Prav tako se zavezuje proizvajalec, da bo zlasti vsa ročna dela v svojih hmeljiščih opravljal vestno' in strokovno, da bo ves pridelek hmelja pravočasno obral, ga posušil, pravilno vskladiščil in pri sebi vskladiščen hmelj zavaroval proti požaru. Stroške tega zavarovanja si delita zadruga in proizvajalec v sorazmerju njunega vlaganja v proizvodnjo. Cl. 16 ZAKLJUČNE DOLOČBE Ta pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa po obeh pogodbenih strankah in velja tudi za njune pravne naslednike. Pogodba velja za koledarsko leto 1961. Cl. 17 Morebitni spori, ki bi nastali v zvezi s to pogodbo, se najprej predlože praviloma v reševanje upravnemu odboru zadruge. V kolikor pa se pogodbeni stranki nočeta poslužiti te možnosti, imata na voljo redno sodno pot. Cl. 18 Pogodba je napisana v 4 izvodih, od katerih prejmejo po enega proizvajalec, zadruga, področni denarni zavod in poslovno združenje. v Žalcu , 15. decembra 1960 Proizvajalec: Kmetijska zadruga z o. j. Upravnik: Tavčar Ivan, l. r. Debelak Ivan, l. r. POGODBA Vzorec št. II. ŽALEC ZAJC Franc ki sta jo sklenila Kmetijska zadruga z o. j........ (v nadaljnjem besedilu: zadruga) in .............. (v nadaljnjem besedilu: zakupodajalec), posestnik .....Gotorlje št. 10................................. kakor sledi: I. HMELJIŠČA V ZAKUPU Cl. 1 Zakupodajalec daje zadrugi brezplačno v zakup, slednja pa v zakup vzame nepremičnine (zemljišča, nasade in žičnice) po posebnem seznamu z dne .........h .................., ki je sestavni del te pogodbe. Vse nepremičnine so zasajene s hmeljem in imajo postavljene žičnice. Na nepremičninah je hmeljskih sadik: 2 (dvo)-letnih nasadov . . . 3 (tro) in večletnih nasadov . ha. 1,50 1,00 s sadikami ha.............s sadikami 6.750 4.500 Žičnice so bile postavljene v letih, kakor je to v navedenem seznamu označeno. Iz zadružnih sredstev je ... , ... . .. 1,250.000 bilo danih za postavitev zicnic dm ...’............... Cl. 2 Zakupodajalec daje brezplačno v zakup, slednja pa vzame v zakup naslednja zemljišča, da bo na njih zasadila hmelj: k. o......J.........Gotovlje...............površina ha .... 2,00 površina ha ......trrT... 325 1 pare. st........... pare. št.......—-.........k. o...........„........rrr................— površina ha pare. št. .....Tr.........k. o........ Zadruga bo na teh površinah postavila žičnice iz svojih sredstev. Cl. 3 Pogodbeni stranki sta v naravi ugotovili meje zemljišča, ki so navedena v tč. 1 n 2 te pogodbe, stanje Cl. 4 nasadov ter žičnic. 20 Zakupna doba traja za zemljšča z žičnicami iz tč. 1 te pogodbe .......— let, šteto iod dne 1. I. 1961 25 ...dalje. Zakupna doba za zemljišča iz tč. 2 te pogodbe pa traja—...................... let, (najmanj 25 let), šteto od dne ...h.1:.1961.......... dalje. V smislu čl. 2 Uredbe o spremebah in dopolnitvah Uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ 16/1958) je lastnik v zakup danega zemljišča oproščen plačevanja davka od čistega katastrskega donosa, plačuje pa ga zadruga v obliki zemljarine. Oprostitev plačevanja davka od v zakup vzetih zemljišč uredi zadruga s pristojnim občinskim organom. Cl. 6 Zadruga se zavezuje, da bo vrnila v zakup vzete stvari v takem stanju, kot jih je prejela. Vendar zadruga ne odgovarja za poslabšanje stvari, ki je nastalo zaradi redne uporabe ali slučajnega uničenja, ki ga zadruga ni zakrivila. Cl. 7 Zadruga se zavezuje, da bo vzdrževala žičnice, ki so predmet te pogodbe, na lastne stroške vso dobo trajanja zakupa. Cl. 8 Pogodbeni stranki se dogovorita, da sme imeti zadruga praviloma v času trajanja te zakuipne pogodbe na v zakup vzetih zemljiščih edinole hmeljske nasade. Med dvema saditvenima dobama (dotrajanim in novo sajenim hmeljem) pa ima lahko zadruga na teh zemlj ščih ustrezne kulture; vrsta kulture pa se za ta čas določi v naknadnem dogovoru. II. DELA V HMELJIŠČIH, KI SO DANA V ZAKUP Cl. 9 Zakupodajalec se zavezuje, da bo opravljal na hmeljiščih, ki so predmet te pogodbe, vsa dela, ki jih ne bo izvajala zadruga sama. Vrsta del, ki jih bo zakupodajalec opravljal, je navedena v posebnem seznamu kot sestavnem delu te pogodbe. Zakupodajalec se zavezuje, da se bo pri obdelavi hmelja ravnal po smernicah in navodilih zadruge in Inštituta za hmeljarstvo in izvajal vsa dela kot skrben gospodar. Cl. 10 Kot odmeno za izvršeno delo prejme zakupodaj alee od zadruge glede na število kg oddanega suhega hmelja in sicer: a) iz starih nasadov: 1. in 2. razred hmelja po din 130 za kg in 3. in 4. razred hmelja po din 110 za kg in b) in novih nasadov (1. letnik): za kg oddanega suhega hmelja po din 200. V tej odmeni pa ni zapopadena vrednost hlevskega gnoja, če ga je dal zakupodajalec, niti plačilo za obi ranje in sušenje hmelja. Cl. 11 Ker proizvajalec opravi z lastno vprego potrebna dela v hmeljiščih in sicer: razoravanje, zaoravanje, odoravamje, brananje, odvoz odpadkov in drugo, se mu prizna na 100 kg suhega pridelka iz pogodbenega hmeljišča ^ traktorski uri. Te traktorske ure lahko uporabi v hmeljiščih in za ostalo delo na lastnem gospodarstvu. Cl. 12 V primeru, da je toča uničila pridelek hmelja, prejme zakupodajalec odmeno v znesku po čl. 10 za tako količino suhega hmelja, kot jo je priznal DOZ. Cl. 13 Zadruga plačuje na zahtevo zakupodojalca akontacijo na odmeno, ustrezno opravljenem delu. Cl. 14 Zadruga priznava zakupodajaleu, v smislu čl. 8 te pogodbe, 10 °/o dodatek na izplačano letno odmeno po čl. 10 te pogodbe, da mu nadoknadi izpadle dohodke za čas prekinitve hmeljske proizvodnje med dvema saditvenima dobama hmelja. Le-ta more trajati največ tri (3) proizvodna leta. Ta dodatek se priznava samo zakupodajalcu, ki je sklenil z zadrugo zakupno pogodbo za hmeljšča vsaj za dve življenjski dobi hmeljskega nasada. Povprečna življenjska doba hmeljskega nasada znaša 10 let. Zakupodajalcu se 10°/o dodatek ne izplačuje, temveč nalaga brezobrestno vsako leto na posebnem kontu pri zadrugi; izplača se mu v enakih letnih obrokih v času med dvema saditvenima dobama. Cl. 15 Navedena odmena po čl. 10 te pogodbe predstavljajo bruto znesek. Zakupodajalec plača ustrezni procent proračunskega prispevka po vsakokratnih predpisih. Cl. 16 V kolikor zakupodajalec iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel opraviti prevzetih del po tej pogodbi, mora nemudoma javiti to zadrugi, da lahko zadruga ukrene vse potrebno zaradi pravilne oskrbe hmeljišča. Izpadlo delo po zakupodajalcu se ustrezno poračuna pri plačilu odmene po čl. 10 te pogodbe. Cl. 17 Pogodba o izvrševanju del v hmeljiščih velja za koledarsko leto 1961 in se sklene vsako leto na novo najkasneje do 1. decembra, v kolikor sta pogodbeni stranki za tako sklenitev pripravljeni. Ce do 1. decembra ni nobena od pogodbenih strank obvestila s priporočenim pismom drugače, se šteje, da je volja strank, da se veljavnost dogovora glede del v zemljiščih (hmeljiščih), ki so dana v zakup, podaljša za naslednje leto. Cl. 18 Ta pogodba je sklenjena v 4 enakih izvodih, od katerih prejme zadruga 3, zakupodajalec pa 1 izvod. Cl. 19 Pogodba zadobi veljavo, čim je podpisana po obeh pogodbenih strankah. V ..............2dcu dne 1.1.1061 Zakupodajalec: Zajc Franc, 1. r. Kmetjska zadruga z o. j.: Upravnik: Debelak Ivan, l. r. SEZNAM NEPREMIČNIN sestavni del zakupne pogodbe med Kmetijsko zadrugo z o. j. in ZAJC Francem posestnikom ŽALEC iz Gotovelj št. 10 I. HMELJIŠČA Kat. občina Štev. parcele Površina ha Število sadik Letnik Razdalja vrst Gotovlje 260/3 1,50 6750 2. 180 X150 Gotovi j e 310/1 1,00 4500 3. 200 X150 II. ŽIČNICE Kat. občina Štev. Površina Razdalja Zgrajena Vložila parcele ha vrst leta KZ din Gotovlje 260/3 1,50 180 X 150 1960 750.000 Gotovlje 310/1 1,00 200 X 150 1959 500.000 V Žalcu dne 1. I. 1061 Zakupodajalec: Kmetjska zadruga z o. j.: Zajc Franc 1. r. Upravnik: Debelak Ivan, l. r. SEZNAM DEL ki jih mora opraviti v hmeljiščih zakupodajalec po zakupni pogodbi med Kmetijsko zadrugo z o. j. .........^alec............. in .......................... posestnikom iz Gotovelj št. 10 J. Dela v novih nasadih hmelja (brez investicij): 1. izdelava kaveličkov 2. obešanje in vezanje vodil 3. trošenje umetnih gnojil 4. napeljava in izbor poganjkov 5. prašenje 6. nočno okopavanje 7. nadzor nad obiralci 8. kompostiranje ali sežig hmelj evine II. Dela v starih nasadih hmelja: 1. nakladanje hlevskega gnoja ' 2. trošenje hlevskega gnoja 3. trošenje umetnih gnojil 4. odoravanje hmelja iz 5. ročno odkopavanje sadežev 6. rez sadežev 7. zagrebanje sadežev 8. nasaditev manjkajočih sadežev 9. pobiranje lodpadkov in odvoz 10. izdelava kaveljčkov 11. obešanje in vezanje vodil 12. napeljava in izbor poganjkov 13. druga napeljava in vez poganjkov 14. prašenje 15. ročno okopavanje 16. trebljenje zalistnikov 17. nadziranje obiralcev 18. kompostiranje ali sežiganje hmelj evine Žalcu dne. 1. I. 1061 Zakupodajalec: Zajc Franc 1. r. Kmetjska zadruga z o. j. Upravnik: Debelak Ivan, l. r. •HMELJAR« izhaja mesečno — Upravlja UO KPPZ Žalec — Urejuje in zanj odgovarja Jaka Slokan — Tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk« — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini