Poštnina plačana v gotovinL
Leto IX., Št. 20 („JUTRO" XVII., št. 114 a)
Ljubljana, ponedeljek 18. maja 19)6
Cena t Din
-^mui^uti. t-jaoijaiUv o-ualljeva ulica ò. — Telefon St. 3122, 3123, S124, 3125, 3126.
Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova uttca št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru S t. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartTierla.
Ponedeljska izdaja
„življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefot fit. 3122. 8123, 3124, 3125 tn 312« vsa)' ponedeljek zjutraj. — Na-. roòa se posebej ln velja po pošt p" prejemana Oin 4.-, po raznaöai-rih dostavljena Oin 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telet ob št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. •— Oglasi pc tarifo.
Ponedellska fr-daju »Jutra« fzhai».
ESNEJŠE SODELOVANJE ANGLIJE
IN FRANCIJE
Za uveljavljenje načel Društva narodov je soglasje med glavnima zapadnima
Ta ri z, 17. rr.aja o Ves pariški tisk posveča izredno pozornost petkovemu sestanku bodočega ministrskega predsednika Leona Blum a z angleškim zunanjim ministrom Edenom, ki se je na povratku iz Ženeve ustavil v Parizu. Vsi listi vidijo v tem važen del priprav za bodočo diplomatsko akcijo v ženevi ter pripisujejo razgovorom med obema uglednima politikoma veliko važnost čeprav zatrjujejo, da niso imeli oficiclnega značaja ter da pe je hote] Eden samo kot zasebnik poučiti o r.aziranjih bodočega vodilnega francoskega državnika glede aktualnih mednarodnih problemov.
»Petit Parisjen«, polslužbeno glasilo zunanjega ministrstva, piše, da je Eden napravil Blumii kot bodečemu predsedniku francoske vlade predvsem uljudnostni obisk ter da je bil njun sestanek vseskozi informativnega značaja. Razpravljala sta o vseh aktualnih mednarodnih problemih. Bium je pojasnil Edenu, da ni niti govora o tem, da bi se hoteja francoska levičarska vlada preveč ozko vezati z angleškimi laburisti, ker bi to v gotovem smislu pomenilo že nekako vmešavanje v angleške notranjo zadeve. Bodoča levičarska vlada sama ne bo da]a nobene pobude, bo pa sodelovala z angleško vlado tako v pogledu sankcij, kakor tudi v pogledu kolektivne varnosti in zvestobe do Društva narodov. Blum je pojasnil Edenu tudi svoje mnenje glede obnove razgovorov za dosego progresivne in kontrolirane splošne razorožitve.
>Excelsior« piše, da je Eden obvestil Blu-
ma, da so v londonskih vladnih krogih v skrbeh zaradi Italijanske aktivnosti na Balkanu, ki je neposredno naper jena proti Angliji. Balduin želi orozoriti Muss0!injja na njegove nedavne izjave, da Italija po j okupaciji Abesinije nima nikakih terito. räaln'h zahtev ter da jo smejo mirno prištevati med zadovoljne in konservativne države. Baldwin tudi ne namerava predlagati ukinitve sankcij, ker bi bilo to prenevarno za usodo njegove vlade. >Excel-sior« beleži v zvezi s tem mnenje francoskih političnih krogov, da bo sedaj pri šlo do zelo tesnega sodelovanja Francije in Anglije v ženevi, ker sta obe državi trdno odločeni braniti Društvo narodov pred italijanskimi intrigami.
»Oeuvre« presoja sestanek Edena z Blumom glede na odnošaje z Nemčijo ter opozarja, da je na pariškem sestanku prevladovalo soglasje, dočim je berlinski sestanek med Hitlerjem in angleškim poslanikom Phippsom ostal brez uspeha. V Berlinu pričakujejo, da bo bodoča francoska levičarska vlada vodila skupno z Anglijo protjitalijansko politiko, kar bo imelo za posledico tudi odtujitev med Berlinom in Londonom Hitler zaradi tega tudi zavlačuje odgovor n>a angleško noto ker hoče počakati, kako se bodo razvili odno-šaji med Rimom, Parizom in Londonom.
Edenovi razgovori
London, 17. maja. AA. >Times« komentira razgovore, ki jih je imel včeraj Eden v Parizu im pravi, da je govoril pri tej priložnosti s FLandinom o abesinskem vprašanju, o delovnem programu Društva na-
neobhodno potrebno velesilama
rodov in o položaju v Porenju. Eden je zadovoljen z uspehi teh razgovorov. V angleških krogih v Parizu prevladuje mnenje, da se dogodki razvijajo tako, da bo mogoče. če žc ne slavno, pa vsaj brez poraza zapeljati evropsko ladjo v mirnejše vode. Posebno ne ustreza resnici vest. da bi Velika Britanija nameravala še povečati sedanjo krizo na Sredozemskem morju, ker misli, da je njen položaj v vojaškem pogledu na Sredozemskem morju popolnoma čvrst.
Tudi francoski uradni krogi zavračajo vest, da bi moglo priti do razgovorov o sklenitvi kakšnega pomorskega pakta za Sredozemsko morje med Veliko Bri. t an,i jo, Italijo in Francijo. Tak predlog bi bil v zvezi s francoskim načrtom o utrditvi mrru v Evropi, vendar pa se zdi, da ni v sedanjem trenutku prav nič ugoden.
Nevarnost nemške ekspan-zivnosti proti vzhodu
London, 17- ina ja. AA. »Sunday Express Obsever« se bavi z odnošaji med Veliko Britanijo, Italijo in Nemčijo. Pri tem pripominja, da je nemška vojaško akcija in oborožitev, ki se je izvršila v zadnjem času, vsekakor v neki zvezi z italijansko-abe-sinskim sporom. Francija in Velika Britanija sta varni pred Nemčijo, nevarnost pa se je zanju pojavila na Sredozemskem morju. Velika Britanija tudi ne more iti preko tega, kar so bo prej ali slej zgodilo v Vzhod nji Evropi Nemčije bi lahko preko jugovzhodne Evrope ogrožala zveze Anglije z njenimi kolonijami v Aziji. Tudi se ne sme pozabiti- da se Italija ne bo zadovoljila z 'Abesinijo, nego bo zahtevala nove koncesije. Ce bi Nemčija v bodočnosti strmela po ekspanziji proti Črnemu morju, bi lahko prišlo do tesnega sodelovanj« med njo in Italijo.
smrt Tsaldarisa
Včeraj zjutraj je povsem nepričakovano umrl bivši grški ministrski predsednik in vodja populistične stranke Panayotis Tsaldaris
Atene, 17. maja. AA. V kratki dobi treh
ln pod meseca je Grčija izgufaöa že svojega četrtega državnika. Po velikem generalu Kondilisa, sivolasem republikancu Ve-nizelosu jn zvestem m anarhistu Demer-
Panayotis Tsaldaris
itefso je sedaj umr? todS vodja nekdaj sflue ljudske stranke Panayotis Tsaldaris. Tudi pri njem je smrt nastopila nenadoma še snoči se je udeleži] seje nekega fteopščinskega odbora. Opolnoči je legel k počitku. Nikomur izmed svojih domačih se ni niti najmanj pritoževal, da bi se počutil slabo. Davi okrog 1. ure ga je nenadoma napadel silen kašelj. Enemu izmed članov svoje rodbine je potožil, da težko diha že nekaj minut nato pa je padel v agonijo. Pozvali so zdravnika ki je že čez pol ure stal ob njegovi postelji, ki pa je le ugotovi], da ie državnik umrl.
Vest o smrti bivšega ministrskega predsednika Panayotisa Tsaldarisa je zbudila po vsej Grčiji zelo globok vtis. Zdi se, kakor da bi hotela usoda vzeti grškemu narodu vse njegove največje politične duhove. Kralja Jurija TT. so takoj obvestili o smrti grškega državnika in je že davi na vse zgodaj poslal svojega posebnega zastopnika v Tsaldarisov dom. da je pokojnikovi družini izrazi] sožalje Vse dopoldne so se v pokojnikovi hiši zbirali narodni poslanci in druge ugledne političnp osebnosti, ki so tolažili pokojnikovo rodbino in izražali svoje sožalje. Na vseh javnjk poslopjih in tudi mnogih zasebnih hišah so izobesili črne zastave Pogreb pokojnega voditelja populistične stranke bo v torek Pokopali ga bodo na državne stroške. Vlada je v to svrho že določila poseben ministrski odbor ki bo odredil vse potrebno Za svečan pogreb.
Šefi političnih strank so davi podali novinarjem krajše izjave, v katerih poveličujejo velike sposobnosti in zgodovinsko vlogo pokojnega državnika Panayotisa Tsaldarisa ter izražajo svoje obžalovanje, ker je grški narod izgubil tako velikega politika.
Poslanci populistične stranke, ki jo je vodil pokojni Tsaldaris, so dopoldne Sklenili, da naj prevzame začasno vodstvo stranke poseben direktorij, ki mu načelu-je MvSi predsednik parlamenta Vozitis. O sestanku je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi da bo populistična stranka nadaljevala zgodovinsko delo, ki ga je za-počej pokojni Tsaldaris in da se bo v vsem ravnala po njegovem vzvišenem
Politični krogi d 5® niso na jasnem, kdo bo bodoči predsednik populistične stranke. V poštev prihajajo trije populL stični politiki in sicer Voziti«, Teotokis in sedanji ministrski predsednik generai Metaxas.
Truplo pokojnega državnika Tsaldarisa so balzamirali in popoldne ob 17. prepeljali v katedralo kjer so ga Dolorali na mrtvaški oder sredi cerkve. Pogreb bo v torek ob 11. dopoldne. Ves ta čas todo ob njem strazili evzoni- Pogreba se bo udeležil tudi kralj Jurij s člani vlade in drugimi dostojanstveniki. Vlada je na svoji današnji seji proglasila tridnevno žalovanje za pokojnim Tsaldarisom. Vodstvo nopulistične stranke je odredilo 14 dnevno žalovanje za vse svoje pristaše.
Smrt grškega generala
Atene, 17. maja. A A. Davi je umrl general Paraskevopulos, ki je bil za svetovne vojne vrhovni poveljnik grške vojske v Makedoniji, pozneje pa v Mali Aziji. Sivolasega generala je zadela srčna kap.
Bethlenova akcija za restavracijo Habshuržanov
Potovanje grofa Bethlena v Rim je zbudilo govorice o skorajšnji restavraciji Habshuržanov
Dunaj, 17. maja. p. V tukajšni politični atmosferi je zbudila senzacijo vest o nepričakovanem prihodu grofa Bethlena, ki je prišel na Dunaj v spremstvu voditelja madžarske opozicije Tiborja Eckharta. Grof Bethlen se je na Dunaju sestal z več merodajnimi osebnostmi ter je takoj nato odpotoval v Rim. Govore ,da je njegovo potovanje v Rim v zvezi s skorajšnjo restavracijo Habsburžanov. Na Dunaju te govorice demantirajo. Zanimivo je, da krožijo tudi vesti, po katerih pričakujejo na Madžarskem v kratkem ostavko Göm-
bösove vlade. V avstrijskih vladnih krogih trdijo kategorično, da se grof Bethlen na Dunaju ni sesta] s kanceiarjem dr. Schuschniggom.
Knez Starhemberg pri Mussoliniju
Rim. 17. maja. AA. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel včerai kneza Star-heinberga. Imela sta daljši razgovor. Kratek komunike, ki je bil objavljen o tem sestanku. pravi, da je razgovor potekel v zelo prisrčnem razpoloženju-
V Nemčiji hočejo uničiti še zadnje ostanke nehitlerjevskega tiska
Berlin, 17. maja. AA. Vodja nemškega ti- I ska Arnann je izdal včerai važno naredbo, ki ima namen očuvati liste pred vplivi njihovih izdajateljev, obenem pa lih popolnoma posvetiti službi za narodno-socialistični režim. Naredba pravi, da nameščenci listov kakor tudi lisli sami ne smejo biti po svojih izdajateljih eksploatirani na način, ki ti škodil objektivnosti ali svobodnemu tekmovanju.
Prvi člen naredbe prepoveduje da bi izdajateljska podjetja prejemala od države ali kake druge ustanove kak:šnekoli subvencije Časopisi, ki se bavi jo z določenim svetovnim nazorom ki se ne sklada z ideologijo nemškega naroda, ali ki služijo kaki veroizpovedi, morajo imeti ta svoj smoter točno obeležen že v svojem naslovu- Ti Časopisi se morajo omejiti zgolj na svoje ožje
naloge in ne smejo zavzemati nikakršnega stališča napram političnim in socialnim zadevam. Lokalne dogodke smeio objavljati le v najkrajši obliki. Hkratu ne smejo zavračati oglasov z izgovorom da niih vsebina ne odgovarja idejam ki jih prizadeti časopisi prepovedujejo. Drugi člen naredbe pravi, da lahko izdajajo liste samo osete. ki so člani zveze izdajateljev listov. Ciani te zveze ne morejo biti ne delniške družbe ne komanditne družbe, niti kaki zavodi. Vsak izdajatelj mora dokazati, da so njegovi predniki vse do leta 1800 nemškega poko-ijen ja.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Odkritje spomenika
■ maršalu d'Espereyu
Včeraj dopoldne so v Beogradu slovesno odkrili spomenik maršalu Franchetu d'Espereyu ob prisotnosti zaslužnega vojskovodje
Beograd, 17. maja. AA- Ob sodelovanju zastopnikov vlade, vojske patriotskih in humanitarnih društev, kakor tudi velikega števila beograjskega prebivalstva je t-il dopoldne slovesno odkrit spomenik marsaiu francoske vojske in jugoslovenskemu častnemu vojvodi Franchetu d' Eespere}'u.
Odkritju je prisostvoval tudi sivolasi maršal sani. Spomenik, maršalov doprsni kip na marmornem podstavku, ie postavljen na križišču bulvarov Osvobojenia In maršala Francheta d' Es|>ereya v mestnem okraju, ki je prav tako imenovan po nlem. Okrog spomenika je bilo vse v zelenju, jugoslovenskih in francoskih zastavah. Ob spomeniku so bile postavljene častne čete beograjske garnizije z godbo. Sokola sokolske konjenice. Jadranske straže z sodbami, med njimi tudi godba doma mladoletnikov. K 6ve" čanosti so se zbrali dijaki beograjskih šol s profesorji ter zastopniki in zastopnice beograjskih društev. Navzoči so bili predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prosvetni minister Stošovič, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, predsednik beograjske občine Vlada Ilič pomočnik zunanjega ministra Martinac in mnoge druee ugledne osebnosti iz Beograda. Vojsko so zastopali minister za vojsko in mornarico armijski general Marič, komandant Beograda armijski general Tomič ter drugi generali in admirali. K odkritju spomenika so prišli tudi člani diplomatskega zbora tako francoski poslanik grof Dampierre s celokupnim osobjeni poslaništva, češkoslovaški poslanik dr. Girsa. belgijski poslanik Rome de Vichne, rumunski poslanik Guranescu, grški poslanik Sakelaropulos vojaška atašeja Francije in Češkoslovaške ter drugi.
Goste je sprejemal predsednik akcijskega odbora za postavitev spomenika Vlada Marinkovič z ostalimi člani odbora. Ob 11. se je pripeljal z avtomobilom maršal Fran-ehet d' Esperey v spremstvu gardnega b riga dnega generala Dimitrijeviča- Vsi prisotni so sivolasega maršala spreieli z viharnimi pozdravi in vzkliki. Maršal je sprejel raport poveljnika častne čete. nato so ga pozdravili predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in ostale ugledne osebnosti. Po odkritju spomenika in kratkem cerkvenem obredu ie imel predsednik akcijskega odbora Marinkovič nagovor. v katerem je med drugim poudaril veliko ljubezen in prijateljstvo, ki spaja francoski narod z Jugoslavi io.
Opozoril je na vpliv francoskega duha in kulture na našo kulturo ter na pomen maršalove osebnosti, ki je na čelu zmagovite srbske in zavezniške vojske pred 18 leti vkorakal v osvobojeni Beograd. Bulvar osvotojenja je bil tedaj še kolovoz, ki je vodil preko pašnikov, livad in polja, že v bližnji bodočnosti pa bo ves ta okraj naj-živahnejši in najlepši del jugoslovenske | prestolnice. Maršala Francheta d' Espereya
je govornik opozoril, da ie v neposredni bližini tudi mesto, ki spominia na zelo važne in usodne dogodke v jugoslovenski zgodovini. Samo nekaj korakov daleč od spomenika je grob 1. 1806 padlih iunakov, ki so se l>orili pod vodstvom nesmrtnega Ka-radjordja. pradeda našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uediniteija. Svoj govor je zaključil z besedami: V »menu prebivalcev tega okraja, ki nosi vaše slavno ime vas prosim, da ste prepričani o naši brezmejni ljutezni napram vam in vaši veliik državi. Živeli!
Vojaška godba je intonirala francosko himno, množica pa je navdušeno vzklikala maršalu in Franciii
Nato se je predsednik akcijskega odbora Marinkovič obrnil na predsednika občine Vlado Iliča in se mu zahvalil v Imenu vseh meščanov mestnega okraja Francheta d' Espereya. ker je sprejel pokroviteljstvo nad svečanostjo in širokogrudno nodprl akcijo za postavitev spomenika. Končno ga je naprosil. naj sprejme spomenik v varstvo občine.
Govoru predsednika občine Vlade Iliča je maršal Franchet d' Esperey odgovoril in dejal; Velika je čast videti svoj lastni kip že za svojega življenja. Zahvaljujem se vam za to čast ki jo smatram za poèas'itpv junaških vojakov, ki sem jih vodil do zmage.
Nato se je zahvalil predsedniku vlade_ predsedniku mestne občine za Izkazano mu čast in izjavil, da smatra to svečanost za izraz simpatije napram njemu, napram njegovi domovini Franciji in nieni vojski- Ob koncu je dejal; V nejasnih časih, ki jih preživlja Evropa, sta Francija in Jugoslavija združeni, kakor sta biH v vojni. To je največje varstvo za mir.
Predsednik kulturnega odbora beograjske občine Duja Nikolajevič je imel za tem daljši govor o pomenu francoske kulture in francoske vojske. Svečanost ie bila i njegovim govorom zaključena Množica ljudstva je ob zaključitvi priredila maršalu velika ovacije. Med sviranjem vseh godb ae j» maršal s svojim spremstvom odpeljal globoko ganjen
Ob 13-30 je nfahtei -vojske in mornarico armijski general Marič priredil r slavnostni dvorani gardijskega doma na Topčidero obed na čast francoskemu maašalu Franchetu <T Espereyu. Obeda so se udeležffi poleg maršala minister dv-ora Airtič, tajnik francoskega poslaništva Rivier krit zastopnik odsotnega grof« Dampiera, komandant mesta general Vojislav Tomič, predsadrrEk občine Vlada Ilič. Sena vojnega sveta ar-mrijsika generala Milovainovič in Nedič, pomočnik zunanjega ministra Martinac, maršal dvora Colak-Anttič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Čolak-Antič, francoski voljni odposlanec polkovnik Betuar. načelnik štaba maršala d' Espereya polkovnik Bajans in mnogi drugi.
Kongres trgovcev
v Beogradu
Zastopniki trgovine Iz vse države zahtevajo predvsem zaščito pred tujim kapitalom in smotreno gospodarsko
politiko
Beograd, 17. maja. p. Dopoldne se je vršil v dvorani Kolarčeve univerze ze]o dobro uspei II. kongres trgovcev iz vse države. Na kongresu se je zbralo nad 2.000 zastopnikov trgovcev iz Beograda in vseh krajev Jugoslavije. Iz dravske banovine je došlo nad 80 delegatov.
Kongres je otvoril predsednik Nedeljko Savič, ki je predlagal, naj se odpošlje pozdravne brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. Po tem predlogu, ki je bil sprejet z ovacijami kraljevskemu domu, je predsednik Savič pozdravil kapetana Pavlovi-ča kot zastopnika Nj. Vel- kralja, prisotnega ministra za trgovino in industrijo Vrbaniča kot zastopnika vlade ter delegate raznih trgovskih združenj.
V svojem nadaljnjem govoru je očrtal vse težkoče, s katerimi se ima boriti trgovski stan ter je zlasti ostro nastopil proti snovanju velikih trgovskih magaci-nov, glede katerih je zahteval, naj jih oblasti onemogočijo ker odvzemajo tujci pod zaščito delniških družb zas,]užek domačim ljudem in se izogibajo tudi plačevanju davkov. Kot drugo pereče vpraša-nju trgovinskega stanu je navede] neenakost pred zakoni. Tako so zadruge, ki so same po sebi hvalevredne ustanove, prekoračile svoj delokrog ter postale trgovine, ki zaščitene pred davki in trošarinami konkurirajo s trgovci ter uničujejo trgovski stan. Kot primer nenormalnosti našega gospodarskega življenja je med drugim tudi navedel, da se v nekaterih krajih prodaja žito po 1.20 Din kilogram, dočim v drugih krajih prebivalstvo strada.
Trgovinski minister Vrbanič je pozdravi] udeležence kongresa ter jim čestital k odlični organizicaji in disciplini. Poudarjal je. da hoče vlada storiti vse za ojača-nje našega narodnega gospodarstva. Kar se tiče trgovskih magacinov, o katerih se
toliko govori, je odredil, naj &e mo pred-lože točna poročila in je pred dnevi imenoval v to svrho tudi posebno komisijo.
Po pozdravih predsednikov beograjske trgovske zbornice in obrtniške zbornice ter po strokovnih referatih, ki so izpolnili ves dopoldanski čas, }e bila sprejeta obširna resolucija, v kateri zahtevajo trgovci v prvi vrsti svobodo tiska in uveljavljanje novega zborovainega zakona, ker hi se mogla samo na ta način vsa pereča vprašanja narodnega gospodarstva pre. tresti vsestransko. Nadalje zahteva reso-lucija ravnopravnost pred zakoni, ukinjen je sankcij proti Italiji, revizijo davčne politike, odločne ukrepe proti tujemu kapitalu, zlasti trgovskim magacinom, splošno razdo]žitev gospodarstvenikov, ustavi, tev prisilnih dražb, kakor tudi uvedba starostnega zavarovanja trgovcev. V veö točkah govori resolucija o našem izvozu, o prehrani pasivnih krajev, o ureditvi zadeve zavarovalnice Phönixa in končno o ureditvi zapoljevanja tujcev v naši državi. Med drugim zahteva resolucija, naj se davčni zaostanki od 1. 1932. odpišejo. Na koncu poudarja, da izpolnitev zahtev trgovskega stanu ni samo v njegovem interesu, temveč vsega narodnega gospodarstva, zaradi česar pričakujejo trgovci, da jih bodo pristojni činitelji upoštevali ter jim ugodili.
Obdavčenje katoliških duhovnikov v Nemčiji
Beriin, 17. maja. o. Včeraj je bija objavljena službena vest, da bodo v bodoče tudi katoliški duhovniki kot samci obdavčeni. Vest je zbudila med katoliško duhovščino veliko vznemirjenje, češ, da gre predvsem za novo politično demonstracijo pro* ti katoliški cerkvi.
Protituberkuloznl teden
se je začel
Vsi moramo sodelovati v borbi proti jetiki
Ljubljana, 17. maja
Večer otroka
Vrsta propagandnih prireditev protitu-berkuloznega tedna se je snoči začela z večerom otroka v dvorani Delavske zbornice. V skladu z osnovno zamislijo protitu-berkulozne akcije, da se mora vsaka borba v interesu čim večjega uspeha začeti čimbolj zgodaj, je Protituberkulozna zveza letošnji teden še posebej posvetila tej sveti devizi in tako se je tudi propagandna akademija v Delavski zbornici razvila v lepo, učinkovito manifestacijo za zdravi naraščaj in za čim skrbnejšo zdravstveno nego mladosti. Programu bi se glede na njegovo izbero dalo sicer oporekati, da je bd preveč razblinjen, premalo idejno stvaren in aktualen — saj bi ga lahko mirne duše izvajali tudi ob vsaki drugi priliki, ki ne bi imela s protituberkulozno akcijo nobene zveze — vendar je doživel izredno lep uspeh in lahko že po njem samem povzamemo, da je bila celotna zamisel pro-tituberkoluznega tedna prav posrečena. Poleg drugih odličnih predstavnikov naše kulturne javnosti sta večeru prisostvovala tudi načelnika zdravstvenega ter prosvetnega oddelka dr. Maver z inšpektorjem Avrom Avičem in prof. Breznik, navzočni pa so bili tudi številni zaslužni poborniki protituberkuloznega gibanja, kakor docent dr. Matko in predsednik protituberkulozne zveze dr. Bohinjec.
Večer je otvoril primarij dr. Debevec s kratkim predavanjem o praktičnem pomenu protituberkulozne borbe, nato pa se je razvila prisrčno aranžirana otroška modna revija, ki ji je članica gledališča Polonca Juvanova oskrbela duhovito, zabavno kon-feranso. Ta modna revija je bila za veliko število mamic in otrok, v resnici prava a-trakcija, da si je težko najti miselno zvezo med lepo razkošno obleko in pa skrbijo, kako naj bi se tisoči bednih gladujočih malčkov oteli tuberkuloze. V podobnem žanru je potekel ves ostali program, a priznati mu moramo, da je v polni meri dosegel, kar mu je bilo v prvi vrsti namen. Nikomur pa ni moglo biti žal za skromno vstopnino, katero je zvezi omogočil nabavo nove municije, kakršna je potrebna v njeni borbi. Eden izmed aktivnih funkcionarjev zveze, dr. Kovič, je z resničnim občutjem recitiral Zupančičevo »Grobovi tulijo« znani zabavni predavatelj Bitežnik pa je z velikim uspehom pri občinstvu prednašal zanimivo kozerijo o otroški duši in o njenih veselih in čalostnik straneh. Morje viharnega navdušenja so pri poslušalcih tudi tokrat doživeli mali pevci in harmonikarji iz šole prof. Rančigaja, ki so nastopili tako pogumno in ubrano, da so vnovič izpričali zasluženi sloves svojega učitelja. Posebno doživetje je nudil nastop najmlajših učenk plesne umetnice Katje Delakove, ki so prikazale preprosto, a prav zanimivo kompo-nirano plesno studijo.
Otroški sejem
Davi je bila oficielna otvoritev Protituberkuloznega tedna. Na svečan način je bila namreč otvorjena mladinska razstava na verandi »Zvezde«. Vsa »Zvezda« je bila okrašena z zastavami Rdečega križa in tro-bojnicami in amblemi Protituberkulozne zveze. K pomembni otvoritvi so prispeli najvišji predstavniki javnosti, tako podban dr. Majcen v zastopstvu g. bana, župan dr. Adlešič s soprogo, sanitetni polkovnik Dragotin Brust kot zastopnik g. divizionar-ja. prosvetni šef prof. Breznik, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, načeloik za socialno politiko na banski upravi dr. Majer, narodni poslanec dr. Fux, zdravniki dr. Matko. dr. Tičar, dr. Debevec, dr. Mila-vec, dr Meršol in drugi, upokojeni predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rosina. sodnik dr. Kravina, duhovni svetnik dr. Levičnik in drugi odlični gostje, med njimi tudi mnogo narodnih dam z go. Minko Kroftovo na čelu.
Zbrane goste in predstavnike je prisrčno pozdravil predsednik Protituberkulozne zveze ravnatelj OUZD dr. Jože Bohinjec, ki je nato stopil pred mikrofon in izvajal med drugim:
PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIH-NJENOST1, VZPEHANJU IN ZGAGI,
povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ • JOSEFOVE
grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava
FRAFZ - JOSEFOVA
voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Ogi reg 3 t>r. UW85/36
MM——— II I IUI MB— %
Govor dr. Bohinjsa o uspehih borbe p*o a jetiki
S svojo številno navzočnostjo dajete našim prizadevanj _m v proti tuberiku.^znun tednu najkrepkejšo mora no oporo in izpod-bujate k požrtvovalnemu d.lu pri.atelje našega ljudstva, ki so si v arca z pisa« plemenito zapoved: zbrati mili «n dinarjev v slovenski ?klad za zatiranje in zdtr vljen e jetike.
Protituberkulozna zveza, ki vodi protitu-berkulozn; teden, predstavnica za-ebnega protituberku oznega skrbstva v naši banovini. Bonska uprava je zvezi s posebnim odlokom priznala ta značaj. S tem je doseženo, da se protituberkulozno skrbstvo vodi po enotnih načelih enako uvažujoč potrebe vseh krajev v banovini. To dej-'tv o pomeni tudi koncentracijo vseh skromn h materialnih sredstev in wnogoòi skladno sodelovanje vseh činiiteljev v protituberkulozni b t-bi Ta koncentracija je omogočila, da je zveza tako rekoč iz nič ustvari'a že deines ponosno stavbo protituberkuloznega skrbstva v banovini n«i osnovi zasebn? pobude :n samopomoči. Materialno <sm>vo tej stavbi so položila dobra srca že v predvojnem času. V Ljubljani je »>oslovalo Deželno go-spejino podrvorno drušrtvo za bolne na plju čih, ki je do prevrata zbrala razmerno veliko premoženje- To premoženje sta naši ožji domovini rešila pokojna dr. Demeter Bledwew m dr. Danilo Majaron. Ko je bila
pred petimi leti ustanovljena naša Osrednja protituberkulozn o liga, ji je bilo v last izročeno premoženje tega društva- Poziv lige na ljudstvo, naj v mestih, trgih in tudi po vaseh organizira krajevne protituberkulozne lige, je našel dober odmev. Z moralno pomočjo banske uprave smo v kratkem času organizirali nad 30 krajevnih edinic-Toda vidika protituberkulozna borba je brez dispanzerjev zgrajena na pesek in zato je naravno- da smo takoj od začetka posvečali skrb ustanavljanju proti'uberkuloz-nšh dispanzerjev. Led smo prebili z ustanovitvijo prvega protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani (Ol met tov dispanzer). Sledila je ustanovitev dispanzerja v Trbovljah, na Jesenicah, v Kranju, Ptuju, Murski Soboti, Kamniku, Novem mestu in Brežicah. T«a veliki napredek je bil mogoč samo s subvencijami naše industrije, naših javnih soc:alno zavarovalnih ustanov, občin. Tako danes v redu posluje devet dispanzerjev. S tem smo prvi organizirali nego bolnikov na domu. pristopili smo k asanaciji stanovanj, ustvarili stalno evidenco nevarnih bolnikov, omogočili prve zace'ke v boT-bi za preprečevanje okužb Bo'nikì in re-konvalescenti so pod stalno zdravniško kontrolo, isterico zdravi člani družine, tako da smo na na'boliš' poti k idealu: tRkoj v prvih začetkih ugotoviti prve znake tuberkuloznega obolen'a in omogočiti pravečas-nn uspešno zdiravljen'e in ozdravi'enje. Dispanzerji so post- li romarske cerkve, v katere hodijo po 7dravie. po nasvete in po tolažbo vsi ubogi iz najoddaljenejših domačij. V s1' dispanzerji oskrbujejo 330-000 prebivalcev Dispanzerji so v 1. 1935. izvršili skupai 13-2Ì7 prvih pregledov- Pri tem je bilo ugotovljeno 747 primerov odprte tu-berkoloz°. Rentgenskih preiskav je b:lo 12.353 obiskov sester na domu 2104, obiskov zdravnikov 100- Pri tem nastane vprašanje, kam z v-cemi ugotovljenimi primeri odpTte jetike? Za delavce in nameščence je vprašanje delno z zavarovanjem rešeno: ni pa rešeno za svojce zavarovancev, ker svojci niso deležni dobrot socialnega zavarovanja v zadositn^m obsegu- Kam s kmerti, s kmečkimi hlapci in deklami» z brezoosel-nimi, z malimi obrtniki, z intelektualci iz svobodnih poklicev, z javnimi nameščenci? Koliko tragike if sikritp v teh vrr-ašaninh! Ta vprašanja silijo k odgovoru, ki je preprost: Dobib moramo sredstva za zdravi e-nje 'etičnih in za izolacijo Pravih. Temu velikemu programu služijo zbirke v našem
protituberkuloznemn tednu. Imamo sfinaito-
rije, a so prazni. Bolniki nimajo sredstev, da b; bili deležni edino uspešnega zdravljenja v sanatorijih. V Italiji se 80 odstotkov za jetiko obolelih oseb zdr vi v sanatorijih. Bolnišnice za j etične nimamo, za otroke nimamo ničesar, za kostno tuberkulozo imamo skromno zdravilišče v Kraljeviči, zavodov v preprečevalne svrhe ni (prevenlo riji za otroke) Gozdnih šol ni. za prehr-jno oslabelih ni sredstev. Tudi propagandi in pouku ne moremo nuditi one pažnje, ki je v borbi proti jetiki nujno potr.bna. Tej propagandi in pouku služi tudi Pro'.itubc-r-kulozni teden.
Ogromne so naloge, ki čakajo našo zdravstveno službo na področju zatiranja in zdravljenja jetike. Te naloge ni^o nedosegljive. Potrebno je s'ožno in načrtno delo in nekaj malo požrtvovalnosti in pa moralna in materialna p"moč naše avn^ti. Pri tem delu nas more usrešno podpirati časopisje, ki je do d-in^s pokazalo mnogo smisla za ta naš nacionalni zdravstveni problem-
Vsakoletni nrotituberkulozni ted^n nai nam v duše vl;je novega poguma in naj nas jrrepriöa, da delo rod: u^ehe-«
Ob koncu govora je d" Bohinjec predlagal in prečiM vdanostjo brzo;avko Ni. Vel. kral';c; Mariii kot v'1 ovni pokrovrte-Ijici prot;>hiberkuV>zne<?« gibanja v državi. k-*r ie b';1o z navdušen je»" sprej^o.
Podban je otvoril razstavo
Po govoru dr. BoHnica ie «tonil pred mikrofon podban dr. Majcen, ki je izpregovo-ril o važnosti in pomenu borbe p-oH tuberkulozi, poudarjajoč. da bo tuberkuloza odpravljena, kakor je rekel nek; znanstvenik. šele onega dne< ko bod" t"d- ureiene socialne razmere po «vetu. V borbi nrotr tuberkulozi mora sodelovati ves narod.
Godlba »Zarja« je zaigra1« državno himno, nato je na g. podban progi i sil razzavo ("otroški sejem") za otvorieno Razstava je res zan'miva in tvnična. Nekatere Ijub'i.in-ske tvrdke so UTed'le bčn? koje in razstavile Vi sitne izdelke otrok. igralke, čipke, b iuta ri c e in drugo. Zanimiv ie tudi poi'ed v pavd'on. .ki nazorno kaže vso našo b°r-bo proti jetiki. Že prv: dan je zbudila razstava mnogo 'vzorno«*!, n Ljubljančani so tudi prav radi wisnevab dnn®« in včerai svoi obolus v korist protituberku'oznega tedna.
KOLIC DUBROVNIK
VELEPRODAJA VINA
SkladiSča: BEOGRAD. Tel. 26—270 29—429 * 30—808 ZAGREB. Tel. 78—78. PRAGA — SM1.
CHOV Tel. 407 —66. KOT.ICEVO VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL. NAH NA VSEH NASTH POTNTSKTH BRO. DOVIH IN TUT>1 WAG ONS "TS.
Za novo naredbo
o prevažanju čebel
Zastopniki čebelarjev iz vse Slovenije so v večini proti
stari, nepraktični naredbi
kov pa 75 panjev. Za sreza Kranj in Kamnik je določeno razmerje 75 in 50. Zri preračunavanju posevkov pride io v poštev le z ajdo posejane površine. Rok prijav je določen od 1. do 31. julija in bo občinam naloženo, da prijave rešijo v 7 dneh po sprejemu prijav. Glede dovoza čebel na ajdova pasišča je bilo sklenjeno, da iih nihče ne sme pripeljati pred začetkom cvetenja; po končam paši, a najkasneje 15. septembra jih mora vsak dovoznik odpeljati. Na mestih, kjer v okolici 1 km na vse strani ni več kakor 20 panjev domačih čebelarjev, smejo prevozniki ali podružnice postaviti poljubno število panjev. Prednost glede na dovoz gre čet.elarjem iz dravske banovine in nato ostalim čebelarjem, v isti skupini pa onim. ki že najdalje dovažaio čebele v dotično občino. Za vse. ki bi Izvršili prevoz brez prejšnjih prijav in odobrenja, in pa za one. ki bi pripeljali večje število panjev, kakor eo jih prijavili, bodo obfitojaie stroge določbe glede odstranitve panjev m glede denarnih kazni. Enako bodo v to-doče kaznovane tudi vse zlonamerne poškodbe pasočih 9e čebel s kazniio do 100 Din. Za pritožbe zoper odredbe občin se bo ura-dovalo po skrajšanem postopku.
S tem bi bilo rešeno važno vprašanje naprednega čebelarskega društva dravske banovine in odstranjeno ogorčenie. ki je v nekaterih krajih doseglo že višek. Edino na ta način je mogoče na iti pot. ki bo zadovoljevala obe strani.
Pasišč je na razpolago dovoli: treba je pameti in srca, saj je za vse prostora pod solncem. Treba je zadovoljiti domače čebis larje. upoštevati pa tudi prevaževalce. ki v enaki meri prispevajo b gospodarskemu razvoju banovine.
Ljubljana, 17. maja 2e na letošnjem občnem zboru Slovenskega čebelarskega društva je bil živahen razgovor o naredbi o prevažanju čebel na ajdovo pašo. ki jo je izdala banska uprava L 1934. Naredfca je nejasna, nepopolna m ne ustreza čebelarskim potrebam.
Po sklepu občnega zbora se le vršil danes poseben posvetovalni sestanek odposlancev dravske banovine, ki naj bi našli pot. kako zadovoljiti domače čebelarje na eni in prevažalce na drugi. Sestanek, ki se ga je udeležilo 14S odposlancev z glasovalno pravico je vodil predsednik Slovenskega čebelarskega društva profesor g-Ver-bič, ki je iskreno pozdravil navzočne. zlasti zastopnika banske uprave g. Jožeta Okorna, proseč ga. da ti s svoiimi obilnimi izkušnjami pomagal pri tem delu. Nato je g. predsednik obrazložil namen sestanka. Za njim je g. Okorn odločno zavzel stališče, da je treba veliko in prav tako malo čebelar stvo zadovoljiti s pametno naredbo. Soglašal je z mišljenjem, da je treba ßtaro naredbo razveljaviti in z upoštevanjem kapacitete ajdovih pasišč na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem postaviti zdravo osnovo novi naredbi.
Ker je bilo treba najprej rešiti načelno vprašanje, je bil e poimenskim glasovanjem v razmerju 81:67 spreiet sklep, da se bivša naredla ovrže in se da osnova novi naredbi.
Prinašamo v glavnih obrisih najzanimivejše točke predlagane nove naredbe, ki sestoje v nastopnem:
V okoliš 600 m (polumerl z nad 20 odst. posevkov ajde se sme postaviti 100 panjev veiike mere, z manj kakor 20 odst. posev-
Smrt v Gradasela
Ponoči je na nepojasnjen način padel v Gradaščico sadjarski referent inž. Skubic in utonil
Ljubljana, 17. maja.
Davi na vse zgodaj se je po mestu raznesla novica, da je ponoči v GradaSčici utonil inženjer Jože Skubic, sadjarski referent pri banski upravi v Ljubljani Zgodilo se je takole:
Okrog pol 5. zjutraj je odšel nočni čuvaj Dukičevega podjetja France Novak k za-tvornici ob bivši Zalokarjevi tvornici, da zapre vodo. Odvil je vijak in spuščal zatvor-nico, ki pa se ni dala čisto zapreti, kar se mu je videlo čudno. Pazno je pogledal v vodo in nenadno opazil, da izpod zatvornice moli roka neznanega utopljenca.
Novak je hitel na policijsko stražnico na Bregu, odkoder so telefonično poklicali reševalce na pomoč. Kmalu nato so reševalci utopljenca potegnili iz vode. Pri njem so našli legitimacijo na ime inž. Jožeta Skubi-ca, 565 Din gotovine in v telovniku srebrno uro, ki je šla — dokaz, da utopljene še ni " dolgo ležal v vodi. Kakih 100 metrov nad zatvornico so naäli na levem bregu tudi klobuk, dežnik in naočnike. Vsi znaki kažejo, da je nesrečnemu inženjerju blizu Tenente-ja pod veliko lipo na mokri travi spodrsnilo in se zakotalil po pobrežju v naraslo vodo. Morda se je pri padcu udaril in se onezave-stil. Trava je tam namreč nekoliko povaljana.
Na kraju nesreče se je v teku jutrnih ur zbrala velika množica ljudi. Pozneje je tja prišla tudi policijska komisija: zdravnik
g. dr. Luzar ln dežurni uradnik g. Kek. Zdravnik je ugotovil, da ima mrtvec na glavi večjo, čisto zaceljeno rano, izvirajočo najbrže od udarca s topim predmetom. Vse okoliščine kažejo, da se je nesrečni inženjer ponesrečil. Govorice, da je bil nekoliko vinjen, menda nimajo podlage. Pravijo tudi, da je zaradi poškodbe na glavi p;jača pri njem zelo hitro učinkovala. Pokojnik je že prej enkrat padel v Ljubljanico, a so ga takrat rešili policijski stražniki.
Rajnki, ki se je rodil 1. 1901. in bil pri-strojen v Kranj, je bil strokovnjak za sadjarstvo in je bil že nekaj let uslužben na banski upravi. Bil je samec in je stanoval v Rožni dolini.
Angleški ško! v Zagrebu
Zagreb. 17. maia.
Včerai je imel zagrebški pravoslavni mi— tropolit Dositeli za gosrfa glositerskega škofa dr. Hedlama. Skof dr. Hedlam je prispel v Zagreb zjutraj in ga je na postaji osebno pričakal mitropolit Dositej v spremstvu tajnika zagrebškega cerkvenega sodišča N'ikole Simeumoviča Dr. Hedlam, ki je znan kot prijatelj jugoslovenskega naroda.
ELITNI KINO MATICA telefon 2,_m
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Dve mladi srci vezani z ljubeznijo
in razpeti na kalvarijo življenja ! !
BISER FILMSKE UMETNOSTI !
VELIČASTNA HIMNA LJUBEZNI IN UPANJA '
AVE M A IR II JA
V glavnih vlogah MARIJA BOGDA, ADAM BRODZISZ, sodeluje poljska avijacija, pehota, veliki cerkveni pevski zbor in nepregledne množice romarjev
na božjo pot v čenstohovi. PREDPRODAJA VSTOPNIC od 11. do 12.30 in od 15. ure dalje.
je prišel v Jugoslavijo pred kakimi desetimi dnevi in je bival doslej pri dalmatinskem škofu dr. Irineju v Sibeniku.
Dr. Hedlam biva zdai že drugič v Jugoslaviji- L. 1925. je bil dalie časa go**t te-danj?ga niškega škofa, sedanjega zagreb-škega mitropolita Dosiiteja- Angleški cer-
kveni dostojanstvenik dr. Hedlam je znan delavec v vprašanju zedinjenja pravoslavne in anglosaksonske cerkve in je prav zato prišel v Jugoslavijo. Iz Zagreba se je dr. Hedlam napot:] v Sremeke K ar lovce, da obišče patriarha Varaovo.
Maribor preko nedelje
Maribor. 17. maja.
Krajevna organizacija JNS za tretji okraj
je imela dopoldne v prostorih Ivančičeve kavarne v Me]ju občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Zbor je otvoril predsednik Bratoš in podal izčrpno poročilo o delovanju organizacije. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor.
S|ed?lo je zanimivo poročilo podpredsednika senata g. dr Ploja. Govornik se je dotaknil vseh aktualnih problemov notranje in zunanje politike. Njegova stvarna in temeljita izvajanja no bila deležna živahnega odobravanja navzočnih pristašev.
Zbor sadjarjev
odposlancev sadjarskih podružnic iz obeh mariborskih srezov je bil dopoldne na vinarski in sadjarski šoli. Zborovanju, ki ga je vodil ravnatelj banovinske sadjarske in vinarske Sole, sta prisostvovala tudi kmetijska referenta Kuret ln Zupane. Na zborovanju «o se napravili sklepi, ki se bodo predložili glavnemu sadjarskemu zboru 7. junija v Ljubljani in ki se med drugim tičejo organizacije zadružne prodaje sadja, sortiranja sadja, saditve in precepljanja sadja, skupne nabava škropilnic in drugega.
Mariborski urarji in zlatarji
organizirani v Združ. urarjev, zlatarjev, pa. sarjev ln sorodnih strok so imeli v restavraciji Narodnega doma redni občni zbor, ki ga vodij zaslžni predsednik BureS. Poleg predsednika sta poročala o živahnem organizacijskem delu Se tajnik K osar in blagajnik Jan. Združenje šteje 81 članov,
razen te^a 27 pomočnikov jn 19 vajencev. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor.
Upokojeni orožniki
so zborovali pri Senici v Tattenbachovl ulici. Zbor je otvoril predsednik Princi, poročijo o društvenem de]u in intervencijah v prid članstvu pa je podal tajnik Trstenjak. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor.
Požarni alamt
Dopoldne okrog 10. so odbrzeji mariborski gasilci pod poveljstvom poveljnika Ramšaka v Melje, kjer so imeli veliko pomladno vajo pred Freundovo tvornioo v Klavniški ulici kot namišljenim požarnim objektom. Gasilci so imeli vaje z vsem orodjem. Po treh mjnutah je prvi oddelek že imel razvite cevi, iz katerih so HH krepki vodni curki proti poslopju Vaja, ki ji je prisostvoval tudi podstarešina mariborske gasilske župe. je nudila ponoven dokaz tehnične izvežbanosti in strumne pripravljenosti mariborskih gasilcev.
Domačija je zgorela
V Moravcih pri Mali nedelji je zgorela domačija posestnika Jožefa Poštraka, 3ri je bila s slamo krita, škoda znaša okoli 20.000 Din in je le delno poravnana z zavarovalnino.
Same tatvine
Dijaku Vaudi je izginilo kolo. Iz gostilne Marije Kmetčeve v Tvorniški ulici so odnesli razne predmete jn okradena Je bi]a tudi kuharica Julijana Severjeva na Koroški cesti 24. Dalje so tatovi vdrli v hišo posestnika Tomaža Kosija v Harač-kem vrhu in mu odnesli mnogo perila, obleke ln drugih predmetov.
Veliko zanimanje za muropoljske dirke
Ljutomer, 17. maja.
Znano dirkališče Kola jahačev in voza-čev na Cvenu bo oživelo 21. in 24. t. m., ko bodo muropoljtki konjerejci spet pokazali uspehe vztrajnega vežbanja iskrih američa-nov. Prvi dan bodo dirkali samo za častna darila, in sicer je določenih šest dirk, ki so razporejene takole: 1.) dirka muropoljskih kasačev — enovprežni heat za 4 do 10 let stare konje, vzgojene v Jugoslaviji, na 1600 m; distančni drog 160 m; 2.) dirka Zadruge za, rejo žrebet — enovprežna vožnja za 31etne konje na 1800 m: 3.) drugi heat 4.) tretji heat; 5. dirka Selekcijske zadruge — enovprežna vožnja za 3 do 10 let stare konje na 2100 m (zmagovalci v heatu in drugi dirki izključeni); 6.) dirka sreza Ljutomera — dvovprežna vožnja za 3 do 10 let stare konje na 2300 m.
Glavni dan dirkalnih prireditev pa bo 24. t. m. Propozicije določajo zanj pet voženj za nagrade: 1.) dirka Plunger — enovprežna vožnja za 31etne konje na 1920 m za nagrade v znesku 1000 Din; 2.) dirka sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru (handicap)— enovprežna vožnja za 4 do 10 let stare konje, ki še niso zmagali — temelj 1.55 najkrajša proga 2100 m. nagrade 1000 Din; 3. dirka dravske banovine (handicap) — enovprežna dirka za 4 do 10 let stare konje, ki so že zmagali — temelj 143. najkrajša proga 2100 m, nagTade 1600 Din; 4.) dirka — tolažilni handicap — enovprežna dirka'za 3 do 10 let stare konje, ki so ta dnn že enovprežno dirkali, pa ostali brez nagrade, na 2100 m: mehanični handicap, Ker je med konjerejci mnogo zanimanja za kmetijstvo dvovprežna dirka za 3 do 10 let stare konie. ki so ta dan vsaj enkrat scartali. na 2W m za nagrade 20*X) Din. Med 1. in 2. dirko hitrostna vožnja muropolj-skega žrebca Petra Pilota, zmagovalca v juToslovenskem dprhvju ]. 1935. na 1ROO m. Prijave do 15. maja pri blagajniku kola. Tnteresenti dobe propozicije pri društvu. Ker je med kon.irejci mnogo zanimanja za letošnje dirke :n ker je tudi mnogo rejske-!ra materiala, ki ga ie treba preizkusiti zato obetata prireditvi Kola zahačev in vozačev lep športni užitek.
Bwba za šestmili-jonsko dediščino
Smederevo, 17. maja.
V Smederevu je leta 1928. umrl tamošnji bogaitin Oveitko Cvetkovič, za katerim je ostala zemiščina v vrednosti okoli šestih milijonov dinarjev. Cvet>ko je prišel daleč tam pred vojno v Smederevo kot človek, ki hodi s trebuhom za kruhom. Služiil je za hlapca, ali si je sčasoma toliko opomogel, da se je lotil trgovine in obogatel. Poročil se je v mladih lertih s prav tako ubož no Živko, ki pa mu je zvesto sta'a ob strani pri vseh njegovih poslih. Zato je, ko je leta 1920 delal oporoko, vse svoje imetje zapusibil njej.
Osem let pozneje pa je napisal drago oporoko in )o dal potrditi na sodišču. V tej oporoki je namejiil vse svoje imeitje svojim nečakom in drugim sorodnikom, svoji ženi pa ničesar. Kmalu po napravljeni oporoki pa je umrl- a ne dolgo za njim je umrla tudi žena. Tedaj pa se je začela pravda za milijonsko zapuščino med me-govimi in njenimi sorodniki. Ženini sorodniki so hoteli, dia bi veljala prva, njegovi pa da bi veljala druga opori;ka- Prvi so sikušali dokazati, da Cvetko ni bil pri prav! pameti, ko je pisal drugo onoroko in so celo zahtevali strokovnjaško mnenje psihi-jaitrov v tem pogledu, navajajoč, da je bil tedaj pod varuštvom.
Smederevsko okrožno sodišče je se>daj izreklo razsodbo, s katero je proglasilo dlrugo oporoko za veljavno, in torej pripade šes+milijonska zapuščina Cvetkovečevim sorodnikom. Država pa dobi okoli 300.000 Din zapuščinske pristojbine.
Cigani, ki kradejo otroke
V Županji pri Vinkovcih se je desetletna hčerka gostilničarja Mate ČiLiča igrala na cesta pred domačo hišo, ki stoji ž« precej na samem na koncu vasi. Privozil je mimo hiše voz s cigani, ki so zvabili deklico k vozu, jo zgrabili i, ji z robcem zamašiti usta, jo vrgli na dno voza in pognali konje. V divjem diru vozeči ciganski voz pa je med potjo srečal kmetski voz' na kater, m je sedalo več kmetov. Ker se jim je zdelo čudno, zakaj neki cigani toliko goni<jo konje. so obrnili in udarili za njimi, prepričani. da so cigani gotovo storili kako l<v povščino in zato beže. Ko se je kmeteki voz približal ciganskemu že dr> kakih sto metrov, so cigani vrgli dekletce z voza in nato izginili v bližnjem gozdu, odkoder so pròti svojim preganjalcem oddali nekaj tftrelov, ki pa niso zadeli. Kmetje so rešeno dekletce vrnili strašem.
Podoben primer se ie pripetil v Dvori-štu v kruševškem okrožju. Tu so cigani pograbili na cesti vnučka kmetskeöa posestnika Miloša Stankovima, ga vrgli na voz in odpeljali- Ta otroški rop pa so videli drugi oitroci in obvestili Stankoviča, ki je natt? s sosedi pohitel za cigani- Ko so jih dohiteli, so jim preiskali voz, toda otroka ni bilo nikjer. 'Ali so ga naposled vendarle našli. Ciganka, ki ie sedela na vozu, ga je rnela skritega pod krilom. Kmetie so cigane strahovito pretepli, in če bi ne bilo orožnikov, ki so v tistem že prispeli tjakaj, bi jih gotovo pobili- Oigane so seveda zaprli.
>JTJTRO« ponedeljka !17*33
3
FooecMJefc, 18. V. 1936
Včeraj nI tolto za favorite
V Lj ubljani je čakovečki SK pustil obe, v Mariboru pa SK Ljubljana eno točko, V tabeli
je še na vrhu — SK Ljubljana
Ljubljana, 17. maja.
Ze tretjo nedeljo zaporedoma sta bili de-nes spet dve prvenstveni tekmi za naslov prvaka LNP, in sicer med ČSK in Hermesom v Ljubljani ter SK Ljubljano in Železni carjem v Mariboru.
Po formi na papirju sta bila Čakovec in Ljubljana skoraj favorita, zgodilo pa se je, da sta spravila samo eno točko, in sicer Ljubljana z železničarjem v precej šibki in nič kaj prepričevalni igri. Športni Hub Čakovec pa je v Ljubljani pustil Hermesu ves izkupiček, pri čemer je moral spraviti še visok poraz z raz-
liko petih golov, ki mu bo najbrže v na- zu^a,t_fe ne m^nja več daljin jih računih po prvenstveni tabeli delal še hude preglavice. Ljub'jana je s polovičnim uspehom ostala še na čelu tabele in ima vsaj to tolažbo, da igra revanžno tekmo z i?tim nasprotnikom na domačih tleh. Morda bo ra takrat drugače !
Tablica je pa taka1 e :
Ljubljana	3	11	1	0	9:4
Železničar	3	1	1	1	3:3
Hermes	3	1	0 2	5:6
ČSK	3	1	0 2	5 : 9
Hermes : čakovečki SK 5:0 (1:0)
Ljubljana, 17. maja.
Na razmočenem terenu Hermesa, ki ga je dež namakal že od pol 15. dalje, se je vršila danes važna prvenstvena nogometna tekma med ljubljanskim Hermesom in ČSK. Kljub slabemu vremenu se je nabralo precejšnje število gledalcev, ki pa so zapustili igrišče razočarani, ker se je pričakovale po zadnjem uspelem nastopu proti Ljubljani ostre in napete borbe. Toda Čakovča-ni niso izpolnili pričakovanj in so razočarali na vsej črti. Zdelo se je, da niso vajeni mokrega, travnatega terena, ker si sicer ni mogoče misliti, da bi isto moštvo po poteku 14 dni tako padlo v formi.
Danes čakovčani niso bili niti najmanj resen nasprotnik in bi mu sigurno vsako diijgorazredno moštvo nudilo večji odpor. T'ekm • je bila za čakovčane, pa tudi za oba ljubljanska predstavnika zelo važna, ter so se šanse ljubljanskih predstavnikov po dsrnašnji zmagi zelo izboljšale. Čakovčani niso kljub važnosti tekme že do prvega gola pokazali mnogo volje, po tem golu pa so postali zelo malodušni ter so prepustili nasprotniku vso inicijativo.
Moštvi sta nastopili v postavah:
Čakovečki: Istvanovič, Vamplin, Janič, Vaš, Megla, Veg, Gavez, Mekovec, Hre-bak, Takač, Novak. J
Hermes: Oblak, Rerglez, Košmerlj, Primär, Košenina, Kretič, Derenda, Brodnik, Sietic, Mokorel, Klančnik.
Zmagovito moštvo Hermesa ni dalo izenačene igre v vseh linijah, treba pa je priznati, da se je takoj znašlo na mokrem terenu in s silno voljo do zmage popolnoma pogazilo nasprotnika. Ožja obramba, v kateri je nastopil popularni bivši branilec Ilirije Berglez, je od prvega začetka, delala zanesljivo. Treba je omeniti golmana Oblaka, ki sicer ni bil dosti zaposlen, vendar je dvakrat s svojo hladnokrvnostjo rešil obupen položaj pred golom. Srednja linija je daleko nadkriljevala nasprotnikovo. Posebno je treba pohvaliti oba stranska krilca, ki sta zaigrala v takem stilu, da sta popolnoma onemogočila nevarni krili Ča-kovčanov.
Napadalna vrsta je zaostajala v vsakem pogledu za obrambo če bi bilo pri njej več skupnosti, bi bil rezultat še izdatnejši. Posebno ;e bila šibka leva stran, v kateri je Mokorel več škodil kakor pa koristil. Klančnik na levem krilu se je sicer trudil, mnogo zrelih situacij je pokvaril, vendar je dvakrat z uspehom posegel v dogodke. Brodnik v desni zvezi bi mnogo več koristil, če ne bi bil toliko zadrževal žoge in delal na lastno pest. Z dvema goloma pa je uveljavil svoj močan strel. Svetic in Derenda sta se trudila vsak po svoje.
čakovečki je nastopil v svoji najmočnejši postavi, pa ni imel v moštvu niti ene svetle točke. Ožja obramba je v mokrem terenu že od uvodnega žvižga »plavala«, čeprav nosi najmanj krivde za tako izdaten poraz. Vratar je reševal, kar se je dalo in bi bil kriv samo drugega gola, ki mu je ušel preko roke. Vamplin, ki je sicer steber moštva, se je trudil, ni pa našel pravega razumevanja pri svojih soigralcih in tudi teren mu je delal preglavice. O srednji vrsti se ne da reči ničesar dobrega, ter je bilo snloh tako, kot da je ni bilo na terenu. Napadalna vrsta se je trudila, igrala je večinoma po krilih, ki pa so bila onemogočena zaradi dobre igre stranskih halfov, na drugi strani.
POTEK IGRE.
Začetni udarec ima H., ki takoj prevzame igro v roke ter ustvari na drugi strani precej kritičnih situacij. Brez uspeha. V 4. min. prenese H. žogo pred gol, toda Vamplin jo še obrne v kot. Kombinacije H. gredo po zemlji, žoge ostajajo v vodi, Č. pa skuša pred gol preko kril in izsili v 14. min. prvi kot, ki gre v out. Minuto pozneje je spet ugodna prilika za H., ki pa ostane neizrabljena. Igra se večinoma na strani gostov. Hermesova srednja vrsta dobro zalaga svoj napad, ki pa si v kazenskem prostoru ne zna pomagati. V 27. min. ima H. spet zrelo situacijo, toda pred golom ni nikogar, ki bi znal napraviti piko na i. Vrstijo se še dalje napadi H. in Klančnik strelja nad prečko. Hermes pridobiva na terenu, pride pred gol in Svetic strelja ostro. Vratar reši v zadnjem hipu pred prostega Mokorela, ki z dveh metrov daljave pošlje mimo. Zdi se, da bo do odmora ostalo brez gola. Prav v zadnji minuti je na strelu Svetic, ki pošlje plasirano žogo, vratar ni pripravljen in rezultat prvega polčasa je postavljen 1:0 za H.
Po odmoru H. spet napada dalje in vse kaže, da so gostje opustili vsako nado na zmago. V 18. min. dobi žogo Brodnik in iz 30 m daljave poviša na 2:0 za H. Vamp-<in, ki zaradi slabega terena v obrambi ni posebno v formi, gre v zvezo, kjer pa tudi ne opravi mnogo. V 30. min. uide Klančnik, poda Brodniku in slednji že spet poviša na 3:0. Gostje se branijo obupno, toda vrsta golov še ni zaključena. V 40. min. si zaigrajo Derenda, Brodnik in Svetic. nazadnje poseže vmes še Mokorel in mreža se trese četrtič. 4:0 za H Da je rezultat bolj zaokrožen, gre še enkrat v boj Klančnik ki doseže v 44 min. peti gol za svojo barvo
vo, toda le premalo strogo in skoraj preveč ležerno.
V	predtekmi je druga garnitura Hermesa zmagala nad drugo garnituro Slovana s 4:1.
Lfubljana : železničar
1:1 (l:o)
Maribor, 17. maja.
V	nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja sta danes odigrala svojo tekmo železničar in SK Ljubljana. Za prvi nastop novega najboljšega ljubljanskega kluba v Mariboru je bilo precej zanimanja in se je kljub slabemu vremenu na stadionu Železničarja zbralo do tisoč gledalcev.
Točno ob napovedani uri sta nastopila nasprotnika v naslednjih postavah:
Ljubljana: Logar — Hasl, Jug II — Šinkovec, Slamič, Boncelj — Janežič, Lah, Jež, Grintal, Jug I.
železničar: Herman — Frangeš m, Frangeš n — Eferl, Frangeš I. Golinar — Lešnik, Bačnik, Türk, Paulin, Ronjak.
Moštvo SK Ljubljana
je razočaralo, in sicer temeljito. Enajstorica ni niti najmanj homogena in vsaj na tujih tleh v količkaj regularni borbi ne bo mogla beležiti velik'h uspehov. Napad je sicer pokazal nekaj lepih kombinate rnih zasnov, vendar to ni bilo delo formacije, ki bi bila sposobna za težke prvenstvene tekme. Vsi igrajo mnogo pre-mehko in kakor bi sploh ne imeli važne naloge pred seboj. Edini, ki se je kolikor toliko uveljavil, je bil Jug na krilu, ki pa se je zgubljal v »driblingih«. Lah in Jež sta skušala živeti od svoje rutine, pa pri tem nista uspela, dočim Janežič sploh nI prišel do veljave. Najslabše je zaigrala krilska vrsta. Oba stranska krilca sta bila komaj mogoča. Slamič je v presledkih dominiral v polju, toda postal je zelo komo-den ter ni bil za nasprotnika nobena velika ovira. Ožji obrambi je tako preosta-jalo mnogo dela, ki ga je opravljala z velikim naporom in skrajnimi sredstvi. Logar je lovil zelo dobro in ubranil nekaj težkih stvari, toda v trenutkih je bil spet nezanesljiv.
Moštvo je od začetka obetalo mnogo, toda v teku dogodkov se je vse prevrglo. Najprej ga je začel lomiti napad in ta bolezen se je pozneje prenesla preko vse vrste do obrambe. Dodajanje je bilo zelo netočno in navsezadnje so se morali napadalci omejiti že na prodore. V začetku drugega polčasa so si gostje sicer nekoliko opomogli, toda uspeha niso dosegli nobenega. V zadnji tretjini igre pa je enajstorica popolnoma klonila ter je morala napeti celo vse sile, da ni odšla z igrišča poražena. Moštvo Ljubljane je v Mariboru ostalo dolžno vse, in ni niti od daleč pokazalo igre, kakor sta jo nekoč predvajala njegova predhodnika Primorje ali Ilirija. Najbolj čudno luč na novo ljubljansko moštvo pa meče dejstvo, da so vsi igrali brez pravega elana in požrtvovalnosti.
železničar je bil danes
nesporno boljši nasprotnik v vseh ozirih. Fantje so zaigrali s silnim elanom. Polovico dela je opravila krilska vrsta, v kateri je posebno Frangeš delal brezhibno in precej zasenčil svojega reno-miranega nasprotnika. Imel pa je tudi v obeh stranskih pomagačih dobra partnerja. Obramba je svojo nalogo rešila zadovoljivo, zlasti dobro je držal svojo stran Frangeš n. Herman v golu je nekatere stvari opravil v stilu dobrega vratarja, čeprav je bil včasih tudi zelo nesiguren. Gol, ki ga je dobil, gre izključno na njegov račun. Napad je v polju igral sijajno, od kazenskega prostora dalje pa se je nehala njegova umetnost. Bil je mnogo premehak, da bi znal izkoristiti številne zrele in pre-zrele prilike. Vsi napadalci so bl'zu nasprotnika kar izgubili glavo ter si z neodločnostmi pokvarili vsak uspeh. Toliko možnosti za realizacijo kot danes ne bodo imeli zlepa! Moštvo pa je kot celota pokazalo pred vsem eno. česar gostje niso umeli. in sicer borbenost, žilav odpor in zagrizeno voljo do zmage, če moštvo danes ni uspalo popolnoma, je to le kriva neodločnost napadalne vrste nekaj pa tudi višja s;la, tista večna coklja na naš:h zelenih poljih ... Po poteku igre hi bili morali danes obe točki pripasti železničarjem.
KRATEK POTEK
Prve napade izvede L., tako da inora vratar 2. takoj pokazati vse svoje sposobnosti. Kmalu pride do besede tudi ž. toda tudi ne more kar v mrežo. Napati se nato menjavajo, pri čemer pa ima 2. več od igre. Značilno je, da izsili ž. do odmora kar šest kotov, ki pa ostanejo vsi neizrabljeni, čeprav moštvi z vsemi silami pritiskata na rezultat, kaže vse, da bo polčas ostal brez gola. Prav v zadnji minuti prisodi sodmk prosti strel proti 2-, ki ga pošlje Grintal na gla.vo Laha, slednji pa prav nalahno mimo Hermana v mrežo. Ljubljana gre z 1 : 0 v kabine.
Drugi polčas se začne z vehementnimi napadi Ljubljane, ki pa spet ne prinesejo nobenega številčnega usp°ha. Po skoraj 30 minutah začne pritiskati železničar ter izvede celo serijo napadov proti vratom Ljubljane, dokler slednjič v 35. minuti ne pride do zasluženega zgod'tka. Napad se lepo preigra. Paulin uide obema branilcema in neubranljivo doseže izenačenie. že-
Tekmo je sodil g. čamernik iz Ljubljane, ki pa ogromnega dela domačega občinstva z marsikatero odločitvijo ni mogel zadovoljiti. Komu pa je kdaj uspelo kaj takega?
Nižji razredi v Ljubljani
V LI razredu:
Korotan • Mars 2:1;
Svoboda : Slovan 2:2;
Grafika : Reka 3:2.
Vsa srečanja so se končala z majhnimi presenečenji, ker sta proti splošnemu pričakovanju Korotan in Grafika ugrabila Marsu in Reki obe. Svoboda pa celo Slovanu eno točko.
Pri juniorjih:
Ljubljana : Hermes 3:0;
Svoboda : Mladika 2:0;
Mars : Slavija 8:1;
Jadran : Reka 2:0.
Celjski nogomet
Celie, 17. maja
Na povečanem in prenovljenem igrišču Olimpa v Gaberju je bila za otvoritev odigrana prijateljska tekma med B moštvom Ljubljane in Olimpom. Tekma ki jo je ves čas motil hud naliv, je bila prav zanimiva in napeta. Gostje so pokazali lepo koinbi-natorno in tehnično igro. domačini pa eo se odlikovali z elanom in požrtvovalnostjo. Do odmora je bila igra še precej izravnana in so domačini po Čaterju dosegli celo vodstvo, po odmoru pa so gostie prevzeli vso iniciativo in natresli Olimpiicem kar ^st golov. Strelci golov so bili; Aliančič 3, Pupo 2 in Zemljič 1 za Celjane pa Čater 2.
Tekmo je sodil g. Ochs točno in objektivno. V predtekmi je mladina Olimpa zmagala nad mladino Atletikov s 4:2 (2:1).
Zmaga nad Angleži
Gradjanski : Liverpool FC 5 si (2:1)
Zagreb, 17. maja.
Danes se je vršila na igrišču Concordije z napetostjo pričakovana nogometna tek-
Din
Bada se peni,
Se bolj osvežuje,
Izdatna pri uporabL
NIVEÄ PASTA za ZOBE
Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din.
ma med prvim angleškim gostom v Jugoslaviji Liverpoolom in Gradjanskim, ki se je končala z visoko in senzacijonalno zmago domačega moštva. Za tekmo je vladal ogromen interes in je bilo na igrišču najmanj 10.000 gledalcev. Gradjanski je z boljšo igro zmago popolnoma zaslužil, najboljše odločilne moči pri tem pa je imel v krilcih, ki so bili v odlični formi. Angleži, ki so bili danes po desetletjih obstoja svojega kluba prvič poraženi na celini, so pokazali enostavno igro popolnoma drugačnega sistema kot je naš in je bil to tudi bržkone glavni razlog, da niso prišli do številčnega uspeha in morali prepustiti zmago odločnejšemu in prodornejšemu nasprotniku. Tekma je nekoliko trpela zaradi slabega sodnika Mikuličiča.
Iz poteka bi bilo meniti, da je G. prišel v vodstvo v 23. minuti po Pleši s prav lahkim in skoraj nenevarnim strelom. V 41. minuti je L. po desnem krilu izravnal rezultat, toda že minuto pozneje je Lešnik iz bližine dosegel drugi gol.
Po odmoru je Kokotovič v 10. minuti v očitnem offsidu prišel pred gol. ušel obema branilcema in slednjič — pred osuplo angleško obrambo — poslal žogo v mrežo, kar je sodnik tudi priznal za tretji gol. V 34. minuti je zabeležil Medarič četrti, v 39. pa Lešnik še peti gol za G.
Ostale nogometne tekme
Beograd: BSK : Bask 4:0 (1:0).
Dunaj: Prvenstvo: Favoritner AC : WAC 1:0, FC Wien : FAC 3:3, Wacker : Sportklub 1:1
Praga: Moravska Slavija : ASK Kolin 0:0. Sparta : Kladno 2:1, Teplitzcr FC : Bratislava 3:1, Nachod : Viktoria Plzen 5:1, Židenice : SV Saaz 7:1, Plzen : Prost jejov 1:1.
Budimpeita: Phöbus : Budai 11 7:1, Uj pest : Szeged 7:2, Kispest : ID. okraj 2:0 Hungaria : Bocskay 2:1, Ferencvaros : Arila 5-1, Törekves : Salgotarjan 4:2.
REM: Avstrija : Italija 2:2 (1:0). Gole so dali: Jerusalem v 28. min. za A., v 18. min. De Maria za I., v 29. min. Viertl za A. in v 34. min. Pasinatti za I. 30.000 gledalcev.
Proslava lo letnice SK Amaterja
Včeraj je trboveljski Amater z lahkoatletskimi in nogometnimi tekmami lepo
proslavil desetletni jubilej obstoja
Trbovlje, 17. maja.
V Trbovljah so se dopoldne in popoldne ob dovolj ugodnem vremenu vršile jubilejne svečanosti za 10 letnico SK Amaterja, združene s pestrim in zanimivim lahkoat-letskim in nogometnim programom. Pokroviteljstvo nad pr::edi;vi;o je prevzel ban dr Natiačen in ritmu in ostalim zunanjim gostom so Trboveljčani priredili na trgu pred rudniško restavracijo prisrčen sprejem. Pred zbrano množico je goste pozdravil predsednik prireditvenega odbora Varga, nato pa se je razvil do Amaterjevega igrišča pri Sokolskem domu impozanten sprevod z železničarsko godbo na čelu
Jubilejno prireditev samo je uvedlo kratko manifestativno zborovanje, ki ga je otvoril častni predsednik Amaterja inž. De-beljak iz Ljubljane, nato pa so govorili še ban dr. Natlačen, ki je pri tej priliki izrekel nekaj pohvalnih besed o vzgojnem pomenu sporta v rudarskih revirjih, zastopnik JLAS Megušar, predsednik LNP dr. Kosti, zastopnik ASK Primorja in tu-ristično-sportnega odbora v Ljubljani San-cin, predsednik trboveljskega okrožnega odbora Kuhar, zastopnik SK Trbovelj Do-linar in tajnik Amaterja Bostič, na koncu pa je zastopnik Amaterjev Jordan izročil Bostiču v znamenje hvaležnosti za njegovo 10-letno vršitev tajniških poslov okusno izdelano spominsko diplomo.
Otvoritveni slovesnosti je sledil lahkoatletski miting, prva prireditev te vrste v Trbovljah, ki je zgovorno izpričala, da ie lahka atletika v kratkem času zabeležila med rudarskimi športniki spoštovanja vred ne uspehe.
Štafetm tek: (700x500x300x200x100x100) je prinesel naslednje rezultate: Primorje 5:08.4, 2. Trbovlje 5:13.4, 3. Amater 5:22.3.
Met diska: 1. Pogelšek (Prim.) 30.61 m, 2. Gala (Trb.) 30.46, 3. Gosak (Amat.) 27.06, 4. Belec (Amat.) 22.45.
100 m juniorji: 1. Moli (Trb.) 12.1, 2. Skaza (Prim.) 13.1, 3. Žavbi (Amat.) 13.2, 4. Kolbezen (Amat.) 13.4.
Disk juniorji: 1. Skaza (Prim.) 42.15 m, 2. Gosar (Amat.) 28.14, 3. Moli (Trb.) 24.99, 4. Žavbi (Amat.) 23.65.
100 m seniorji: 1. Weibl (Prim.) 12, 2. Šuštar (Amat.) 12.2, 3. Vari (Trb.) 12J, 4. Lopan (Trb.) 123.
400 m seniorji: 1. Stok (Prim.) 58, 2. Bec (Amat.) 1:07.1, 3. Ranzinger (Amat.).
5.000 nv 1. Krpan (Prim.) 18:56, 2. Ko-ritnik (Amat.) 18:58.2, 3. Plevnik (Jug. Celje) 19:12.4, 4. Jančar (Litija) 5. Zupančič (Trb.).
Kopje seniorji: 1. Štok (Prim.) 39.40 m, 2. Weibl (Prim.) 38.95, 3. Kosak (Amat.) 37.45 m, 4. Pogelšek (Prim.) 37.40, 5. Vari (Trb.) 37.20, 6. Lebar (Amat.) 37.02.
1.500 m: 1. Srakar Iv. (Prim.) 4.58, 2. Bec (Jugosl., Celje) 5:19.2.
Skok v višino: 1. Pogelšek (Prim.) 164, 2. Gosak (Amat.) 155, 3. Tršar (Prim.) 155.
Skok v daljino sen.: 1. Stok (Prim.) 585, 2. Vari (Trb.) 572, 3. Tršar (Prim.) 550, 4. Pogelšek (Prim.) 541. juniorji: 1. Moli (T.) 550, 2. Pungartnik (Zagorje) 505, 3. Gosak (Amat.) 469.
Skok ob palici: 1. Gosak (Amat) 262, 2. Bizjak (Trb.) 254.
Popoldanski del sporeda se je nadaljeval najprej z nogometnim turnirjem rudarskih klubov, ki so prinesli naslednje rezultate: Ret je : Hrastnik 1:0 (0:0), Trbovlje : Zagorje 2:0 (1:0); Trbovlje : Retje 1:0 (1:0). Trbovlje si je s svojo zmago priborilo zastavico Amaterja.
Sodil je g. Dolinar v splošnem zadovolji- | lezničar je še do konca v premoči, toda re-
Lahkoatletski miting Primorja
Ljubljana, 17. maja. Menda letos ne bo nobenemu lahkoatlet-skemu mitingu usojeno, da bi bil absolviran celoten program. Že prvo dvodnevno prireditev je drugi dan preprečil dež, isto se je sedaj ponovilo z nacionalnim mitingom Primorja, ki je veljal obenem za izbirni miting za dvomestno tekmo z Gradcem. Odbor za izvedbo dvomatehov je zaradi tega v velikih neprilikah, ker za mnoge točke ne ve, koga bi postavil v reprezentanco. Miting se je vršil le v soboto, danes popoldne pa se je pol ure pred pričetkom vlila silovita ploha, ki je na mah poplavila igrišče in ga za prireditev popolnoma onesposobila. Glede na bližnje srečanje z Gradcem se bo miting nadaljeval v torek ob 17. in bo takrat ljubljanska reprezentanca definitivno sestavljena
Sobotna prireditev je dala srednje rezultate z izjemo teka na 800 m, kjer je Gor-šek dosegel brez posebne konkurence izvrsten čas, ki ga postavlja za trenotno najboljšega jugoslovenskega srednjeprogaša. Rezultat 2:00.0 je za težek teren res odličen in bi Goršek, če bi bil prisiljen k borbi, najbrž izenačil državni rekord. Tudi rezultat v skoku v daljino ie. upoštevajoč mehek zalet, dosti dober. Tehnični rezultati so bili: 100 m• 1. Sušteršič 11.7. 2. Urbančič 11.7, 3. Cerar 11.8 (vsi Primorje).
Skok v višino: 1. Martini (P) 170. 2. Slanina (P) 170, 3. Svetek (II.) 165.
400 m: 1. Pleteršek (P) 53.1. 2 Sku?ek (P) 54. 3. Czurda (P) 54.6.
Met diska: 1. Jeglič (I) 35.21, 2. Banko 31 meter.
100 m junorji C: 1. Košir (Planina) 12.9, 2. Tiran (Pl.) 13.5, 3. Vider (Pl.) 13.5.
Skok v daljino: 1. Požar (P) 630, 2. Pu-tinja (P) 630, 3. Malnarič (P) 627 cm.
800 m: 1. Goršek (P) 2:00.0, 2. Žorga A. (P) 2:08.8, 3. Srakar Fr. (P) 2:09.8.
Met krogle: 1. Jeglič (I) 11.82 m, 2. Kajfež (P) 11.61 m, 3. Banko (I) 10.13 m.
Met kopja: 1. Slapar (I) 46.02 m. 2. Mar-(P) 42.23. tini (P) 42.23.
Miting ISSK Maribora
Maribor. 17. maja
Na stadionu SK Železničarja ie danes dopoldne priredil ISSK -Maribor po presledku nekaj let zopet lahkoatletski miting, ki je v vsakem oziru prav leoo uspel. Star-talo je skupaj 72 atletov, člauov SK Železničarja, SK Ptuja. SK Rapida. ASK Primorja, ISSK Maribora in SK Maratona. Organizacija je bila brezhibna za kar gre zasluga gg. načelniku ISSK Maribora St. Ko-štomaju, ter celotnemu sodniškemu zboru-Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji;
Juniorji B in C, troboj; (100 m, krogla 4 kg, skok v višino): 1. Smerdu (Zel) 1-819 točk; 2. Lužnik (Maraton) 1568.4 ; 3. Lipovsek (Maraton) 1532.8.
Veterani A., troboj (100 m. krogla, skok v višino): 1. E. Bergant (ISSK Maribor) 968.8 ; 2. Amon (Rapid) 284.
Seniorji; Tek 200 m: t. Venutti (Zel) 24.4; 2. Monderer (R) 24.8: 3. Starešina (Zel.) 25.2. Met diska; 1. Miha (Zel.) 3308; 2. Stros (Ptuj) 31.52; 3-Guisnik (Zel.) 30.82. Izven konkurence Kleut (Jugoslavija, Beograd) 40-40- Tek 3000 m: 1. Kangler (Zel.) 9:37.1; 2. Podpečan (Zel.) 10:10.1: 3. Straub (Zel.) 10:25.1.
Met krogle; l. Vidic (Marat.) 11-10; 2-Kleut (Zel ) 10.88; 3. Miha (Zel.) 10.87.
Tek 800 in: 1. Ledinek (Zel.) 2.12; 2. Junger (Ptuj) 2:13.1; 3. Herič (Zel-) 2;17.
Skok t daljino; 1. Smerdel (Marat.) 6;06: 2. Kleut (Zel.) 5-89: 3- Kovač (Zel-) 5:73.
Skok t višino: 1. Smerdel (Marat.) l.tìO; 2. Davidovič (Žel.) 1.55: 3. Verzel (Rapii) 1-55-
Davisov pokal
češkoslovaška vodi 2 s 1 J
Zagreb, 17. maja.
Nastop naše teniške dvojic ev tekmovanju za Davisov pokal z Češkoslovaško, je bil zaradi včerajšnjega dežja odgoden na danes, in se končal z izgubo dragocene točke, ki bo najbrže tudi odločilna za končni izid tega važnega srečanja.
Pred velikim številom občinstva sta Če-hoslovaka Hecht in Maleček po razburljivi in skrajno napeti igri v petih setih zmagala nad našo dvojico Kukuljevič—Punčec s 4:6, 9:7, 2:6, 6:3 in 6:4.
Po današnjem srečanju vodi torej Češkoslovaška z 2:1.
Službeno iz LNP. (Iz predsedstva)- Zaradi medmestne tekme Celovec - Ljubljana (ker je več igralcev Ljubljane postavljeno v reprezentanco) se odloži za dne 2L maja. določena prvenstvena tekma Cakoveč-ki;Ljubljana v Cakovcu na kasneiši termin. Odbor za iivedbo lahkoatletskih dvomatrhev v Ljubljani. (Službeno
V	lahkoatletsko reprezentanco Ljubljane, ki nastopi in 24. tm. v Gradcu proti reprezentanci Gradca, odhod iz Ljubljane v petek, 22. t.m. ob 17. z avtobusom iz Tavčarjeve ul. 1 so doslej določeni nasl-idnji atleti- Sodnik Boris. Sušteršič Milan Mar-linčič. Slanina Edo. Pleteršek Feri. Krevs Ive, Goršek Emanuel. Czurda Mugon, Zor-ga Aleš in Srakar Franc (vsi ASK Primorje) ing. Stepišnik Milan prof. Dobovšek Ma rjan. Bruian Joža (vsi Iliri la l in Starman Ivan (ZSK Hermes)- Vsi Imenovani morajo takoj sporočiti pismeno tajniku odbora; Savo Sancinu. Tavčarjeva ul. 1-uL naslednje podaLke: poklic, siarost, rojstni kraj, občinsko pripadnost in stanovanje ter priložiti dve enaki sliki formata 6x9.
Ker nima odbor še jasne slin-* zaradi definiti vne postave moštva, odreia za torek, 19. t.m. ob 17. na igrišču Primorja izbirni miting v naslednjih disciplinah na katerem imajo obvezno nastopiti naslednji atleti: 1. tek 400 m: Gabršek Skušek: skok v daljino: Putinja Slapar Boleslav, Mainaùè; tro-skok- Putinja, Slapar Bolesla*. Korče, Požar Malnarič; met kopja: Slapar. Dečman. Brniet Putinja; met kladiva: Zupan, Jeglič, Korče; skok ob palici: Zupančič, Oroszy, Sket. Putinja. Razen določenih lahko nastopijo še drugi atleti. Naproša» se gg. sodniki naj sodelujejo na izbirnem mitingu, sodniška komisija, da izvrši praktične izpite, gg- sodniški kandidati pa se pozivajo, da se javijo komisiji za praktični izpit ob 17-
V	opozorilo članom odbora, da se bo na igrišču takoj po izbirnem tekmovavanju vršila seja, ki bo definitivno določila postavo lahkoatletske reprezentance Ljubljane. Kandidati. ki nastopijo na izbirnem mitingu, naj pripravijo dve sliki in točne podatke za potni list. Vsi določeni reprezenlauti imajo obvezen trening v torek in četrtek, stanujoči v Ljubljani vsakokrat na igrišču ASK Primorja od 16. naprei, v četrtek tudi vsi oni atleti, ki se bodo kvalificirali v torek.
Ante Pavelic prost
Turin, 17. maja. d. Zaradi Sokrivde umora kralja Aleksandra I. Uedinltelja in zunanjega ministra Bart h o u ja osumljeni Ante Pavelié je bi] po daljšem preiskovalnem zaporu izpuščen na svobodo, ker italijanski zakoni ne dopuščajo, da bi se mogel še nadalje držati v zaporu.
Drzen razbojniški napad
Zagreb, 17. maja. o. V vasi Zupici je bil včeraj umorjen zagrebški trgovec z orožjem Martin Borovnik. star 45 let oženjen in oče več otrok. Prišel je tja na lov in je odšel v gozdarsko hišo. Hišo po naoadli zakrinkani razbojniki in so pričeli streljati skozi odprta okna. Borovnik ki ie sedel za mizo v družbi gozdarskega nads-vetnika Ivčiča ter svojega gozdnega čuvaja, se ie zgrudil mrtev na tla. Tovariša sta se izognila smrti le na ta način da sta se vrgla na tla in delala, kakor da bi bila mrtva. Razbojniki so nato vdrli v hišo. pokradli vse puške in pobegnili. Bilo iih je 7 ali 8. Sumijo, da gre za novo osnovano ta^boiniško tolpo, ki je izvršila zločin samo zaradi tega. da bi se mogla oborožiti.
Angleški konzul v Sarajevu umrl
Sarajevo, 17. maja. o. Danes ie tukainmri angleški konzul sir Clarence Palmer, ki je bil rojen v Tndiji ter je v Saraievu 2 leti vodil angleški Vonzu'at. Zaradi njegove smrti so vsi tukajšnji konzulati izobesili zastave na pol droga.
Zakon c sladkovodnem
f/i!sarstvu
Beograd, 17. maja. AA. V kmetijskem ministrstvu so sestavili korčno besedilo zakonskega predloga o sladkovodnem ribaT-stvu. Zakonski predlog se nohaja sedaj pred ministrskim svetom, ki ga bo po proučitvi izročil narodnemu predstavništvu v nadaljnje zakonodajno delo.
Iz prometne službe
Beograd, 17. maja p. Za poverjenika generalne direkcije državnih železnic v Mariboru je imenovan inž Miloš Acimo-vič, doslej v Nišu, iz Maribora pa je premeščen za poverjenika strojnemu oddelku ljubljanske direkcije inž. Josip Gruden.
Teden dni filma
„Ave Marija" je biser
poljske filmske umetnosti
T« <im bomo gledali v Elitnem kinu Ma-fici film' ki zasluži po svoja vsebini, tehniški popolnosti dn vseh odlikah, ki jih moremo zahtevati od dobrega filma, da ga nihče ne zamudi V njem bomo videli, kako visoko se je že povzpel poljski film, ki je bil do nedavnega še po svetu neznan, zdaj pa Jehiko tekmuje tudi z narodi» ki imajo v filma že stare tradicije. V njem bomo videli, kako se efe tudi v dandanašnji dobi tehničnih pridobitev obdelati mi steri j čudeža, tako, da vsakogar prepriča in zagrabi.
Vsebinsko je film do skrajnosti zanimiv in nape<t, saj nam slika stik dveh svetov: modeme dobe, ki ne priznava ničesar razen majterdje, in starih dobrih časov, ki so ostali živi le še ponekod zo samostanskimi zidovi.
Glavna junakinja je dekle, ki je bilo vzgojeno v internatu, junak pa mlad poljski letalski poročnik. Izumil je nekaj novega, kar bo napravilo preobrat v letalstvu in zagotovilo njegovi domovini premoč nad drugimi narodi v zraku. Teda tuji vohuni so ga sklenili uničiti. Pokvarili so mu letelo, da je strmoglavilo v globino iin ga pokopalo pod seboj. V poslednjem trenutku so ga rešili smrti, toda ostal je hrom. Dekle mu je dalo svojo kri. da mu je ohranilo življenje- toda zdravja mu nihče več ni
mogel vrniti- Strta sta romala mlada človeka na božjo pot v slavno Čenstohovo. Nad dve sto tisoč romarjev se je zbralo tam. Med zvonjenjem in prepevanjem pride procesija iz cerkve. Cerkveni dostojanstveniki nosijo čudodelno sliko črne Matere Božje. In tedaj se zgodi čudež. Moč črne Matere Božje in naravna moč pomagata mlademu oficirju. Dvigne se z vozička in obstoji. Zdrav je V cerkvi zamro poslednji glasovi petja in zlat zastor se spusti nad čudodelno sliko.
Ne zamudite tega prelepega filma. Dia-logima nemški, tako da bo laže razumljiv-
Roman Bauinove v filmu
Znani roman Vicki Baumove »Der Held von Frauensee« je bil letos posnet za film, ki ga bomo prav k mal uvideli v Ljubljani. Lotili so se ga Francozi, ki pa so ga izdelali res ob »Ženskem jezeru« na Tirolskem. Film bo po svoji lepi, romantični vsebini in prav tako po priTodnih krasotah, ki jih kaže, pomenil za vsakogar resničen užitek-Glavne vloge imajo najboljši francoski igralci in igralke, med katerimi naj omenimo zlasti priljubljeno zvezdnico Simone Simon- O tem filmu bomo o priliki še kaj več napisali.
žena v sodobnem svetu
Ali naj se žene pripuste k pravosodstvu
Naše ustave se niso izrekle o tem, ali naj žene lahko postanejo sodniki ali ne. Zakoni o sodnikih pa izrecno poudarjajo, da osebe ženskega spola ne morejo postati »odniki. Ko se zdaj pripravlja nov zakon o sodnikih, ki bo verjetno prišel na dnevni ired še v teku naslednjega zasedanja narodne skupščine in ki bo verjetno tedaj tudi sprejet, bo prinesel sodnikom stalnost in nepremestljivost. Ženam pravnicam v sodni »troki pa bo morda prinesel neko zboljšanje. V členu 2. projekta zakona o sodnikih je namreč določeno za ženske osebe, da morejo postati pod občimi pogoji skrbstveni sodniki in sodniki za mlajše malolet-nike.
Dasi leži ta projekt že pripravljen za razpravo v narodni skupščini, se še vedno pojavlja potreba po odgovoru na vprašanje: Ali žena pravnica s svojimi sposobnostmi ustreza potrebam nravosodnega poklica?
Anketa o projektu novega zakona o sodnikih, ki jo je pred kratkim pokrenil beograjski dnevnik »Pravda«, je pokazal precej izčrpno, kako misli o tem ženski, kakor moški svet iz vrst pravnikov. V eni izmed prejšnjih številk smo v izvlečku objavili odgovore žen pravnic na to vprašanje. Preostane nam še, da se spoznamo z mnenjem, ki so ga izrekli priznani srbski pravniki.
Vsi se strinjajo v tem, da je trebil delati na izenačenju pravic moških in ženskih pravnikov. Večina misli, naj bi se žene predvsem pripustile k mladinskemu sodstvu in sodstvu po nepravdnem postopku, postopno pa tudi v vse ostale pravosodne posle.
Vseučiliški profesor in predsednik Jugoslovenskega združenja pravnikov dr. Aran-djelovič zatrjuje, da obvladajo diplomirane pravnice s sodnim izpitom vse pogoje, ki se zahtevajo od sodnika, zaradi česar ne ▼idi razloga, zakaj naj bi se jim odrekla pravica do sodnega poklica. Po njegovem mnenju bi bile žene ne le dobri mladinski in skrbstveni sodniki, temveč tudi sodniki v kazenskih procesih resnejše narave, zakaj žena ne pojmi le razlogov in okolnosti, ki so obtoženega navedli h kaznivemu dejanju temveč razume tudi položaj, v katerem se prizadeti znajde po tem dejanju. Arandie-lovič zavrača tudi trditeve nekaterih, da razsodbe in zaključki žene sodnika ne bi uživali avtoritete med ljudstvom, češ da je odvisno od posameznika, ali si bo s svojim vedenjem in delom znal ustvariti ugled. Lahkomiselnost, nerednost in nedostojno vedenje je možno tako pri moškem kakor pri ženski. Resna žena, ki je bila zmožna, da si je ustvarila ugled v rodbinskem in javnem življenju, ga bo pridobila tudi kot sodnik. Izraža prepričanje, da bi se žene izkazale vredne zaupanja in da bi s svojim
delom zaslužile neomejeno pravico do pravosodstva.
Božidar Katančič, predsednik kasacijske-ga sodišča v Beogradu, se pridružuje mišljenju tiste skupine, ki priporoča, naj bi se žene spočetka šele preizkusile na praktičnem področju s tem, da bi jih pripustili najprej k izvrševanju nekaterih sodstev (nesporno, skrbstveno, mladinsko). Ker bi bil to poklic, ki ga doslej niso izvrševale, bi se morala pri večjem številu kandidatk izvršiti strožja izbira. Izbrano število naj bi dokazalo sposobnost za ta posel, pred to preizkušnjo pa bi se vprašanje o polni sodstveni pravici ne moglo reševati. Skratka: žene naj postopno prevzemajo sodstve-ne posle, kolikor bodo dokazale, da so se obnesle
Na zelo važno nadaljnjo okolnost, ki prihaja v tem vprašanju v poštev, je opozoril univ. profesor Zivojin Perič, ki pravi, da je treba pri uvajanju žene v pravosod-stvo upoštevati tudi mentaliteto našega ljudstva, še zlasti kmeta, ki predstavlja pretežno večino našega naroda. Kmet, ki je vajen, da smatra ženo nasproti moškemu za manj vredno, bi se ne mogel takoj spri-
Pri zapeki,
lenivem črevesju, odvišni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna
FRANZ - JOSEFO V A
grenčica.
OgL reg. S. t». 15483 iS
jazniti z dejstvom, da mu sodijo žene. Zato bi bilo treba postopati obzirno in odmerjeno glede na čustveni in iracionalni element, ki leži v ljudskih množicah. S tem pa. da bi ljudstvo prišlo v dotik z ženami sodniki v nespornem postopku, v mladinskem sodstvu, bi imelo priložnost priti do prepričanja, da se žene v pravosodstvu ne razlikujejo mnogo od moških. Naposled opozarja Perič še na čustveno plat ženske svojstvenosti. Ta bi mogla vnesti v svoje delovanje več krščanskega pojmovanja (usmiljenja in razumevanja do ljudskih slabosti) kakor moški, kar bi bilo važno zlasti za kazensko pravosodje.
Predsednik trgovinskega sodišča v Beogradu Milivoje Veljovič prihaja do logičnega zaključka, da se vprašanje, ali naj žena postane sodnik, samo na sebi nc more reševati ali pa se vsaj zelo težavno. To vprašanje je del kompleksa ostalih vprašanj, za katerih uresničenjem teži splošno feministično gibanje v akciji za izenačenje pravic z moškimi. Uspeh tega vprašanja je odvisen od rezultata te ženske akcije za pridobitev političnih pravic, kajti pripustiti žene k pravosodstvu, bi pomenilo, da v sodnem postopku poverimo odločanje o
odvzemanju in vračanju osnovnih državljanskih pravic tisti osebi, ki teh pravic sama po zakonu ne uživa. To bi predstavljalo pravni nesmisel. V nekaterih državah v resnici žene fungirajo kot sodniki, toda le tam, kjer imaio polne politične pravice. Kljub temu pa je Veljovič mnenja, da obstoje v sodstvu taki posli, ki bi se tudi brez teh pravic v vsakem primeru in mirne duše mogli poveriti ženam sodnikom.
Za naše razmere v Sloveniji pa prihaja v poštev še drugo vprašanje. Znano je. da
se pravnemu študiju posveča sorazmerno saj se je avstrijskim ženam odprlo celo
majhno število ženske mladine. Ko se je pred leti govorilo o tem, da bi se naše žene zavzele za uvcljavljcnje žen pravnic v mladinskem sodstvu, so sc naše boritcljice za ženske pravice znašle v zadregi. Ni bilo dovolj "araščaja, ki bi se za ta posel za-nm al. Ni dvoma, da se je število diplomiranih pravnic, ki bi imele zanimanje za ta poklic, odtlej povečalo. Pravtako pa tudi ni dvoma, da bi se povečalo število študentk prava, če bi se jim razširilo področje, kjer bi se mogle poklicno udeistvovati. nu—
Iz življenja Marijane Hainischeve
Njena smrt. o kateri so nas nedavno obvestili nekrologi po dunajskih listih, je zadela tudi našo žene, saj so bile zlasti v prejšnjih časih mnoge izmed nas z njo v ožjih stjkih, mnoge so črpale iz njenega dela in od njene vedre osebnosti poguma in pobude. To je bilo posebno v času. ko je bila Marijana Hainisch predsednica avstrijske ženske zveze, ki jo je ustanovila 1. 1902 jn v kateri so bila včlanjena vsa napredna ženska društva tedanjih avstrijskih dežel
In so tudi Slovenke spoznalo Hainischc. vo Kmalu po ustanovitvi zveze je namreč Slovensko splošno žensko društvo stopilo v Zvezo avstrijskih ženskih društev, od katere je prejemalo poročila o delovanju in glasilo »Der Bund« 2ene k? so bile kot društvene funkcionarke z njo v neposrednih stikih, pripovedujejo, da je bila do vseh popolnoma nepristranska in izredno ljubezniva in taktna. Na vsa vprašanja je dajala točna in obširna poročila lastnoročno. Na prvem občnem zboru leta 1903. so se slovenske delegatke prvič osebno sestale z Marijano Hainischevo in odnesle domov najlepše spomine nanjo. Kako napredna je bila ta žena in z njo njene tedanje sodelavke, priča dejstvo, da je st.a]a vedno na čelu borbi, kj so jo vodila nemška, slovenska, češka in poljska ženska društva proti členu 7- državnega zakonika, ki je izločeval ženske od splošne volilne pravice, in proti členu 30 zakona o društvih, po katerem ženske sploh niso smele pripadati političnim društvom Vlagale so na državni zbor skupne peticije. spomenice in predloge, kjer so se med drugim potegovale tudi za napredek na področju ženskega šolstva, socialnega skrbstva, varuštva itd A prva v vseh akcijah je bila Hainischeva
Ob njeni smrti so poročali listi, da je umrla sredi dela in načrtov, mladostno svežega duha in srca Nič je ni presenetilo, za vse se je zanimala, še vedno se je znašla v vsaki situaciji, dasi ji je bilo že 96 let! Delati je začela razmerno zelo zgodaj, saj je bila že od 1. 1870. voditeljica in glavna gonilna sila vsega velikopoteznega avstrijskega ženskega gibanja. Kaj je privedlo mlado, zelo srečno poročeno, z lepimi in talentiranimi otroci obla godar.leno ženo na tmjevo pot pionirke v boju za ženske pravice? Zgodovina njenega življenja priča, kako zelo usmerjajo človegko usodo razmere, v katerih Živi
Soprog Marian« Hainischeve je bil tvor-nlčar. Naenkrat pa je bil primoran ustaviti delo — prenehal je namreč uvoz bombaža iz Amerike. Ostal je dalje časa brez dohodkov Njegova žena je tedaj prvič spoznala skrbi ta obstanek. Premišljala je, kako bi pomagala svoji družini in možu, toda manjkala ji je potrebna vzposob-ljenost za kakršnokoli delo. šele tedaj je spoznala kako potrebno bi bilo tudi za žene meščanskih slojev, da bi sj pridobile potrebno poklicno izobrazbo, da bi se mogle v primeru potrebe same preživljati. In v njej se je porodil zatedanje čase zelo smel sklep, zastaviti vse moči in sposobnosti, da se ustvarijo tudi za žene možnosti. da se lotijo praktičnega poklica in si same služijo svoj kruh Ko je kmalu nato imelo Dunajsko žensko društvo občnj zbor, se je sredi med moškimi govorniki dvignila tudi -Haini scheva in z izredno govorniško spretnostjo, s katero je bila obdarjena, zahtevala pravico do poklicne izhrazbe tudi za žen.
Cankar v skednju
pred l§ leti
Zanimiv spominski list za 25 letnico odrskega dela
Milana Skrbinška
Eden izmed najstarejših in najodličnej. öh igralcev g. Mjlan Skrbinšek, bo v sredo zvečer na premieri Bésierovega »Ti rana« praznoval petindvajsetletnico igralskega dela. V zgodovini našega slovstva ln gledališča zavzema Skrbjnšek svoje mesto pred vsem kot režiser in interpre. tator dramskega dela Ivana Cankarja V tej zvezi bo brez dvoma tudi za širšo našo kulturno javnost zanimiv spomin na njegovo gostovanje v Skednju, kamor 60 ga tržaški Slovenci povabili za tretjo obletnico Cankarjeve smrti. Milan Skrbinšek je bil takrat ravnatelj mariborske drame. Na poti v Trst se je ustavil v Celju, kjer je tamošnje Dramsko društvo priredilo spominsko predstavo ^.Jakoba Rude« ter Skrbinška kot nekdanjega voditelja svojega gledališča povabilo, da nastopi v glavni vlogi V Skednju je bil prvi večer koncertno.recitacijski, na drugem pa so uprizorili Cankarjevega » Kralja na Betajnovi« Na prvem je Skrbinšek recitiral Cankarja na drugem pa je nastopil kot Kantor Komponist Ivan Grbec je o teh dveh večerih napisal poročilo za slovenske liste, ki pa ni bilo objavljeno in
ga danes prinašamo kot pomemben kulturni dokument:
S svetim navdušenjem smo pričakovali trenutka, ko se slavnost otvori. a v zadnji minuti so prišle od vseh strani grožnje, da nam še med prireditvijo zažgo dom. Ves ta čas in še vso noč so straži li dvorano karabinerji Noben narod še ni tako slavil svojih mož v senci bajonetov! Večer se je pričel s kratkim predavanjem Kar]a široka o Ivanu Cankarju. Predavanje je napravilo globok vtisk, saj je predavatelj poznal osebno Cankarja. Ob zvokih Chopinove žalne koračnice so splavale naše misli h grobu moža velikana in v naših srcih ni bilo več prostora za druga čuvstva, najmanj pa za strah pred grozečimi bombami
Preden je začel recitirati, ga je pozdravil v imenu kulturnega društva in dramskega krožka Ivan Grbec Spominjal se je tržaškega slovenskega gledališča, ki ga je vodil Skrbinšek in ki je danes v razvalinah. Izrazil je željo, da bi obdržali Skrbinška med seboj, kolikor mogoče dolgo, in vseh veselje nad tem, da nam nudi svojo pomoč čez mejo. Izrekel mu je pozdrav vse onih, ki so vzljubili njega in
njegovo delo, narekovano od vzvišenega življenjskega poslanstva. Pozdravil je tudi vse one, ki so prišli, da mu stoje zvesto ob strani: kakor nekdaj Marij Sila, brata široka in sestri čokovi.
Skrbjnšek je najprej recitira] iz Cankarjeve »Erotike« Njegova zasluga je, da smo danes na našem ozemlju sprejemljivi za umetniško recitacijo. Pred njim pri nas tega nismo poznali, a ko je podajal recitacije jn jih tako uvajal on, so bile na umetniško nedosežni višini. Njegov glas, zmožen najintimnejših odtenkov, vseh 6topenj dinamike in naglasa; najmehkej-ših in najsilnejših čuvstev, njegova izraznost, polna skrajnih kontrastov in mimika, ki dopolnjuje vso mistiko, ki je be seda sama ne more izraziti, vse to se združuje pri njem v genijalno podajanje. Za temi verzi iz Cankarjeve mladosti je sledila Chopinova Cis-mol etuda, nato pa je Skrbinšek recitiral uvodno in sklepno pesem iz »Zgodb iz doline šentflorjanske«.
Iz Skrbinškove recitacije dveh odstavkov iz „Hlapca Jerneja« je zvenela vsa naša bridkost: »Tudi za nas ni pravice!.,. Jernej, ti si jo terjal od Boga; od koga naj jo terjamo mi? Nam še beseda ni dopuščena, ne za pritožbo, ne za terjanje!...« O drugem delu programa pravi lepo Jože Ribičič: >In po oddihu >Tuje življenje...« To ni bila več dvorana — bil je mrzel grob. ki smo stali ob njem... mrzel, trd in neizprosen!... Pa smo padli na obličje jn vsak je spet našel sebe v mirnem, vse odpušča jočem razpoloženju, ki veje iz »Grešnika Lenarta«... in
ske. Njena zahteva, da imej jena praviro do vsakega poki j ca. za katerega se izkaže sposobna, je tvorila osnovo njenemu poznejšemu prizadevanju
čeprav se je njen materialni položaj med
tem že zboljšal, so ostale odprte njene oči. ki so se ob lastnem pomanjkanju navadne javnih hiš in reglementacije.
vseučilišče že I. 1S97., če tudi ne v polnem obsegu.
Prav tako kakor za poklicno izobrazbo žen se je Hainischeva trudila, da ugladi ženam pot do različnih poklicev Uradnice vseh panog, zdravnice, obrtnice »o ji dolžne mnogo hvale Ponovno se je za-pjetla v hude boje. preden je s svojimi sobojevnicami pridobila učiteljicam gmotno in socialno enakopravnost: energično je nastopala proti celibatu, ki je bi] tedaj v veljavi za učiteljice. Ve]jko razumevanje jP pokazala tudi za gospodinjo, saj se je borila zato. da bi se njihovo delo priznalo kot poklic, ki je vreden plačila. Tudi služkinjam in delavkam je hotela olajšati stališče, sodelovala je pri akcijah za njihovo starostno zavarovanje in za druge soc.ialnozaščitne uredbe Nezakonska mati in njen otrok sta naš]a v njej zagovornico. polno človeškega razumevanja. Neustrašeno se je zavzemala za odpravo
gledati in spoznavati tujo bedo. šla je na de]o z izredno energijo in resnobo. pa tudi s treznim preudarkom. Zlasti je bilo treba doseči, da se tudi dekletom odpro vrata srednjih šol. To svoje stremljenje je zagovarjala na shodih in v raznih listih, kjer je dosledno zahtevala iste pravice za šolanje ženske in moške mladine. Ali premagati je bi]o treba nešteto zagri-
še kot SO letna starka se je udeležila kongresa Mednarodne ženske zveze v To-rontu. Ko ji je bilo 8S ]et, je napravila s svojim sinom dr Mihaelom Hainischem, ki je bil takrat predsednik avstrijske republike. potovanje z aeroplanom. Že 90 letna je ponovno govorila v radiu jn se udeleževala raznih prireditev. Najbolje pa se je vedno počutila med svojimi otroci,
zenih nasprotnikov, ki so delno z zasme. vnuki in pravnuki Svojega moža je is. hom delno s prezirom govorili o njenem kreno ljubila, vendar jP ponovno izjavila-prizadevanju Naposled so se njene težnje „ženska bodi samostojna nikdar ne «me glede ženske izobrazbe vendarle izpolnile, I biti samo moževa senca«.
Tihotapec v vlal
Štiri kilograme avstrijskega saharina so našli pri njem
Zagreb, 17. maja.
V zagorskem vlaku, ki je vozil v petek v Zagreb, so orožniki aretirali nekega moškega, ki se je obnašal zelo sumljivo. Možaka so preiskali in odkrili, da je imel ovito okrog pasu osem zavitkov saharina po pol kilograma. Aretiranec je brez oklevanja priznal, da je to vtihotapljeni saharin, ki ga naj izroči v Zagrebu nekemu neznanemu moškemu. Rekel je, da ga bo ta neznanec čakal na postaji in da bo imel v ustih bel robec.
Orožniki so privedli aretiranca v Zagreb, vendar ga ni na postaji nihče čakal. Ver-
jetno je, da si je tihotapec zgodbe o moškem z belim robcem izmislil, da bi potem v gneči lahko orožnikom pobegnil.
Aretiranec je Ignac Tonaj, po rodu iz Dolnje Bistrice v lendavskem srezu. Na policiji, kamor so ga orožniki izročili, je pri zaslišanju izjavil, da je saharin vtihotap-ljen iz Avstrije in da. mu ga je dal neki neznanec v Lendavi, da ga prenese v Zagreb. Za to uslugo mu je neznanec baje dal 100 dinarjev. Tem izjavam policija ne verjame, zato je uvedla preiskavo, da razkrinka tudi morebitne Tonajeve tovariše.
Iz akvaristove torbe
O rastlinah in mnogookici
Maj. Ves svet na Barju je podoben pestro pretkani blazini. Najbolj nas pozdravljajo ljubke kukavičje lučice s svojimi sve-tiordečimi cvetovi; če se sapica poigra z njimi, valovi na travnikih rdeče morje. Ob jarkih se pa pridružuje kalužnicam in po-točnicam vodna kislica z dolgimi, širokimi in sulicasto oblikovanimi listi. Med vodnimi rastlinami sta tudi že perunika in pljuč-nik pognala svoje cvetne brstiče in na osojnih mestih gledajo skozi zeleni ovoj zvedavo rumeni cvetni Listi. Za vrtne akvarije so pljučnik, vodna kislica in perunika zelo prikladne.
Ker smo pri rastlinah, se ozrimo se na zelo lope, krajše, suličaste, v šopkih rastoče liste, ki so jih travniki polni že v aprilu; podobni so listom šmarnie. Ušivec jim pravijo tej rastlini ljudje, f
Tudi drevesa stoje košato in bahavo pred nami kopajoč se v svetlobi in toploti. Kako lepo bi bilo, če bi toplota in svetloba mesecev maja in junija osrečevala neprekinjeno vso našo oblo. Zal pripadajo taki časi davni preteklosti. Saj nam je znano, kako bujno so se razvijale rastline zia časa karbonske tvorbe spričo milega podnebja. Tedaj je živahno delovanje ognjenikov že za časa devona sprostilo ogromne količine ogljikovega dvokisa in po hipotezi Arrheniusa je prav to ozračje, ki se je kakor zaščitni plašč ovijalo okoli zemlje, preprečevalo ohlajenje. Toplota in ogljik ozračja sta pričarala velikanske oblike predhodnikov današnjih preslic in praproti in raznih, do 30 m visokih dreves. To je trajalo okoli 12 milijonov let, v teku katerih je rastlinje temeljito pospravilo z ogljikom tedanjega ozračja, /emlja se je začela polagoma ohlajevati in v naslednji tvorbi, torej v permu, se pojavlja-
jo ledene dobe najprej na južni, potem pa na sf" . rni obli. Za časa premogovne tvorbe je o ilo podnebje seveda tudi v severnih krajih, ki jih pokrivata danes večni led in sneg, zelo milo, o čemer nam pričajo listi praproti rn koralnjakov, ki zahtevajo kakor znano večjo toploto.
Kameni koralnjalci rasejo dandanes let v tropskih krajih in mnogo otokov v raslih morjih jim zahvaljuje svoj nastanek. Ogromne množine teh koralnjakov prejšnjih zemskih dob sestavljajo danes mogočne p! anime, ki so jiih plutontske sile dvignile Ì7. morij. Kako pestro življenje je med temi. zemliotvornimi koralnjaki r tropskih morjih! Majhne ribice s krasnimi in kričečimi risbami po trupu, kamere je pričarala obdajajoča jih pestrost koralinjs-škega raja, plavajo okoli njih; nekatere «so
2 do 3 cm, druge 6 do 10 cm dolge m le
redke vrste so malo daljše. Zaščitne barve nri pri teh ribah.
Neka taka ribica, ki se rada suče med kamenimi koralnjaki. je mnogookica (Sca-
tophagus aTgus). ki živi ob obalah Indijskega morja. Trup ribice je podoben raz-
tegnjenemu šeste rok o tu. Rdečcrumena bar-
va hrbta se preliva na bokih v zelenomo-dro, trebuh je pa bel. Po vsem trupu so
zelene in črne okrogle pege, podobne očem.
Plavuti so sliične kakor pri ameriških ostri -žih, samo da je prva hrbtna plavut boi j nazobčana. Ribica, dasi morska, potuje daleč navzgor v reke in potoke: lahko jo je torej navaditi na sladko vodo, ki ji primešamo malo morske soli, katera je s.icer tudi ostalim sladikovodnicam v akvarijih vedno koristna, ker uničuje razne zajedal-ke. Mnogookica ne zrase v akvarijih čez
10 cm. Glede hrane je silno skromna kakor naša ščuka in pob;ra o'b dnu plavajoče račiče in črvičke, loti se pa tudi zelenjave. V akvarijih naj bo toplota vode vedno med 18 in 25 stop. C.	OS.
Foersterjevega zbora >Z glasnim šumom i s strastjo. Zadnje tri vaje je vodil Skrbin-
s kora«... V srca je posvetilo božje solnce...«
Drugi dan so igrali Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Naša namera je bila sprva, da bi igrali eno dejanje iz »Pohujšanja« ali pa iz >Lepe Vide«. G. Marij Sila nam je to odsvetoval, čes da bi bilo najboljše igrati celotno delo, a da nimamo tu nobenega igralca za glavno vlogo. In takoj se je porodila drzna misel .. Pisali smo Skrbinšku — ne zaman! Ka. rol širok je prevzel režijo in se lotil dela
šok in da] igri končni pravi razmah. Cankarjeva beseda je postala po njem meso. On sam je ustvaril s Kantorjem lik, kakršnega lahko ustvari le on. Igra je napravila mogočen vtisk. Naša beseda naj izrazi le sveto spoštovanje do moža. M je velik in ki še živi med nami. Ivanu Cankarju se izkazuje spoštovanje šele zdaj, ko ga ni več! — Skrbinškova igra nas je prevzela. Težko je povedati, kateri moment iz igre nas je najbolj presumi. A nešteti so neizbrisni.
□□□□□□□□□□□□□□
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
Iz lekarne DR. Q. PICCO LJ J A V LJUBLJANI — se priporoča oledim m
slabotnim osebam □□□DDODODDODOD
Trenchkoate
ter vsa
OBLAČILA
v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneje
pri Preskerju
Sv. Petra a 14
Telefon 38-83
Kdor oglašuje - ta napreduje!
EP
OBB
Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika.
Urejuje Davorin Raffen» — ladafe m konxordj »Jutra« Adolf Rflmfta* 2a Narodno tiskarno & d. hot tfakaniarje Prane JezerSek. - Za tnseratnl dei Je odgovoren AJoJ« Novak. - Val t £<jubijam