Ljubljana, 2. maja I941 Posamezna številka Din L— štev. 17 ONOV1NA In KMETSKI LIST UpravnlStvo ln uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5/n. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 jEtačun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani St. 10.711 Izhaja vsak teden Narofinina za tuzemstvo: Četrtletno 11.—, polletno 22._, celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: Četrtletno 15.—, polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev Ducejeva zahvala hrabri italijanski vojski Agencija Štefani objavlja: Po podpisu premirja, ki je bilo objavljeno 23. aprila, je Mussolini na vojsko naslovil naslednjo dnevno povelje: Vojski na grškem bojišču! Po šestmesečni hudi borbi je sovražnik položil orožje. Zmaga plačuje vaše krvave žrtve na izredno te- žavnem ozemlju in venča naše zastave z novo slavo. Domovina je kakor vedno ponosna na vas. V tem trenutku se italijanski narod spominja in pozdravlja z ginjenostjo svoje junaške sinove, ki so padli v albanskem boju in vam, ki ste jih maščevali, izreka svojo večno zahvalo. Naj živi Kralj! — Mussolini. Velika briga Kr. Civilnega Komisarja za naš promet Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje se je že v začetku svojega delovanja začel zanimati in preučevati vprašanja, ki so v zvezi s prometom med kraji> zasedenimi od italijanskih čet, in ostalo Kraljevino. Dne 24. aprila 1941-XIX- je že imel sestanek z zastopnikom prometnega ministrstva, na katerem sta podrobno obravnavala to vprašanje. Kr. Civilni Komisar je odredil, da se je začel 26. aprila (v soboto) železniški osebni promet s Trstom (za potnike io prtljago) s transportom od Vrhnike do Trsta. V nedeljo 27. aprila pa se je začel avtomobilski promet med Trstom in Ljubljano in nazaj ter med Gorico in Ljubljano in nazaj. Nadalje študirajo tudi upostavitev druge avtobusne proge med Ljubljano in Trstom in nazaj ter Ljubljano in Gorico in nazaj. Služba na teh progah je poverjena dvema velikima specializiranima podjetjema Calissano in Ribi. Nadalje je Kr. Civilni Komisar odredil takojšno preučevanje vprašanj avtomobilskega prometa med Ljubljano in ostalimi središči v zasedeni pokrajini. Za uvoz in izvozi bo mogriPe porabljati progo Ljubljana — Karlovac — Reka. Tudi se preučuje vprašanje za blagovni promet, kako uvesti prometno službo s tovornimi avtomobili, kar bo poverjeno zasebni tvrdki. Tudi za cestna vprašanja je Kr. Civilni Komisar zainteresiral pristojne činitelje, ki mu jib je dalo na razpolago prometno ministrstvo. Dne 23. aprila so se začela dela na obnovi ceste med Kačjim vrhom in Ljubljano. Program za dela se bo izvršil v treh etapah. Prva faza bo dala začasno sistemizacijo od Vrhnike do Ljubljane, druga faza bo dala popravilo ceste Kačja vas pri Planini-Vrhni-ka, tretja faza pa temeljito očiščenje ceste Kačja vas pri Planini — Ljubljana. Organi Avtonomnega cestnega podjetja (ki skrbi za vse ceste v Italiji) so že pričeli izdelovati načrte za popravila in glavno linijo ceste Ljubljana — Planina — Kačja vas. Ta cesta bo asfaltirana kakor vse glavne italijanske prometne žile. Kr. Civilnemu Komisarju moramo biti le hvaležni, da se toliko briga za upostavitev in izboljšanje našega prometa. Prepoved prodajanja raznega blaga čez redno potrebo Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. . Zabrar.juje se vsem producentom in trgovcem na debelo in drobno prodajati zasebnikom živila, blago za obleke, tkanine in obutev preko redne potrebe. Člen 2. Kdor se bo proti temu prekršil, bo takoj aretiran ter izročen pristojnemu sodišču, ki ga bo kaznovalo po zakonu proti nakopiče-valcem z živili in blagom. Blago pa se bo zaplenilo in koncesija odvzela. Člen 3. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 23. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje; EMILIO GRAZIOLI s. r. Določbe o zakonodaji na ozemljih bivše Jugoslavije, zasedenih od Italijanskih Oboroženih Sil »Gazzetta Ufficiale« v Rimu objavlja z dne 27. aprila tale razglas Duceja Fašizma, Prvega Maršala Imperija, Komandanta operativnih čet na vseh bojiščih: Čl. 1. Na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih od italijanskih oborože-civilna, trgovinska, menična in kazenska za-nih sil, bo še nadalje v rabi tamkaj veljavna konodaja, razen ako ni drugače določeno po posebnih določbah, izdanih od italijanskih oblastev. Čl. 2. Na ozemljih, navedenih v prejšnjem členu, vrše sodstvo domači sodni organi in tudi notarske funkcije se še nadalje izvršujejo po tamkaj veljavnih določbah. Pravosodni ukrepi in notarski akti nosijo v na- slovu tole formulo: »Z oblastjo, poverjeno od Vrhovnega Poveljstva Italijanskih Oboroženih Sil«. Čl. 3. Do nove določbe je ukinjen potek preskripcijskih in onih zakonitih ali pogodbenih rokov, ki se tičejo zapadlosti vlaganja tožb, ugovorov ali kakršne koli pravice civilnega, trgovinskega in meničnega značaja. V civilnih in kazenskih postopkih prenehajo teči vsi končni roki. S 6. aprilom 1941-XIX že zapadli roki so do nove določbe podaljšani. Čl. 4. V pristojnost vojnih vojaških sodišč pri četah na zasedenem ozemlju srada preiskovanje zločinov, predvidenih v italijanskem vojaškem in občnem kazens':em zakoniku ter izvršenih od italijanskih državljanov na ozemlju navedenih v čl. 1.; aii pi izvršenih od vsake druge osebe na istih ozemljih na škodo oboroženih zasedbenih sil ali oseb, ki jim pripadajo ali so od njih odvisne, ker so v njihovi službi ali v njihovem spremstvu; razen tega preiskave glede zločinov, predvidenih v vsakem drugem italijanskem kazenskem zakonu, katerega uperaba je razširjena na navedena ozemlja. V primeru, da sodeluje več oseb pri enem zločinu ali v primeru povezanosti postopkov je za preiskovanje za vse zločine pristojno vojno sodišče, ako je samo ena izmed oseb podvržena vojaškemu pravosodju. Čl. 5. Ta razglas je objavljen z objavo v »Gazzetta Ufficiale« Kraljevine, na za-ede-nih ozemljih pa z nabitjem na občinskih deskah po odredbi Civilnih Komisarjev ter stopi v veljavo peti dan po objavi v »Gazzetta Ufficiale«. Obdarovanje italijanske okupacijske vojske Italijanske okupacijske čete v zase snih krajih Slovenije naglo obnavljajo red Povsod vlada mir. V odnošajih med ital ;an-skimi oblastvi in prebivalstvom je zavlr ialo prav prisrčno razmerje. Po odredbi Ta :ika Fašistične Stranke je krenilo v zase eno ozemlje posebno odposlanstvo fašistov in fašističnih žena, ki je že pred dnevi pri: ,)elo na sedež okupacijskega poveljstva. Tc dni je odposlanstvo razdelilo med vojaštvo volnene obleke in mnogo drugih potrebš: 11. Naročnikom in čitatelj m Lastništvo »Domovine« in last? tvo »Kmetskega lista« sta sklenili združit? oba tednika. Zato bosta »Kmetski list« in Domovina« odslej izhajala kot en list. Današnjo prvo združeno števil :.o dobe vsi dosedanji naročniki »Domovine« in »Knet-skega lista«. Kdor ima naročniro za eega teh dveh listov že plačano, mu bo ve jala seveda tudi za združeni list. Cne narečnike. ki jim je naročnina že potekla, pa prosimo, naj jo čim prej obnove. Prav tako jih prosimo, naj priporočajo naš list vsem znancem, ki nanj še niso naročeni, da tako z združenimi močmi zagotovimo njegovo redno izhajanje. Naročnina ostane dosedanja in znaša za četrt leta 11 din, za pol leta 22 din in za celo leto 44 din. Konzorcij »DOMOVINE« ln konzorcij »KMETSKEGA LISTA« o Predpisi glede valutnega razmerja med Italijo in bivšo Jugoslavijo »Gazzetta Ufficiale« (Službeni list) v Rimu objavlja z dne 27. aprila ministrsko nared-bo, ki določa valutno razmerje med območjem italijanske države in ozemljem bivše italijanske države in ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenim od Italijanske .Vojske in predpise za uvoz vrednostnih papirjev in vrednot v Italijo. Člen 1. Prepovedan je uvoz na ozemlje Italijanske Države jugoslovanskih in grških državnih in bančnih papirjev ter menic, nakazil in vsakih vrst efektov, razen akcij, izdanih v jugoslovanski ali grški valuti. Člen 2. Veljavna prepoved izvoza z ozemlja Italijanske Države in uvoza na isto ozemlje italijanskih državnih in bančnih papirjev, menic, nakazil in vsakih vrst efektov, izdanih v italijanskih lirah, ne velja za izvoz in uvoz omenjenih vrednostnih papirjev med ozemljem Italijanske Države in onim bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenim od Italijanske Vojske. Člen 3. Uvoz na italijansko ozemlje državnih papirjev ter obligacij in akcij vseh vrst, tudi če so izdane v drugačni valuti kakoi italijanski, in ustreznih kuponov, je dovoljen le potom poštne pošiljke na »Banco d' Italia« ali na eno izmed bank, ki so po-, oblaščene, da poslujejo kot agencije »Banco d Italia«, in to v smislu člena 10. ministrske naredbe od 8. decembra 1934-XIII. Prepovedan je vsak drug način uvoza na ozemlje Italijanske Države efektov, o čemer je govora v prejšnjem odstavku. Banke, navedene v prvem odstavku tega člena, ki prejmejo po pošti gori imenovane vrednostne papirje in vrednote, jih smejo deponirati v lastni banki ali v vsakršno drugo banko na ozemlju Italijanske Države, določeno od upravičencev, ne da bi k temu bilo potrebno dovoljenje s strani »Istituta nazionale per i cambi con 1'estero« (Nacionalni zavod za inozemske devize). Ti pologi se smejo izvršiti le v korist upravičencev, ki bivajo v inozemstvu. Vsako nadaljno gibanje teh pologov kakor tudi vsako gibanje vrednostnih papirjev in vrednot, navedenih v prvem odstavku, ki so inozemska last (tudi če so bili uvoženi na ozemlje Italijanske Države, preden je stopila v veljavo ta naredba), je podvrženo prejšnjemu dovoljenju Nacionalnega zavoda za inozemske devize. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan njene objave v državnem Službenem Listu. Razglasi in odredite Ugotovljeno je, da je mnogo materiala, živine in voz, ki so pripadali jugoslovanski vojski, še vedno v posesti prebivalstva, medtem ko je drug material skrit na krajih, ki jih je težko ugotoviti, ki pa so znani domačemu prebivalstvu. Zaradi tega odrejam: 1. Vsi državljani zasedenega ozemlja morajo nemudoma izročiti najbližjemu vojaškemu poveljništvu, ali kjer tega ni, županstvu, ves material kakršne koli vrste (orožje, municijo, bencin, material iz vojašnic, razni drugi material, vprege, sedla itd.) ter vozove in živino jugoslovanske vojske, ki jih še imajo. vojaških oblastev 2. Vsi državljani, ki so jim znani kraji, kjer je skrito orožje, municija ali drug vojaški material, so dolžni obvestiti o tem svoj občinski urad, ki bo o tem nadalje obvestil najbližje vojaško poveljništvo. Po objavi tega razglasa si pridržujem, da odredim z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago, vse potrebne ugotovitve in se vsak državljan, ki bo zasačen v posesti zgoraj omenjenega materiala ali živine, takoj zapre in kaznuje po zakonu. General Armadnega Zbora: Poveljnik Mario Robotti 22. aprila 1941-XIX. nim pooblastilom Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Doslej od vojaških poveljništev izdana pooblastila ostanejo v veljavi. Vsi avtomobili in vsa motorna vozila, ki imajo prometno dovolilo, morajo imeti posebno spoznavalno tablico. Čl. 6. Kršilci te naredbe se pripro in iz-roče pristojnemu vojaškemu sodišču, obratna dovolila se odvzamejo, motorna vozila pa zaplenijo. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje EMILIO GRAZIOLI Ukinitev splošnega moratorija Ljubljana, 30. apr. (Štefani.) Pred imenovanjem Kr. Civilnega Komisarja so lokalne oblasti odredile splošni moratorij plačil z nekaterimi omejenimi izjemami ter s tem zaustavile gospodarsko življenje v od nas zasedenih deželah. Kr. Civilni Komisar je zaradi oživljenja domačega gospodarstva in pa zato, da bi dal prebivalstvu občutek reda in stalnosti novega položaja, potem ko je na več sestankih s predstavniki finančnih, industrijskih, trgovskih in poljedelskih krogov tega okrožja proučil sedanji položaj ter pogoje za gospodarsko obnovo, izdal nared bo te-le glavne vsebine: 1. Splošni moratorij preneha z dnem 5. maja, medtem ko ostane do 15. maja omejeni bančni in zavarovalni moratorij za dvig hranilnih vlog pri kreditnih zavodih, vloženih pred 15. aprilom 1941 in moratorij za plačilo zneskov, zvirajočih iz pogodb za življenjsko zavarovanje za odkup polic in dodatkov na iste. 2. Izvzeti so iz moratorija plačila mezd, rent in alimentacijskih nakazil, najemnine, vobče plačila pretežno socialnega interesa, katere si bodi zapadlosti ter dvigi, izvedeni v bankah po naši zasedbi. 3. Tudi bančni moratorij se omejuje na potrebe za vlagatelje, da morejo razpolagati ■t zneski, ki služijo neposrednim potrebščinam in so zato dovoljeni dvigi do 2000 din pri bankah in 1000 din pri hranilnicah in zadrugah, pri čemer se vštejejo zneski, izplačani po 25. marcu. Te odredbe so bile sprejete s splošnim zadovoljstvom od javnosti in od interesiran-cev, katerih zastopniki so zaprosili za sprejem pri Kr. Civilnem Komisarju, da mu izrazijo svojo zahvalo za ta ukrep, ki uvažuje najnujnejše gospodarske potrebščine zasedenega ozemlja. __ Opozorilo! V krajih, ki so jih prvotno zasedli Nemci in pozneje evakuirali, je nemško vojaštvo plačevalo svoje nakupe s tako zvanim Reich-markkassenscheine in kovanim drobižem pfe-nigov. Ker sta na slovenskem ozemlju, zasedenem od Italijanske Oborožene Sile kot pravnove-ljavno plačilno sredstvo priznani samo dinar in lira, je smatrati Reichsmarkkassenscheine in pfenige za tujo valuto, ki pri nas ni veljavna. Po čl. 4. naredbe Kr. Civilnega Komisariata o denarnih in valutnih zadevah z dne 25. aprila t. 1. št. 6, ki je izšla v Službenem listu Kr. Civilnega Komisairata za zasedeno slovensko ozemlje po nar. št. 283-34-1941 na strani 302, je tuje valute in plačilna sredstva prijaviti do 30. t. m. pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Dosedaj je bila ta naredba podaljšana do 3. maja. Prebivalstvo se zaradi tega opozarja, da takoj prijavi pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani v treh izvodih to valuto, ki ni pri nas zakonito plačilno sredstvo. Izogibajmo §e nepre-mišljenih defasij! Nadaljno pobiranje dozdajšnjih davkov in taks na zasedenem slovenskem ozemlju Kr. Civilni sko ozemlje Komisar za zasedeno sloven- odreja: Člen 1. Vsi davki in takse, kakor neposredni davki, poslovni davek, takse, trošarine, carine itd., se na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijanske vojske, pobirajo na enak način in po istih zakonih in zakonitih določbah kakor doslej. To velja tudi za doklade na te davke. Člen 2. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Naredba o podaljšanju policijske ure in o krajevnem in medkrajevnem prometu KR. CIVILNI KOMISARIAT ZA ZASEDENO SLOVENSKO OZEMLJE Kr. Civilni Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi prejšnjih razglasov Poveljništva 11. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX. Poveljništva divizije »Ison-zo« z dne 12. apr. 1941-XIX. Poveljništva Divizije Re z dne 16. aprila 1941-XI, objavljenih v »Službenem listu« Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje št. 31. z dne 16. aprila 1941-XIX. in po sporazumu s pristojnimi vojaškimi poveljništvi. odreja: Čl. 1. Do nadaljnje odredbe se dovoljuje promet v mejah ljubljanske občine od 5. do 22.30 ure, na ostalem slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski pa od 5. do 21. ure. Čl. 2. V ljubljanski občini mora od 22.30 do 5. ure, v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po italijanski vojski, pa od 21. do 5. ure vsako ostati na svojem domu. Iz hiše sme samo, kdor ima posebno dovolilnico, izdano od poveljništva Kr. Karabinjerjev. Čl. 3. Javni obrati se morajo zapirati v ljubljanski občini ob 22. uri, v ostalih slovenskih občinah, zasedenih po italijanski vojski, pa ob 21. uri. V javnih obratih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholne pijače izvzemši pivo. Čl. 4. Tudi po dnevi ne sme nihče zapustiti kraja svojega stalnega bivališča, če nima posebnega dovolila, ki ga izda Poveljništvo Kr. Karabinjerjev ali krajevno vojaško poveljništvo. Vendar pa zadostuje do 5. maja 1941-XIX za odhajanje iz kraja v kraj s fotografijo opremljena listina o istovetnosti, iz katere sta razvidna poklic prizadete osebe in vzrok, zaradi katerega mora hoditi iz svojega kraja v drugega. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica med invalidi fz Rima poročajo: Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je 28. aprila obiskala zavetišče invalidov v ulici Aureliji. Visoko gospo je sprejel ravnatelj skupno z zdravniki. Kraljica je pregledala oddelke, v katerih so razmeščeni oficirji in vojaki in je za vsakogar našla tolažilne besede in izraze materinske ljubezni. Ob zaključku obiska je Kraljica, ki so jo vsi ranjenci ganjeno pozdravljali, izrazila svojo visoko pohvalo voditelje-n zavetišča spričo popolne opreme in organizacije bolnišnice. Avtobusna zveza s TrsUm in Gorico Ljubljana, aprila. Po zanimanju in pozornosti, ki ju je g. Kr. Civilni Komisar izpričal z reševanjem življenjskih vprašanj zasedenega ozemlja, je Ljobljana 24. aprila dobila dve novi avtobusni progi, katerih prva drži preko Postojne in Vipav. doline v Gorico, druga pa preko Postojne in Sežane v Trst Na obeh progah obratujeta velika najmodernejša avtobusa, ki sta v nedeljo v kratkih presledkih med 10. in 11. prvikrat privozila v Ljubljano. Promet na obeh progah bo brez dvoma mnogo pripomogel k zbližanju zasedenega slovenskega ozemlja s tržaško in goriško pokrajino. V načrtu pa je. kakor smo že poročali, še izpopolnitev dnevnega prometa s Trstom in Gorico tako, da bo redna zveza zjutraj in zvečer v obeh smereh. Obe podjetji, ki bosta oskrbovali ta promet, preučujeta tudi vprašanje tovornega avtomobilskega prometa, ki bi se preko Gorice podaljšal do Vidma, drugega bližnjega blagovnega središča v Italiji. Vozni red zdajšnjih prog je tale: /. Ljubljana—Trst: Odhod Ljubljana prihod Postumia prihod Trst . . Trst—Ljubi jana: Odhod Trst . . prihod Postumia prihod Ljubljana II. Ljubljana—Gorica: Odhod Ljubljana prihod Postumia prihod Gorica . Gorica—L jubljana: Odhod Gorica prihod Postumia prihod Ljubljana ob 17.00 „ 18.45 „ 20.35 ob ob ob 7.00 9.00 10.45 14.30 1620 18.40 7.00 9.40 11 30 Avtobus goriške proge ima v Ljubljani postajališči pred Mikličevim hotelom in v Ga-jevi ulici, avtobus tržaške pa samo v Gajevi ulici Cena vožnji do Trsta je 28, do Gorice pa 30 lir. Izpopolnitev v potniškem prometu Vsi potniški vlaki, ki so po dosedanjih objavah vozili samo od postaje Brežic in do nje in na dolenjski progi do postaje Metlike in od nje, vozijo s takojšnjo veljavnostjo do postaje Dobove in od nje, na dolenjski progi pa do postaje Karlovca in od nje. Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Kariovcu ob 18.50, vozi dnevno naravnost do Splita in se vrača iz Splita v Ljubljano dnevno ob 8.36. Nadalje se je vzpostavila možnost narav-nostnega potovanja iz Ljubljane v Italijo, in sicer z vlakom iz Ljubljane do Vrhnike in z Vrhnike do Postojne z avtom. Iz Ljubljane odhaja mešani vlak št. 8034 a oh 10.08 in prihaja na Vrhniko trg ob 10.42, od koder odhaja avtobus ob 11. uri in prihaja v Postojno ob 12. Iz Postojne nadaljujejo potniki vožnjo z vlakom št. 704 proti Trstu z odhodom ob 13.05. V obratni smeri imajo potniki, ki prispejo z vlakom št 707 v Postojno ob 12.06, avtobusno zvezo iz Postojne ob 13.30 proti Vrhniki trgu, kamor dospejo ob 14.30. Z Vrhnike trga nadaljujejo vožnjo z mešanim vlakom št.v 8037 a z odhodom ob 15. uri in prihodom v Ljubljano ob 15.35. Nadalje vozi dnevno redno na progi Vrhnika trg—Ljubljana mešani vlak št. 8033 a z odhodom z Vrhnike trga ob 9. uri in prihodom v Ljubljano ob 9.35 ter izostane dnevno redno vlak št. 8037, ki je odhajal z Vrhnike trga ob 17.05 in prihajal v Ljubljano ob 17.44. Vozne karte kupijo potniki na postaji Vrhniki trgu za vožnjo do Postojne kakor tudi v Ljubljani naravnost do Postojne, obratno pa v Postojni do Vrhnike ali do Ljubljane. Ročna in potniška prtljaga je omejena na razpoložljiv prostor v avtobusu. Rdeči križ ima mnogo dela s poizvedovanjem Ljubljana, aprila Poizvedovalni oddelek Rdečega križa, ki je posloval doslej v mestnem liceju na Btei \veisovi cesti v Ljubljani, se je preselil z vsemi svojimi posli v II. nadstropje palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Naval v njegove prostore je prav za prav od dne do dne vse večji. Od dne do dne se množijo povpraševanja po svojcih. Povpraševanja preko Rdečega križa so se povečala tudi zaradi tega, ker izven ozemlja, ki so ga zasedla Italijanska Okupacijska Oblastva, ne gre in tudi ne prihaja pisemska pošta, preko katere so ljudje sprva poskušali dobiti stik s svojci, prijatelji in dobrimi znanci. Vsa kdo je seveda v skrbeh za usodo svojih ljudi. ki so na ozemlju druge oblasti. Vse dopoldne od 10 do 12 pa popoldne od 15 do 17., ko ima pisarna svoje uradne ure, so prostori polni in sodelavci Rdečega križa komaj zmagujejo delo. Te dni so v poizvedovalni pisarni nabili na steno tudi imena tistih svojcev, katerih odgovore je prinesel posebni kurir iz Beograda. Ljudje pozorno prebirajo in iščejo med imeni, ali se morda ni oglasil že kateri izmed tistih, po katerih so povpraševali. Rdeči križ je odgovore poslal tudi na domove. V Beogradu pa so ostali še štirje kurirji, ki bodo prinesli nadaljnje odgovore. Na ostale kurirje iz drugih krajev, kolikor se še niso vrnili z ozemelj izven Slovenije, Rdeči križ še čaka. Vse več pa se v pisarni oglaša tistih, ki se vračajo Prihajajo tudi taki, ki niso bili prijavljeni, in prinašajo zelo dragocene podatke o Slovencih, s katerimi so bili skuoaj ali so jih srečali na svoji poti proti domovini. Mnogi od teh prinašajo zelo pomirljive podatke tudi o celih skupinah, ki samo še čakajo na ugodno priliko, da se bodo mogli vrniti. Zbiranje podatkov o izgubljeni živini in vozilih Ni majhna nesreča, da so mnogi kmetje med vojno izgubili živino in vozove. Zelo pa so prizadeti tudi delavci, ki so jim rekvi-.rirah kolesa. Zdaj so na delu občinski uradi, da zbero podatke o izgubljeni živin' in vozilih. Mestni vojaški urad v Ljubljani je imel mnogo dela z zbiranjem podatkov o pogre- šani živini, vozovih, avtomobilih in kolesih. Razen tega je zbiral še podatke o vojaški lastnini, ki je bila v zasebnih rokah. Izdane so bile že številne odredbe oblastev, da je treba vse najdene, prevzete ali kakorkoli prilaščene reči prijaviti oblastvom. Dne 19. aprila je bila izdana uredba o prijavljanju vojaške lastnine in tujega blaga. Kaže da sa marsikdo še ni dovolj seznanil s predpisi 13 uredbe. Občine so prejele od oblastev navodila o izvajanju te uredbe in občinski uraoi so morali začeti popisovati živino in vozik., ki so si jih občani prilastili med prevratoir. Zbrati morajo podatke o rekviriranih vozi-jih še mnogo živine, a kmetje jo spretni kih morajo občinski uradi takoj odvzeti i"i primerno shraniti. Posebne komisije morajo preiskati hiše in druga poslopja, kjer je morda še kaj skritega blaga. Kako opravljajo delo druge občine, nam ni znano. Na ljubljanskem vojaškem uradu se pa je delo gladko opravljalo kljub velikemu navalu oškodovanih ljudi. Prihajali so tudi ljudje iz drugih občin. Zlasti kmetje, ki iščejo svojo živino. Nekateri so preromaL ie skoro vso Dolenjsko. Pripovedovali so ia so bili na poti celo po teden dni, a brc? uspeha. Vedo samo, da je v posameznih kr? -jeih še mnogo živine, a kmetje jo st>rete.o skrivajo v gozdovih, pa tudi v prostorih kjer bi najmanj pričakovali. Večina zadržui tuio živino doma samo ponoči, podnevi pa j > odžene v samotne kraje, kjer je ne mor o j v najti nesrečni lastn'ki, če že pridejo v v a; Mestni vojaški urad v Ljubljani zbira s mo podatke o pogrešanih vozilih in živ', i ljubljanskih meščanov. Občine zdaj še n'. j . menda nikjer zbrale vseh podatkov. Sele v i podlagi zbranih podatkov, ki jih bo trel i razposlati po vseh občinah, bo mogoče uspe -nejše iskanje izgubljenih vozil in živine. Največja težava bo iz iskanjem koles, ki r je kolo lažje skriti kakor konja in ker sj razkropljena najbrž daleč naokoli. Na voj -ški urad še ni prišel nihče, ki bi prijavi! da ima tuje kolo. Pač pa je b.Io prijavljen > in na mestno pristavo prignano že precc j živine, katere lastniki so po večini iz drugih krajev. Zato so tudi prihajali v Ljublj,- -no številni kmetje, zlasti iz ljubljanske ok- -lice, in se zbirali pred vrati mestne pristavi kjer so včasih dobili tudi tujo živino, z£ • časno proti potrdilu. Nekateri kmetje namreč zelo pogrešajo živino za delo Dok^r se ne javi lastnik, smejo obdržati živino. T i velja tudi za tiste, ki so si živino sami pri-lastili med prevratom, a so jo prijavili občini. Najmanj se oglaša ljudi, ki so si prisvoji i drugo vojaško blago, zlasti živila. Najbrž so boje kazni, če prijavijo svoje zaloge voja škega blaga. Zato jih je treba opozoriti, d i se jim ni treba bati kazni, če bodo blag > prijavi sami, a stroge kazni čakajo t^ste, H jih bo prijavil kdo drugi. Oblastva bi živil >. enakomerno razdelila med potrebne in d ! bi odpadel tudi na tiste, k j zdaj skrivajo p> več vreč moke. Nihče bi jih tudi n° bo z£ sledoval, če so nekaj živil že porat;li. Oddaja konj, volov, avtomobilov mote-ciklov, koles, vozov in opreme na ljubliar-ski mestni pristavi v Povšetovi ulic' je hitr > napredovala. Pregled ie trajal di pon^deljk 28. aprila in je bil tega dne zakliučen. X Oče pometal z ladje pet svojih otrok i:i sam skočil v morje. Na palubi nekega amer škega prekomorskega parnika, ki je bil n i vožnji iz Paname v Zedinjene države, se j ; nedavno v viharni noči odigrala pretresljivi žaloigra. Poročnik Bawsel se je z ženo in pe -timi otroki vračal domov v Zediniene državi Sredi noči, ko je na morju divjal silen vihai je pridrvel poročnik Bawsel s svojimi petirr otroki na palubo. Še preden ga je mogla ze • držati nočna straža, je potisnil svoje ot^ok j tik k ograji in drugega za drugim vrgel -t? razdivjane valove, nato pa se še sam pognal v morje. Grozovit prizor se ie odigral v neka] trenutkih. 7. ladje so nemudno spustili reševalne čolne. Vsi poskusi, da bi vsaj katereg t izmed nesrečnih otrok rešili, so bili zamai . Oče in vseh pet otrok ie utonilo v razburkanem mor'u. Kasnejša preiskava ie ugotovil . da se je pero?nik Bawsel usodni večer budi sporekel s svojo ženo. Zato je nedvomno. 1-> svoje obuono deianie izvršil v stanju duševne razkroienosti. Ko so o dogodku nekaj ur nato obvestili njegovo ženo. jo je to tako po-trlo, da ie duševno zm.^^n hotela še sama. skočiti v valove. Pregled vojnih dogodkov Iz 327. služjbenega vojnega poročila vrhov-pega poveljstva italijanske vojske povzemamo, da so oddelki pomorskih letalcev in Črnih Srajc 28. aprila zjutraj zavzeli Krf. Istočasno je bataljon motorizirane pehote zavzel tudi Prevezo. V Cirenaiki je sovražnik na fronti pri Tobruku poskusil znova izvesti napadalni sunek H oklopnimi vozovi in oddelki pehote, a je bil odbit. Pri tem je imel izgube. Skupine Italijanskih in nemških bombnikov so pri Tobruku bombardirale sovražne baterije, avtomobile in taborišča. V Vzhodni Afriki 9e nadaljuje sovražni pritisk, a tudi hrabri Odpor italijanskih čet. Desie je bil izpraznjen. Na odseku pri Alagiju je bil odbit sovražni napad. Štefani poroča, da je bilo v teku očiščevalnih operacij v severni Albaniji in v Epiru ujeto mnogo jugoslovanskih in grških vojakov r zasežena znatna množina orožja, municije prevoznih sredstev. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja v posebnem poročilu: Po silovitih napadih nem-Ske oklopne divzije proti bežečim angleškim zaščitnicam, so nemške čete 26. aprila ob 9.25 dopoldne vkorakale v Atene. Na Akropoli vihra zastava s kljukastim križem. Iz 328. službenega poročila vrhovnega po-veljništva italijanske vojske povzemamo: V prvih urah dne 29. aprila so italijanska letala v nizkih poletih napadla Malto. Uničila so skladišča vojnih potrebščin. Letala nemškega letalskega zbora so s strojnicami obstreljevala in zažgala v letalskem pristanišču Calafrani dva angleška hidroaviona tipa »Sunderland«. V noči na 29. aprila je mnogo skupin italijanskih in nemških letal bombardiralo oporišča pomorskega letalstva na Malti. Povzročila so požare in eksplozije. Bombe težkega kalibra so zadele neko sovražno križarko. V Severni Afriki so italijanska in nemška letala ponovno bombardirala utrdbe in baterije v Tobruku ter so s strojnicami obstreljevala sovražna letala na tleh. Na področju pri Sollumu so italijanski in nemški izvidniški oddelki prizadeli sovražniku občutne izgube. Štefani poroča: »Madžarski list »Magyar Orszag« poudarja v daljšem članku, da so prav brez smisla angleška podtikanja, po katerih naj bi bila Nemčija skušala izvajati pritisk na Španijo, Portugalsko in Turčijo. Pripominja pa, da tako v Rimu kakor tudi v Berlinu še enkrat opozarjajo, da je namen Italije in Nemčije pregnati Anglijo iz Evrope. Anglija, ki je že pregnana z Balkana, skuša zdaj dobiti pomoč Zedinjenih držav in polastiti se novih postojank, ki so ji potrebne za njene akcije, a to predvsem na Pirenejskem polotoku in v Turčiji. Glede na to izjavljajo osni odločujoči krogi, da nemški odgovorni politiki pazijo na vse in da so njihovi organi prisotni povsod. Italija in Nemčija sta pretehtali vse možnosti in predvsem one, v primeru katerih bi mogla Anglija še ogražati iiir in integralnost kontinenta. Štefani javlja: Bolgarska vojska je zavzela Bitolj. Veles, Prilep in še nekatere druge kraje bivše Južne Srbije. Dne 26. aprila je kralj Boris obiskal Stip. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem. Nemški poslanik v Sofiji je bil med tem na obisku v Skoplju, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. »Corriere della sera« objavlja v poročilu svojega švicarskega poročevalca Luigia Mo-randija zanimive podatke o ureditvi Balkana, o kateri se osni velesili, kakor naglasa list, čisto strinjata. Morandi navaja v svojem poročilu ugotovitve nekaterih švicarskih listov, ki se posebej nanašajo na področie bivše Jugoslavije. Tako navaja list »Basler Nachrichten«, češ da načrt za razkosanje Jugoslavije v nasprotju s trditvami angleškega tiska ni nikoli obstojal. Toda zdaj sta osni velesili prisiljeni urediti dolgo vrsto vprašanj. Na jasnem sta si glede ureditve hrvatske države, le da še niso določene njene meje. Zemljepisni položaj je Hrvatsko postavil v območje italijanskega vpliva 'n gotovo je, da se bo Hrvatska razvijala v tesnem stiku z Italijo. Švicarski list ugotavlja, da se Italija in Nemčija glede rešitve vprašanj, ki izhajajo iz razsula Jugoslavije, v svojih st»H?Wh' stri- Zuchhold: ob potu Kriminalni roman Torej vendar! Leon Bergmann se je prestrašil. Čeprav ga je vsega prevzela tesnoba, je sklenil, da ne bo strahopeten. Z muko se je vzdignil in stopil neokretno, kakor bi bilo njegovo telo iz svinca, k sosedni mizi, kjer je omahnil na enega izmed stolov- »Kdo ste vi?« je vprašal s hripavim glasom. »Moje ime je Kortwig. gospod odvetnik. V Čast md je...« Tujec je vstal ln se priklonil. »Iz Boesejeve trgovine z orožjem na Amaliji-ni cesti. Gospod odvetnik je blagovolil pri nas kupiti revolver. Okoli Božiča je bilo to, gospod odvetnik ...« »Revolver...« je ponovil Leon. »Da, revolver. Čisto nov kaliber, ki je bil pravkar prispel iz tvornice- Gospod odvetnik si ga je pač kupil zato, ker je hotel na po-vanje, kaj ne? Morda na Tatro? V takih krajih je orožje potrebno...« Leona Bergmanna je prevzel tolikšen strah, da ni bil sposoben odgovoriti. Tedaj je Leon planil pokoncu. »Kaj ste s s temi besedami hoteli reči, gospod...« »Kortwig se pišem, gospod odvetnik, Kort-wig. Mislim samo, odnosno rad bi vedel, ali revolver previsoko strelja.« »Previsoko strelja? Zakaj?« »No, mislim, zaradi braunsbadskega umora.« Leon Bergmann je bil blizu omedlevice. Čutil je, kako je obledel prav do ustnic. Zdaj je torej tu tisto, česar se je bal. Zdaj zdaj mu bo tujec položil roko na ramo in rekel, da je aretiran. Toda koščeni mož se je primaknil samo bliže k njemu in rekel dobrodušno se smehljaje: »Gospod odvetnik vendar ve, da je morilčev revolver previsoko streljal, gospod odvetnik ve to iz časopisov seveda, kakor mislim ... Ta revolver je bil vendar tisti, ki ga je gospod odvetnik takrat kupil pri nas. Ne, ne, hotel sem reči, da je bil morilčev revolver prav takšen, kakršnega ima gospod odvetnik doma...« Počasi in tako čudno izgovorjene besede so dvignile Leona iz njegove slabosti. Spo-znavši strašno nevarnost je zbral vse svoje sile za obupno borbo. Vzdignil je glavo in premenil nasprotnika s kljubujočim pogledom od glave do nog. »Blagovolite mi razločneje povedati, kaj pomenijo ta nesmiselna sumničenja.« »Sumničenja?« »Da, sumničenja! Povejte mi odkritosrčno, kaj hočete od mene. Tecite vendar na policijo, a plazite se za menoj. Tega ne prenesem. Ne maram tega!« Bergmannov glas je postajal čedalje močnejši in njegove roke so se krčile v pesti. njata. Berlinski poročevalec lista »Neue Zur-cher Zeitung«, navaja poročevalec milanskega lista dalje, pravi: »Skladnost stališč osnih velesil se je pokazala tudi v priznanju nove hrvatske države. Ne more se pa še napovedati, ali bosta zavezniški velesili dali novi Hrvatski državi izhod na morje in kako se bo to zgodilo. Iz Berlina poročajo: Dne 28. aprila popol- -dne so skušali štirje angleški bombniki tipa »Bristol-Bleinheim« napasti večjo nemško transportno ladjo, ki jo je ščitilo več manjših oboroženih parnikov. Zaščitene ladje so vsa štiri letala sestrelile, še preden jim je uspelo odvreči kako bombo na nemško ladjo. Nekaj angleških letalcev je bilo rešeno. Drugo angleško bombno letalo je bilo sestreljeno nad Kanalom, ko je skušalo bombardirati neki minolovec. Naposled je bilo 28. aprila popoldne sestreljeno še eno angleško letalo tipa »Spitfire«, kakor hitro se je pojavilo nad nizozemsko obalo. Nemški poročevalski urad poroča: Grški ministrski predsednik Suderos, ki je pobegnil iz Aten na Kreto, je imel zdaj govor po radiu na grško prebivalstvo, v katerem je med drugim dejal, da vise med Evropo temni oblaki. Suderos je pozival vse Grke, naj se združijo pri obrambi Krete, ter dejal, da za ta cilj nobena žrtev ni prevelika. V Grčiji, zlasti pa v Atenah, je novi Suderosov govor izzval splošno ogorčenje med prebivalstvom. Londonska dopisnica »Nevv York Post« Helena Kirkpatrickova poroča, kakor javlja Nemški poročevalski urad, da bo Nemčija do konca junija zaradi svojih daljnosežnih vojaških uspehov v položaju, da pošlje Zedinjenim državam obširno mirovno ponudbo. Do takrat hoče Nemčija vojno v Sredozemlju zaključiti z otvoritvijo Gibraltarja ter postaviti Zedinjene države pred dovršeno dejstvo nemške nadoblasti v Evropi in severni Afriki. Štefani poroča: Iz Londona se doznava, da je angleški kralj 25. aprila sprejel predsednika vlade Churchilla. Razgovor je bil precej dolg in razburljiv. Kralj je zahteval natančna pojasnila o političnem položaju in položaju vlade. Nezadovoljstvo proti Churchillu je precej močno v raznih skupinah delavske, radikalne in konservativne stranke »Za božje ime, gospod odvetnik!« Koščeni mož je govoril zdaj čisto tiho. »Ljudje postajajo pozorni, ker se gospod odvetnik tako razburja. To razburjenje je čisto brez vzroka. Ne mislim na to, da bi sumničil gospoda odvetnika. Zakaj neki?« Koščenec je nekaj trenutkov gledal kakor zamišljen pred sebe. »Ne,« je nato nadaljeval, »saj ni mogoče. Gospod odvetnik morda misli, da smatram gospoda odvetnika,« pri teh besedah se je sklonil k Leonovemu ušesu in zašušljal, »za morilca barona Schmelinga?« Leon se je zdrznil. »To je vendar nemogoče. Kaj takega ne mislim,« je koščeni mož vneto dalje govoril. »Kriminalna policija je že davno na sledu pravemu morilcu. Saj ga skoro že ima. Če bo hotel pobegniti, ga bo takoj prijela.« »Odkod pa veste vse to?« je vprašal Leon in začudeno uprl oči vanj. Gospod Kortwig si je mirno pogladil plavo brado. »O, kriminalni komisar Butow je bil vendar v naši trgovini — zaradi revolverja, gospod odvetnik — in tedaj i e to in ono povedal. Pametna glava je ta Butow, kaj ne?« Kortwig si je mel roke in se tiho hahlial. »Gospod odvetnik, vsi zločinci napravijo kakšno neumnost, s katero se izdajo. Iz svoje prakse veste to, kaj ne? Pustijo kje kaj ležati, na primer revolver, ali odvržejo listnico s krvavimi prstnimi odtiski. No. pa jih imajo...« Leon ga je vprašujoče pogledal. Ali se te besede tičejo njega? Ali so to nove, skrite obdolžitve? Toda listnica s prstnimi odtiski se ne tiče njega. Vrvež v njegovi glavi je Maj je skrajni čas za obdelovanje zemlje Prav noben košček plodne zemlje ne sme ostati neobdelan Že zadnič smo opozorili bralce, da bo le v korist vsakega posameznika in skupnosti, če bo letos obdelan prav vsak košček zemlje. To ne velja samo za deželo, temveč v enaki meri tudi za mesta in večje kraje. Odločiti se je treba brez odlašanja, zakaj čas hiti. Danes ni čas, da bi gojili cvetej na zemlji, ki je sposobna za koristno obdelovanje Sosed mora opozoriti soseda na dolžnost Ha-sproti skupnosti. Delavnih rok je zlasti v mestih dovolj in ni opravičila, da bi kdo pustil svoj vrt ali zemljišče neobdelano, češ da dela sam ne zmore. Dovolj je brezposelnih in šolske mladine, ki lahko pomagajo. Kdor pa ne utegne skrbeti za to, da se zemlja obdela, naj jo prepusti drugim za obdelavo Za saditev krompirja še zmerom ni prepozno. Včasih celo bolje obrodi, če ga sadimo šele v maju. Krompirju moramo posvetiti prav posebno pozrnost. Enako tudi turščici, ki je slovensko krušno žito. Semenski krompir se še lahko dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Novem mestu. Saditi pa ne smemo predrobne krhlje. Seveda pa bi bilo najboljše, če bi sadili ne-razrezan krompir. Zemlja naj se dobro pri-pravi, da bo drobno grudnata. Potrebno pa je, da se zemlja tudi primerno pognoji. Za saditev krompirja se gnoji zemlja Dredvsem s kalijevo soljo, ki se prav tako dobi pri Kmetijski družbi. Hlevski gnoj po večini ne zadostuje, ker potrebuje krompir enako kakor pesa mnogo kalija, ki ga moramo zemlji zmerom dodati. Če smo zemljo pognojili s hlevskim gnojem, je dobro dodati 300 do 400 kg kalijeve soli na hektar ali 3 do 4 kg na ar (100 ms). Če pa zemlja ni gnojena s hlevskim gnojem, je treba vzeti 500 do 600 kg kalijeve soli na hektar in morebiti dati še 150 do 200 kg dušičnatega gnojila na hektar. Z gnojnico ni dobro gnojiti, da zakajeni krnmoir ne prične gniti. Tudi za fižol je še čas, da ga posad;mo. Pozne vrste fižola (koks, mandalon, ribničan, preneličar) lahko zasadimo tudi še v začetku maja. Fižol za zeleno kuho pa lahko zssadi-mo še pozneje. Posebno je pzaiti, da ima vsaka hiša dovolj fižola za zeleno kijho. Tak fižol se s^di v presledkih po dva d-> tr; tedne. tako da ie Doleti s+ročji fižol zmerom na razoolago. V hudi vročini je treba paz;ti. da se ne posušijo nežni cveti. Zato ie dobro da "su. ko začne solnce hudo pripekati, zve-r>n tri do štiri nrekli» na vrhu da se ' rastline osenčijo med seboj in da solnce potem ne more uničiti nežno cvetje. Fižol je treba saditi da dobri rodni zemlji. Dušika ne potrebuje, pač pa je koristno dodati nekaj superfosfata, ki pa se danes težavno dobi. Kot nadomestek za superfosfat se lahko uporabi tudi kurjek. Kapusnice (zelje), koleraba, ohrcvt, cve-tača) potrebuje predvsem dušika in kalija in dobro prsteno zemljo. Rastline se lahko zalivajo z razredčeno gnojnico (v vročini le zvečer). Večini gojiteljeo kapusmc bo najbolje ustreženo, če si nabavijo potrebne sadike od vrtnarjev. Paziti pa morajo, da boao sadike dovolj krepke. Zosebno pažnjo je posvetiti tudi gojenju paradižnikov, ki se morajo saditi v aprilu ali najkasneje c začetku maja. Priporočljivo je gojiti tudi zeleno papriko, rdečo peso, buče in kumare. V splošnem naj pripomnimo, da potrebujejo skoro vse vrtne rastline razen fižola za dobro uspevanje dušika in kalija. Posebneo je letos skrbeti za to, da bo tudi na deželi obdelan vsak košček zemlje. Kmetje naj preorjejo take travnike, kjer so bile včasih njive, zlasti če zaradi manjšega števila živali potrebujejo manj krme. Tudi vrtom morajo kmetje posvečati več pažrre, ker je tudi na deželi vrt izredno važen za prehrano. Posebno pozornost naj kmetje posvečajo sadjarstvu, kajti nobeno sadje ne sme iti letos v nemar. Ze zdaj naj podeželani mislijo tudi na sušenje sadja. Občine same naj povsod -pazijo na to, da bodo vsa zemljišča v njihovem območju obdelana. Če se morda lastnik ne bi zanimal za obdelavo njemu preveč oddaljenega zemljišča, naj to stori občina in naj se dogovori z lastnikom. Vsi smo dolžni, da storimo vse, kaer je le v naši moči, da zaradi malomarnosti ne bi ostalo kje plodno polje neobdelano. Na jesen bomo prav gotovo vsi veseli, če bomo čim več pridelali._ NISO IMELI ČISTE VESTI Jaka Srakopernik iz Borovja je kupil tri kilograme sladkorja, v katerem je bilo precej peska. Zato je v listu objavil tale poziv: »Pri nekem trgovcu sem kupil določeno količino sladkorja, v katerem je bilo skoro za kilogram peska. Če mi ta trgovec v treh dneh škode ne povrne, bom njegovo ime objavil v listu.« Dan nato je dobil od osmih trgovcev zavoje in v vseh ie bil najčistejši sladkor popustil, srce mu ni bilo več tako divje. Spet je lahko mislil, spet je lahko ugibal, kaj prav za prav želi možak od njega. Rekel je, da je uslužbenec Boesejeve trgovine. Temu pa preudarni Butov vendar ni mogel zaupati svoje ugotovitve! Ker toliko ve, dela gotovo za Butowa. Torej je detektv! »Gospod odvetnik, dovolite, da vas vprašam nekaj, kar mi ni čisto jasno.« Koščeni možak je malo prenehal govoriti, napravil požirek piva, nato pa pomenljivo pogledal Leona Bergmanna. »Ali ni kazen manjša, če krivec kratko malo prizna zločin?« Možak je opazil, kako ko Leonu žile na čelu nabreknile in kako je zardel čez ves obraz, nato pa je mirnodušno nadaljeval: »Mislim, če se proti komu zbere toliko dokaeov, gospod odvetnik, da bi bilo vendarle naiboljše odkrito priznanje ...« Dalje ni mogel govoriti. Leon Bergmann je skočil pokonci, obstal s skrčenimi pestmi na mestu in lovil sapo. »Dobro vem, kaj hočete reči. Prepovedujem si vaše nesramnosti in dvoumnosti.« »Oprostite, gospod odvetnik, ne razumem vas. Moje besede niso bile prav nič dvoumne.« »Ne, ne — res niso bile!« Leon Bergmann je porinil stol k mizi, da bi šel. »Natančno vem, kaj ste in kaj hočete. Toda motite Se, zelo se motite. Nimam se ničesar bati. Ne dovoljujem vam pa, da bi me še nadalje nadlegovali, da bi še nadalje lazili za menoj. Pazite se...« »Gospod je naročil jed Kmalu jo dobite.« Bergmann je nejevoljno zamahnil z roko, plačal in vzel klobuk. »Strašno mi je zal, da me gospod odvetnik noče razumeti,« je menil koščeni možak. »Želim gospodu odvetniku vse najboljše, bilo mi je v posebno čast.. « Leon Bergmann je zapustil gostilno, ne da bi bil pogledal koščenjaka. Nekaj trenutkov pozneje je šel tudi Kortwig. Deseto poglavje. Komercialni svetnik Lierstein je udobno sedel v mehkem klubovskem stolu v svoji sijajno opremljeni delovni sobi. Kot izredno marljiv mož se je iz skromnih razmer povzpel na višino. Bil je bogat in bi mu ne bilo treba več služiti denar. Sedel je udobno naslonjen in prebiral pisma in dopisnice, ki so bile prispele zadnje dni, ko je bil zaradi poslovnih zadev odsoten \ Hamburgu. Vrnil se je bil proti večeru in se je moral takoj preobleči, da je obiskal neko dobrodelno prireditev, na kateri so računali z njegovo polno denarnico. Na prireditvi, kjer je bilo mnogo mladih dam, se je dolgo zadržal, tako da je zdaj zjutraj še ves utrujen pregledoval pošto zadnjih dni. Med dopisnicami je bilo nekaj posetnic. Izmed njih je le eno držal dalje časa v roki in jo dvakrat prebral. Nato jo je položil na pisalno mizo in vstal. Baronica Elizabeta Schmelingova? Odkod mu je neki to ime tako znano? Tu v Berlinu pač ne pozna nikake dame s takim imenom. Pozvonil je in vstopil je sluga. o vice * V čast italijanskim žrtvam iz svetovne vojne. Dne 29. aprila dopoldne se je polk italijanskih sardinskih grenadirjev poklonil padlim italijanskim junakom, ki so dali svoje življenje na oltar domovine v zadnji svetovni vojni in ki so pokopani na ljubljanskem pokopališču. Polk je ob desetih dopoldne strumno odkorakal iz vojašnice na Poljanski cesti z godbo skozi mesto. Zvoki vojaških koračnic so privabili številne Ljubljančane ob ceste, kjer se je pomikal italijanski polk. Na čelu polka so korakali trobentači in fanfaristi, za njimi pa je šla dolga vrsta bobnarjev. Vselej, kadar je prenehala igrati godba, so trobentači, bobnarji in fanfaristi dajali takt za korak. Za godbeniki je zastaven zastavonoša nosil polkovno zastavo. Za njo je šel poveljnik polka z ožjim krogom svojih sodelavcev, nato pa posamezni vojaški oddelki. Vojaki so bili pokriti s čeladami, na ramenih pa so nosili puške. Polk se je ustavil šele pred pokopališčem. Vsi vojaki, razen dveh bataljonov, ki so odšli na grobove padlih žrtev, so ostali pred cerkvijo. Z obema bataljonoma je šla tudi polkovna godba. Poveljnik polka je položil pred spomenik padlih italijanskih borcev lep venec, godba pa je odigrala žalostinko. Ko je bila poklonitvena slovesnost končana, je polk krenil spet po glavnih ulicah skozi mesto nazaj v vojašnico. * Ljubljana dobi novo radijsko postajo. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je odredil ukinitev delovanja ra-diofonske ustanove, ki je upravljala radijsko postajo v Ljubljani, ter njen prenos na Italijansko radiofonsko ustanovo E. I. A. R. Generalni ravnatelj te ustanove nacionalni svetnik Chiodelli je v smislu navodil Mini« stra za Ljudsko Kulturo in Kr. Civilnega Komisarja ukrenil vse potrebno za novo ureditev radijskih oddaj na zasedenem ozemlju. V nekaj tednih bo E. I. A. R. postavila novo oddajno napravo z jakostjo 5 kilovatov, tako da se bo radiofonska služba V zasedenem ozemlju znatno izboljšala. * Kr. Civilni Komisariat tudi v Črni gori. Štefani poroča iz Rima: Z odlokom Nj. VeL Kralja je bil imenovan opolnomočeni minister Mazzolini za Kraljevega Civilnega Komisarja v Črni gori. Kr. Civilni Komisar Mazzolini je že odpotoval na Cetinje. »Prosim, gospod komercialni svetnik.« »Kdaj je bila ta dama tu?« je vprašal svetnik in pokazal slugi posetnico. »Včeraj proti šesti uri, kakšno uro pred povratkom gospoda komercialnega svetnika.« »No, in ...« Komercialni svetnik je umolknil. Rad bi bil sicer vedel, kakšna dama je bila baronica Elizabeta Schmelingova, toda zazdelo se mu je, da o tem ne sme izpraševati slugo« »Rekla je, da še pride, gospod komercialni svetnik!« »A tako.« »Povedal sem ji,« je nadaljeval sluga, »d«t ne vem, ali bo mogoče danes govoriti z ga* spodom komercialnim svetnikom.« »Seveda je mogoče.« »Dejala je, da gotovo pride.« »Tako, tako!« Pa se ji zelo mudi, je po« mislil svetnik sam pri sebi. Najbrž je po« trebna kakšna nujna pomoč. V takih prime« rih pride tudi plemstvo na obisk. »Rekla je, da bo zelo zgodaj prišla, gri Mostaru, ranjen v glavo in hrbet; Simon Golob, star 38 let, iz Polšice, Gorje Dr; Bledu, poškodovan o priliki zračnega napada po vsem telesu. Njegovo stanje je obupno. Drugače pa je postalo življenje v Novem m stu spet redno. Vse je ostalo na svojih mestih. Uradi spet redno poslujejo. Za red in mir skrbijo italijanska oblastva. Nasproti civilnemu prebivalstvu je vojaštvo zelo vljudno in ljubeznivo. Knjigarne so prodale skoraj vse italijansko-slovenske slovarje. * Dolenjci marljivo obdelujejo zemljo. Iz Novega mesta pišejo: Po veliki noči so polja zelo oživela. Vsi so se oprijeli poljskih del, da bo obdelane čim več zemlje. Krompir in koruza pri nas najbolje obrodita in uspevata. Malo tesna pa je za dober semenski krompir. Zgodno sadje je že v najlepšem cvetju in je spričo tega veliko upanje, da bodo tudi ostale vrste sadja letos dobro obrodile. za tako živahno dekle, da se bo mučilo s študijem. »Gospod komercialni svetnik, ko sem sklenila nadaljevati študije, mi je padla na um vaša nečakinja. Ta že študira na visoki šoli in bi mi mogla to in ono svetovati.« »Prav gotovo bo to rada storila! Pred kratkim je napravila izpit s saiajnim uspehom, sicer pa to gotovo že veste.« Lierstein jo je vprašujoče pogledal. Elizabeta ni rekla ničesar, temveč je samo lahno prikimala. »Saj res, vi bi radi vedeli, kje je zdaj'« je živahno nadaljeval gospod Lierstein. »Asistentka je v velikem kemičnem laboratoriju. Veste, pri Trentschu, ki je znana veličina. Gotovo vam je znan, milostiva gospodična? Sicer pa nečakinjo lahko pokličem po telefonu. Veselilo jo bo, če bo mogla govoriti s staro prijateljico... « »Ne, ne,« je Elizabeta odločno ugovarjala, »nikar ne, gospod komercialni svetnik. Rada bi jo sama presenetila.« »Kakor želite.« Gospod Lierstein, ki je bil prej vstal, da bi stopil k telefonu, se je spet vsedel. Elizabeta se je olajšano oddahnila. Kmalu bi se ji bil pokvaril ves načrt. Samo če bo morilko našla nepripravljeno, se ji lahko posreči njeno razkrinkanje. Samo da ne bo ljubeznivi stric potem, ko ona, Elizabeta, odide, govoril po telefonu s svojo nečakinjo. * Cvetkovičeva dogodivščina po državnem udaru. Bivši jugoslovenski ministrski predsednik Cvetkovič, ki je bival v svoji vili v Nišu, je dal dopisniku sofijskega »Utra« izjavo o državnem udaru in o svojih osebnih doživljajih med vojno. Kakor pravi Cvetkovič, je šlo za skupino 20 nestrpnih oficirjev, ki so pahnili državo in narod v nesrečo. V noči državnega udara so trije letalski oficirji v spremstvu vojakov prijeli bivšega ministrskega predsednika in njegovo soprogo na njunem stanovanju. Malo prej je dobil telefonsko sporočilo, da je vojaštvo obkolilo palačo ministrskega predsedstva. Naslednji dan so ga s soprogo vred prepeljali v Niš in ga internirali v njegovi tamkajšnji vili. Dne 7. aprila so se nepričakovano pojavile prve nemške oklopne divizije. Oficir, ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad Cvetkovičem, je le-temu ukazal, naj se z gospo vred pridruži srbskim četam, ki so zapuščale mesto. Ujetnika sta morala s četami vred prebresti reko Moravo; voda jima je segala do prs. Med tem se je razdalja med bežečimi četami in nemškimi oklopnimi enotami čedalje bolj krčila. Oficir je moral naposled zapustiti ujetnika, ki sta se tako rešila. Cvetkovič je izjavil, da so se vedli Nemci proti njemu zelo korektno in mu omogočili vrnitev v Niš, kjer se lahko zdaj s soprogo svobodno giblje po mestu. * Bivši kralj Peter v Transjordaniji. Nemški poročevalski urad javlja iz Beiruta: Kakor poročajo, je prispel bivši jugoslovanski kralj Peter v prestolnico Transjordanije Aman, kjer je gost od Angležev odvisnega emira Abdulaha. Baje namerava bivši kralj Peter kot turist obiskati tudi Bagdad. * Novice iz Štajerske. Graška »Tagespost« poroča o velikih slovesnostih na Hitlerjev rojstni dan v Ptuju. Na glavnem trgu se je zbrala poleg vojaštva Hitlerjeva mladina iz okrožja graške okolice in kakih 5000 Ptujča-nov, med njimi mnogo kmetov in viničarjev v štajerski noši. Voditelj švabsko-nemškega Kulturbunda je imel slavnostni govor, v katerem je poveličeval vključitev Spodnje Štajerske v Nemčijo ter je sporočil zborovalcem, da se bo ptujski Glavni trg odslej za vedno imenoval Trg, Adolfa Hitlerja. Nemška za-sedbena oblastva omogočajo prebivalstvu filmske predstave tako, da z avtomobili prevažajo filme iz kraja v kraj. Tako piše »Ta- gespost«, da je prejšnjo soboto prisostvovala velika množica ljudstva v Apačah predvajanju najnovejših filmskih dnevnikov iz vojne in filma »Pozor, sovražnik posluša! Predstave so bile do pol polnoči, pa še niso prišli vsi na vrsto- Iste filme predvajajo tudi v Mariboru. Tam je videti še drug novi nemški film »Heimat«. List pravi, da si je že nad 30.000 Mariborčanov ogledalo nove nemške filme. * Zaplemba imetja Sokola na Hrvatskem. Hrvatska vlada je odredila, da se zapleni vse imetje vsesrbskega združenja Sokola. Imetje bo pripadlo državi. * Begunci se vračajo na Štajersko. Iz štajerskih krajev je ob pričetku vojne zbežalo precejšnje število prebivalcev v severnejše kraje proti Gradcu ali proti Celovcu. Kakor čitamo v nemških listih, so se prve skupine beguncev že začele spet vračati nazaj na svoje domove, ostali begunci pa bodo sledili v nekaj dneh. * Naval bolnikov v ljubljansko bolnišnico je znatno manjši. Ze nekaj časa je opažati, da je naval v ljubljansko bolnišnico znatno popustil. V preteklem letu in tudi v začetku zdajšnjega je bil dotok bolnikov že tako velik, da uprava bolnišnice že ni vedela, kam bi s tolikimi bolniki. Zdaj pa je dotok bolnikov čedalje manjši in le po nekaj jih sprejmejo na dan. Bolnišnica se počasi prazni in kmalu bo imel vsak bolnik svojo posteljo. Da več ne prihaja toliko bolnikov, je vzrok ta, ker bolniki z nemškega zasedenega ozemlja ne prihajajo v ljubljansko bolnišnico, ampak ostajajo v bližnih bolnišnicah. * Nesreča ne počiva. V Puštalu ie stopil na ročno granato 81etni delavčev sin Jože Dagarin. Granata se je razpočila in Dagarinu odtrgala desno nogo. — V Vidmu pri Dobre-poljah je našel granato 91etni posestnikov sin Anton Drnuljc. Granata se mu je v roki razpočila in ga poškodovala po vsem životu. — Granata je razpočila tudi na Ižanski cecti v Ljubljani in razmesarila delavcu Ivanu Ci-monettiju obe roki. — V bolnišnico v Ljubljani so prepeljali tudi 331etnega Rudolfa Jezernika iz Stične ki ga je nekdo v gozdu ustrelil s puško v desno nogo. * Nevaren požar. V Bučni vasi sta začela goreti hiša in hlev posestnika Jakšeta Jožeta- Na kraj požara so prišli novomeški gasilci in gasilci iz Kamene. Z velikim naporom se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Posestniku je poleg hiše in hleva zgorelo iudi nekaj živinske krme. K vsej sreči so domačini še pravočasno rešili iz hleva živino. Lastnik trpi okrog 60.000 din škode. * Konji in voli brez lastnikov. Po dolenjskih občinah je še vedno veliko število konj in volov brez lastnikov. Živina je začasno spravljena v raznih zasebnih hlevih. Samo v občini Prečni je prijavljeno okrog 100 konj. katerih opis se dobi na občini. Dopisi f ■ '" ................ STIČNA. (Smrtna kosa). V Stični je umrl daleč na okrog znani ugledni posestnik, trgovec in gostilničar g. Jože Gorišek. Bodi mu lahka zemlja, hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! X Petnajst let je umirala zavoljo zastrupitve z radijem. Edna Husmmanova iz Oran-gea v Zedinjenih državah je bila s štirimi drugimi ženskami pred petnajstimi leti nameščena v neki tvornici, kjer so kazalnike ur barvali z radijevo snovjo, da so se v temi svetili." Ko so delavke stopile v podjetje, so jim dejali, da bodo svoje delo opravljale hitreje in bolje zaslužile, če bodo čopiče s katerimi so nanašale svetilno snov na kazalnike ur, vlažile z ustnicami. Strašna posledica tega postopanja je bila, da se je vseh pet žensk zastrupilo z radijem. Zdravniška pomoč je bila proti temu brez moči. Nesreč-nice so tedaj tožile podjetje za 1,250.000 dolarjev odškodnine, to je za vsako delavko 250.000 dolarjev. Pravda se je lahko začela šele tedaj, ko se je bolezen očitno pokazala, kar se je zgodilo šele v petem letu po zastrupitvi. Med razpravo so trije zdravniki izvedenci izjavili, da je znanost proti zastrupitvi z radijem brez moči. Hkratu so pokazali, kako se tožiteljicam nezadržno razkrajajo kosti in tkivo. Po dolgi razpravi so jin» sodniki priznali odškodnino po 69.500 dolar« jev. Zavratne smrti pa ni mogel nihče zadržati. Husmannova, ki je zdaj umrla, j« bila že četrta žrtev te strašne smrti. Zdaj živi samo še ena Izmed njenih tedanjih tova-rišic. Kako hitro se mrači! Veter premetava stroj! Zašli so v središče viharja. Vasilij Sergejevič se je hotel spet zatopiti v svoje spomine, toda v tem trenutku je nad letalom razneslo velik ognjen balon. Treščilo je. Začutil je, da so njegove roke vse umazane. Toliko, da ga ni vrglo s sedeža. Stroj je začel padati v prostor brez zraka. Vasilij Sergejevič ni mogel več ugotoviti svojega položaja v zraku — komaj je s sunkom odvrnil letalo z desne, že je bilo nagnjeno na levo. Veter mu je žvižgal v ušesih. Stisnil je zobe in še nekajkrat skušal ujeti pravo smer — toda ni je mogel prav določiti Obrnil se je: »Skoči!« Kostja je izginil s padalom na robu letala. S strahotnim truščem se je letalo, ki j« bilo tik nad zemljo, iztrgalo iz objema oblakov. Vasilij Sergejevič je z vso močjo vlekel vzvod k sebi. Pred očmi je videl ognjen vrtinec. »Moja sinja srajca pojde k vragu!« si j« še mislil. Ko je letalo priletelo iz oblakov, se je tik ob železniški postaji z vso hitrostjo zabilo O kup železniških pragov. Krsto so vozili na trupu letala, ki je izgubilo krila. Večerno solnce se je neznosno lesketalo v kovinskem repu. Godba je odigrala pogrebno koračnico. Zadaj so stopali mehaniki, inženjerji meteorologi in vsi, ki so poznali Vasilija Sergejeviča. Marusja je stopal v vrsti s Kostjo. S suhimi očmi je gledala mimo idoče, ki so snemali čepice. Vest o katastrofi je ni presenetila. Že davno je bila pripravljena na kaj takega in že stokrat je v sanjah videla Vasilijev pogreb. Njegov otrok Težki oblaki so ga tiščali navzdol. Vasilij Sergejevič je potegnil za vzvod in letalo se je pognalo pod oblake. Dve sto metrov visoko. Spodaj nepregledni gozdovi in močvirja. Nikjer ne more pristati. Hotel je kaditi. Ovratnik nove srajce mu je stiskal vrat. Srajco mu je podarila Elza. Rekla je, da se sinja barva prav lepo podaja njegovim očem. Po njegovem računu bi se morale čez pol ure pokazati luči mesta. Toda povsod je videl samo gozdove in gozdove. Oblaki leže še na njihovih vrhovih. Na desni mora biti železniška proga. Ni je. Težki oblaki se vale in kopičijo, zgoraj je prosojna megla. Zeleni bliski z gromom sekajo ožarjeno ozračje. Kostja je sedel zadaj in molčal. Vasilij Sergejevič se je na šest strani poskušal prebiti, a brez uspeha. Nazadnje je sklenil, da se bo prebil navzgor in da bo vozil nad oblaki. Dal je iz letala vse, kar je zmoglo. Letalo se je hropeč dvignilo. Strele so žvigale mimo njega, zasenčevale vse, v zenicah so se ustavljale, ponavljale so se, — zdaj vijoličasto, zdaj svetlo sinje, zdaj škrlatno — kakor kri so bile časih. Letalo se je majalo, letelo navzdol in kvišku in se zibalo s krila na krilo. Ni bilo videti ne zemlje ne neba. Zdelo se je, da vozi brez kompasa. Pilot je poznal ta nevarni občutek. Samo stroj, stroj je točnejši od nagona. Tam naprej je mesto. Od središča naravnost proti severu je ravna vrsta svetilk. Ob samem letališču je nova štirinadstropna hiša. V zgornjem nadstropju je njegovo stanovanje. Vselej, kadar prileti, se nad hišo spusti in da ves plin; ko sliši Marusja ta glas, pripravi mizo in hitro zakuri peč. Suče se okoli drv in prepeva. »Svojega ljubega že po hoji poznam...« »Kako se pa po nemško pravi hoja? Pozabil sem. Ich weiss, liebe, liebe... Toda zdaj sem pozabil...« Vraga, morda bi bilo bolje, če bi se vrnil. Spredaj je Marusja, zadaj pa Elza. Se pet minut in — obrnil se je. Nazaj k Elzi! Pol leta je tega, ko se je seznanil z dekletom. Takrat je šele dobil službo pri mednarodni letalski zvezi in prvič je prišel čez mejo. Z mehanikom Kostjo sta se izpreha-jala po ulicah in se vsemu čudila. Ustavila sta se pred krznarsko trgovino in toliko, da se nista sporekla. Vasilij Sergejevič je pokazal krzno in rekel, da je mačka, Kostja pa. da je pobarvan zajec. Beseda je dala besedo. Iz trgovine je stopilo dekle z belim klobukom. Vasilij Sergejevič je hotel umolkniti, toda potem je odmahnil z roko, — češ, saj Nemka ne razume. Ona pa je pogledala krzno in iznenada po rusko rekla: » — domač zajec!« In šla je. Vasilija Sergejeviča je bilo sram, beseda mu je zastala v grlu. Skočil je za njo, da bi se ji opravičil. Spoznala sta se. Elza ji je bilo ime. Bila je prodajalka v trgovini s krznom. Rusko malo zna: dober dan, kaj želite in imena raznih vrst krzna. To morajo znati v vseh jezikih. Bliže sta se seznanila. Elza je živela sama. Imela je brata, ki je delal v hamburških ladjedelnicah. Med hamburškim uporom so ga ubili. In od tega dne dalje se je Vasilij Sergejevič vselej ob prihodu vračal k njej v goste. Za poravnavo naročnine smo priložili današnji številki položnice. Prosimo cenj. naročnike, da plačajo naročnino takoj prve dni meseca zaradi poslovnega reda v upravi lista. Naročnina se plača lahko tudi v upravništvu »Domovine« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Kjer so težkoče s pošto, naj zbero naročniki enega kraja naročnino in jo pošljejo po zanesljivi osebi, ki bi imela opravka v centrali lista, da ponese narocnmo s seboj in jo tudi izroči naši blagajni. , „ . . i Prosimo tudi zamudnike, da ne zadržujejo plačila in da plačujejo naročnino redno listu, ki enako kakor drugi občuti težave sedanjega časa. Uprava »Domovine" Angleške izmišljotine o plenjenju nemške vojske v Beogradu munskega tiskovnega odposlanca v Beogra-, du, ki je na lastne oči opazoval vse dogodke od prvega bombardiranja pa do vkorakanja nemških čet v srbsko prestolnico. To poročilo najbolje pobija vse laži in izmišljotine angleške propagande, ki hoče naprtiti nemškemu vojaku zločine, katerih nikdar "5 storil. Nemški radio poroča: Kakor običajno po vsakem angleškem porazu, širi angleška propaganda strahotne laži o nastopih nemške vojske na zasedenem ozemlju. Tako je angleški radio tudi začel širiti laži, da so Nemci takoj po svojem prihodu v Beograd začeli na debelo pleniti mesto in da so pobrali vse, kar se sploh da odnesti. Taka obdolži-, tev nemške vojske je zlobna in grda To obdolžitev pa najbolje pobija poročilo romunskega tiskovnega odposlanca pri rumun-skem poslaništvu v Beogradu, katero je poslal svojemu ministrstvu v Bukarešto.. Rumunski tiskov, odposlanec v Beogradu pravi, da je prišlo 6. aprila do prvega bombardiranja srbske prestolnice. Nemška letala so metala bombe Ie na vojaško važne objekte, vojašnice, železniške postaje, ministrstvo za vojsko in na letališča. Bombe so padale samo tja, kamor so bile namenjene Takoj po prvih napadih pa je začelo beograjsko prebivalstvo brezumno bežati v bližnje gozdove. Enako so nobegnili vsi varnostni organi in tudi vlada. Po odhodu vlade so se pojavile v mestu organizirane roparske tolpe, ki so plenile vsevprek Te tolpe so gospodarile v mestu vse do prihoda nemških čet, ki so naposled naredile v mestu red in unostavi'e mir. Vse prebivalstvo se je začelo tpkoj po zasedbi mesta od nemških čet vrerati in se je oddahnilo, ker si je bilo v svesti varnosti svojega življenja in Da imetja. Obenem so nemške vojaške enote začele z vso naglico popravljati in upostavljati vse nujno potrebne naprave, kakor sta vodovod in e^Vtrična centrala. Takšno je v kratkih obrisih poročilo ni ru- Na široki cesti so se igrali otroci. Svetlolas deček je sedel na drevesu in z veselo radovednostjo gledal sprevod. Marusja je iz-nenada nepremagljivo zahrepenela, da bi bil ta otrok njen — želja je bila tako silna, da je začutila, kako ji gre skozi telo topel, prijeten val. Vasja si je zmerom želel, da bi imel takega svetlolasega dečka. Pred osmimi leti se je srečala z Vasilijem Sergejevičem v bolnišnici, kjer je delovala kot usmiljenka. Ob zori so prinesli pilota z zlomljeno nogo. Bil je velike glave in širokih pleč. Dolgo se ni z nikomer pogovarjal. Zmerom je gledal skozi okno. Nekoč je pod večer prišla k njegovemu sosedu žena s štiriletnim dečkom — in Vasilij Sergejevič se je takrat prvič odtajal. Ves večer se je zabaval z dečkom, kazal mu je razne umetnije s prsti, lajal je kakor psiček, mijavkal — in deček se je od srca smejal. Smejal se je tudi .Vasilij Sergejevič. Videlo se mu je, da ima otroke zelo rad. Marusja je že davno sanjala o takšnem možu. Pri tem sta se zbližala. Vzela sta se. Preživela sta skupaj osem let, toda otrok ni bilo in to ju je oba težilo. »Ali naj vzameva tujega otroka za svojega?« se. je izpraševala Marusja Vasilij Sergejevič se je časih od žalosti napil. »Veš, Maša, kakšno smrt bi rad imel,« ji je takrat rekel. »Ležal bi v krsti in okoli nje bi stalo šest dečkov. In vsi moji! Močni, svetlolasi. Eden naj bo letalec, eden mornar, eden učenjak, eden pesnik, a dva — no, čeprav bi bila pijanca!« In nasmejal se je. Časih pa je rekel: »Na grob mi daj kamen in nanj napis: .Otroci so ga imeli radi.'... Saj je vseeno, ali kdo ve, kdo leži prav za prav v grobu...« Okupacijske marke na ozemlju zasedenem od nemške vojske Na onem delu slovenskega ozemlja, ki je zasedeno od nemške oborožene sile, so prišle v promet nemške okupacijske marke (tako zvane Reichskreditkassenscheine), in sicer v razmerju: ena marka enaka 20 dinarjem. Okupacijske marke je Nemčija izdala tudi v vseh drugih zasedenih deželah, ker je takoj v začetku vojne postavila načelo, da v oku-piran.h deželah ne smejo krožiti bankovci Nemške državne banke. Nemške okupacijske marke so najprej začeli izdajati na Poljskem, kjer je Nemčija v važnejših gospodarskih središčih ustanovila tako zvane državne kreditne blagajne (Reichs kreditkasssn), ki pa so jih nemška oblastva kmaiu zopet odpravila, ko je začela poslovati nova nevcanična banka za poljsko pokrajino. Slieno je Nemčija tudi v Belgiji po ustanovitvi nove belgijske novčanične banke odpravila take blagajne. Poslovanje z okupacijskimi markami je urejeno s posebno uredbo, po kateri imajo imenovane blagajne dolžnost, urediti na zasedenem ozemlju denarni, plačilni in posojilni promet na način> kakor to delajo podruž- giobar je nesel na rami lopate, ki so žven-ketale, na nebu pa je krožila jata letal, ki so se poslavljala od mrtvega tovariša, Tovariši so imeli ob grobu govore: Vasilij Sergejevič je častno preživel svoje življenje, bil je Skromen, a hraber pilot, in če se vse prciačuna, kar je preletel, je sedemkrat obkrožil zemljo. Marusja je skozi solze gledala, kako je pod zemljo izginjal črni pokrov krste. Čez mesec dni je Marusja dobila pismo. Naslovljeno je bilo na Vasilija Sergejeviča. Nekje so še mislili, da je živ, da hodi, diha, leta, se brije... Kako je čudno: človek je umrl, pa prihaja pismo zanj. Živo ji je prišlo pred oči, kako se je zmerom bril: iztegnil je vrat, potisnil pod spodnjo ustnico jezik, belino svojih oči je pokazal in se trudil, da bi čim bolje videl v ogledalu podbradek. Vse življenje Marusja ne bo pozabila čudnega, vznemirljivega praskanja britve. Komaj je zadrževala solze, ko je trgala ovitek. Papir je bil sinji in z zlatim robom. Pismo je bilo napisano v nemščini. »Lieber Vasja!« ... Obe besedi je takoj razumela. Potem pa je bilo dalje nekaj nerazumljivega. Samo to je lahko ugotovila, da je pismo pisala ženska. Marusjo je obšel čuden, bolesten občutek slutila je, da bo zvedela nekaj strašnega. Hitro je poiskala slovar. Ko se je Vasilij Sergejevič učil nemščine, je učil tudi Marusjo. Knjige so se raztresle po tleh. S takim besom je raztegnila platnice slovarja, da bi ga bila skoraj pretrgala. »Mili Vasja!« je brala in sproti prevajala, »že mesec dni te nisem videla. Tvoji mali Elzi je zelo hudo za tabo!« Hudobne, ljubosumne solze so zalile Ma-rusjin obraz. Prevarana je bila in vendar je niče novčaničnih bank in oskrbeti gospodarstvo zasedenih področij z novčanicami (bankovci). Okupacijske marke imajo kritje v menicah, čekih, posojilnih terjatvah, tujih valutah in v dobroimetju pri Nemški državni banki in v posebnem posojilu, ki ga je dala Nemška državna banka nemški državi. Nemška oblastva in nemška vojska izdajajo v okupiranih (zasedenih) deželah samo te okupacijske marke. Tudi nemški oficirji in vojaki morajo, ko prispejo na zasedeno področje, zamenjati bankovce Nemške državne banke v te okupacijske marke, ki se jim potem, če se vračajo v Nemčijo, spet zamenjajo za nemške bankovce. V vseh od Nemčije zasedenih deželah so nemške okupacijske marke poleg valute dotične dežele zakonito plačilno sredstvo, in sicer v preprostem in v naprej določenem razmerju. Tako je bilo v Franciji določeno, da velja ena marka 20 frankov, v Belgiji 12.50 franka in v Nizozemski 0.75 holandskega goldinarja. Na Slovenskem ozemlju, ki je zasedeno od nemške oborožene sile, je bilo, kakor rečeno, določeno razmerje: ena marka 20 dinarjev. Kmetijski nasveti Žitni molj je hud škodljivec žita in ga je težavno odpraviti. Že zdaj morate paziti, da se vam ne razmnoži. Metuljček se pojavi v žitnicah od aprila do julija. Podnevi se drži sten, ponoči pa leta okrog. Zato ga ponoči najlaže lovimo, če nastavimo v žitni shrambi posodo z vodo, ki smo ji dolili nekoliko petroleja, a nad vodo obesimo luč. Molji lete k luči in popadajo v vodo, kjer poginejo. Samice ležejo na vsako žitno zrno po dve jajčeci, iz katerih se izvale bele ličinke, ki ob-jedajo zrna. Tako žito moramo presejati, da padejo ličinke iz njega. Se boljše je, da de-nemo tako žito v krušno peč, kjer vročina ugonobi škodljivce. NOV NAČIN IZPOSOJEVANJA A: »Ali hočeš zaslužiti pet sto dinarjev?« B: »Rad Samo povej mi, kako!« A: »Tako, da mi namesto šest sto dinarjev posodiš samo sto ...« Vasji vse tako sveto verjela... In bolelo jo je, da je tako zagnala nevrednemu človeku svojo vero, svojo nežnost, svojo ljubezen. »Poslušaj me, mili moj,« je brala dalje. »Veselil se boš ... Otroka pričakujem.« Marusja ni mogla verjeti svojim očem in zaprla jih je »Ich erwarte ein Kind... Otroka pričakujem ... Sam si me prosil za to ...« »Ich erwarte ein Kind... Ich erwarte ein Kind ...« Neštetokrat je ponovila te besede in se trudila, da jih ne bi razumela. Potem je z zaprtimi očmi legla na divan. V tem trenutku je z vsem svojim bitjem sovražila to tujko, to neznano Nemko. Sinji krogi so se motali pred njenimi očmi, padala je v jamo, ki ni imela dna. Iznenada pa je v tej globini, prav na dnu, vstal deček, ki je sedel na drevesu takrat, ko so Vasilija Sergejeviča nosili v grob. Sama ni vedela, zakaj je ta deček vstal pred njo, in zakaj je vstal prav zdaj, toda prav v dnu srca je začutila s strašno silo vso svojo osamljenost. ■ »Kaj je ona Nemka kriva? Da je nosna? To se pravi, da je kriv Vasilij Sergejevič!« Kako je le mogla podleči temu nizkotnemu občutku, ljubosumnosti proti človeku, ki ga ni več. Nasprotno, veseliti bi se morala vsega, kar jo spominja nanj, — a ona? Saj je njegov otrok, njegova kri! Visokega čela bo in širokopleč kakor je bil on... Stopila je k mizi in brala dalje:- »Tebe ni, jaz sem pa v zelo hudem položaju. Gospodinja me postrani gleda. Kmalu ne bom mogla več pred svojim šefom prikrivati, kako je z menoj. Saj si lahko misliš, da v trgovinah ne potrebujejo nosnih prodajalk. Kaj naj storim? Skoraj vsa hiša ve, da sem živela z Rusom ...« Ženski vestnik Zdaj Je treba uničevati molje Kadar ni posebno mnogo obleke in kožu-hovine, še posebno hudo občutiš škodo, ki jo napravijo molji. Ce jih ne ugonobiš, ti pregrizejo vse, kar imaš volnenega in kožuhovi-nastega v hiši. Enako žrejo tudi perje, ščetine in žimo. Najrajši se molji zadržujejo v mirni temi, kjer je toplo in kjer je mnogo umazanosti. Preganjaš jih z iztepavanjem, prepihom, mrazom, tiskarskim črnilom, poprom, smrekovim lesom, petrolejem, terpentinom, naftalinom, žvepleno paro, formalinom in raznimi drugimi neprijetno dišečimi rečmi. Če še nisi temeljito na solncu iztepla volnenega blaga in kožuhovine, je zdaj skrajni čas, da to storiš. Bolje je seveda, če si to storila že od januarja dalje večkrat. Zdaj prihajajo že ličinke iz jajčec, ki jih ena sama moljeva samica zleže okoli 200. Najuspešneje se zdaj boriš proti moljem, če dobro s-eoeš vse volnene in kožuhovinaste obleke ter pri tem temeljito skrtačiš žepe, robove in našitke na oblekah. V žepe nadevaj naftalina in omare, kamor misliš shraniti vso to obleko, temeljito očisti ter posuj z naftalinom. Soba, v kateri so te omare, naj se pogosto prezrači s prepihom. Nainevarnejši čas glede moljev je maj. Zato v maju še enkrat iztepi vse volnene in kožuhovinaste obleke, posuj jih z naftalinom in shrani v omari. Kako si ohranimo trpežngsi čevljev Mnogi ljudje nosijo čevlje po več let, a imajo ti čevlji zmerom dostojno obliko. Drugi pa nosijo nove čevlje komaj nekaj tednov in že nima njih obuvalo nobene prave oblike več. Zadostuje, da mokre in blatne čevlje, ko jih sezuješ, postaviš v kakšen kot. pa so že izgubili lepo obliko. Glavna zahteva vsake dobre nege čevljev je, da obuvalo, kakor hitro ga sezujemo oči- »Lieber, lieber Vasja, ich bitte dich! Prosim te. Komm mit dem Flugzeug ... Pridi z letalom! Pridi k svoji mali, nežni Elzi... Und beruhige sie ... in pomiri jo!« Uboga, daljna Elza! Marusja je šla na balkon. Na letališču se je dvigalo majhno letalo in oblak prahu je ostajal za njim. Kolikokrat je tako videla Vasilija Sergejeviča!... Letalo se je odtrgalo od tal, ona pa mu je z očmi sledila. Potem je letalo iznenada pokrila megla, dve sta postali, potem štiri. Kaj je to? Marusja se je razjokala. Solze olajšanja so bile... »Da, da!« Postavila je čajnik na štedilnik, sedla za mizo in vzela pero v roke. »Draga, neznana tovarišica! Dobila sem vaše pismo. Sporočam vam žalostno novico, da se je že pred mesecem dni Vasilije Sergejevič ponesrečil, ko se je vračal z letalom.« V mislih je videla veliko, hrupno mesto in v njem osamelo, zapuščeno dekle. »Draga Elza, dovoli mi, da te tako imenujem. Ne skrbi za otrokovo usodo. Pusti svojo službo in svoj kraj in pridi k nam. Živela boš v Vasjevi sobi — dve imamo — in meni je dolgočasno, ker sem čisto sama. Tvojega otroka bova skupaj vzgajali. Vasja je imel otroke tako rad! Pridi, Elza!« Malo je pomislila in se podpisala: »Vasjeva sestra.« Ko je zaprla ovitek, je oblekla površnik, šla po stopnicah, čez cesto, in veselega srca je spustila pismo v nabiralnik. stimo blata in nataknemo na kopito, če so čevlji mokri. Če kopit ni pri roki, si za silo lahko pomagamo s časopisnim papirjem, ki ga na tlačimo v čevlje. Prav zdaj je važno paziti na takšne reči. Kdor hoče varčevati s čevlji, stori dobro, da si vsako jutro, preden odide z doma, pogleda, kakšno bo vreme. Če kaže na dež ali če dežuje, si bomo nataknili seveda najmočnejše čevlje, kar jih imamo, če pa je vreme suho, tedaj lahko nosimo starejše čevlje, ki že niso več sposobni za mokre ceste. Za kuhinjo Regrat je zelo zdrava solata. Na travnikih je začel pogajati tudi že regrat, ki pomeni pripravljen kot solata za marsikoga pravo pomladno slaščico. Regrat je zelo zdrava solata. Nabiralcev in nabiralk regrata je zdaj ob lepem vremenu čedalje več- Regrat ne prihaja samo na domače mize, marveč ga pridne na-biralke prinašajo mnogo tudi na trg v Ljubljani. Praktični nasveti Kdaj je mož siten. Redka je gospodinja, ki bi priznala, da je mož siten poeosto tudi po njeni krivdi. Če hočeš, da bo mož s teboj prijazen, kakor je bil, ko si bila še nevesta, moraš gledati na skrajno snažnost pri sebi, otrocih in možu. To je prvi pogoj. Potem mora biti v hiši red glede hrane kakor glede vseh drugih reči. Sama moraš biti zmerom čedno oblečena. Ne gre tu za drage cunje, temveč le za čedno narejene in čiste. Prav nič ne škoduje, če se malo lepotičiš. Če ima mož takšno delo, da je malo doma. moraš nositi glavno breme pri vzgoji otrok. Prepogosto je mož siten in nejevoljen prav zaradi tega, ker vidi, ko prid? zmučen od dela domov, da so otroci zanemarjeni, neubogljivi, trmasti in hudobni. Sam tisto malo časa, ko je doma, pri otrokih, ne more popraviti, kar je mati zagrešila. Gospodinja, vse to delo ni težavno, če ga opravljaš z dobro voljo. Redek je mož, ki bi ne bil za svojo družino požrtovalen, če vidi, da mu življenjska družica z največjim veseljem pomaga nositi bremena, ki iih terja od nas življenje. Hudo je, če se mož enkrat zaradi ž°n;ne za-nikarnos+i odtuji družini. Ne boš ga zleoa snet pridržala. Če se boš ravnala po tem nasvetu, je še zmerom možnost vrniti mo^a Steklpno posodo umiješ in očistiš, če deneš vanio iaične lupine ali krompirjeve olupke, naliieš nanje vode ali jesiha. zamašiš in temeljito dalje časa stresaš posodo. tujem Iz kolonij slovenskih rojakov v Ameriki Visoko starost je dočakal Jakob Torkar, ki so ga pokopali pred mesecem v Valleyu. Štel je 94 let. Prištevali so ga med slovenske pionirje v Ameriki. Jakob Torkar je bil doma iz Mevkuša pri Bledu. V Ameriko se je preselil že leta 1874. bil je vse življenje trdnega zdravja in šele pet dni pred smrtjo je prvič obolel. V istem kraju je umrl tudi Franc Stroj an, star 80 let. V Quilmesu v Argentini je pri svojem sinu Ivanu umrla Marija Cerkvenikova v visoki starosti 83 let. Doma je bila iz Lokev pri Divači na Primorskem. Iz starega kraja je prišla kakih 23 mesecev poprej k svojima sinovoma Jožetu in Ivanu. V Girardu je umrla Terezija Podlesnikar-jeva v starosti 67 let, doma od Sv. Jerneja na Štajerskem. Zapušča tri sinove in eno hčer. Tamkaj je umrla tudi Alojzija Pezdir-jeva v starosti 50 let. Pokojna je bila doma iz Ljubljane. V Clevelandu je avtomobil podrl na cesti rojakinjo Marijo Reparjevo. Dobila je hude notranje poškodbe. V Clevelandu je umrla rojakinja Frančiška Skebetova, rojena Bencarjeva. Doma je bila iz Kamberška nad Kanalom in je prišla v Ameriko pred 30 leti. Zapušča moža do- la, ki je doma iz Hinj na Dolenjskem. Mož Karel vodi trgovino z železnino. Istotam je umrl rojak Jožef Arhar v starosti 64 let. Rajnki je bil doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 38 leti. Zapušča ženo Ano, rojeno Korenovo, ki je doma iz Drage pri Št. Rupertu na Dolenjskem, tri sinove in eno hčer. V Clevelandu je umrl Matevž Lucič v starosti 53 let. Rodil se je v okolici Reke. V Chicagu je umrl rojak Ivan Sibler v. starosti 66 let. Doma je bil iz Krope na Gorenjskem. V Chicago je prišel pred 36 leti. Zapušča ženo, sina in tri hčere. V Forestu je umrl Franc Supnik, doma iz Logatca na Notranjskem. V Brooklynu je umrla rojakinja Marija Birkova v starost 75 let. Doma je bila iz Vira pri Domžalah in je bila v Ameriki 33 let. V Jolietu je umrla Marija Zalokarjeva. Doma je bila iz Sel pri Žužemberku na Do-Ienjskem. Zapušča moža, sina in tri hčere. V Burgetstownu je umrl Jožef Terbežar v starosti 65 let. Rajnki je bil doma iz Šmarja pod Ljubljano. V Ameriko je prišel pred 36 leti. Bolehal je že več let za naduho. Zapušča ženo in tri sinove. V Johnstownu je umrla Terezija čekado-va, rojena Hrenova. Pokojnica je bila doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. V Ameriko jet prišla pred 35 leti. Zapušča moža. šest sinov in eno hčer. V Pullmanu je umrl Ivan Frankovič, šele 36 let star. Rodil se je v Ameriki. V Bervvvnu je umrla Tereziia Habatova, roiena Ložarjeva. stara 43 let. Doma je bila iz Ihana pri Domžalah. V Calomettu je umrla Marija Mervičeva, doma i7 Drafovanie vasi pri Dr-^ tušu. V Adamsonu je umrl Anton Medved, 65 let st-r. Doma je bil iz Stične. V Mvlwaukeeu je umrla Mariia Glojkova, stara 53 let. doma iz Mozirja. Vtaski italijanskega novinarja o Ljubljani Beneški »II Gazzettino« .prinaša zanimivo napisano poročilo svojega dopisnika Leona Cominija, ki je sledil napredujočim italijanskim četam preko Ljubljane in Karlovca v, Dalmacijo. Ko popisuje vožnjo po obupni cesti od Karlovca proti Gospiču brez spanca in počitka, se spominja s toplimi besedami Ljubljane, tega »izredno mirnega, tihega, prazničnega mesta«, in pravi med drugim: Podoba je bila, kakor bi se stroga sila vojne ne bila dotaknila Ljubljane. Naši vojaki so bili po vojašnicah izven mesta Edino zunanje znamenje, ki je pričalo o navzočnosti Italijanov, je bilo morda omizje naših oficirjev v restavraciji nekje v središču. Ljudje so odhajali in prihajali mirno po tistih belih* čistih cestah. Prihajala so dekleta na promenado in fantje so jih pozdravljali s tistim strogim spoštovanjem, ki je lastno Slovencem. V kavarni so gostje tiho sedeli, vsak v, svoji zaključeni družbi in negibno zrli v visoka okna, v sivo opoldansko nebo. Z živim zanimanjem so čitali svoje slovenske liste im kupe italijanskih in nemških časopisov. Čitali so, ne da bi se bili razgovarjali o teli rečeh, čitali so, ne da bi se bili vznemirjali in ogrevali. Slovenci so očitno tendenciozno ostali izven spora. Ta vojna se zdi, kakor da se ne tiče njih. IZPREMEMBA £ Dva mlada zaljubljenca gresta čez most »Ljubim te«, ji reče on. »Rad bi ti dokazal svojo ljubezen. Zapovej mi, naj skočim % mostu v reko.« »O, ne«, mu je odgovorila. »Tega ti ne za-povem. Bojim se.« »Česa se bojiš?« Mineta dve leti in spet stojita na mostu čez reko. »Ali se še spomnijaš, o čem sva govorila pred dvema letoma?« t »Danes ti spet ne bi zapovedala«, je odgovorila. »Bojim se.« »Česa se bojiš?« »Da ne bi skočil.« Smrt ženske, ki je spala nepretrgano devet let Električna ženska in drugi čudni bolezenski primeri Nedavno je umrla v Chicagu 37-letna strojepiska Patricija Macgui, ki je spala nepretrgano več let in nikomur se ni posrečilo prebuditi jo. Dne 15. februarja 1. 1932. je še tipkala in nikomur se ni pritoževala zaradi zdravja. Nenadno je pa nekajkrat za-zehala ter zaspala pri stroju. Poklicani so bili zdravniki, ki so poskušali vse, da bi jo zbudili iz bolestnega spanja, a vsa prizadevanja so bila zaman. vanja so bila zaman. Spala je ko ubita, vendar pa je med spanjem prejemala hrano. Čeprav je spala skoro devet let, vendar ni dosegla viška v spanju, zakaj neki Arabec je spal od leta 1883. do 1903., torej celih 20 let. Turkinja Mevibova je zaspala leta 1933. in se je prebudila čez štiri leta. Izračunali so, da je spala skupaj 35.040 ur. V neki londonski bolnišnici so zdravili dve leti zločinca, ki je po obsodbi globoko zaspal in spal 24 mesecev. Med spanjem je pa mnogo jedel. Ti živi mrliči se vedejo vselej, ko se zbu-de po dolgem spanju, kakor bi bili spali le čez noč. Težavno jim je v začetku dopovedati, da so prespali več let in da so jih zdravniki komaj obdržala pri življenju. Na svetu je pa mnogo več bolnikov, ki trpe, ker ne morejo spati. V Budimpešti je umrl 32-letni človek, ki je bil ranjen med svetovno vojno v glavo. Dolgo časa se je zdravil, vendar pa je prei umrl, preden se mu je do hudi rani posrečilo vsaj enkrat zaspati. Stalno bedenje mu jc postalo že silna muka. Da bi se vsaj nekoliko odpočil, je začel jemati mamilne strupe. Tako se je navidezno uspaval z močnimi vbrizgi mamil. Umrl je zaradi posledic zastrupljenja. Zanimiv je primer nekega Američana. Delal je stalno ponoč in tako se je odvadil spati. Ko je bil upokojen in je imel dovolj časa za spanje ponoči, je trpel zaradi nespečnosti ter je cele noči presedel. Posebno čudna bolezen je mučila nekega Američana, ki se je tresel od mraza v najhujši vročini, ob hudem mrazu pa ga je oblival znoj. Zdravniki so bili v zadregi in mu niso mogli pomagati. Za prav tako čudno boleznijo je trpel neki Indijec, ki se je zdravil v bolnišnici v Delhiju. Bil je tako silno občutljiv, da ni mogel prenesti niti škripanje peresa, ker so ga takoj napadli živčni krči. Tudi najmanjše spremembe toplote ni prenesel ne najrahlejše sapice in ne nobenega ropota. Niso mu znali pomagati drugače, kakor da so ga poveznili pod posebni veliki stekleni zvon, tako da je bil odrezan od preveč hrupnega sveta. Za posebno čudno boleznijo je trpela grofica Berenyijeva Njeno telo je bilo tako rekoč nabito z elektriko, tako da je zagorela žarnica ob dotiku z njenim telesom. Zato so se ji rogali, da si lahko zvečer sveti s svojo elektriko v postelji Šc bolj čuden primer bolezni poznajo iz tržaške bolnišnice. Ta-m se je leta 1934. zdravila neka ženska. Med spanjem je prihajala iz njenih prsi čudna modra svetloba. Vse ti primeri nenavadnih bolezni so bili le površno preiskani in zdravniki jih niso mogli povsem razjasniti. V dalfnfi bodočnosti bodo gradili mesta ped zetttlfo Izkušnje iz svetovne vojne so bile velike, vendar se niti primerjati ne dado z izkušnjami iz te vojne. Predvsem je ta vojna pokazala, v kakšni nevarnosti so ljudje v mestih zaradi letalskih napadov. S strahom se je treba vprašati, kako se bo vse to predruga-čilo do kake bodoče vojne, če se bo letalstvo še dalje tako razvijalo. Pravijo, da bodo v 1. 2000. mesta zg.ajena pod zemljo. Tako bodo ljudje bodočnosti imeli spet takšno življenje, kakršno so živeli naši prapradedje. Saj so prvi prebivalci zemlje bivali v skritih hodnikih pod zemljo, kjer so se mogli ubraniti zveri in sovražnih ljudi. Ker ima človeštvo zdaj take slabe izkušnje z nadzemskimi bivališči, se je začelo spet spominjati preproste modrosti pračloveka. Napredek stavbništva bo še tako izreden, .la v kakem podzemskem mestu ne bo človek ničesar pogrešal. Z lahkoto bodo storili vse, V 14. in 15. stoletju so se v Evropi začeli pojavljati cigani. Kakor bi se dalo sklepati iz raznih podatkov, so se najprej pokazali na Madžarskem. Tamkaj so začele po deželi hoditi čudne postave v čudnih oblačilih, ki so svoje vodje imenovali vajde, kar spornima na slovanske vodje. Vajda je bil oblečen v pisano oblačilo in jezdil je na iskrem konjiču na čelu svoje trume. Za njim pa so se na vozovih, ki so bili vanje vprežen: konji in mule, vozili njihovi podložniki — stotine črnih moških in žensk s polnagimi otroki. Za vozovi pa so vodili sestradane medvede in opice, priklenjene na verigah. To potujoče ljudstvo so tedaj imenovali rome. Ta beseda je iz poznoegipčanskega na- kar je potrebno za prezračevanje, za umetno sončno luč in za vso udobnost. Ničesar ne bodo pogrešali ljudje v podzemskem me;tu. Sicer pa večina ljudi že danes nima skoro neposrednega svežega zraka in solnčne luči. Velemestni ljudje, ki živijo v tvornicah, v strojnicah, pisarnah in ozkih uLcah, nimajo nič lepšega življenja, kakor bi ga imeli ljudje pod zemljo. Kvečjemu morajo požirat', več prahu in trpeti več zaradi dežja, mraza, neviht, snega ali vročine. Vseh teh nadlog bi i»e bilo v podzemskem mestu. Kdor pa ne bi mogel prebiti brez prirodnih lepot, bi jih imel bliže kakor zdaj Kar v dvigalo bi stopil v takem podzemskem mestu, in ko bi bil na vrhu. bi zagledal nad mestom lepe travnike, gozdove in rodovitne nj ve. Danes je misel o podzemskem mestu 'e še bujna domišljija, ki pa bo morda nekoč le resnica. rečja. ter pomeni po naše človek. Ti popotniki so ljudem pripovedovali, da so prišli iz Egipta ter da so njihovi vajde kraljevskega rodu. Pravili so, da so njihovi dedje pred davnimi časi storili velik greh. Ko je prišla na svojem begu v Egipt k njim Mati božja in prosila zavetja med njimi, so ji gostoljubnost odrekli. Zato jih je Bog kaznoval, da morajo hoditi po svetu brez smotra. Še dandanes se cigani imenujejo Egipčane. Madžari pa jih še danes imenujejo Faraonove popotnike. Dobiš jih povsod po svetu, a zanesljivo nihče ne ve, odkod so se prav vzeli. Nihče še tudi ni dognal, odkod je njihov naziv cigani. Leta 1777. je učenjak Riidiger, ki gi pa je dobil hude notranje poškodbe. prepričanja, da je prvotna domovina ciganov ob zgornem toku indijske reke indusa. Drugi učenjaki pa so dognali, da je ciganski je^dc precej podoben raznim hindokavkaškim narečjem. Zakaj naj bi bili cigani zapustili svojo prvotno domovino v Indiji, je še nepojasnjeno. Dognano se zdi samo to, da so Cigaai, ko so zapustili svojo domovino v Indiji, prišli v Egipt, kjer so potem dolgo ostali. Iz Egipta pa so se v začetku novega veka ah pa še poprej začeli seliti po Evropi. Gotovo je samo še to, da je v ciganskem narečju polno besed, ki spominjajo na grški jezik. Cigani v Evropi nikdar niso bih zaželeni in dobro došli gostje. Zlasti ciganke so bue na žalostnem glasu, da so čarovnice in vedeže-valke. To mnenje je bilo doma pri vseh evropskih narodih. V 17. in 18. stoletju so jih hoteli pregnati iz Evrope, zaradi česar so jih kruto preganjali. Leta 1726. je izšla postava, da je treba vse moške cigane pobesiti, žensite in dečke pod 16. letom pa je treoa pregnati iz Evrope. Vsa ta preganjanja pa nso ime.a zaželenega uspeha. Cigani se namreč niso prav nič zmenili za te postave, temveč so počenjali le, kar je ugajalo njihovi potepušKi naravi. Kot godci so spremljali turške m madžarske čete v boj, za sultanove janičarje so vlivali topove in na Sedmograškem so veljali za najboljše rablje. Več kakor pol tisočletja se cigani že klati jo po naših krajih. Njihov najvišji smoter je prostost. Ponekod so jih skušali udomačiti in so jih naselili po njihovih vaseh Najčistejši so se ohranili na Sedmograškem, kjer je tudi največ ciganskih pripovedk in legend. Ena izmed teh legend pripoveduje: »Živel je mož, ki mu je bilo ime Čalo. Ta mož je imel nenavadno velik tek. Jedel je za 20 drugih, pa še ni bil nikdar sit. Nekega dne se je Čalo napotil h kralju ter ga poprosil za službo. Kralj ga je sprejel za dvornega kovača. Čalo je zdaj jedel in pil, kar se je dalo. Oženil se je in je imel 12 otrok. Kralj je bil potrpežljiv s Čalom. čeprav mu jp toliko po'edel. Ko pa so začeli doraščati Čalovi otroci, ki so bili še bolj požrešni kakor njihov oče, se ie krali začel na vso moč bati, da ne bo rrišel zaradi ciganske požrešnosti še na beraško palico Zato je vrgel Čala njegovo ženo in vseh 12 otrok iz svojega gradu na cesto. Od tistega časa Ča^ovi potomci. k; so cifjani, iščejo po vsem svetu kotička, kjer bi bilo dovolj iesti. Toda še do danes niso našli takega kraia. V*°r bi se lahko vsi brez skrbi do sitega najedli.« X V Moskvi so odklonili ameriško zahtevo, Po vesti iz Moskve je sovjetska vlada odklonila zahtevo ameriške vlade, naj bi dovolila prevoz približno 200 tako zvanih bivših angleških prostovoljcev, ki so ob koncu fin-sko-sovjetske vojne prišli na Finsko in ki so s pomočjo ameriškega poslaništva v Helsinkih dobili potrebne potne listine, da bi lahko odpotovali iz Finske, kjer so jim sporočili, da so nezaželeni gosti. Potovati bi morali preko Rusije. X Plinska eksplozija v španskem rudniku. Strašna eksplozija je nastala te dni v premogovniku pri Barruelu. Šestnajst rudarjev je bilo takoj ubito, sedemnajst pa hudo ranjeno. X Živi mrtvec se je oglasil iz krste Na cesti proti španskemu mestecu Puygreggu sa je nedavno primerila nenavadna nesreča. Za nekega mrliča v Puygreggu so svojci naročili krsto, katero so naložili na tovorni avtomobil, da jo odpelje na dom mrtveca. Med vožnjo se je skobacal na avtobus neki kmet. Medtem je začelo deževati. Kmet, ki ni hotel biti moker, je tiho odprl pokrov krste in legel vanjo. Na nasledni avtobusni postaii sta se povzpela na vozilo še dva zastonjkar-ska potnika. Izbrala sta si sedež tik krste. Nenadno pa se je dvignil pokrov krste in iz krste se je pokazala človeška roka. Obenem je vprašal človeški glas, ali še dežuje. Lahko si mislimo, da se je obeh potnikov poleg krste polotil silen strah. Eden izmed obeh je takoj planil pokoncu in skočil med vožnio s strehe tovornega avtomobila na tla. Takoi za njim je planil še drugi. Eden se je ubil, d ruše je pečal s ciganskim jezikom, prišel do Odkod so prišli cigani v Evropo Mož In njegov pes Takrat nisem temu dogodku pripisoval kakšne posebne pomembnosti. Nič čudnega. Vojna je bila vendar tako polna strahot in neverjetnosti. Toda danes, ko je toliko vojnih grozot že obledelo, živi ta dogodek še živo v meni in razburi me že spomin nanj. Na enem izmed tistih napornih pohodov čez Karpate je bilo ukazano, naj nekaj časa počivamo. Meni in nekaterim mojih mož je bilo ukazano, naj preiščemo okolico, da ugotovimo, ali se ne skriva kje sovražnik. Fronta še ni bila ustaljena. Poleg drugih je šel z menoj še Mile »lovec«. Dali smo mu ta priimek, ker je zmerom imel s seboj psa, ki ga je bog ve odkod dobil in ki se ni nikoli ločil od njega. Nekaj ur smo se potikali naokoli, opazovali, prisluškovali. O sovražniku ni bilo sledu. Solnce se je že pripravljalo k zahodu, ko smo sklenili, da se obrnemo. Ko smo prišli na večjo jaso, smo obstali in še enkrat objeli s pogledi pobočje okoli sebe. Večerne sence so že počasi padale nanj. Ko smo tako stali, je od nekod daleč privršala krogla in zadela našega lovca. Pridušeno je kriknil, z grozo v očeh nas je pogledal in padel mrtev na tla. Krogla ga je zadela v sredo srca. V prvem trenutku smo bili vsi prestrašeni in smo iskali kritje. Nekaj trenutkov smo počakali, potem pa smo drug za drugim začeli lesti iz svojih skrivališč. Nihče več ni ustrelil. Bil je pač samo neumen slučaj! Zaradi opreznosti smo sklenili okolico še enkrat pregledati, enega izmed mož pa sem s poročilom poslal k poveljniku. Ko se vrnemo, sem si mislil, bomo tovariša pokopali. Ko smo se potem odpravili, je pes, ki je dotlej samo plašno vohal naokoli, začel zavijati, kakor bi bil iznenada spoznal, zakaj zapuščamo njegovega gospodarja, in legel zraven njega. Morda so bili moji živci v tistem trenutku tako napeti, morda zaradi kakšnega drugega vzroka — danes po toliko letih ne morem več reči — toda to zioveslno pasje zavijanje je zbudilo v meni občutek neizrečne groze. Bilo je tako razumljivo in vendar tako neizmerno daleč od vsega človeškega, da bi bil skoraj zbežal stran. Nikoli .več ne bom pozabil tega zavijanja! Tisti dan svoje dolžnosti do mrtvega tovariša nismo mogli več izpolniti Noč nas je zatekla v neznani pokrajini in zaman smo se trudili, da bi v temi spet našli pravi kraj. Zato smo se sklenili vrniti k četi in ga pokopati naslednji dan. Ko se je zdanilo, smo jaso spet našli. Pogled na mrtvega lovca je spet oživil v meni spomin na včerajšnji dan in me globoko pretresel. Ko smo prišli bliže, smo videli, da leži pes še zmerom ob svojem mrtvem gospodarju. Toda kakšno presenečenje! Svojim očem nismo verjeli in začudeni smo se spogledovali. Ko smo včeraj odhajali, je imel pes črno dlako, zdaj pa je bila njegova dlaka siva! »Hektor!« sem poklical psa. Dvignil je glavo, nekajkrat pomahal z repom v znamenje, da me je slišal, toda vstal ni. »Otroci božji, ali je mogoče, da je to od žalosti?« je vzkliknil eden izmed vojakov, ki je presenečeno strmel v psa. V tistem trenutku, priznam, nisem utegnil premišljati. Zadevo smo morali čimprej opraviti in korakati dalje. Zato smo se takoj lotili dela. Ko so eni izkopali grob, je bil tudi leseni križ že napravljen. Vrezah so vanj lovčevo uradno ime »Krnjajič«. Ne vem, zakaj, toda ta uradnost me je nekako ranila. Zakaj ne bi bili rajši napisali na križ preprosto »Lovec«, kakor smo ga prijateljsko imenovali? To bi bilo dosti bolj od srca. Toda ta misel mi je samo mimo grede šinila v glavo. »Zdaj ga bomo položili v grob, tovariši,« sem rekel. Toda ko smo se ga komaj hoteli dotakniti, je začel pes hudobno renčati na nas. Hitro smo skočili v stran in tako srečno ušli njegovemu zobovju. Potem je položil sprednje noge spet na mrliča in spet začel renčati. Eden izmed vojakov se je trudil, da bi ga odgnal, toda pes je trdovratno ostal, kjer je bil. Naposled je vojak vzel svojo puško in ga s strelom umiril. Potem smo hi- tro opravili svojo nalogo. Toda zgodba s tem še ni bila končana. Mesec dni pozneje smo po isti poti bežali pred Rusi. Lovca sem že čisto pozabil. Pogled na jaso pa me je boleče zbodel in spet sem se spomnil vsega. Z očmi sem iskal grob s križem. V tem račnem jesenskem dnevu je bilo vse čisto izpremenjeno. Gomila je že upadla, na njej so ležali uveli, mokri šopi trave. Vse se mi je zdelo pusto in prazno. Nesmiselnost našega življenja mi je boleče in moreče prišla v zavest. Iznenada — ne, ne, dobro sem videl — se je iz šopov trave dvignil lovčev pes! To ni bilo več živo bitje, ampak s kožo pokrito okostje. Strahotno je zarenčal na nas... Nisem praznoveren, toda v tistem trenutku se mi je zdelo, kakor da nas pozdravlja smrt. Emil Petrovič Kaznjenec štev. 391 V nemirnem pričakovanju so njegove oči obstale na ustih kaznilniškega ravnatelja. Ali bo njegova prošnja uslišana? Osem let, osem dolgih let, brez upa in brez veselja, za mrežami, osem let v celici, kjer se samo včasih pokaže čisto zgoraj pod stropom sončni žarek. Osem let je zanj pomenilo večnost in že je. izgubil vsak občutek, da bi se znašel v času. In še je ležala cela večnost pred njim. Takrat, ko je stal pred porotniki in na vsa vprašanja samo molčal, so gledali v njem trdovratnega, upornega in brezčutnega ubijalca. Vse v njem se je upiralo proti tej besedi, toda zamolkla težka bolečina mu ni dala, da bi bil govoril. On, ki mu je bila najmanjša živalca kot živo bitje sveta, on ]e ubil človeka! Samo z veliko težavo se je njegovemu branilcu posrečilo, da mu je rešil glavo in dosegel zanj »dosmrtno ječo«. In tako so minevali tedni, meseci, leta, in on je postal tih in pokoren, da so bili vsi ječarji z njim zadovoljni. Vsako delo je opravljal z voljo, nikoli se ni pritoževal zaradi slabe hrane in otopel je za vse. Med tem pa je spet prišla pomlad in neko nedeljo se je zatekel v njegovo celico droben vrabec, z ranjen.m kruorn je padla ptica zraven njega in giedal jo je kakor kakšen čudež. Potem je nekaj zadrhtelo v njegovi duši, oči so se mu zasvetile, globoko je zadihal in tiho zaječal. Oprezno je pobral ranjeno ptičieo in jo s svojim dihom ogrel. S svojim kruhom je vrabca hranil. Kaznjenec, ki je z njim delil celico, surov človek, ga je porogljivo gledal in mu hotel ptico vzeti, toda ko je opazil njegov divji pogled, se je samo neumno posmehljal. Davi pa je prosil čuvaja, naj ga odvede k ravnatelju. Čuvaj ga je presenečeno pogledal. Ta človek, ki ni še nikoli rekel niti besedice, vsa dolga leta, hoče zdaj iznenada k ravnatelju! Da, kaznjenec je hotel ravnatelja prositi, naj mu dovoli, da ostane ptica v njegovi celici. Rad bo delil vse svoje z njo in če mu bodo kdaj prinesli kaj ptičje hrane, se bo odrekel še nedeljskim priboljškom. Še svoj zaslužek v kaznilnici bi rad dal za vrabčevo hrano. Ravnatelj, ki je zdaj pr^d njim stal, je gledal skozi okno, potem pa se je obrnil k njemu in mu rekel: »Ker ste se doslej lepo vedli in nikoli niste dali povoda za kakšno pritožbo, vam bom to željo izpolnil.« Ves vesel se je kaznjenec pred svojim čuvajem vrnil v celico. Začeli so se dnevi, ki so bili čisto drugačni kakor dnevi prej, postali so dnevi, polni svetlobe in solnca. Počasi se mu je začelo vračati veselje do življenja, časih je zažvižgal kakšno pesem in zmerom se je pogovarjal s svojim vrabcem. Vsa draga imena iz davno preteklih dni so mu prišla spet na misel in z njimi je klical svojo ptico. In čudno — to se pri vrabcih malokdaj zgodi — vrabček je postal čisto domač in veselo je skakljal po celici. Pri skupnem izprehodu na dvorišču so se vsi čudili kaznjencu štev. 391. Ali ga bodo morda pomilostili, ko je tako vesel in veder? Ko so naposled zvedeli za vzrok, ki ga je tako zelo izpremenil, so se časih ponorčevali iz njega, toda njih norčevanje ni bilo zlobno mišljeno. Nekega dne ga je čuvaj odvedel v pralnico, da bi raznesel posteljnino in perilo po celicah. Precej dolgo je trajalo, preden je prišel na vrsto in se spet vrnil v svojo celico. Tam ga je čakal tovariš s porogljivim nasmehom, njegov mali prijatelj vrabček pa je ležal mrtev v umivalniku. »Tega prekletega vrabca sem ubil, ker mi je bilo dosti tvojega neumnega vedenja. Osel stari, misli rajši na bolj pametne reči!« Pred kaznjenčevimi očmi se je tedaj napravila rdeča megla. Samo en pogled je še vrgel na mrtvo ptico, potem pa je pograbil težki vrč z vodo in svojemu tovarišu razbil glavo. Ko so prihiteli čuvaji in ga zvezali, se je dal mirno odvesti. V blaznici sedi v kotu velike dvorane človek ukrivljenega hrbta in sivih las. Tiho se smehlja... Iz kosa kruha si je napravil ptičje telesce. Zmerom ga nosi s seboj, greje ga s svojim dihom in mu žvižga najlepše pesmice ... Ce ne žvižga, se tiho smehlja sam pri sebi in boža oprezno ta trdi kos kruha. Iz kaznjenca štev 391 je postal tih in miren norec... Joža Lebarič X Tako je širokoplečat, da ni mogel skozi vrata jetniške celice. 221etnega Petra Davisa so zavoljo postopaštva izročili kaznilnici V Los Angelesu. Toda mladi mož je svoje je-čarje spravil v zadrego. Bil je namreč prevelik in preširok, da bi ga mogli spraviti v celico. Mladi orjak meri namreč v višino 2.21 m in je tako širokoplečat, da ne more skozi ozka vrata celice. Po dolgem pomišljanju so ga morali izpustiti. Ta zadeva pa je utemeljila njegovo srečo. Listi so namreč poročali o njem, da ga ni mogoče zapreti, in ta poročila so brali pri neki filmski družbi v Hollywoodu, ki je stopila z velikanom v zvezo in ga vzela v službo za enega svojih filmov. Daviš, ki je prej mnogo mesecev zaman iskal dela, si utegne pri filmu napraviti lepo bodočnost. X Vrhovni grški poveljnik Papagos upokojen. Uradno grško poročilo s Krete javlja, da je kralj z odlokom upokojil na njegovo lastno prošnjo vrhovnega poveljnika grške kopne vojske generala Papagosa. X V vojnem času ljudje mnogo čitajo. Ljudje čitajo v vojnem času več kakor v mi ru, je izjavil neki knjigarnar dopisniku ista »II Popolo di Trieste«. Skoro izključno čitajo ljudje zdaj romane. Za romani je največje povpraševanje po knjigah poljudno znanstvene vsebine. Ne prodajajo se pesniška dela. Niti ni več v modi, da bi jih kupovali v darilne namene. Ne čitajo se dramska dela. Majhno kupčijo lahko naredi knjigarnar, ki proidaja veseloigre, katere so na sporedu gledališč. Veliko kupčijo pa naredi knjigarnar, ki prodaja knjige, po katerih so prirejeni veliki filmi. Roman, po katerem so vrtili najuspešnejši film v sezoni »Klic v nevihti«, je bil prodan v nekaj dneh. To je bil Brontejev roman »Viharni vrhovi«. Kupovalcev knjig je več vrst. Med njimi so tudi taki, ki preči-tajo komaj desetino knjig, katere kupijo Ti bo zaljubljeni v knjige z lepo vezavo, ki krasi njih knjižnico. Pustolovskih romanov liud-je ne čitajo več tako radi kakor nekdaj. Mladina rajši čita bolj stvarne romane. Stari klasični pisatelji so skoro pozabljeni. Poudariti je treba, da je povpraševanje po zemljevidih takšno kakor po kruhu, zlasti po zemljevidih ozemlja, kjer poteka vojna. Ženske Čitajo zelo rade modne revije. Zenstvo v Italiji čita najrajši sodobno italijansko književnost; zlasti daje prednost italijanskim pisateljicam. Vsak dan se v Italiji zahtevajo Mussolinijeva dela, ki zavzemajo posebno mesto med književnimi deli. Od Hitlerjevih del se čita naravno najbolj njegov »Mein Kampf« (Moja borba). Vojna torej ni ljudi oddaljila od knjige, temveč jih je knjigi približala. X Koliko ljudi je na svetu. Novi nemški »Katoliški cerkveni besednjak« navaja tudi nekaj podatkov o številu ljudi na svetu. Po teh podatkih je trenutno na vsem svetu dve milijardi 122 milijonov ljudi. Izmed teh je 389 milijonov katoličanov, 101 milijon protestantov, 161 milijonov pravoslavnih in 9 milijonov drugih kristjanov. Krščanstvo obsega torej 18 odstotkov celotnega prebivalstva sveta. Ni mogoče Gospa Ščurkova, mlada vdova, je srečala svojo prijateljico. ki ie že dolgo ni videla. »Kako se ti godi?« jo ie vprašala prijateljica. »Pred dobrim mesecem sem pok pala svojega moža,« je odvrnila vdova in za-ihtela. »Ni mogoče!« je presenečeno vzkliknila prijateljica. »Kako ne bi bilo mogoče, ko je pa umrl!« MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" našo umetno esenco ostin si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi Izborao, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 80.—, po pošti din 50.—, t steklenici po pošti din 85.—, S steklenice po pošti din 115.—. Preizkušen redUnl prašek RED IN ZA PRAŠIČE Pri malih prašičkih pospešuje »REDIN« prašek hitro rast, krepi kosti In jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem, gazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski de) Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin ln Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. MALI OGLASI iščem Črnega konja, star je 7 let, zadnji nogi ima nad kopiti bele, desna preko biclja, leva malo niže. Na desnem stegnu ima zaraščeno rano (brazgotino). Kdor mi konja izsledi in sporoči dobi nagrado din 500.— če pa vrne na dom dobi din 1.000. Naslov: Ivan Zaje, Ziri. 105 kobila 13 let stara, črna, z dolgo belo liso na glavi, rep do kolen, oddana Sneberje 8. baterija 16. artiljer. puk, žig št. 1156. — Sporočila proti nagradi na: Melik Franc, Črna vas 135, Ljubljana. 103 iščem kobilo,_ temno bramo, ki ima zadnjo desno nogo belo, na glavi malo zvezdnato liso, 60 visoka, stara 10 let. Ima napako, da z repom vije na vsak glas. Nudim primerno nagrado. Zupec Franc, kmet, Ig, št 81. 104 »Drava" je prava MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palači. Glavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova ul. 8/1 ln v Subotici, Manojlovlčeva 5. zavarovalnica malega človeka Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje — za doto ln gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužltek in pokojnino. Denar zavarovancev (njihova pre-mijska rezerva) je varno naložen. Kdor želi sebi ln svojcem dobro, se zavaruje pri »DKAVI«! Zhatevajte prospekte ln obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike ln potnike za vse kraje.