i Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone n n leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216 V Ljubljani, 10. junija 1908. C. kr. poštne hran. št, 64.846 Kr. oorske..............15,648 Veehlna s Mlekarska prireditev na Vrhniki. Naši prizivi Predlogi članov na zadružnih občnih zborih. Kmetijske zadruge na Danskem, Poprimimo se sadjarstva. Pred košnjo. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine Književnost. Občni zbori. Računski zaključki. Inserati. Mlekarske prireditve na Vrhniki. Mlekarska Zveza v Ljubljani je priredila 31. maja II. razstavo surovega masla, 1. junija svoj občni zbor in razgovor o uspehih razstave in 2. junija intbrmačni tečaj za činitelje mlekarskih zadrug (člane načelstva, nadzorstva in mlekarje). II. razstava sirovega masla se je slovesno otvorila dne 31. maja 1908 v prostorih „Katoliškega Doma“ na Vrhniki. Predsednik Mlekarske Zveze M. K n m p pozdravi udeležence, osobito zastopnike poljedeljskega ministrstva, mlekarskega nadzornika Charouseka in ministerijalnega svetnika dr. Ertl-a, zastopnike dežele: deželnega glavarja Sukljeta in dež. odbornika dr. I ampe in grof Barbo, predsednika trgovske in obrtne zbornice Lenarčiča in mnogo drugih odličnih gostov. Razstava je bila zelo okusno aranžirana, kar se je splošno povdarjalo; prvi in drugi dan, vzlasti v nedeljo, je razstavo obiskalo mnogo ljudij od blizu in daleč, vzlasti mnogo gospodarjev in gospodinj iz vrhniškega okraja. Razstavilo je 40 mlekarn iz Kranjskega, Primorskega in Koroškega sirovo maslo in nekaj vrst mehkega sira. Da je bilo možno primerjati domače izdelke s tujimi, se je razstavilo tudi dansko sirovo maslo in maslo jedne največjih in najuzornejših gvajsčin v Šleziji. Razstavili so se tudi mlekarski atroji in orodje, literatura o mlekarstvu, mlekarske Potrebščine (tiskovine, knjižice itd.), katere se dobe P*i tvrdki I. Bonač v Ljubljani, kakor tudi nekateri preparati. Izmed teh je vzbujal zanimanje preparat, ki je predoče val množino nesnage, ki se nahaja v mleku. Presojevalna komisija, obstoječa iz gg. mlekarski konzulent Legvart, deželni sirar Mastnak, poslovodja „Mlekarske Zveze14 Suši n, načelnik mlekarne na Vrhniki Tršar in načelnik mlekarne v Dolskem Zupan je odločila za presojevanje 50 jednot. Najboljše sirovo maslo so razstavile mlekarne v Vrhniki (50 jednot), v Rovah (50 jednot) in v Št. Vidu pri Zatičini (48 jednot). Pri večini mlekarn je komisija določila nad 40 jednot, le izdelki 4 mlekarn so bili slabi. Mlekarji imenovanih treh mlekarn, so dobili darila, katere jim je načelnik „Mlekarske Zveze44 izročil, nekaj drugih mlekarn, katere so razstavile dobro maslo, pa dobijo pozneje priznalna pisma. Mlekarski konzulent Legvart je obširno pojasnil napake, katere je pokazala razstava in vspodbujal k odpravi istih; z zadovoljstvom je povdarjal, da kaže II. razstava v primeri s prvo velik napredek in da moramo delati na to, da bodo uspehi tretje razstave še ugodnejši. V bodoče se bodeta morali z ozirom na način krmljenja prirediti dve razstavi na leto in sicer jedna po zimi in druga v poletju. Pri občnem zboru je bilo okrog GO zastopnikov mlekarskih zadrug. Glavna točka dnevnega reda je bila sprememba pravil. Pravila so bila pomankljiva, nekatere točke so se morale predrugačiti, oz. dopolniti. Na mesto dveh izstopivših članov načelstva sta se izvolila v načelstvo g. Lenarčič Vrhnika in g. Zabret Predoslje. Obširno se je obravnavalo spora-zumljenje z „Zvezo mlekarskih zadrug44; ta se bode združila z „Mlekarsko Zvezo44, katera bo na ta način centrala za vse mlekarske zadruge na jugu. Več govornikov je povdarjalo velik pomen te združitve in izražalo nado, da bo ta korak mnogo pripomogel k povzdigi mlekarstva na slovanskem jugu. Vsi udeleženci vseli treh prireditev so si ogledali mlekarno na Vrhniki in se čudili krasni stavbi, katera je gotovo najlepša na jugu. Tečaj je obiskovalo 18 udeležencev — činiteljev kranjskih mlekarskih zadrug. Udeleženci so se poučili o vseh delih v mlekarni, o ravnanju s stroji, razun tega so dobili tudi teoretičen pouk. Predavalo se je o predpogojih za uspešno delovanje mlekarn, o vrstah mlekarn, o razpečavanju mlekarskih izdelkov, o napakah mleka, o pasteriziranju in hlajenju mleka, o izdelovanju mlečnih izdelkov itd. Poleg tega se je obširno razlagalo poslovanje mlekarn, dolžnosti članov načelstva in nadzorstva, opravilni red za vse činitelje zadrug, delovanje v sejali, občnih zborih, napake, ki se navadno najdejo pri reviziji mlekarn in knji-dovodstvo. Vzlasti se je povdarjalo, da je treba zboljšati knjigovodstvo in poleg trgovskega knjigovodstva še u peljati tehnično knjigovodstvo. Izdelali se bodo potrebni obrazci in dali v presojo Mlekarski Zvezi Tečaj sta vodila mlekarski konzulent J. Legvart in nadrevizor ,,Zadružne Zveze11 Vlad. Pušenjak. Te prireditve so dokazale, da napreduje mlekarstvo na jugu. Opravičeno je upanje, da bodo te prireditve pripomogle, da se bodo naše mlekarne izpopolnjevale in še večjo korist donašale ljudstvu kakor do sedaj. Vlad. Pušenjak. Naši prizivi. V zadnji številki „Narodnega Gospodarja11 smo svojim članicam pojasnili, da okrajna glavarstva napačno tolmačijo zadružni zakon, ako zahtevajo, da se jim računski zaključki in bilance za lansko leto do-pošljejo prej nego do konca meseca junija. Obenem smo dali zadrugam tudi navodilo, kako naj se branijo zoper tako ravnanje političnih oblasti, ki so v nekaterih slučajih celo grozile z denarnimi globami, ako ne bi zadruge ustregle njihovim nalogom, dasi ti nalogi v zadružnem zakonu niso utemeljeni. Nekatera okrajna glavarstva so šla celo tako daleč, da so proti posameznim članom načelstev uvedla kazensko postopanje in že določila termine, ob katerih se je imelo razpravljati o kazni zavoljo nereda. Zadružna Zveza v Ljubljani je mnogim zadrugam sestavila prizive zoper tako tolmačenje zadružnega zakona. Poleg tega se je sama obrnila s posebno vlogo do c. kr. deželne vlade v Ljubljani in do c. kr. namestništva v Gradcu ter opozorila višje oblasti na pro-tipostavne zahteve okrajnih glavarstev. Sklicujoč se na § 22, odstavek 3. zadružnega zakona, ki popolnoma jasno opisuje tozadevne dolžnosti načelstev napram političnim oblastem, je Zadružna Zveza zahtevala, da naj višje instance zaukažejo podrejenim organom, da naj prekličejo svoje pozive, s katerim se je od zadrug terjalo, da imajo že najkasneje meseca maja vposlati računske sklepe za 1. 1907. Dalje je Zveza v istih vlogah zahtevala, da se naj ustavi kazensko postopanje proti članom načelstev, kjer je bilo že vpeljano. Ta priziv Zadružne Zveze je imel uspeh. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z dopisom z dne 2. junija 1908, št. 12.790 razposlala vsem podrejenim okrajnim glavarstvom sledečo okrožnico: „Vsled tozadevne prošnje „Zadružne Zveze v Ljubljani11 se c. kr. okrajno glavarstvo dodatno k tukajšnjemu odloku z dne 31. marca t. 1. št. 7446. opozarja, da se sme proti načelstvom pridobitnih in gospodarskih zadrug, če bi ne predložila računskih zaključkov in bilanc za 1. 1907, le tedaj kazensko postopati, če ne predlože istih tekom 8 dni po njih pravilni odobritvi, da pa ne gre, zahtevati predložitev računskih zaključkov od takih zadrug, kojih računski zaključki niso niti odobreni. — Za c. kr. deželnega predsednika: Chorinskj, m. p.11 Okrajno glavarstvo v C., ki je bilo proti članom načelstva hranilnice in posojilnice v S. uvedlo kazensko postopanje, pa je prejelo od deželne vlade kranjske sledeči nalog: „Vsled pritožbe hranilnice in posojilnice v S. in na drugi strani vsled tozadevne pritožbe Zadružne Zveze v Ljubljani proti tamošnjim odlokom z dne 13." maja t L, št. 9523 in z dne 25. maja t. L, št. 10.483, s katerim se je več pridobitnim in gospodarskim zadrugam tamošnjega okraja zažugala denarna globa za slučaj, če ne bi računskih zaključkov za 1. 1907. predložile do konca meseca maja, — nalaga se c. kr. okrajnemu glavarstvu, da te pozive ... takoj prekliče. Po cit. § (namreč po § 35. zadr. zakona) ima načelstvo vsake pridobitne in gospodarske zadruge predložiti prepis odobrenega računskega zaključka in bilance deželni oblasti potom politične okrajne oblasti tekom 8 d n i j po odobritvi; zažuganje kazni načeltvom takih zadrug je utemeljeno le tedaj, če je od izdanja prvega tamošnjega poziva po pravilni odobritvi računskega zaključka in bilance preteklo že več nego 8 dnij. — Za c. kr. deželnega predsednika: Oho-rinsky, m. p.“ Tako je končana ta zadeva, ki je mnogim zadrugam, oziroma načelstvom prizadejala dokaj sitnostij in pisarij, to pa zato — ker si nekateri gospodje niso bili ogledali § 22. zadružnega zakona, predno so izdali omenjene pozive glede predložitve računskih sklepov in bilanc. Kr. Predlogi članov na zadružnih občnih zborih. Sklicujoč občne zbore si mnoge zadruge niso na jasnem, kaj pomenja točka dnevnega reda „Slučajnosti11, katera se običajno ponavlja pri vseh vabilih k občnim zborom. Marsikdo misli, da se sme v širokem okviru tega pojma obravnavati in sklepati na občnem zboru o vsem, kar bi se ne dalo spraviti morda pod kakšno drugo točko dnevnega reda. Ob- ravnavati se sicer sme pri tej točki o vsem, to je i'es. Ne more se pa pravnoveljavno sklepati o različnih nasvetih in predlogih, s katerimi bi kdo izmed navzočih zadružnikov morda prišel na dan pri tej točki. Poglejmo, kaj pravi o tem predmetu zadružni zakon! Zadružni zakon z dne !). aprila 1873., drž. zak. št. 70 določa v § 30., 2. in 3. odstavek: „Namen občnega zbora se mora vselej pri sklicanju dati na znanje. O takih predmetih, katerih razprava ni bila na ta način oznanjena, se ne more sklepati; od tega pa je izvzet sklep o predlogu, stavljenem na občnem zboru, da naj se skliče izreden občni zbor.11 „Za stavljenje predlogov in za razprave brez sklepanja oznanilo ni potrebno.11 Po tej jasni in nedvoumni zakoniti določbi torej zadrugam ni zabranjeno, da bi ne smele v dnevnem redu svojih vabil k občnim zborom kot zadnjo točko postaviti „Slučajnosti11, „Predlogi članov11, „Predlogi in nasveti11, „Prosti razgovor11 itd. — kar se v obče skoraj zmirom dogaja. Ni pa dovoljeno, sklicevati se na to oznanjeno točko vsporeda in na občnem zboru sklepati o vseh mogočih predlogih, ki bi jih ta ali oni zadružnik hotel staviti pri tej točki. Kajti taki predlogi niso bili oznanjeni pri sklicanju občnega zbora v dnevnem redu — in zato se o njih ne more sklepati, kakor smo videli iz zgoraj navedene zakonite določbe. Vkljub temu pa se na občnih zborih dostikrat sklepa o stvareh, ki niso bile oznanjene v vsporedu. To dokazujejo poročila revizorjev, ki vedno in vedno označujejo in grajajo tako postopanje kot nepostavno, samo žal, da njihova graja nima zmirom zaželjenega uspeha. Mnogokrat je mogoče takim neveljavnim sklepom .se izogniti na ta način, da se v dnevnem redu občnega zbora izpusti vsaka preveč splošna dvoumna točka. Med take dvoumne točke spada n. pr. postavka v dnevnem redu „Prosti predlogi članov11 ali „Slučajnosti11. Take točke namreč dostikrat zapeljajo zadružnike v napačno mnenje, da se sme sklepati o vseh predlogih, ki se stavijo na občnem zboru. Do tega mnenja bi marsikdo prišel, če bi se na dnevni red postavila n. pr. točka: „Predlogi o razdelitvi čistega dobička in drugi predlogi.11 V tem slučaju bi Se pač moglo veljavno sklepati o vseh predlogih, ki tu se tikali razdelitve čistega dobička; kajti § 27. Zadr. zak. daje izrečno občnemu zboru to pravico. Nedopustno pa bi bilo, sklepati o „drugih predlogih11. Vendar je besedilo te točke tako izbrano in predlog, 0 katerem se sme sklepati, je v tako ozki zvezi s predlogom, o katerem je sklepanje nedopustno, da vzbudi lahko napačno mnenjtij kakor da bi se smelo tudi o „drugih predlogih11 meni nič tebi nič sklepati. Po jasnem besedilu § 30. zadružnega zakona pa se sme na občnem zboru sklepati samo o takih predmetih, ki so bili v smislu zakona, t. j. po svoji vsebini poprej naznanjeni v dnevnem redu. Izvzet je samo predlog, da naj se skliče izredni občni zbor, ker more občni zbor po zakonu o tem sklepati, ne da bi bilo treba tak predlog poprej postaviti na dnevni red. Z zadružnim zakonom (§ 11.) bi prišla navzkriž tudi zadruga, ki bi morda v svoje pravila sprejela določbo, da se o vseh predlogih članov sklepa na občnem zboru. Tisti, ki občne zbore sklicujejo in vodijo, morajo se torej natančno ravnati po zakonitih določbah, ki smo jih navajali v začetku. Tudi zadružniki so dolžni, da v svojo lastno korist pazijo, da se točno izpolnjujejo zakonite določbe. Imajo pa tudi pravico, da vsak sklep občnega zbora, ki zadeva kak predlog, kateri ni bil označen v dnevnem redu, zaradi ničnosti izpodbijajo pri pristojnem trgovskem, oziroma okrožnem ali deželnem sodišču. Kmetijsko zadružništvo na Danskem. V mali državici Danski se je zadružništvo v zadnjih letih nenavadno lepo razvilo. Umni, izobraženi danski kmet je načelo samopomoči v obliki zadruge izvedel tako daleč, da v narodnem gospodarstvu ne dobimo nikjer sličnega primera. Zadružništvo na Danskem ni ravno staro. Poljedelci so se znali vedno prilagoditi danim razmeram in svoje gospodarstvo tako urediti, kakor jim je najbolj kazalo, da so imeli od njega čim večji dobiček. Okoli 1. 1820 je stalo dansko kmetijstvo pod uplivom vedno rastočih žitnih cen. Vzrok temu ugodnemu položaju je bil ta, da se je takrat odprl in razširil evropejski žitni trg. Visoke žitne cene so močno upi ivale na gospodarstvo danskega kmeta. Pridelovanje žita je tvorilo glavno panogo kmetijskega proizvajanja in ker je donasalo lepe dohodke, izkušali so ga pospeševati z vsemi sredstvi. V sredini preteklega stoletja pa so nastale različne izpremembe v proizvajanju. Kmetje so hoteli dosegati kolikor mogoče bogate žetve, niso pa pri tem pomislili, da zahteva zemlja potem tudi boljšega gnojenja. V malo letih pa so izprevideli, da se tako „roparsko gospodarstvo11 ne da obdržati. Kajti brez nič, ni nič. Posledica je bila, da so se bolj poprijeli živinoreje. Del pridelanega žita so porabili za krmo in obenem so v čimdalje večji meri začeli uvažati živinsko pičo iz tujih krajev. Ko so se bolj razvila prometna sredstva, se zgradile nove železniške proge in se napravile direktne zveze po morju, prišla je Danska v ožji stik z angleškimi in nemškimi tržišči. Vsled tega se je ne samo povečal izvoz žita, ampak tudi izvoz živalskih izdelkov se je povzdignil nepričakovano visoko. Toda okoli 1. 1870 so nastopile prekomorske in vzhodnoevropejske dežele na svetovnem trgu in ponujale vedno več žita. Vsled množečih se ponudb je cena žitu začela bolj in bolj padati. In ravno danski kmetje so morali najbolj čutiti ostrost konkurence. Kar so imeli žita odveč, izvažali so ga dotlej na Angleško, ki ni za uvoz žita zahtevalo nobene carine, in ravno zato so se mednarodni špekulantje najbolj vrgli semkaj. Zaradi teh dogodkov na svetovnem trgu morali so se danski kmetje odločiti, ali da se spuste v boj proti tujemu žitu ali pa da se poprimejo kakšne druge vrste kmetijskega proizvajanja. Odločili so se za zadnjo pot. Poprijeli so se prav korenito živinoreje in ta prememba v gospodarstvu se je izvršila tako ugodno, da je rodila najboljše posledice za kmetijski stan. L. 1873 je izvoz žita še nadkriljeval izvoz živine in živinskih izdelkov. L. 1874 pa se je že začel preobrat. Izvažanje žita je nazadovalo vedno bolj in je 1. 1882 nehalo popolnoma. Nasprotno pa je izvoz živalskih izdelkov močno naraščal ter se je bil tega leta že tako pomnožil, da je bil dvanajstkrat večji v primeri z 1. 1874. Izpremenilo seje pa tudi razmerje izpeljanih živalskih proizvodov, kar je prav značilno. Približno do 1. 1885 seje izvažalo največ žive živine; nato pa stopi v ospredje izvoz mesa, mlekarskih in drugih izdelkov, ki je v marsikaterem letu desetkrat presegel izvoz žive živine. Zaradi tega pa danski kmet še ni opustil pridelovanje žita, ki tvori še vedno podlago kmetijskemu gospodarstvu. Toda žito ne pride več v poštev kot predmet, ki je odločen za trg, ampak se rabi za pičo. Zato se danski kmet ne zanima dosti več, kakšne cene da ima žito. Tako je danski kmet prišel do tega, da več ne izvaža žita, ampak se je raje oprijel intezivne živinoreje in izvaža velikanske množine drugih živalskih proizvodov. Opisana izprememba se je izvršila potom zadružništva. Zakoni tekmovanja in delitve dela so dokazali danskemu kmetijstvu smer, v kateri se je izvršila zadružna organizacija za proizvajanje in prodajo. Pri tej izpremembi produkcije so prišli v poštev v prvi vrsti izdelki, ki se morajo še izpopolniti in predelati, predno so naprodaj, kakor n. pr. maslo in meso. To predelovanje in izboljševanje pa ima že značaj obrtnega, industrijskega dela. Za tako delo pa je značilno, da se v obratu kolikor mogoče izrabijo vse proizvajalne sile, in v tem tiči ravno premoč takih podjetij. Zato je bil razvoj takih velikih obratov za Danskega kmeta predpogoj, da se je mogel prilagoditi izpreme-njenim gospodarskim razmeram. Ravno tako so trgovinski oziri in upliv velike konkurence silili danske kmete, da so ne samo osre- dotočili proizvajanje, ampak tudi organizirali ponudbe svojega blaga. Kmetijstvo je na Danskem v toliko na slabem, da nima doma dovolj odjemalcev, ampak je navezano na izvažanje svojih pridelkov; izvoz pa se more vršiti plodonosno le, če se vrši v obliki velike trgovine. V zadružnih podjetjih je danski kmet našel organizacijo, katere je potreboval, da se je z njeno pomočjo okoristil z vedno napredujočo tehniko velikih obratov. V zadružni organizaciji pa je dobil tudi sredstvo, da je mogel izrabljati konjunkturo svetovnega trga sebi v korist. Težko pa, da bi bili zadostovali zgolj gospodarski razlogi, da se je na Danskem zadružništvo tako razvilo. Pridružiti se jim je moralo še prepričanje, da se mora posamezen človek združiti z drugimi ljudmi, če hoče doseči določene namene. Ta misel je sicer med ljudstvom vkoreninjena, toda dejanje postane še le, če dalekovidni možje opozarjajo na njo svoje sovrstnike. Sicer pa Danska ni imela nobenega Rajfajzna ali Sulce-Deliča. Dočim je bilo v drugih deželah zadružništvo že precej poprej razširjeno, začelo seje zadružno gibanje na Danskem šele okoli 1. 1880. Najprej so nastale mlekarske in klavniške zadruge in zadruge za izvoz jajec. Ko je bila iznajdena centrifuga, bilo je še le mogoče proizvajanje mlečnih izdelkov centralizirati in ustanavljati mlekarske zadruge. Leta 1898 je štela Danska že 1013, 1. 1906 pa 1076 zadružnih mlekarn, katere so imele 157.500 udov. Pomen mlekarskih zadrug postane še bolj očividen, če se upošteva, da je 89 odstotkov vseh kmetij, ki rede krave, se priklopilo zadružnim mlekarnam. Od vseh kmetij pa jih pripada zadružnim mlekarnam 56 odstotkov. Okoli 93 odstotkov vsega mleka oddajajo zadružniki mlekarnam, ki so 1. 1906 predelale 4213 milijonov funtov mleka, t. j. 76 odstotkov vsega mleka, kav se ga je dobilo v celi državi. Zadružne mlekarne so torej na Danskem socialna naprava naj večjega pomena. Zadruge se snujejo navadno za dobo 10 ali 15 let in zadružniki se za ta čas zavežejo, da bodo zadružnemu podjetju oddajali mleko. Število članov znaša pri največ mlekarnah 100 do 200, povprečno pride na vsako zadrugo 146 članov. Povprečna množina mleka, ki ga predela ena zadruga, je znašala 4*25 milijonov funtov. Posamezne mlekarske zadruge so se združile v osrednje organizacije. Da se blago skupno vnovčuje in se odstrani prekupčevanje, ustanovili so zadruge za prodajo sirovega masla, ki imajo dandanes nekako eno četrtino vse trgovine s sirovim maslom v svojih rokah. Toda podjetni danski kmetovalci so šli še dalje in si osnovali „osrednjo nakupovalno zadrugo in strojno tovarno danskih mlekarn,“ ki ima namen, da skupno nabavlja mlekarnam vse potrebščine. Poleg tega so ustanovili posebna društva v varstvo proti nepošteni konkurenci, v varstvo skupnih koristi oa zunaj, zlasti napram zakonodajalnim zastopom, i.t.d. Kar se tiče prodaje, bilo bi omeniti, da oddajajo danske mlekarne svoje izdelke samo velikim trgovcem. Na Danskem ni dandanes več malih trgovin, bi se bavile z izvozom sirovega masla. Izvoz sirovega masla se je čudovito povzdignil, in je samo k 1905 znašal v primeri s prejšnjim letom 150 milijonov funtov več. Največ se izvaža na Angleško, in 8ioer kakšnih 89 odstotkov. Pripomniti je treba, da «o danski mlečni izdelki, zlasti sirovo maslo, blago prve vrste. Z razvojem mlekarstva je v ozki zvezi razvoj Prašičereje. Odpadki, ki jih je vedno dobiti v mlekarnah, se dado prav dobro porabiti kot svinjska Piča. Danski kmetje se zelo skrbno bavijo s prašičevo, ki je poleg mlekarstva najvažnejša panoga enotnega kmetijstva. Vsega skupaj so 1. 1903 na Danskem našteli M55.699 prašičev, in je na vsakih 100 prebivalcev 0(lpadlo 57'9 prašičev. Dočim ne more n. pr. Nemčija z domačimi prašiči zadostovati niti lastnim potrebam, ne porabijo jih na Danskem doma niti 50 odstotkov, kr jih morajo zato prodajati v druge dežele. Da pa Itnajo kmetje od prašičereje več dobička, združili so 8e v k la v niške zadruge, ki ne posredujejo samo Prodaje, ampak tudi same predelujejo svinjsko meso k potem izvažajo mesne izdelke. Izmed kmetij, ki rede prašiče, jih je 1. 1905 prodalo svoje živali potom zadrug 32 odstotkov, od vseh danskih kmetij pa 25 odstotkov. De se vzame za berilo število prašičev, odpadlo je na klavniške zadruge okroglo 50 odstotkov skupnega števila prašičev. Poraba svinjskega mesa se da v klavniških zadrugah bolj osredotočiti nego je to mogoče pri mleku v mlekarskih zadrugah, ker se da njihovo sirovo *dago lažje in dalje prevažati kakor mleko. Zato 'd)stoji na Danskem samo 30 klavniških zadrug. Povprečno ima ena taka zadruga 2.333 članov in Okolje 37.813 prašičev. Vse klavniške zadruge so združene v posebni ZV(-'zi, ki ima slične namene kakor osrednja mlekarska 1lrganizacija. Zadružne klavnice odgovarjajo vsem zahtevam ^danjega časa. Uporabijo se vsi deli prašičevega *rilpla, v odpadke ne pride skoro nič. Podobne ugodne uspehe kakor mlekarske in klavniške zadruge so dosegle zadruge za pro-!'a j <> j a j e c. Ker sc mleko predeluje v zadrugah, ',llajo ženske \ eč časa za druga opravila in se lahko Hyijo bolj skrbno s perutnino. Krmijo pa kure z do-^ačim žitom, koruzo in dokaj tudi z odpadki, ki se dobivajo v prašičjih klavnicah. Ti odpadki tvorijo v °kliki mesne in kostne moke izvrstno krmo za kokoši. Leta 1903 so našteli na Danskem 1 ll ,555.332 kokoši. Število perutnine se je od 1. 1888 več nego podvojilo. Na 1000 prebivalcev je 1. 1888 odpadlo 2146 kokoši, 1. 1903 pa 4592. Primeroma rede kokoši najbolj mali kmetje. V letu 1905 so zadruge prodale 18,300.000 funtov jajec, ves izvoz jajec pa je istega leta znašal 51,830.000 funtov, tako da je na zadruge odpadlo okoli 35 odstotkov. Naj večje podjetje je ,,danska zadruga za izvoz jajec“, ki ima sama šestino skupnega izvoza v rokah. L. 1903 je bilo 19'7 odstotkov vseh kmetij pridruženih zadrugam, od kmetij pa, ki so redile kokoši, nad 30 odstotkov. Glede organizacije bi bilo omeniti, da je zadružni okoliš razdeljen v posamezne nabiralne okraje, po katerih zadružni nastavljenci pobirajo jajca vsak teden. Zadruge plačujejo jajca takoj, ko jih zadružniki izruče, in sicer po teži. Ko so jajca po vseh krajih pobrana, preiskujejo jih z ozirom na njihovo kakovost, pritisnejo na nje zadružni pečat in jih potem razvrščajo po njih lastnostih. Strogo se pri tem drže načela, da se ima prodajati blago samo prve vrste. Tem zadrugam se je posrečilo, da so zatrle krajevno prekupčevanje in da so se same razvile v velike trgovine. S pomočjo zadrug so postali danski kmetje industrijski podjetniki in veliki trgovci in služijo glede organizacije kmetijstvu vsega sveta v vzgled. Poprimimo se sadjarstva! Glej, stvarnica vse ti ponudi, Le jemat’ od nje ne zamudi! V. Vodnik. S sadjerejo so se nekateri narodi n. pr. Izraelci, Grki, Rimljani pečali že v starem veku in že več stoletij pred Kristusovim rojstvom. Pri nas v srednji Evropi se je sadjereja splošno razširila še le v srednjem veku, kjer so bili redovniki njeni posebni po-speševatelji zlasti kar se tiče dobrih cepljenih sort. Tudi pri nas v Slovencih sc je ta kmetijska panoga v tem času razširila, vendar o umnem sadjarstvu moremo govoriti šele v najnovejšem času. Dandanes je vsak vaščan prepričan o koristi sadjereje. Naši gospodarji na deželi se pa kljub temu premalo trudijo, da bi to kmetijsko panogo povzdignili na tisto stopnjo dovršenosti in razširjenosti, ki bi jim lahko donašala tistih gmotnih koristij, kakeršnih bi bilo po ugodni legi in po milem podnebju pričakovati. Mnogo je kriva nevednost, mnogo premajhna skušnja in vsled tega veselje v ravnanju s sadnim drevjem, mnogo nezadosten poduk in vzgled od stranij inteligence in poklicanih činiteljev, mnogo stara navada, ki je sovražnica vsakemu napredku. Tako ravno na Dolenjskem zanemarjamo to vejo kmetijstva, ki bi nam z lahkim trudom in z majhnimi denarnimi žrt- vami vsako leto na stotisoče kron več donašala, kakor sedaj ter bi posamezne kraje spremenila v vrtove in imovite pokrajine. Našemu kmečkemu prebivalstvu pa ne bi trebalo se izseljevati v daljno Ameriko in se tam nečloveški boriti za obstanek in za to, da nekaterniki nekoliko denarja pošljejo v domovino. ,,Hiša sredi sadnega vrta! Kako prijetna in dobrodejna je ta podoba človeškemu očesu in srcu. Ogleduj jo ali spomladi, ko se je drevje osulo s evetjem, ali jeseni, ko se mu veje šibijo pod rumenim in rujnim sadom in se ti izmed orumenelega listja blešči povsod krasen dar božji. Va bodi si hiša tudi majhna, lesena in krita s slamo, vendar je podoba tihe sreče in zadovoljnosti. Potnik po cesti mimo gredoč, ozira se z veselim srcem v njo in rad ustavi za čas svoje korake, da se oddahne v prijetnem hladu. Tn ako pogleduje okoli sebe in vidi, da je drevje očiščeno mahu, da je zemlja okoli debel razkopana in zrahljana, da je šibkim drevescem opora in trnjeva ograja, hitro mu je jasno marsikaj. Ni videl lastnika, a takoj ve, da je to mož, ki ima glavo in srce na pravem mestu. Tudi srce? — Tudi. Človek, ki vzgaja drevesca, cepi jih, presaja in brani vsem nezgodam, tak človek gotovo ni napačnega, nikar pa hudobnega srca. In kako obilno plačujejo sadna drevesa trud, ki ga je človek imel ž njimi! Lahko rečemo, da niti polje, niti vinograd delavcu v toliki meri ne povrača trud. Koliko zaleže sadje v hiši, bodisi presno ali posušeno? Pa koliko gotovega denarja tudi prinese kmetovalcu v hišo! Kaj bi počeli naši Vipavci, kobi ne imeli tokko sadja, kaj bi počeli zlasti sedaj, ko jim vinska trta že toliko let ne daje več pravega dohodka ? Goriški Brici bi bili brez sadja največji siromaki in bi se morali izseliti. Koliko denarja pride v deželo samo za zgodnje črešnje! In ali ni res, da da so najubožnejši kraji po Slovenskem prav tisti, ki imajo malo sadnega drevja, ali če ga tudi kaj imajo, ne trudijo se ljudje prav nič okoli njega.“ S temi vnetimi besedami je pokojni profesor Erjavec bodril naše gospodarje v svoji knjigi ,,Naše škodljive živali11, da bi se z vnemo in z veseljem poprijeli sadjereje. Pa ozrimo se, koliko pridelka nam donaša sa-djereja v Avstriji. L. 1!)()1 se je pridelalo v Avstriji 2,156.027 (j (metrskih centov) peškastega sadja (jabolk, hrušk), 2,287.812 q koščičastega sadja (črešenj, češpelj), 29.315 q orehov, 77.017 q slivnega olja, 588.305 q murvovega perja (za rejo sviloprejk) in 2.456 q lavorikovega perja. Kranjska je pridelala v tem letu: 43.550 q peš-katega sadja, 16.080 q koščičastega sadja, 2.850 q orehov, 300 q murvovega perja in 570 q grozdja za prodajo. Kranjska meri po velikosti (100 MnP) 30. del cele države (3000 Mm2) zastopane v državnem zboru na Dunaji. — Njen sadjarski pridelek je znašal 1. 1891 pri peškatem sadju samo 2 0/0 t. j. 50. del, pri koščičastem le 0.7 u/0 t. j. 145. del, pri orehih 10°/o t. j. 10. del skupnega pridelka. Sedaj se ozrimo na sosedno Štajersko. Leta 1901 se je pridelalo: 590,000 q peškatega sadja, 95.000 q koščičastega sadja, 9.500 q orehov. Od skupnega pridelka se je pridelalo 27 °/o peškatega sadja t. j. 4. del, 40/0 koščičastega sadja t. j. 25. del in 32 °/0 orehov t. j. 3. del vsega pridelka, dasi meri štajerska približno le 10. del cele države. Akoravno samo eden pridelek ni merodajen kot merilo, vendar nam kažejo jednaki primeri s prejšnjimi leti, da to odsotno razmerje povprečno ostane. Iz tabelaričnih predlogov je razvidno, da razim Sol-nograškega, Koroškega, Primorskega in Dalmacije vse druge kronovine več sadja pridelajo, kakor pri nas na Kranjskem. Dvojno pot imamo, da povzdignemo sadjarstvo. 1. Vsak razumen in skrben posestnik stori kot družinski oče tu tedaj svojo dolžnost, ako gleda na to, da se njegovi sinovi, dokler hodijo v ljudsko šolo, priuče v šoli poleg drugih vednostij cepljenja sadnih dreves in da jih vsaj nekoliko zasadijo. Najbolj ugodno bode na nje uplival, ako se bode sam leto za letom pečal s to kmetijsko panogo. Ker pa ni vsak posestnik izurjen sadjerejec, bodisi da se tega ni v mladosti učil, bodisi, da ni imel do tega veselja, tedaj ne moremo od vsakega očeta zahtevati, da bi si sam izgojeval potrebna sadna drevesca. — Nekaj pa opravičeno moremo in smemo zahtevati od slehernega posestnika, ako naj opravičeno uživa veliko dobroto, da je zemljiščni posestnik in to vsaj pri nas. Vsak pameten človek bode znal že izgojena sadna drevesca pravilno zasaditi na stalno mesto, vsaj toliko pravilno, da bodo rastla in ako bi tudi tega v prvič ne znal, povsod se nahajajo že toliko izvež-bani sosedji, ki ga bodo v tem podučili. Izgojenih mladih sadnih drevesc pa dobi vsak vsaj po nekoliko komadov — kot ud c. kr. kmetijske družbe — brezplačno. Cena kupljenim sadnim drevescem je pa tako nizka 60 h do 1 K, da sijih zamore vsak posestnik, ne da bi to čutil, vsako leto vsaj 10 nakupiti. Ako bi od 55.682 samostalnih kmetovalcev na Kranjskem samo desetina to svojo dolžnost storila, tedaj bi se vsako leto zasadilo veliko tisoč sadnih drevesc, v 10. letih približno pol milijona. Kako lepa bi bila naša dežela, ako bi bile njene vasi, mesta in trgi obdani s sadnimi vrtovi; koliko bi nam donašali naravnost v pridelkih; koliko bi su __ 179 — povzdignilo občno blagostanje in kako blagodejno bi to uplivalo na podnebje in temperaturo! Ravno Dolenjska ima v tem oziru premnogo še posebno ugodnih leg za sadjerejo. Belokranjska bi lahko pridelovala najfinejše južno sadje kakor Vipavska dolina; ob vznožji Grorjancev, v Temeniški in in Mirniški dolini itd. dalo bi se sadjarstvo nepregledno visoko povzdigniti. Sedaj, ko nam naša c. kr. kmetijska družba, njene podružnice, kmetijska šola na Grmu, vrtovi ljudskih šol, zasebne in trgovske drevesnice ponujajo po neznatnih cenah že izgojena, mlada sadna drevesa, spomnimo se naše dolžnosti, kak velik zaklad nam leži nevzdignen in neizkoriščen v sadjarstvu! Za vzgled naj nam bodo Nemci, Francozje, Belgijci, kjer vsako leto veliko milijonov dobijo le za eksportirano sadje. Francoska pridela vsako leto sadja vrednega nad 100 milijonov frankov. Belgija, ki je tako velika kakor Štajerska dežela, je n. pr. 1. 1882 samo na Angleško prodala za 17 mil. frankov sadja. Kako vrednost ima pa naše sadje? Ako cenimo poprečno vrednost 1 q sadja s 10 K, tedaj je znašala vrednost vsega sadja pridelanega v Avstriji 1. 1901 okroglo 50 milijonov kron. Kranjski pridelek je bil tedaj vreden okroglo 640.000 kron, štajerski pa 7 milijonov kron. Kak razloček! Vinski pridelek na Kranjskem 1. 1901 (206.859 hi) je re-prezentiral vrednost vsaj 6 milijonov kron in vendar je ugodna vinorejska lega bolj občutljiva, bolj odvisna od temperature in zemlje kakor pa za sadjerejo. V kolikih krajih in legah uspevajo sadna drevesa prav dobro, ko ni niti misliti več na vinsko trto! Če nam tedaj vinarstvo donaša skoro desetkrat toliko kakor sadjarstvo kljub najneugodnejšim razmeram vsled trtne uši in regeneracije vinogradov in kljub temu, da se je pri nas sadjarstvo popred razširilo kakor vinarstvo in čeravno se s sadjarstvom v celi deželi pečajo tedaj tudi na Gorenjskem, tedaj je očividno, da je temu v prvi vrsti kriv pomanjkljiv, nezadosten pouk in slab vzgled, potem šele nebriž-nost ljudstva. Radi tega je skrajni čas, da se širi med priprostim narodom na deželi tudi teoretična veda o umnem sadjarstvu. Tu nam primanjkuje posebno poljudnih predavanj izkušenih strokovnjakov, zaradi tega ima malokdo pravo veselje do sadje-reje. Primanjkuje nam knjig, ki bi naše posestnike seznanile s to stroko. Preneznaten je upliv šolskega pouka na 13. in 14. letno mladino, ki pohaja ponavljalno ali drugo šolo. Premale in premajhne šolske vrtove imamo v deželi, za njih vzorno oskrbovanje sc premalo izda; tudi se nezadostno ve ceniti njih vrednost in pomen za povzdigo sadjarstva. Primanjkuje nam v deželi strokovnjaka-sadjerejca, kateri hi izključno s predavanji spodbujal naše posestnike k povzdigi umne sadjereje in ki bi imel ob jednem obsežno drevesnico, iz katere bi leto za letom dajal sadna drevesa. Vse te in druge ugodnosti imajo druge krono-vine, zlasti sosedna Štajerska, zato se pa tam umna sadjereja močno širi in krepko povzdiguje narodno blagostanje. ____ Pred košnjo. Suho vreme, ki smo ga imeli celi mesec maj, je vso rast tako pognalo, da je treba letos prej kositi kakor druga leta. Travniki so v cvetju kakor o kresu. Za dobrih štirinajst dni se je bila letošnja pomlad zakasnila, sedaj pa hiti, da smo za dobrih štirinajst dni naprej. Meseca aprila so košnje mnogo obetale, sedaj se je pa vsled suše mnogo pokvarilo. Travniška ruša je ostala redka. Posebno na tanjčini bo malo košnje. Pa tudi na močni zemlji je ruša redka, ker so se trave premalo obrastle in ker manjka nizkih trav, ki delajo gosto rušo. Košnja bo zaradi tega mnogo slabša, kakor se je s kraja pričakovalo. Bati se je pa še nekaj drugega. Ker je bil ves mesec maj tako suh, se prav lahko zgodi, da nastopi sedaj ob košnji neugodno deževno vreme. Ako se to zgodi, potem še te košnje ne bomo mogli spraviti, tako da bomo pri letošnji krmi dvakrat tepeni. Ako je ob košnji lepo vreme, potem je spravljanje sena lahka stvar. Drugače pa je pri slabem vremenu in zato opozorimo že danes naše gospodarje, da se poprimejo košnje in sušenja z vso potrebno skrbnostjo. Pred vsem veljaj načelo, da je treba o slabem vremenu porabiti vsak trenutek za sušenje, kajti nič ni slabšega, kakor če leži premočeno seno v kupih. Kupice se naj delajo po potrebi velike in naj se od vrha do tal dobro ograbijo, da se dežniea lažje odteka. Dokler je seno premalo suho, naj se delajo majhne kupice in naj se v kupicah sena ne tlači. To zaradi tega, da se ne ugreje in da lažje stoji, če dež kaj časa nagaja. Ce je pa seno že precej suho, naj se delajo večje kupice in naj se tlačijo, da se seno bolje ohrani in da ne more moča dosti škodovati. Kar je po dežju premočenega, naj se o prvi priliki raztrosi in pridno obrača, da se prej posuši. Sploh je treba v takem slučaju dosti in pridnega dela. Ob slabem sušilu st je treba pa tudi še na druge načine pomagati, ('e ni drugače, naj se vzamejo kozolci za pomoč. Res je sušenje sena v kozolcu nekaj nenavadnega, toda dobro je in potrebno v takih slučajih. Če je le seno dosti dolgo in tudi sicer pripravno za tako sušenje in pa če je v kozolcu dosti prostora. Prav pametno je imeti v takih slučajih tudi tako-imenovane ostrvi ali roglje, ki se postavijo po travniku in na katere se seno obeša slično kakor detelja. Marsikod si pomagajo pri sušenju s takimi rogljami, zakaj se ne bi tudi pri nas? Take roglje rabijo že od nekdaj naši Belokranjci. — Se boljše kakor roglje so za sušenje tako imenovane detelj ne piramide, ki se zlože v podobi piramide iz treh kolov. Na take piramide gre dosti več sena in seno se suši tudi po notranji strani. Kmetijska šola je že pred leti napravila take piramide za sušenje sena, ki jih rabi ob neugodnem vremenu. Deteljnc piramide imajo tudi to prednost, da se lahko povsod postavijo, tudi v tanjki zemlji, ker jih ni treba zabijati v zemljo kakor ostrvi ali roglje. Skrbimo torej na vsak način, da se pridelek krme kolikor mogoče malo kvari vsled slabega vremena! Zadružni pregled. Nove zadruge. Meseca maja t. I. so bile v zadružni register vpisane sledeče slovenske in hrvaške zadruge: Na Kranjskem: Šmarje ta (Mokronog; okrož. sod. Novo mesto), Hranilnica in posojilnica, reg. zadruga z neom. zavezo. Trata (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica na Trati, reg. zadr. z neom. zavezo. Ljubljana, Delavska tiskovna družba v Ljubljani, reg. zadr. z om. zavezo Sodražica (okrož. sod. Novo mesto), Hranilnica in posojilnica v Sodražici, reg. zadr. z neom. zavezo. Ljubljana, Tovarna sodovice, reg. zadr. zoni. poroštvom v Ljubljani, je premenila tvrdko v: L kranjska tovarna mineralnih voda, sodovice in brezalkoholnih pijač, reg. zadr. z om. poroštvom v Ljubljani. Na Štajerskem. Žetale (okrož. sod. Celje), Trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu, vpisana zadr. z omejenim poroštvom. G o r n j i g r a d (okrož. sod. Celje), Pašniška zadruga v Gornjem gradu, reg. zadr. z om. zavezo. Mozirje (okrož. sod. Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, reg. zadr. z neom. zavezo. Šmartno na Paki (okrož. sod. Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki, reg. zadr. z neom. zavezo Na Primorske m. Kolonja (dež. sod. Trst), Konsumno društvo v Ko-lonji, vpisana zadr. z omejenim poroštvom. G r o p a d a (dež. sod. Trst), Gospodarsko društvo v Gropadi, reg. zadr. z omejenim poroštvom. Korte (dež. sod. Trst), Hranilnica in posojilnica, reg. zadr. z neom. zavezo v Kortah. Škofija Sp. (dež. sod. Trst), Posojilnica in hranilnica v Sp. Škofijah, reg. zadr. z neom. zavezo. S v. L u c i j a kod O p r 11 j a (okrož. sod. Rovinj), Mlinarska zadruga u Sv. Luciji kod Oprllja, reg. zadr. na ograničeno jamčenje. K a s t v o (dež. sod. Trst), Gospodarsko trgovačko društvo v Kastvu, reg. zadr. na ograničeno jamčenje. Kozana-Vi polže (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Kozani-Vipolžah, reg. zadr. z neom. zavezo. Grgar (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Grgarju, reg. zadr. z neom. zavezo. L o k a v e c (dež. sod. Gorica), Kmečka posojilnica in hranilnica v Lokavcu, reg. zadr. z neom. zavezo. Lokve (dež. sod. Gorica), Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica na Lokvah, reg. zadr. z neom. zavezo. Rihemberk (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Rihemberku, reg. zadr. z neom. zavezo. S o v o d n j e (dež. sod. Gorica), Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, reg. zadr. z neom. zavezo. Sv. Križ (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Križu, reg zadr. z neom. zavezo. T r n o v o (dež. sod. Gorica), Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica na Trnovem pri Gorici, reg. zadr. z neom. zavezo. Kostanjevica (dež. sod. Trst), Kmečka hranilnica in posojilnica v Kostanjevici na Krasu, reg. zadr. z neom. zavezo. Dekani (dež. sod. Trst), Kmečka posojilnica in hranilnica v Dekanih, reg. zadr. z neom. zavezo. Me d oš i (dež. sod. Trst), Kmečka gospodarska zadruga v Medoših, reg. zadr. z om. poroštvom R o c o 1 (dež. sod. Trst), Gospodarsko in konsumno društvo v Rocolu, reg. zadr. z om. poroštvom. Sv. Anton (dež. sod. Trst), Kmečka posojilnica in hranilnica pri Sv. Antonu, reg. zadr. z neom. zavezo. Vanganel (dež. sod. Trst), Kmečka posojilnica in hranilnica v Vanganelu, reg. zadr. z neom. zavezo. V Dalmaciji. Kuna (okrož. sod. Dubrovnik), Vinarska zadruga, registrirana uz ograničeno jamstvo u Kuni na Pelješcu. Selca na Braču (okrož. sod. Split), Prva dalmatinska klesarska zadruga, uknj. na ogr. jamstvo, je premenila tvrdko v: I. Dahu. klesarska zadruga uknj. na ogr. jamstvo u Selcima na otoku Braču. Gornje Sitno (okr. sod. Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadr. uknj. na neogran. jamčenje. Žrnovnica (okrož. sod. Split), Pučka blagajna za štednju i zajmove, zadr. uknj. na neogran. jamčenje. Iz zadružnega registra je bila izbrisana Slov. Plajberg (dež. sod. Celovec), Posojilnica v Slov. Plajbergu, reg. zadr. z neom. zavezo v likvidaciji, vsled končane likvidacije Osrednja zveza nemških moravskih zadrug je šlela koncem I. 1907 626 zadrug. Na novo ji je pristopilo 25, izstopilo pa 19 zadrug. Stanje vlog koncem leta je znašalo K 5,573.174, posojil K 3,357.805, ves promet pa K 89,594.404. Čistega dobička je zveza napravila K 9779, njen rezervni zaklad je znašal K 142.860, poleg tega pa ima še poseben fond za kurzne zgube v višini K 30.000 in za zgube pri blagu v znesku K 22 000. Nlžjeavstrijska osrednja zadružna blagajna je obsegala koncem lanskega leta 534 rajfajznovk, 165 gospodarskih zadrug, 4 osrednje zadruge, in 20 posameznikov, v celem torej 723 udov. Denarnega prometa je imela K 153,841.653; članice so imele naloženega denarja 32 ’/n, izposojenega pa 9 1/i milijonov kron ; rezervni zaklad znaša že K 1,200.893. Ker je imela centrala za 22 milijonov vrednostnih papirjev, znašala je kurzna zguba K 478.997, katero je pokrila iz zaklada za kurzne izgube. Ta izguba je obstajala seveda samo na papirju in je bila že v prvih letošnjih mesecih nadomeščena. Hrvaško-slavonsko gospodarsko društvo, ki deluje obenem tudi kot osrednja zadruga, je imelo v preteklem letu 1907 včlanjenih 67 gospodarskih društev, osnovanih v obliki zadrug. Kot osrednja zadruga je društvo delovalo komaj tri četrtine leta, pa je že imelo nad 2 mdijona kron prometa ter je nabavilo gospodarskih potrebščin nad 200 vagonov ter je imelo v prvem, najtežavnejšem poslovnem letu 6255 kron čistega dobička. Člani uživajo pri nabavi gospodarskih potrebščin velike ugodnosti. Tako je n. pr. društvo razpečavalo samo modre galice 22 vagonov, pri čemer so člani imeli dobička 30.000 kron. Člani plačujejo po 1 krono udnine na leto, zato pa dobe brezplačno gospodarski koledar in 24kral na lelo društveno glasilo „Gospodarski list,“ ter uživajo pri nabavi gospodarskih potrebščin (n. pr. strojev, umetnih gnojil, semen, sena, slame itd.) toliko ugodnosti, da imajo dobička mnogo več, nego znaša članarina. — Društvo je razpečalo 70 vagonov umetnih gnojil, 22 vagonov modrc galice, 7 vagonov raznih semen, ter večjo množino drugih gospodarskih polrebščin. med njimi 512 strojev. Pri vseh teh predmetih ni iskalo društvo nič dobička, ampak jih je članom razpečalo za nabavno ceno. Poleg tega se je društvo trudilo, da bi tuje izdelke izpodrinilo na korist domačih, toda domače gospodarje bo treba še vzgajati, da bodo pri proizvajanju znali ustrezati zahtevam tržišča Društvo razpolaga že s precejšnjim lastnim premoženjem ter ima več posebnih fondov, med njimi penzijski zaklad za društveno uradništvo v znesku 21.000 kron. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 52. (Kmet. društvo na I) Pri nas bi radi ustanovili kakšno društvo za povzdigo živinoreje. Nekateri hočejo to tako napraviti, da bi se osnovala posebna živinorejska zadruga; jih je pa tudi nekaj, ki jim bolj dopade, če bi se osnovalo društvo. Kakšno obliko nam priporočate ? Odgovor 52. Samo ob sebi je umevno, da zadružno. Gospodarska organizacija v obliki društva je silno nerodna in neprikladna, tako da zmirom ovira uspešno delovanje. Ce se odločite za zadrugo, dobite mnogo bolj trdno podlago, na kateri dosti lažje uresničite tiste namene, kati re bi radi dosegli za zboljšanje le najvažnejše panoge kmetijskega gospodarstva. Lotite se dela nemudoma in ustanovite zadrugo, zlasti ker so pri vas dani vsi pogoji, da v tem oziru lahko dosežete lepih uspehov. Vprašanje 53. (Kmet. dr. v Kr.) Ali je treba zadružni občni zbor naznaniti okrajnemu glavarstvu ? Je dotična vloga prosta kolka ? Odgovor 53. Občnega zbora zadruge ni treba naznaniti ne okrajnemu glavarstvu ne kakšni drugi oblasti. Vprašanje 54. (Hran. in pos. v Š.) Naša posojilnica raztega svoj delokrog v dveh sodnih okrajih, in pri zadnjem občnem zboru je bilo nekaj odbornikov izvoljenih iz Vasij, ki spadajo pod m-ško okrajno sodnijo, nekaj pa iz vasij, ki spadajo pod 1-ško okrajno sodnijo. Zdaj pa ne vemo, kako bo z legalizacijo podpisov. Prosimo, da nam pojasnite, ali bo sodnija v L. poverila tudi podpise tistih mož, ki prebivajo v m-škem sodnem okolišu, ali morajo iti vsak k svoji sodniji. Dalje ne vemo, kako bo s kolkova-njem, ali bo namreč sodnija v L. poverila vse podpise na eni vlogi in zahtevala samo en kolek ali bo treba dati podpise poveriti ločeno. Odgovor 54. Da spadajo udje načelstva po svojem bivališču pod različne okrajne sodnije, ni nikaka ovira, da bi se ne moglo vseh podpisov poveriti pri eni sodniji in na eni vlogi. Kolek za skupno legalizacijo znaša 2 K, če bi se podpisi pa poverili ločeno, tedaj je treba za vsako legalizacijo podpisov posebnega kolka za 2 K. Vprašanje 55. (Hran. in pos. v Z.) Ali je dopustno po postavi, da izberemo v nadzorstvo nekega posestnika, ki je član načelstva neke sosednje posojilnice? Odgovor 55. Po zakonu je dovoljeno, da pride v nadzorstvo katerikoli član zadruge, izvzemši člane načelstva Vaše sadruge. Ako je kakšen član Vaše posojilnice obenem v načelstvu druge posojilnice, smete ga torej voliti v Vaše nadzorstvo, ne da bi obstajala v tem kaka proti-postavnost. Seveda mi nikakor ne odobrujemo, da sprejme posojilnica za člana osebo, ki že pripada kakšni drugi posojilnici z neomejeno zavezo, ker zgubi tako neomejeno poroštvo mnogo na svoji vrednosti. Priporočamo Vam, da pogledate najprej, če bi se med domačimi ljudmi ne dobilo zadosti sposobnih mož za nadzorstvo Vprašanje 56. (Hran. in pos v D.) Najuljudneje prosimo, da bi nam blagovolili naznaniti ime trgovca, oziroma tovarne, kjer bi se dobila močna mostna tehtnica. Odbor naše posojilnice je sklenil kupiti tako'vago, ker bi kraju mnogo koristili, posojilnica bi pa tudi imela od nje lepe dohodke. Odgovor 56. Z nabavo tehtnice ne bo šlo tako gladko kakor si mislite. Vaš načrt je sicer lep in hvale vreden — ali posojilnica se s takimi posli po svojih pravilih ne sme baviti. Preberite § 2 pravil, kjer je jasno in natančno opisan in omejen posojilničen namen in delokrog! Če bi pa hoteli pravila izpremeniti, potem posojilnica izgubi davčne ugodnosti, ki jih uživa po zakonu kot rajfajznovka. In te davčne ugodnosti niso ravno majhne. Zalo bo pač še najbolj kazalo, da opustite svoj načrt. Gospodarske drobtine. Vinšku poskusnja v Tomaju. Vinska poskušnja, ki jo je priredilo „kraško vinarsko društvo" v Tomaju od 16. do 19. maja, sjmnesla so je prav dobi o. Dne 16. maja je poskušala komisija vsa vina ter najboljša odlikovala. 17. maja predpoldne je bil jako obiskan kraški vinogradniški shod. Shod se je vršil po redu, ki smo ga zadnjič objavili v našem listu. Govorili so: predsednik kraškega vinarskega društva dekan M Sila, ki je pozdravil navzoče ter povdarjal slavo kraškega terana še ob Kristusovih časih, ko so ga pili na rimskem dvoru. Ravnatelj Štrekelj je priporočal za podlago po Krasu dve trli: rupestris monticolo in ripario portalis. Kot plemenite trte je pripoiočil stare kraške trte, v prvi vrsti siadki refož in kolikor toliko za kupčijo v tuje kraje trte, ki dajejo vino bordo in burgundec. Tudi nekoliko več belega vina naj se prideluje po Krasu. Dež. poslanec Josip Štrekelj je govoril o zboljšanju kletarstva, osobito o primernejši pripravi vina, o kletih, sodih, o polnitvi vinske posode in o pretakanju vina. Vinarski komisar Gombač iz Ljubljane p poročal je v zboljšanje vinske kupčije : prirejanje vinskih semnjev, večje obdačenje piva in ustanovitev vinarskih zadrug. Vinarski ravnatelj in tajnik društva za varstvo avstrijskega vinarstva iz Dunaja Fer. Reckendorfer je obljubil, da bo deloval na to, da se ime kraškomu teranu tudi v drugih krajih razširi in je priporočal, naj pošljejo kraški vinogradniki svoj pridelek na vinsko poskušnjo, ki se bo vršila prihodnje leto na Dunaju. Kmetijski potovalni učitelj J Lah je razložil navzočim vinski zakon. Shoda so se vdeležili razim omenjenih govornikov tudi sledeči gospodje: namest-ništveni svetnik A. Rebek iz Sežane, c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky iz Novega mesta, več poslancev, pol. kmet. učitelj v Buzetu Iv. Sancin itd. Prejšnji dan so poskuša vali vino: c. kr. kmetijski nadzornik Ad. Posti, ravnatelj kmet. kemičnega poskuševališča v Gorici Iv. Bole, nadzornik tega poskuševališča Ripper. Na vinsko poskušnjo so prišli ljudje iz vseh krajev. Dobra kraška kapljica je vsem ugajala. Tudi kupcev je bilo precej. Želeti bi bilo, da se take prireditve večkrat ponovijo. Vinogradniki škropite! — Vsled toplega vremena zadnjih dni so se trsne mladike nenavadno razvile. Toplota pa je bila ugodna tudi za kali peronospore, ki bi prestale zimo Zato je mogoče, da se bo peronospora, če nastane mokrotno toplo vreme, jako hitro razširila. Da obvarujemo nežne trsne mladike, ki jih bolezen takoj lahko okuži, je potrebno takoj začeti s škroplj .-njem in rabiti v to znano in prav dobro enoodstotno mešanico bakra in apna. Vino v Istri. Vinska kriza traja dalje. Belo vino je sicer vse razprodano, a črno leži še vedno v sodih. Ljudje bi ga radi prodali, ne samo, da bi dobili potrebne novce, ampak tudi, ker jim je neprilično, ker ne vedo, kam z novim vinom, pred no niso prodali starega. Govedo kot vprežna živina. Mnogi kmetovalci so ponosni, ko imajo po enega ali dva konja. Vendar je treba pomisliti, da konji razmeroma precej stanejo, ker nimajo dovolj dela. Drugače je seveda, če kmetovalec s konji posebej zasluži s prevažanjem ali z rejo. Kjer jih pa kmet ne vporablja tako, je bolje, da ima vola, ali da si pomaga s kravami pri poljedelstvu. Zmerno delo na prostem kravam nikakor ne škoduje. Mleka ne izgube, bolezni na nogah se ne pojavljajo tako pogosto. Brejim kravam lehko delo tudi ne škoduje, nasprotno jim celo koristi in je bolje zanje, kakor če vedno stoje v hlevu. Razen krav in volov, naj se tudi plemenski biki vporabljajo kot vprežna živina. Biki, ki delajo na polju, niso hudobni in ostanejo del j časa upora l ni kot plemenska žival. Gosenice. Strokovni učitelj Bruders pravi o gosenicah sledeče: „Iz raznih delov dežele prihajajo poročila, da so prišle nad drevje ponekod v ogromnem številu gosenice, zato naj bodo tukaj podana glavna sredstva, katera se danes morejo rabiti v pokončevanje te golazni. Prvo je seveda uničevanje gosenic. Imamo sledeče vrste gosenic: 1. glogov belin. Gosenice izgledajo sive in svetlorjavc, so le malo dlakaste in pojedo listje z rebri vred popolnoma. Sedaj so gosenice izrasle, deloma so se že zabubile. V severnih krajih se bodo kmalu. Bube so svetložolte s črnimi pikami; najdeš jih viseti na veji dreves in grmov in jih treba takoj zbirati in uničevati, predno zopet začne beli metulj junija izlegati jajca, iz katerih izidejo še tekom poletja krepke male gosenice. Gnezda te gosenice so po odpadu listja doijro vidna, in jih je treba po zimi pridno od rezo vati. zbirati in sežigali. Kdor je to lansko zimo zamudil, bo letos silno trpel po tej golazni. 2. Zlatoritka. Gosenice so temno sivorjave in imajo na hrbtu dva rdeča pasa Škoda in način življenja sla ista kakor pri belinu. Tudi le gosenice se bodo kmalu izrasle in zabubile, tako da bo tudi le pobiranje bub, ki jih i a deš med listjem, mogoče. Tudi tega škodljivca gnezda moraš pozimi pobirati in sežigali. 3. Prsteničar. Pisano progaste gosenice se odlikujejo po svoji posebni požrešnosti. Drevesa, ki so jih „do kosti" objedle, takoj zapuste in splezajo na sosedna in tudi ta na enak način obžro. Ta vrsta gosenic igra letos, kolikor j j doslej znano, glavno ulogo in ji zato treba posvetiti vso pozo. nosi. Prsteničarjeve gosenice se sedaj pogosto ponoči zberejo v kakem kotu med vejami v velike družbe in jih lahko zjutraj presenetiš ter vse s kako cunjo stisneš. Drevesa in drevesne dele, ki so jih te gosenice uničile, lahko sedaj tudi z uspehom škiopiš z raztopino, ki si jo napraviš iz 1 kg tobačnega ekstrakta (ga dobiš v tobačnih prodajalnah!) in 1 kg masinega mila na 100 lit. vode. Ker gredo gosenice od drevesa do drevesa, od sadovnjaka do sadovnjaka, zato je treba nanje posebno paziti in morebiti tudi škropljenje z navedenim sredstvom po potrebi ponovili. Kako je povečati krompirjeve pridelke. Množina pridelka se ravna pri krompirju najbolj po vrsti in po gnojenju. Zato je pa treba, da delamo poskušnje z raznimi vrstami, ki se nam dandanes priporočajo in da ostanemo pri tisti, ki je najbolj rodovitna v naši zemlji in ki nam tudi glede drugih lastnosti ugaja. Posebno je gledati tudi na to, da je krompir trden proti paležu ali krompirjevi plesnji in gnjilobi. Način saditve je za krompirjevo rodovitnost manj merodajen, vendar se priporoča, da ne sadimo krompir pregosto, kakor je pri nas običajno. Cern bližje skupaj stoje grmi, tem manj je prostora za popolni razkoj. Zadosti na gosto je saj en, če ga sadimo v vrste po dva čevlja narazen in v vrstah po en čevelj, ali pa če delamo jamice na vse strani po poldrug čevelj narazen. Repa kot krma za prašiče. Z veliko redilno vrednostjo se repa sicer ne odlikuje, vendar more — zlasti po zimi — nadomestiti vsaj deloma poletno krmo. Pri poizkusih, ki so jih napravili v tem oziru na Danskem, se je pokazalo, da ima 8 kg repe enako krmno vrednost kakor l kg zrnate piče. Pri poiskusih v Sev. Ameriki se je dognalo, da so prašiči urnejše rastli, ako so jim pri piči pridodali nekaj repe, kakor če so jih krmili z moko ali z otrobi. Poleg tega so ostali prašiči bolj zdravi, nego oni, ki so dobivali le moko ali Koruzo. Književnost. Preiskovanje in plačevanje mleka po tolščobi. Spisal Jakob Legvart, mlekarski konzulenl c. kr. deželne vlade kranjske. Ljubljana 1908. Založila „Mlekarska Zveza." Cena K P20. — Tako je naslov knjižici, katero je izdal g. Jakob Legvart, ki je našim kmetom že znan po svojem „koledarju za kmetovalca." G. pisatelj je s tem delom gotovo močno ustregel mnogim našim mlekarnam, ki bi bile — vsaj nekatere — rajše plačevale zadružnikom mleko po njega tolščobi, nego po litrih ali po teži. Toda pomanjkanje izurjenih poslovodij in s preračunavanjem združeno delo jih je odvračalo, da niso mleka plačevale tako, kakor bi se pravzaprav moralo. Temu nedostatku se je sedaj po hva- levredni vnemi g pisatelja odpornoglo; v knjižici so obsežene namreč tako pregledne tabele, da je vse tozadevno delo močno okrajšano in računi zelo olajšani. Pred tabelami podaja g. pisatelj kratek navod, kako je jemati preizkušnje mleka, kako je mleko preizkušati z ozirom na njegovo tolščobo in kako je preračunavati cene mleka za vsakega posameznika. Upamo, da bo knjižica našla pri mlekarnah in pri vseh, ki se zanimajo za to važno panogo našega narodnega gospodarstva, mnogo prijateljev. VABILO na OBČINTI ZBOR Hranilnice in posojilnice za Blejski kot na Bledu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne ‘28. junija 1908, ob 5. uri popoldne v stari šoli. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. Načelstvo. Za slučaj, da bi ob zgoraj določeni uri ne bilo zadostno število zadružnikov navzočih, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. Vabilo na Hranilnice in posojilnice na Čatežu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. junija t. I. ob 3. uri popoldne v hra-nilnični pisarni na Čatežu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega zapisnika. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Za slučaj, da bi ob določeni uri ne došlo dovolj zadružnikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število udeležencev. Vabilo na II. redni občni zbor Proscško-Kontoveljske posojilnico in hranilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 28. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani restavracije Starec na Proseku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju in bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov. Vabilo na ____ OBČNI ZBOR Kmetijskega in konsumnega društva v Št. Jurju ob juž. žel., registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. junija 1908 ob 8. uti dopoldne v prostorih na Kukovičevem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Potrjenje letnega računa za I. 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Potrjenje revizijskega zapisnika. 7. Slučajnosti. Ako bi ob določenem času ne došlo dovolj članov, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. V ab ilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Laškem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 28. junija 1908 ob 3. uri popoldan v Narodnem domu v Laškem. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Potrjenje letnega računa za 1. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Knosunmega društva na Vojskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 28. junija 1908 ob 10. uri v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Razdružitev. 9. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na OBČNI ZBOR Posojilnice v Marcnbcrgu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 25. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v poso-jilničnih prostorih Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 4. Pokritje zgube. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Domžalah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 239, v upravnem letu pristopilo 41, iztopilo 1, koncem leta 1907 279 Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Deleži — vplačani . . Hran. vloge s kap. obr. Vrnjena posojila . . . Tekoči račun z zvezo . Plačane obr. od posojil Upravni in urad. prisp. Pristopnine .... Tek. račun s strankami Povrnjeni upr. stroški Gotov, začet, leta 1907 Kron 82 — 158.768-72 23.196-05 83.89V88 9.772-91 205-85 43 — 36.646 80 328-65 1.673-74 Deleži — izplačani . . Vzdignj. hran vloge Obr. bran. vlog izplač. Obr hran vlog kapit. Dana posojila . . . . Tekoči račun z zvezo Obresti tekočega računa Tiskovine Revizija Obresti pos povrnjene Uprav, in urad. stroški Rent. dav. in neposred. pristojbina . . . . Dodatek upr. str. 1. okr. Tek. račun s strankami Gotovina 31. dec. 1907 Kron 2'— 89.114-98 989-20 4.507 29 120.280 60 37 000 — 1 410-71 138 57 17 — 32-34 346-32 75 80 16018 58.402-48 2.13213 Imetje. 314 609 60 Kila ica. 314.609-60 Dolgovi. Kron Kron Posojila 224.26903 Deleži 538-— Inventar premični . . 213-25 Hran. vloge s kapit. Inventar neprem., njiva 1 200'—■ obrestmi 178.202 19 Zaostale obresti posojil 443T8 Tekoči račun z zvezo . 67 270-- Dolg najemnine . . . 1.084 — Predplač. obr. posojil 615-87 Dolg obresti najemnine 60-- Rezervni zaklad z obr. 4 297 23 Delež pri „Zadr. zvezi" 1.000-- čisti dobiček : . . . 1.974 98 Delež pri „Ljud. pos." 4-- Tek. račun s strankami 21.755-68 Neplačana kupnina . . 712 — Neplačane obresti . . 25-— Gotovina 31. dec. 1907 2.13213 252.898'27 252.898 27 Hranilnica, in posojilnica v Sorici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 42, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo —, koncem leta 1907 54. Prejemki Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 24 — Vzdignj. hranilne vloge 31 795 82 Hranilne vloge s kap. Obr. hran. vlog izplač. 183-64 obrestmi 33.835 98 Obr. bran. vlog kapit. 4.383-98 Vrnjena posojila . . . 3.203-09 Dana posojila .... 25.500-— Tekoči račun z zvezo , 43.021-36 Tekoči račun z zvezo . 23.090 53 Obresti tekočega računa 3 090 53 Obresti pos. povrnjene 14 54 Plačane obresti od pos. 2.231-44 Uprav, in urad, ustan. Uprav, in urad. prisp. 50'40 stroški 272-30 Pristopnine .... 12 — Rentni davek in nepo- Zamudne obresti . . 2 60 sredna pristojbina . 6813 Gotov, začel, leta 1907 1.902 85 Delež „Zadružni zvezi" 400 — Podpora 20'— Gotovina 31. dec. 1907 1.645-31 87.374 25 87.374-25 Imetje. Bilanca. Dolgovi Kron Kron Posojila 60 516 91 Deleži 108 - Tekoči račun z zvezo . 61 560-— Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 410 20 obrestmi 122.753 37 Zaostale obresti posojil 215-56 Predplačane obr pos. 85 25 Vrednost tiskovin . . 4 — Rezerv, zaklad . . . 1.806.20 Delež pri „Zadr. zvezi* 1.000 - čisti dobiček .... 59416 Gotovina 31. dec. 1907 1.645 31 125.351 98 125 351-98 Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIII upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 311, v upravnem letu pristopilo 15, izstopilo 2, koncem leta 1907 325. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron. Deleži — vplačani . . 30 — Deleži — izplačani . . 4-— Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 75.268 82 obrestmi 127.366-56 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 24.04859 izplačane .... 531 42 Tekoči račun z Zvezo . 41-900 49 Obresti hranilnih vlog Inventar premični . . 797-62 kapitalizovane . . . 9 085-87 Plačane obresti od pos 8.623 27 Dana posojila .... 68.538-9; i Upravni in urad prisp. 145 02 Tekoči račun z Zvezo 45.659 02 Pristopnine . . . I5-— Obresti tekočega računa 703 — Obresti nalož. denarja 22-50 Inventar premični . . 797'62 Golov, začet, leta 1907 2.388 24 Obresti pos povrnjene 2109 Uprav, in urad. stroški 830 50 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina 134-87 Nalož den. (rezer. zakl.) 293 53 Prehodni 120 — Gotovina 31. d- c. 1907 3 348-60 205.337 29 205.337 29 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 264.858 07 Deleži 648-— Inventar premični . . 258-20 Hranilne vloge s kap. Zaostale obresti posojil 14 020-09 obrestmi 270.343-42 Vrednost tiskovin 90 — Tekoči račun z Zvezo 14.039 99 Vrednost kolekov . . 41-30 Predplač. obresti posojil 167 58 Delež pri „Zadr. zv * . 1 .(XX)'— Rezervni zaklad . . . 10.846-50 Naložen rezerv, zaklad 10.846-50 Čisti dobiček .... 1.844-50 Naložen denar . . . 2 844 50 Nevzdig. obr. nalož. den. 462-73 Prehodni 120 — Gotovina 31. dec. 1907 3.348-60 297 889-99 297.889-99 Hranilnica in posojilnica v <*orjah pri Hlodu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 314, v upravnem letu pristopilo 14, izstopil 1, koncem leta 1907 327. Prejemki. Dciuiriii promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . 66- Deleži — izplačani . . 4 — Hran. vloge s kap. obr. 83.620-90 Vzdignjene hran. vloge 58.533 36 Vrnjena posojila . . 29.23804 Obr. hran. vlog izplač. 439 15 Tekoči račun z zvezo . 40.509-17 Obr. hran. vlog kapit. 12.853-84 Obresti tekočega računa 2.409-50 Dana posojila .... 72.451 57 Obresti Zadr. tiskarne 22 50 Tek. račun z zvezo . . 22.980-29 Plačane obresti od pos. 14.764 20 Obresti tek. računa 429-21 Uprav, in urad. pr sp. 312.52 Uprav, in urad. stroški 46308 Pristopnine 14-— Rent. dav. in nep prisl 192-90 Dohodki zadružne hiše 492 — Tiskovine, knjige, čas- Gotov, začet, leta 1907 6 229 95 niki 241 67 Koleki in poštnina . . 86-92 Stroški zadružne hiše 103 60 Podpore 583-13 Gotovina 31. dec 1907 8 306 06 177.668-78 177.668 78 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 312.165-62 Deleži 1 308 — Tekoči račun z zvezo . 27.701 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 324 — obrestmi 356.05603 Inventar nepremični 17.352 43 Rezervni zaklad z obr. 17.451 46 Zaostale obr. posojil . 7.899-70 Čisti dobiček .... 1.433-32 Delež pri „Zadr. zvezi." 1.000 — 2 deieža „Union" . . 1 (Kk) — Delež pri „Zadr. tisk." 500 — Gotovina 31. dec. 1907 8.30606 376.248-81 376,248-81 — 185 Hranilnica in posojilnica v Štoriji, vegistrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907 Člani: stanje začetkom leta 1907 239, v upravnem letu pristopilo GO, izstopilo 6, koncem leta 1907 293. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Deleži — vplačani . . GO—• Hranilne vloge s kap. obrestmi.............. 80 0G5 82 Vrnjena posojila . . . 40.681 9G Tekoči račun z zvezo . 45.626 03 Obresti tekočega računa 1.471 14 Plačane obr. od posojil 8.391 72 Uprav in uradni prisp. 20811 Pristopnine .... 12'— Za tiskovine .... 67 20 Gotov, začet, leta 1907 2 491 48 178 975 70 Kron Deleži — izplačani . . G — Vzdignjene bran vloge 41.906 96 Dana posojila . . . . 90 315'86 Tekoči račun z zvezo . 35 071'44 Inventar premični . . 90.80 Obresti hranilnih vlog izplačane .... 502'5 3 Obresti hranilnih vlog kapitalizovane . . . 7.315’41 Obresti pos povrnjene 43-52 Uprav, in urad. stroški 202 38 Rentni davek in neposredna pristojbina . 95 26 C. kr. davek .... 18-96 Dar „Kat. izobraževal. društvu1.................. 100- — Cisti dobiček 1. 1906 se vzdigne in naloži kot hranilna vloga . . 914 80 Delež pri „Zadr. zvezi" 400-— Gotovina 31. dec. 1907 1.991 "84 178.975-76 Imetje. Bilanca.____________________l)olKovi Posojila................. Tekoči račun z zvezo . Inventar premični . . Inventar nepremični . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadr. zv “ Rezerv, zakl. (v vlogah) Delež pri „Ljud. pos.“ Gotovina 31. dec. 1907 211.089 01 Kron Deleži . • • • . • 293 — Hranilne vloge s kapit. obrestmi.............. 202 584 91 Predplač. obresti posojil 1.452-27 Rezerv, zaklad z prisp 5.649 49 Čisli dobiček .... 1.10934 211.089-01 Kron 162.326 04 30 94119 701 19 7.040 57 1.434 69 I.000-— 5.649-49 4 — 1.991-84 Posojilnica in hranilnica v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 200, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo I, koncem leta 1907 215. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 32 — Deleži — izplačani . . 2 — Hranilne vioge s kap. Vzdignjene hran. vloge 58.622 19 obrestmi 47 895 11 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 26 302 19 izplačane .... 737 90 Tekoči račun z zvezo . 55 661-11 Obresti hranilnih vlog Obresti tekočega računa 180-68 kapitalizovane . . . 8 152 58 Plačane obr. od posojil 8.503-50 Dana posojila .... 36.772 95 Uprav, in urad. prisp. 441 94 Tekoči račun z zvezo . 33 702-28 Zamudne obresti. . . 35 06 Obresti tekočega računa 1090I Dohodki posestva . . 2.359 10 Inventar premični . . 90— Odplač. dolga na gozdih 67-78 Inventar nepremični . 324 18 Obresti od teli 15-36 Obr. posojil povrnjene 21-74 Gotov, začet, leta 1907 994-90 Uprav, in urad. stroški 585-23 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina . 166 79 Stroški posestva . . . 279 93 Naložen rezervni zaklad 530 78 Gotovina 31 dec. 1907 2.391 17 142.488-73 142 488-73 Imetje. Bilanca.___________ Dugovi- Kron Posojila............... 184.695-82 Inventar premični . . 358'25 Inventar nepremični . 26.628 29 Zaostale obresti posojil 3.947 40 Terjatev za les in drva 55-49 Zaostala najemnina. . 117-32 Delež pri „Zadr zvezi* 1.000-— Delež pri „Kmet. društ." 4 — Terjatve na gozdih . 1.577'20 Nalož den. (rez zakl.) 7.303 — Gotovina 31. dec. 1907 2.391 17 228 077-94 Kron Deleži............. 430" — Hranilne vloge s kapit. obrestmi... 211.640-63 Tekoči račun z zvezo . 6 400 — Pred plačane obr. posoj. 240 71 Predplačana najemnina 293 72 Rezervni zaklad z obr. 7 303 — Cisti dobiček .... 1.769-88 228 077-94 Mlekarska zadruga na Dobrovi, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 77, v upravnem letu pristopilo 15, izstopilo —, koncem leta 1907 92 Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Blagajniški preostanek Vrnjena izposojila . . 2.049-06 1. 1906 132-63 Izdatki za blago . . . 26.142-83 Vplačani deleži . . . 90 — Voznina 8.380 80 Pristopnine .... 15 — Inventar nepremični 73-70 Izposojila začasna . . 4.500- - Inventar premični . . 4.57011 Prejemki za blago . . 37.995-39 Neposredne pristojbine — •71 Prodane knjižice . . 14 40 Upravni stroški . . 1.505-72 Prispevek za nakladanje Obresti izposojil . . . 72 31 mleka 8-— Provizija Gospodar zv. 499 99 Kavcija odjemnika . . 1.500 — Delež hranil, in posojil. 4 — Gotovina konec 1. 1907 956T9 44.255-42 44.255-42 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vred. nepremič invent. 1.725-50 Deleži 768-— Vredn. premič. invent. 5.707-39 Izposojila 4 500 — Delež pri „Zadr. zvezi* 20-— Dolg nezadružnikom 4 — Delež pri „Gosp zvezi* 20 — Kavcija odjemnika . . 1.500 — Delež pri „lir. in pos * 4 — Rezervni zaklad . . . 646-41 Gotovina konc. 1. 1907 956-19 Cisti dobiček .... I.OI4-67 8.133-08 8.43308 Kmetijsko društvo v Velikih Laščah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 387, v upravnem letu pristopilo 2, izstopilo —, koncem leta 1907 389. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Blagajniški preostanek Vrnjena izposojila . . 45.081 22 leta 1906 .... 1.434-34 Izdatki za blago . . . 116.761-60 Vplačani deleži . . . 4*— Voznina 2.169-21 Pristopnine .... 4-— Užitnina 157-52 Izposojda . . . . 66 551 68 Upravni stroški . . . 2.795-79 Prejemki za blago . . 100.080-53 Obresti izposoj il . 1 177-69 Vrnjeni naložen denar 346-40 Naložen denar Zvezi . 196-68 Gotovina konec 1. 1907 81-24 168.420-95 168 420-95 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . . 26.197-78 Deleži 1.233-- Terjatve na blagu pri Izposojila 32.470-46 zadružnikih .... 16 702-68 Dolg na blagu nezadruž. 6.666 71 Vred. prem. inventarja 485-68 Rezervni zaklad z obr. 3.470 30 Delež pri „Zadr. zvezi* 10 — Cisti dobiček .... 398-91 Delež pri „Gosp. zv.* 260 — Delež pri „Hr in pos.“ 2- — Delež pri „Unionu* 500-- Gotov, koncem 1. 190/ 81-24 44.239-38 44.239-38 Hranilnica in posojilnica v Hrenovicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1!)07. Člani: stanje začetkom leta 1907 301, v uj.ravnem letu pristopilo 47, izstopilo 9, koncem leta 1907 339. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 235'— Deleži — izplačani . . 45 — Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran. vloge 31.794 81 obrestmi .... 51 4511-49 Ohr. bran. vlog. izplač 201 31 Vrnjena posojila . . . 3 i 865 41 Obr. hran. vlog kapit. 4.517 88 Tekoči račun z zvezo . 29.135-61 Dana posojila .... 49.056-06 Plačane obresti od pos. 5554-25 Tekoči račun z. zvezo . 34.646 — Uprav, in urad. prisp. 220-90 Obresti tekoč, računa . 230-95 Pristopnine 47-— Obresti pos. povrnjene 28 90 Zamudne obresti. . . 80114 Uprav in urad. stroški 802-49 Gotov, začet, leta 1907 641-47 Kent dav. in neposred. pristojbina .... 49-71 Delež „Zadružni zvezi" 200’— Nalož. den. (rez. zakl.) 396-76 Gotovina 3l.|dec. 1907 1.267-20 123 237'07 123.23707 Imetje. Bilanca. Dolgovi Kron K ron Posojila 121.460-36 Deleži . . . 1.695 — Inventar premični . . 139-24 Hranilne vloge s kap. Zaostale obr. posojil . 2.427 90 obrestmi . . 123.048 24 Delež pri „Zadr. zvezi* , 1.000"—- Tekoči račun z zvezo . 204 Delež pri „Ljud. pos." 4'— Predplač obresti posojil 115 26 Nalož. den. (rez. zakl.) 2.202-02 Rezervni zaklad z obr. 2.202 02 Gotovina 31. dec. 1907 1.267-20 Čisti dobiček . 1.236 20 128 500-72 128 500 72 Hranilnica in posojilnica pri 1). M. v Polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 56 v upravnem letu pristopilo 24, izstopilo —, koncem leta 1907 80. Prejemki. Densiriii promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 48- - Vzdignj. hranilne vloge 15.786-02 Hranilne vloge s kap. Obr bran vlog izplač. 128-54 obrestmi 36.499 75 Obr hran. vlog kapit 1.216-30 Vrnjena posojila . . . 3.474-48 Dana posojila . . . 28 490 33 Tekoči račun z zvezo . 28 283-09 Tekoči račun z zvezo . 23.617 66 Plačane obr. od posojil 2 126-73 Obr. tekočega računa . 125-68 Upravni in urad. prisp. 236 01 Inventar premični - . 39 90 Pristopnine .... 19-20 Obresti pos. povrnjene 15 12 Gotov, začet, teta 1907 161 75 Uprav, in urad. stroški 114 96 Rentni dav. neposredna pristojbina .... 16-25 Doplač deleža Zadr. zv. 400 — 1 delnica „Union" 500"— Gotovina 31. dec 1907 398-25 70.849 01 70-849 01 Imetje Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 46.907-65 Deleži 160 — Zaostale obresti posojil 178-77 Hranilne vloge s kap. Delež pri „Zadr. zvezi." 1.000 — obrestmi 45 798 32 1 delnica „Union* . . 500 — Tekoči račun z zvezo . 1.843 — Gotovina 31. dec. 1907 398 25 Predplačane oiir. pos. 494 30 Rezervni zaklad . . . 155-22 čisti dobiček .... 533-83 48 984-67 48.984-67 Hranilnica in posojilnica v Sorici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 42, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo —, koncem leta 1907 54. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Deleži — vplačani . . 24- Vzdignj. hranilne vloge 31.795 82 Hran. vloge s kap. obr. 33.835-98 Obr hran. vlog izplač. 183-64 Vrnjena posojila . . . 3.203-09 Obr. hran. vlog kapit. 4.383 98 Tekoči račun z zvezo . 43.021-36 Dana posojila .... 25.500-— Obresti tekočega računa 3 090 53 Tekoči račun z zvezo . 23.090 53 Plačane obr od posojil 2 231 44 Obr. posojil povrnjene 14 54 Uprav, in urad. prisp 50-40 Upravni in uradni usta- Pristopnine .... 12 — novni stroški . 272-30 Zamudne obresti 2 60 Peni. dav. in neposred. Gotovina 31. dec. 1907 1.902-85 pristojbina .... 68-13 Delež „Zadružni zvezi" 400-— Podpora 20-— Gotovina 31. dec. 1907 1.645-31 87 374-25 87 374-25 Imetje. Bilanca. Dolgovi. K ron Kron Posojila 60.516-91 Deleži 108 — Tekoči račun z zvezo . 61.560 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 410-20 obrestmi 122.753 37 Zaostale obresti posojil 215-56 Predplač obresti posojil 85-25 Vrednost tiskovin . . 4 — Rezervni zaklad . . . 1.806-20 Delež pri »Zadr. zvezi" 1.000 — čisli dobiček .... 594 16 Gotov 31. dec. 1907 . I 645-31 125.351 98 125.351-98 Kmetijsko društvo v Ratečah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 97, v upravnem letu pristopilo 7, izstopilo —, koncem leta 1907 104. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Blagajniški preostanek Vrnjena izposojila . . 2(X)- — leta 1906 .... 559-28 Izdatki za blago . . . 37.125 03 Vplačani deleži . . . 156’— Voznina 1 312 90 Pristopnine .... 14"— Užitnina 121 97 Prejemki za blago . . 39 854-63 Inventar piemični . . 22 10 Povrnjen delež od Za- Davki 108-15 družne zveze . . . 200 — Neposredne pristojbine - 50 Upravni stroški . . . 1.227-20 Obr. deležev in izpos. 275-40 Delež „Zadružni zvezi* I0-— Delež „Gospodar, zvezi* 20-— Zvezi na tekoči račun 181 94 Gotovina konec 1 1907 178 72 40.783-91 40.783-91 Imetje. Bilanca. \ Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . . 3.945 12 Deleži 4.229-— Terjatve na blagu pri Izposojila 1.400 — zadružnikili .... 11.379-73 Dolg na blagu nezadr. 6.203 86 Vred. prem. inventarja 330-94 Tekoči račun s zvezo . 13 — Delež „Zadružni zvezi* 10 — Rezervni zaklad z obr. 3.852 97 Delež „Gosp. zvezi* 80-— Čisti dobiček . . . . 253-68 Predplač. najem, davek 28 — Gotovina konec 1. 1907 178-72 15 952-51 15.952-51 VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v četrtek dne 18. junija 1908 ob pol 4. uri popoldne v uradniški pisarni v Cirkovcah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število članov, na istem mestu in z istim dnevnim redom. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Suhorju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki je bil v 10. št. „Narodnega Gospodarja' z dne 25. maja 1908 sklican na 7. junija t. I., se vrši na istem kraju, ob istem času in z istim dnevnim redom dne 18. junija 1908. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv, Ivanu pri Trstu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani obrtnega in konsumnega društva (pri cerkvi) pri sv. Ivanu št. 810. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Odbor. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostnega števila udov, vrši se občni zbor uro pozneje in sklepa veljavno ob vsakem številu udov. Vabilo na Redni občni zbor Slamnikarske zadruge v Mengšu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil dne 21. junija t. I. ob '/26. uri popoldne v društvenem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na XIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Stari Loki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1908 ob 4. uri popoldne v kaplaniji. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. OBČNI ZBOR Konsumnega društva pri D. M. v Polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki je bil v 10. št. „Narodnega Gospodarja' z dne 25. maja 1908 sklican na 14. junija t. L, se vrši na istem kraju, ob istem času in z istim dnevnim redom dne 28. junija 1908. Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki je bil v 10. št. „Narodnega Gospodarja" z dne 25. maja 1908 sklican na 7. junija t. 1., se vrši na istem kraju ob 7. uri zjutraj in z istim dnevnim redom dne 18. junija 1908. VABILO na IV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Colu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v pondeljek 29. junija t. 1. v dvorani katol. izobraž. društva ob pol 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenj,e računskega zaključka za 1. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prečitanje revizijskega zapisnika. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Ge bi ob določenem času ne bilo dosti članov navzočih, vrši se pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Radoviči, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki je bil v 10. št. „Narodnega Gospodarja' z dne 25. maja 1908 sklican na 7. junija t. I., se vrši na istem kraju, ob istem času in z istim dnevnim redom dne 18. junija 1908. Vabilo na redni občni zbor Slovenskega delavskega stavbenega društva v Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. junija 1908 ob 7. uri zvečer v prostorih „Slov. krščansko-socialne Zveze* v Ljubljani (hotel Union). Dnevni red: Nadaljevanje občnega zbora, ki se je vršil dne 6. junija t. L, po istem dnevnem redu, kakor je bilo razglašeno v 10. številki „Narodnega Gospodarja* z dne 25. maja 1908. Tropinovec in droževec oddaja večje množine po K V80 liter „Kmetijsko društvo v Vipavi*. Prinnrnfra en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Ako-rripurUUa o O • ,jam 1„ poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. lo jpo -o unljfj jamčeno, da je 90°/o plodnih, od najvišje odli JclJUa Z.a Valili | o 1 j š in na,jsigur*n e j š a pr*ili 1-t. ;i za štedenje! Denarni promet 31. decemb. 1907: čez 64 milijonov kron Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- M n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure tj. |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,812.603'92 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi so obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907. 2*!|. x—11 Josip Šišku, kanonik, podpredsednik. Oea.Toorn.ilcJ.: Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kauschegg, Malija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Wildonu župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbnr. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos v Ljubljani. župnik na Hudniku Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.