Človeško telo in njegovo naravno < zdravljenje. Prišla je zima z dežjem in snegom in je treba baš v tem Sasu prav posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje z zdravilnim čajem PLANINKA, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne iskušnje nam potrjujejo, da je PLANINKA zdravilni čai zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. PLANINKA zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6- do 12tedensko zdravljenje s PLANINKA čajem izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. PLANINKA zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrečno PLANINKA-čaj Bahovec za Din 20‘— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov: Lekarna: Mr. BAHOVEC, Ljubljana Reg. S. br, 14.212, 10. VII. 1934. run rom PLANINKA ZOftAVIlNI ČAJ VODNIKOVO PRATIKO JE UREDIL PAVEL KAK LIN Vse odlike Schichtovo terpentinovo milo daje obilno, rahlo peno — zato temeljito čisti. Razen tega vsebuje najfinejše terpentinovo olje — zato dobi oprano perilo svež vonj po mladem borovju. šchichtovo terpen trnovo milo v praktičnem zaščitnem zavitku Zavitek nosi razen tega lepe podobice za izrezati, za kratek čas otrok. ,v enem L milu s''0' ^\c° A\\S^ 2.01 p' erf'r'° s P rjVT°^. rO° «aPr' • !***'£■ * o® po^e' ©ENRALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO F. L. ROSENFELD — BEOGRAD - TOPLIČIN VENAC 7 Telefon 29-3-30 GOREČ D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrševa cesta 1 poleg nebotičnika vam nudi: Kol esa najboljših znamk ♦ Kolesno blago za vse tipe ♦ Avtomobilsko blago v največji izberi ♦ Avtomobilsko pnevmatiko Michelin vseh vrst za osebne in tovorne avtomobile ♦ Zimskošportno blago domače in norveško ♦ Bencinski avtomat ♦ Olje vseh vrst «J7v Preje Sedaj Prava uteha za živčno bolne! Tako nenadno izpremembo v prav tako kratkem času-že v nekal tednih povzroči samo naše preizkušeno redilno sredstvo. Brezplačno in poš'nine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje bolezni, je izredno veliko. Pišite še danes na spodaj navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTERNACK BERLIN S. O. MICHAELK RCHPLAfZ 13. Abt. K. Odlikovano v Londonu in Parizu. ^gospodinje ^%i^nodiHbf^ dosežete tirmhmm trudom, toda z up rabo # IVIfM milo izdelano na bazi čistega olivnega olja. Pokrajinske razglednice, povečane slike, filme, plošče, vse vrste fotografskih papirjev, aparatov kakor tudi vsa amaterska dela najceneje in najbolje pri Foto -Tourist LJUBLJANA Aleksandrova cesta * Podružnica: KRANJSKA GORA Ne zahtevajte gume, temveč izrečno „OLLA“ Tropic Triletna trpežnost! Lastni interes vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od naduhe, pljučnih in sličnih bolezni, zahteva, da si naroči popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno brošuro s slikami in da izrabi ponudbo obče poznane tvrdke PUHLMANN & Co., Berlin 404, MUggelstrasse 25-25 a, ki obstoji že mnogo let. Pazite na oglas v oglasnem oddelku. FRANJO DOLŽAN - CELJE „ZA KRESIJO" Klepantve in naprava olreiovodov — Pokrivanje streh in lniiktt — Vodovodne instalacije, naprava modemih higijeničnih kopalnih nb In kleietoT, idravntvene naprave - Via popravila iivrinje toino ii solidno ter p« konkurenčni ceni — Proračuni brezplačno. VROČICA i 02223 ZGLOBI V M 1 ' r' S&i&j* * -fi« ‘‘tTr** r Večino težkih boležftl, ki stole v zvezi z prehlajenjem kakor gripa, influenca itd. spremlja vedno vročica. ASPIRIN tablete preženejo vročico 12 notranjosti telesa na površino ter se tako ne doseže le zaželjeno znojenje telesa, ampak predvsem padec temperature. DO ZGLOBOV, mišičevja In živcev dospe ASPIRIN z krvno strujo. S teh mest odstrani on vse škodljive stvari in revmatične bolečine. ASPIRIN Je neškodljivo sredstvo proti vsem boleznim, ki nastanejo od prehlajen]a. BOLJŠI KRVNI OBTOK poveča delovanje organizma In odstranjuje škodljive stvari, k| zastrupljajo telo in povzročajo bolečine. ASPIRIN — mala tableta z velikim učinkom — Izzove boljši krvni obtok in v najkrajšem času se počutite zopet sveži in zdravi. ASPIRIN Vsaka Aspirin tableta ima vtisnjen Bayer*jev križce«)! V. 1. .JUGEFA. k. d. Zagreb. Ogla« je reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI. 1934. Najboljša namizna in zdravilna pijača je prirodna radioaktivna Sisačka Mineralna Voda Bolnim in zdravim priporočamo SiSAGKO JODNO KOPALIŠČE ki je najmočnejše, najelegantnejše in najcenejše jodno kopališče v Jugoslaviji Z D R A VI: revmatične bolezni, poapnenje žil, zvišani krvni pritisk, bolezni srca in krvnic, ženske bolezni, živčne bolezni, skrofulozo, telesne slabosti in slabokrvnost, golšo, katare dihalnih organov, astmo, bolezni prebavnih organov in žolčevodov. * Vse informacije in prospekte daje brezplačno P. TESIalč, SISAK Samo en poizkus pranja z domačim pralnim praškom PERION Vas bo prepričal, da je ta slovenski izdelek res prvovrsten. Pere vse, in kar je glavno: Vašemu perilu ne škoduje! Izdeluje: HUBERTUS Celiska milarna, d. z o. z., CELJE F. Izborno je tudi domače ,.HUBERTUS“ MILO! USTANOVLJENA LETA 1847. J. JELLENZ, Celje (podružnica Slovenjgradec). Trgovina s kožami in usnjem. Na drobno. Na debelo. Specijalno podjetje za vse čevljarske, sedlarske in tapetniške potrebščine. Pasji in zimskošportni predmeti ter vseh vrst jermena in tehnični predmeti vedno v največji izbiri. PoStno-čekovni račun 10.866. Naslov zn bnojare: Jellenz Celje. Telefon inter. 92. KNJIGARNA, UMETNINE, MUZ1KALIJE KAREL GORIČAR-vdova CELJE, Kralja Petra cesta št. 7, 9 Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Vse šolske potrebščine v zalogi. Na drobno. Na debelo. Človeška modrost v borbi proti prezgodnji smrti. Če primerjamo statistiko človeške umrljivosti minulega in tekočega stoletja, nas mora presenetiti visoka povprečna starost, ki jo dosezajo ljudje danes v primeri s prejšnjimi časi. — Vzporedno z napredkom medicinske znanosti napreduje tudi življenjska zmožnost ljudi. Človeška modrost, ki je znala sile narave odkriti in jih staviti v svojo službo, je znala celo smrt prisiliti, da se pojavlja vedno kasneje. — Vemo, da se življenje vzdržuje z neprestano obnovo drobnega staničevja, iz katerega sestoji telo. Naravna smrt nastopa šele po dolgih letih počasnega umiranja teh stanic, ki so kakor mreža zvezane z vsemi organi telesa. Ker sestoje tudi ti organi iz takšnih drobnih stanic, gredo stremljenja nove dobe za tem, da se oslabljenje teh stanic prepreči že v zdravih dneh z rednim čiščenjem telesa. Prizadevati si moramo, da kri pravilno kroži, kakor tudi, da odstranimo v telesu nastale strupe in tako vzpostavimo normalno delovanje vsega organizma. Takšno funkcijo vrši v telesu tudi glasoviti -čaj Bahovec je izvrsten- naraven regulator za čiščenje in obnavljanje krvi ter učinkuje zanesljivo pri vseh motnjah prebavnih organov in raznih boleznih, nastalih zaradi oslabelega želodca in črevesja. Pri nerednem obtoku krvi, obolenju jeter in živcev, se je Prvi krajec . . . } Zadnji krajec . . Znamenja >a dni t tednn. Postni dan . . . A Delavnik .... Vremenski ključ po zvezdoslovcu J. W. H e r s c h 1 u. Kadar se spremeni mesec, pomeni: Nedelja .... Praznik . . . . A Kvaterni dnevi. 13. marec, 12. junij, 18. september, 18. december. Državni prazniki. Vidovdan 28. junija. ■Ciril in Metod 5. julija. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra. Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. 17. decembra. Premakljivi prazniki. Sedemdesetnica 17. febr. Binkošti 9. junija. Pepelnična sreda 6. marca. Sv. Trojica 16. junija. Velika noč 21. aprila. Telovo 20. junija. Križevo 27., 28., 29. maja. Srce Jezusovo 28. junija. Vnebohod 30. maja. Prva adv. nedelja 1. dec. ob uri poleti pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo sneg ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. mnogo dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela: poletje in zimo. Za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa za zimo. PROSincc Zvezda sije na snežene ceste . . . Sveti trije kralji, kam pa greste? Srečo voščit se pri vas ustavimo, bob, kolače v cekarje pospravimo. Novo leto Genovefa Sv. 3 kralji s8b Valentin Pavel, p. Ernest Veronika Hilarij Anton, p. Sebastijan AA^AAAAAA^ 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Neža Vincenc Spreob. Pavla Franč. Sal. Peter Nol. AAAAAA^AAAA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 T Novo leto. Obrezov. Gospodovo Beležke. 2 S Makarij; Ime Jezus 3 č Genovefa; Slavimir 4 p Tit; Angela 5 s feleslor; Grozdana 6 N 3 kralji ali razgl.G.; Darinka 7 P Valentin, šk.; Svetoslav 8 T Severin, op.; Bogoljub, muč. 9 S Julijan 10 Č Pavel I., p.; Dabroslav 11 P Higin, p. m.; Božidar, op. / 12 S Ernest, šk.; Arkadi j, m. • 13 N 1. po razgl.G.; Sv. Družina 14 P Feliks (Srečko); Neda 15 T Pavel, pušč.; Hilarij, uč. 16 S Marcel, p. 17 Č Anton, pušč.; Ratislav 18 p Sv. Petra stol v R.; Priska, d. m. 19 s Kanut, kr.; Ilranimir 20 N 2. po razgl. G.; Sebastijan, m. Neža, d. m.; Janja 21 P 22 T Vincenc (Vinko), m.; Dan je dolg od 8h 25' do 9h 26'. 23 S Alfonz; Zaroka M. D. Dan zraste za lh 1'. 24 Č Timotej, šk.; Milislava Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 25 p Spreob. Pavla; Kosava 21. ob 0h 29'. 26 s Polikarp, šk.; Vsevlad Mlaj dne 5. ob 6U 20’. 27 N 5. po razgl. G.; Janez Zlatoust ) Prvi krajec dne 11. ob 21h 55'. 28 P Egidij; Julijan, šk. 29 T Frančišek Sal., šk. Ščip dne 19. ob 16h 44'. 30 S Martina, d. m.; Hiacinta, d. Zadnji krajec dne 27. ob 20h 59'. 31 Č Peter Nolaški, sp.; Divna Ples in smeh, šet/avi dirindaj . . . Krepke roke, ljubezniv smehljaj Kaj od srca se do srca spleta, očka, mamca zvedeti ne smeta. Ignaci) A A Svečnica Blaž Agata Apolonija Katarina Valentin Julijana Simeon Konrad IIHHi Aleksander Maksimilijan Stol sv. Petra Matija Roman 1 P Ignacij (Igo. Ognjesl.); Budimil Beležke. 2 S Svečnica; Ljubomira 3 N 4. po razgl. G.; Blaž, šk. 4 P Andrej (Urabroslav); Daroslav 5 T Agata, dev. 6 S Doroteja; Amand 7 č Romuald, op.; Malina 8 P Ivan od Mata; Zvezdodrag 9 s Apolonija; Ciril Aleks. 10 N 5. po razgl. G.; Sholastika, dev. 11 P Deziderij; Adolf, šk. 12 T Evlalija 13 S Katarina, dev. 14 Č Valentin (Zdravko); Cvetna 15 p Favstin; Ljuboslava 16 s Julijana, d. m. 17 N 1. predpepel.; Frančišek Kle 18 P Simeon; Dobrana 19 T Konrad, pušč. 20 S Aleksander Maksimilijan; Miroslava 21 c 22 p Stol sv. Petra v A. Dan je dolg od 9h 29' do 10h 56'. 23 s Peter Damj., šk.; Romana,dev. Dan zraste za lh 27'. Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 14h 52'. . N 2. predpepel.; Matija, ap. 24 25 P Valpurga, dev. 26 T Matilda, dev. Mlaj dne 3. ob 17h 27’. 27 S Viktor: Leander; Baldomir ^ Prvi krajec dne 10. ob 10h 25'. 28 Č Roman, op. Ščip dne 18. ob 12h 17’. Zadnji krajec dne 26. ob llh 14'. *x4im —4 / •»*•*•/ * V Vedi, sinček, za bodoča leta: Zemlja skrbna je in dobra mati; kar ji daš, stotero ti povirne — ali treba težko je dajati. Albin Kunigunda Pust Janez od Boga 40 mučencev *|4oP £ A A A 3 6 10 ▲ A 9 10 Gregor Matilda Jedert Edvard Jožef Benedikt Mar. oznanjenje Rupert, šk. Janez Kap. Benjamin 21 22 23 24 A ▲ A 25 26 27 30 31 ▲ A 28 29 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N Albin (Belko), šk.; Belin Simplicij, p.; Milena 3. predpepel.: Kunigunda, ces. Kazimir, spoz. Pust; Janez Jožef od križa Pepelnica; Evzebij; Danica Tomaž Akvinski, c. uč. Janez od Boga, sp.; Bodin Frančiška Rim.; Danimir 1. posl na; 40. mučencev Sofronij, šk.; Heraklij Gregor I., p.; Božana t Rozina; Teodora, muč. Matilda; Desimir t Klemen M. D., sp. t Hilarij, m.; Ljubislava 2. postna; Jgdert, dev. Edvard; Ciril. c. uč. Jožef, ženin M. D. Aleksandra, muč.; Evgenij Benedikt, op. Oktavi jan; Lea Jožef Oriol; Oton 3. postna; Gabrijel, nadangel Marijino oznanjenje Emanuel, muč; Dizma; Srdan Rupert, šk.; Janez Dam., c. uč. Janez Kapistran Ciril, m. Janez Klimak; Radivoj 4. postna (sredpost.): Benjamin Beležke. Dan je dolg od 10h 59’ do 12h 45’. Dan zraste za ih 46'. Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 14h 18'. Začetek pomladi. Mlaj dne 5. ob 3h 40'. Prvi krajec dne 12. ob lh 30’. Ščip dne 20. ob 6h 31'. Zadnji krajec dne 27. ob 21h 51'. V prožnem toka se vihti desnica: „Vaj narti, oče, naš vsakdanji kruh; (J) v bajti čaka nanj otrok kopica O in spet nova pride k nam sestrica Hugon Rihard Vi incencij Fer. Viljem, op Albert A A Viktor 12 A 11 A 12 Justin Helena Rudolf Ema A A 19 20 Velika noč Adalbert Marko Peregrin ČiAAAAAA&AA 21 22 23 24 25 26 27 28 ‘29 30 1 2 P T Hugon Frančišek Pavl.; Gojmir Beležke. 3 S Rihard, šk. 4 Č Izidor, šk.; Dušica 5 P Vincencij Fer.; Irena 6 S Viljem, op.; Sikst, p. 7 N Tiha ned.: Herman, Jožef 8 P Albert, šk. 9 T Marija Kleofova 10 S Ezekijel, pr. 11 C Leon L, p.; Rada / 12 P Viktor; Julij I., p. 13 s Ilermengilda, m.; Milutina 14 N Cvetna ned.; Justin 15 P Helena, kr.; Teodor, m. 16 T Benedikt; Turibij 17 S Rudolf, m. 18 Č t Vel. č.; Apolonij; Gradislava 19 p t Vel. p.; Ema, vd.; Leo IX., p. \ 20 s t Vel. s.; Sulpicij; Neža 21 N Velika noc: Simeon 22 P Vel. poned.: Soter in Gaj Dan je dolg od I2h 48' do 14h 27'. 23 T Adalbert (Vojteh) Dan zraste za lh 39'. 24 S Jurij, m. Solnce stopi v znamenje bika dne 21. 25 Č Marko, ev.; Tugomir ob lh 50'. 26 p Klet in Marcelin ^ Mlaj dne 3. ob 13h 11'. 'V 27 s Peregrin, sp.; Peter K. J 1 rvi krajec dne 10. ob 18h 42. 28 N 1. po vel. (bela); Pavel od kr. 29 P Robert, op.; Peter, m. Ščip dne 18. ob 22h 10'. 30 T Katarina Sienska,d.; Samorad Zadnji krajec dne 26. ob 5h 21'. 8w^*1r: MPt3 VELIKI TRAVE D Spominčice že sanjajo kraj brega, pesem slava se v večer preliva, vsa skrivnostna, sladka, zapeljiva ... če ni še slajša — fantova prisega. Filip in Jakob Najdenje sv. križa Florijan Stanislav Gregorij N. Antonin Servacij Izidor Janez Nep. Pashal, sp. ▲ ▲ A 13 14 15 19 20 Julija Urban 21 22 Magdalena Vnebohod Angela Mer. A A A 23 24 25 26 27 A A A A 2$ 29 30 31 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Filip in Jakob, ml. ap. Atanazij, šk.; Živana Najdenje sv. križa Florijan (Cvetko) 2. povel.; Pij, p. Benedikta; Janez Ev. Stanislav, šk. m. Prikazen sv. Mihaela Gregorij Nacijan Izidor; Antonin, šk. Frančišek; Mamert 3. povel.: Pankracij, m. Servacij, m. Bonifacij, šk. Izidor; Zofija Janez Nepomuk, muč. Pashal, sp. Erik, kr.; Venancij 4. povel.: Celestin; Ivo Bernardin Sienski Feliks (Srečko), sp. Julija, Emil (Milan) Deziderij, šk. Mar. Dev., pom. kr.; Cveta Urban I., p. 5. povel.; Filip Nerij Janez, p.; Beda Čast. Avguštin, šk. Magdalena, p. Vnebohod; Ferdinand; Robert Angela Merici, d. Beležke. Dan je dolg od 14h 29' do 15h 45’. Dan zraste za lb 16’. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 22. ob ik 25'. Mlaj dne 2. ob 22h 36'. ^ Prvi krajec dne 10. ob 12h 54'. Ščdp dne 18. 10h 57'. Zadnji krajec dne 25. ob 10h 44'. ROZniK junu Kam pa s panji v mlado zarjo, mož? E j, s čebelami na letovanje, O trebai pašo bo dobiti zan je. Dal obilne jim, svetnik Ambrož! Klotilda Bonifacij Anton Pad Norbert Menard S £ Telovo Binkošti 9 £ A 9 10 ▲ ▲ ▲ A 17 18 19 20 Ahac Janez Krstnik Ladislav &L. A Vidov dan 1389 Peter in Pavel A ▲ £ A ▲ 21 22 23 24 25 28 29 A A A & 27 28 29 30 1 S Fortunat; Radovan Beležke. 2 N 6. povel.; Erazem 3 P Klotilda, kr. 4 T Kvirin; Frančišek Kar. 5 S Bonifacij, šk. m.; Valerija 6 č Norbert; Milutin 7 p Pavel, šk.; Robert 8 s Medard, šk. 9 N Binkošti; Felicijan in Primož 10 P Bink. poned.; Marjeta, kr. 11 T Barnaba, ap. 12 S t kv.; Janez Fakund, sp. 13 Č Anton Padovanski, sp. 14 P t kv.; Bazilij, šk. 15 S t kv.; Vid in tov. 16 N 1. pobink.; Franc. Regij 17 p Adolf, šk. 18 T Efrem Sirski, c. uč. Dan je dolg od 151' 4-6’ do 16h 2'. 19 S Gervazij in Protazij Dan zraste do 21. za 19' in se potem skrči 20 Č Telovo; Silverij, p.; Milava do 30. za 3'. 21 p Alojzij (Slavko); Vekoslav, sp. Solnce stopi v znamenje raka dne 22. 22 s Ahac, m.; Pavlin; Miloš ob 9h 38'. 23 N 2. pobink.: A gripi na Začetek poletja. 24 P Janez Krstnik ^ Mlaj dne 1. ob 8h 52'. 25 T Prosper; Viljem, op. "V 26 S Rudolf, šk.; Janez in Pavel J Prvi krajec dne 9. ob 6h 49. 27 Č Ladislav; Hema, vd. ^ Ščip dne 16. ob 21h 20'. 28 P Vidov dan;Zorana; Srce Jez. Zadnji krajec dne 23. ob 15h 21'. 29 S Peter in Pavel, ap. 30 N 3. pobink.; Spomin sv. Pavla @ Mlaj dne 30. ob 20>‘ 25'. TiMu MALI 5RPAI1 JULIJ Zlatolasa, polna je pšenica, rdečelična, brhka je ženjico., koscu v solncu kosa se blešči, škrjanček poje himno dobrih dni. Obiskovanje M. D. Urh Ciril in Metod Elizabeta Vilibald (§> Moh. in Fort. Marjeta Aleš Vincenc Pavl. ▲ A ▲ £ 11 12 13 14 Magdalena Apolinarij Jakob Ana 22 m jLAAAA.-t. ▲— ▲▲▲ 21 ‘22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 P ♦ Teobald, pušč. Beležke. 2 T Obiskovanje Mar. Dev. 3 S Lev II., p. 4 Č Urh, šk.; Berta, dev. 5 P Ciril in Metod, šk., slov. ap. 6 S Izaija, pr.; Bogomila 7 N 4. pobink.; Vilibald, šk. 8 P Elizabeta (Špela), kr. 9 T Veronika Jul., dev. 10 S Amalija, d.; Ljubica 11 Č Pij I., p.; Savin, m. 12 p Molior in Fortunat 13 s Marjeta, d. m.; Dragan 14 N 5. pobink.; Bonaventura 15 p Vladimir, kr. 16 T Dev. Mar. Karmelska; Bogdan 17 S Aleš, sp. 18 Č Miroslav (Friderik) 19 p Vincenc Pavlanski; Avrelija Elija, pr.; Margareta, dev. 20 s 21 N 6. pobink.; Olga Dan je dolg od 16h 2' do 15h 8’. 22 P Marija Magdalena, spok. Dan se skrči za 54'. 23 T Apolinarij, šk. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 20h 33'. 24 S Kristina, dev. Začetek pasjih dni. 25 Č Jakob (Radoslav) 26 p Ana, mati Mar. Dev.; Jana J Prvi krajec dne 8. ob 23h 28'. 27 s Natalija (Božena), m. Ščip dne 16. ob 6^ 0'. 28 N 7. pobink.; Viktor P., m. Zadnji krajec dne 22. ob 20h 42'. 29 P Marta, dev. , 30 T Abdon in Senen, m. ^ Mlaj dne 30. ob 10h 32'. 31 S Ignacij (Ognjeslav) VELIKI Trudno, zlato klasje je požeto in v bahave, težke snope speto. Zdaj se cepec v pesem bo pognal, za življenje naše bo koval. Petra vezi Alfonz Lig. Dominik Marija Snežnica Lovrenc 1 A 2 Klara Veliki Šmaren Rok Bernard Ivana Fr. Š. Timotej, muč. Filip Benicij Jernej Avguštin Obgl. Janeza 22 23 24 28 29 AAAAiAAAAAA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 e Vezi Petra, ap. Beležke. 2 P Porciunkula; Alfonz Lig. 3 S Najdenje sv. Štefana 4 N 8. pohink.: Dominik, spoz. 5 P Marija Snežnica; Ožbolt, kr. m. 6 T Sprem. Gospodovo 7 S Kajetan, sp.; Donat 8 Č Cirijak in tov., m. 9 P Afra, m.; Roman, m. 10 S Lovrenc, m.; Juriča 11 N 9. pobili k.: Suzana 12 P Klara, dev.; Hilarija, m. 13 T Kasijan in Hipolit, m. 14 S Anastazija, dev. 15 Č Vnebovz. Mar. Dev. (Vel. Gosp.) 16 p Rok, sp. 17 s Emilija (Milica) 18 N 10. pobink.: Helena 19 P Ludovik, šk. T> 1 i 20 T Bernard, opat 21 S Ivana Fr. Šantalska Dan je dolg od 15h 5' do 13h 31'. 22 e Timotej, m. Dan se skrči za lh 34'. 23 p Filip Benicij (Zdenko) Solnee stopi v znamenje device dne 24. 24 s Jernej, ap.; Borivoj ob 3h 24'. 25 N 11. pobink.: Ludovik, kr. Konec pasjih dni. 26 P Cefirin I., pap. J Prvi krajec dne 7. ob 14h 23'. 27 T Josip Kalasan, sp. Ščip dne 14. ob 13h 44'. 28 S Avguštin Zadnji krajec dne 21. ob 4h 17'. 29 Č Obglav. Janeza Krstnika 30 P Roža Limanska, d.; Milka Mlaj dne 29. ob 2h 0'. 31 S Rajko, spoz. Ded starina drevje je sadil, cepil, čakal, a sadu ni vžil . . . Glej ga, svoji deci vnuk njegov težko nosi sadni blagoslov. Egidij Rozalija Regina Rojstvo M. D. Nikolaj Tol. & A A A A 1 2 3 4 5 Ime Marijino Notburga Pov. sv. Križa Ljudmila Evstahij m T 20 Matevž Emeran Kozma in Damijan Mihael Hijeronim 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 12. pobink.: Egidij Štefan, kr.; Antonin Doroteja, d. m. Rozalija Lavrencij Just., šk. Caharija, pr. Regina; Bronislava, m. kojstvo Mar. Dev. (Mala Gosp.) Peter Klaver, spoz. Nikolaj Toledski, sp. Erna, d.; Prot in Iliacint Ime Marijino; Gvido, spoz. Notburga, dev. Povišanje sv. Križa 14. pobink.; Nikomed Ljudmila, vd. Hildegarda, ap.; Lambert, šk. t kv.; Irena, muč. Januvarij, m. t kv.; Evstahij, m.; Morana t kv.; Matevž, ap. in ev. 15. pobink.; Emeran (Jerko) Tekla, muč.; Linus, p. Rupert; Mar. Dev., rešen. ujet. Kamil in tov., muč. Ciprijan; Justina Kozma in Damijan Venčeslav, kr. 16. pobink.; Mihael, arh. Hijeronim. c. uč. Beležke. Dan je dolg od 13h 28' do llh 48'. Dan se skrči za lh 40'. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 24. ob 0h 39'. Začetek jeseni. ) Prvi krajec dne 6. ob 3h 26'. Ščip dne 12. ob 21h 18'. Zadnji krajec dne 19. ob 15h 23’. Mlaj dne 27. ob 18h 29'. Solnce v gorice razsipa zlata, grozdje se s trte prepolne smehlja. Čriček o vinski dobroti drobi, kdor ne verjameš mu, vina ne pij! Remigij Kalist * Frančišek Ser. Roženvenska J, b ' «5 ■fr 6 £ 6 Brigita A 3 A 4 Terezija A 5 A n ( A 8 Luka Dionizij Uršula AA&A.AAA.&A& 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Klotilda Rafael Evarist Simon in Juda Volhenk ▲ ▲ ▲ ▲ A ▲ £ ▲ A ▲ ▲ 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 T Remigij, šk. Beležke. 2 S Angeli varuhi; Miran 3 č Kandid, m.; Vitomir 4 p Frančišek Seraf inski 5 s Placid in tov., m. 6 N 17. pohink.; Roženvenska 7 P Sergij, muc.; Justina, dev. 8 T Brigita, vd. 9 S Dionizij; Svetina 10 e Frančišek Borgia, sp. 11 p Aleksander Sauli 12 s Maksimilijan, šk. m. 13 N 18. pohink.; Hugolin 14 P Kalist, pap. muč. 15 T Terezija, d. 16 S Gal, op.; Florentin. šk. 17 Č Jadviga, kr.; Mira 18 p Luka, ev. 19 s Peter Alkantarski, sp. 20 N 19. pohink.; Janez Kanc. 21 P Uršula in tov., dev. muč. 22 T Kordula, d. m. Dan je dolg od llh 46' do 10h 2'. 23 S Klotilda, dev. muč.; Živka Dan se skrči za lh 43'. 24 Č Rafael, arhangel Solnce stopi v znamenje škorpijona dne OA a 1 a oh 25 P Krizant in Darija OD V J\J . 26 s Amand; Evarist, p. m. Prvi krajec dne 5. ob 14h 40’. 27 N 20. pohink.: Frumencij Ščip dne 12. ob 5h 39'. 28 P Simon in Juda, ap. Zadnji krajec dne 19. ob 6h 56'. 29 T Narcis; Ida 30 S Alfonz Rodriguez, spoz. @ Mlaj dne 27. ob llh 15'. 31 Č Volbenk, šk.; Srečko Tu našli so poslednji mirni dom, v naročju matere jim je toplo. Kako so srečni, da nič več za naše težke boje ne vedo. Vsi svetniki # ' Verne duše Karel Bor. Lenart 'H A 1 A 2 Bogomir Martin Stanislav Kostka Leopold Gregorij Čudod. Elizabeta A A A A 13 14 15 16 Dar. Marijino Cecilija Katarina Virgilij Andrej ▲ A A A ▲ ► ► 1 ► ( ► 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 i P God vseh svetnikov Beležke. 2 S Spomin vernih duš; Just 3 N 21. pobink.; Viktorin 4 P Karel Boromej, šk. 5 T Emerik, voj v., spoz.; Caharija 6 S Lenart (Lenko), o.; Ratislav 7 Č Engelbert; Zdenka 8 P Bogomir, šk. 9 S Božidar (Teodor), m. 10 N 22. pobink.; Andrej A., sp. 11 P Martin (Davorin), škof 12 T Martin, pap. muč. 13 S Stanislav Kostka 14 Č Jozafat, šk. m.; Borislava 15 P Leopold (Levko), kr. 16 S Otmar, o.; Ivan Trogirski 17 N 23.pobink.; Gregorij Čudod., šk. 18 P Hilda; Odon, op. 19 T Elizabeta, kr.; Jelisava 20 S Feliks (Srečko) Val. 21 Č Darovanje Mar. Dev. 22 p Cecilija, d. m. Dan je dolg od 9h 59' do 8h 42'. 23 s Klemen, p. m.; Felicita, m. Dan se skrči za lh 17'. Solnce stopi v znamenje strelca dne 23. ob 6h 36'. 24 N 24. pobink.; Janez od križa 25 P Katarina, dev. muč. 26 T Konrad; Silvester, op. J Prvi krajec dne 4. ob 0h 12'. 27 28 S Č Virgilij, škof Eberhart, šk. Ščip dne 10. ob 15h 42'. 29 P Saturnin, m. Zadnji krajec dne 18. ob lh 36'. 30 S Andrej (Hrabroslav). ap. ^ Mlaj dne 26. ob 3h 36'. Daljne zvezde svetijo na vas in na trudno, tiho, zasneženo polje ... • S cerkvice samotne vabi glas: O Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Ujedinjenje Frančišek Ks. Barbara Miklavž Ambrož Br. spoč. D. M. o Lucija Spiridion Lazar Tomaž 14 17 21 Božič Štefan 21 22 Janez Evang. Ned. otročiči Silvester A A A A 23 24 25 26 A £ 28 29 30 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1. adv.; Narodno ujedinjenje Bibijana, dev. muč. Frančišek Ksaverij Barbara (Bara), d. m. Saba, op.; Stojana Miklavž (Nikolaj), šk. Ambrož, škof 2. adv.; Brezmadežno sp. M. D. Peter Faurier, šk. Lavret. Mati božja Damaz, p. Maksencij; Aleksander, m. Luci ja, d. m. Spiridion (Dušan), op. 3. adv.: Evzebij, šk. Albina, dev. muč. Kraljev rojstni dan: Lazar, šk. t kv.; Gracijan, šk. Urban V., pap. t kv.; Evgenij in Makarij, m. t kv.; Tomaž, ap. 4. adv.; Demetrij, m. Viktorija, dev. m. t Adam in Eva; sv. večer Božič, Rojstvo Gospodovo Štefan. m.; Zlatka Janez Evangelist, ap. Nedolžni otročiči; Zorica N P T 1. ned. po bož,: Tomaž, šk. Evgenij, škof Silvester, p. Beležke. Dan je dolg od 8h 40' do 8h 24'. Dan se skrči do 21. za 20', potem zraste do konca meseca za 4'. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 19h 37'. Začetek zime. ^ Prvi krajec dne 3. ob 8h 28’. -“0) Ščip dne 10. ob 4h 10’. Zadnji krajec dne 17. ob 22h 57'. Mlaj dne 25. ob 18h 49'. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke, a) Redne pristojbine. Vrsta pošiljk V tuzemstvii t krajevnem prometu’ t medkrajevnem prometu1 V Inozemstvu’ 1. Pisma. Teža je v tuzemskem prometu omejena na 1 kg, razen za službena pisma, za katera se ne plača pristojbina in ki so dovoljena do 2 kg. V inozemskem prometu je največja teža 2 kg. Razsežnost ne sme v nobeni smeri presegati 45 cm. Pisma v obliki zvitka so dovoljena v razmerju 10 X 75 cm. do 20 g 1 H 50 „ 2 950 ii 3 ,, 500 „ 5 »> 1000 „ lu Din 50 do 20 j 50 . 250 500 . 1000 Dlu p 50 50 do 20 gs 40 „ 60 „ 80 „ 100 „ itd., za vsakih 20 g 1 50 Din več. 50 50 50 2. Dopisnice, izdane po poštni upravi ali zasebniku, morajo biti iz trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 10-5—7 cm. navadne z odgovorom navadne* z odgovorom4 3. Tiskovine. Največja teža 2 kg, v inozemskem prometu 3 kg za knjige, ki se odpravljajo posebej, razsežnost 45x45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Proste in nezložene v obliki dopisnice 12X18 cm. Se pošiljajo odprte. Pristojbina za «knjižne oglase* in »cenike (kataloge)* jo znižana na 5 p za vsak posamezni izvod do 100 g. Ce je izvod težji, se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali za del te teže še po 5 p. Noben izvod ne sme presegati 500 g. Ta pristojbina se plačuje ne glede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim naslovom. Velikost teh pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpošiljati knjižni oglasi in ceniki po znižanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno ravnateljstvo. Naslovna stran oglasov in cenikov z znižano pristojbino mora imeti na levi zgornji strani opombo: »Knjižni oglas*, na desni strani pa: »Pristojbina plačana v gotovini*. do 50 g ji 100 „ j? 150 tt „ 200 „ ti 250 tt n 300 »j n 350 ti „ 400 „ „ 450 „ n 500 a itd., za vsakih 50 g 25 par več. do 50 g5 „ 100 „ „ 150 „ a 200 ,, „ 250 „ 300 „ a 350 a „ 400 „ „ 450 „ » 500 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več. 75 50 50 50 50 50 4. Vzorci brez vrednosti. Vsebina: blago brez prodajne vrednosti. Tuzemstvo: naj večja teža 500 g. Razsežnost 30X20 X10cm, v obliki zvitka 30X15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. Inozemstvo: največja teža 500 g. Razsežnost 45X20X10 cin, v zvitku 45X15 cm. Vanje ne sme biti vloženo pismo, spis ali dokument, ki bi imel značaj stvarnega in osebnega dopisovanja, niti ne smejo imeti nobenih drugih z roko zapisanih podatkov razen naslova pošiljatelja in naslovnika, tvorniške ali trgovske znamke, zaporednih številk in opomb, ki se nanašajo na ceno, težo, mero, obseg, količino, izvoz, kakovost ali kemično analizo. do 100 g „ 150,, „ 200 „ „ 250 „ 300 „ a 350 a „ 400 „ ii 450 n „ 500 „ do 100 g 150,, n 200 ii ii 250 „ „ 300 „ a 350 ii „ 400 „ „ 450 „ „ 500 „ 50 50 50 50 1 V krajevni promet vsake pošte spada celo njeno ožje in širše dostavno področje. Ako je v kakšnem kraju več pošt, ki dostavljajo pošiljke na dom, se smatrajo pošiljke, ki so predane pri eni izmed pošt v tem kraju, kot pošiljke krajevnega prometa, četudi jih dostavlja kaka druga pošta istega kraja. 2 Za tiskovine v republiko Češkoslovaško velja pristojbenik za tuzemstvo. 8 "V prometu z Italijo znaša pristojbina za pisma do 20 g i Din. za vsakih 20 g pa 150 par več. 4 V prometu z Italijo znaša pristojbina za navadno dopisnice 1 Din 0 par, z odgovorom 2 Din 50 par. 6 Za časopise in druge periodične publikacije in za pošiljke s knjigami, kadar jih pošiljajo izdajatelji ali knjigotržci in ki gredo v Italijo, se plača za vsakih 50 g 25 par. Teža pošiljk s knjigami je dovoljena do 3 kg. Vrsta pošiljk V tuzemstvu V i n o z e m s tvu 5. Tiskovine za slepce (izboklo tiskane). Največja teža 5 kg. Napis, ime založnika in druge označbe, ki se ne smatrajo za pismeno sporočilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadnimi črkami Takisto tudi označba na napisni strani (cTiskovina za slepce») in naslov. Se pošiljajo odprte. do 1000 g „ 2000 „ „ 3000 ,, „ 4000 „ „ 5000,, Din p do 1000 g „ 2000 „ „ 3000 „ „ 4000 „ „ 5000 ,, Din P 1 1 25 50 75 25 1 1 25 50 75 25 6. Mali paketi.1 Največja teža 1 kg. Razsežnost 45X20X10 cm, ▼ obliki zvitka 45X15cm. Vsebina: blago s prodajno vrednostjo razen dragocenosti. Zaviti morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina. Priložen sme biti račun in seznam blaga. t tuzemskem prometu niso dovoljeni. do 200 g „ 250,, „ 300 „ „ 400 „ „ 450,, „ 500,, itd., za vsakih 50 g 1-50 Din več 6 7 9 10 12 13 15 50 50 50 7. Poslovni papirji. Največja teža 2 kg. Razsežnost v ploščatem ovitku 45x45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji zavarovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice itd. Pošiljajo se odprti. do 200 g ,, 250 „ „ 300 „ „ 350 „ „ 400,, „ 450 ,, „ 500 „ itd. za vsakil 25 par ve 1 1 1 1 2 2 2 50 e. 25 50 75 25 50 g do 300 g „ 350 ., „ 400,, „ 450 „ „ 500 „ „ 550 „ „ 600,, itd., za vsaki 50 par ve 3 3 4 4 5 5 6 i 5C e. 50 50 50 g 8. Mešano pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci in poslovni papirji od istega pošiljatelja na istega naslovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. Največja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. i Mali paketi se lahko pošiljajo v te-le države: Alžir, Argentinijo, Češkoslovaško, Dansko, Estonijo. Etijopijo. Francijo, Gdansk. Gibr Korejo Lilian, Luksemburg, Madžarsko. Malto, Maroko (francoski pa stino. Perzijo, Sirijo, Švedsko, Švico, Transjordanijo, Tunis, '1 určijo kolonije. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. Avstralijo. Avstrijo, Belgijo altar, Grško, nizozemsko in s). Mehiko, Nemčijo, Nizozen Veliko Britanijo, Zedinjene kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. Brazilijo, Ceylon, Ciper, dijo, Iiidokiuo. Japonsko, isko. Novo Gvinejo, Pale-ameriške države in njene b) Slučajne pristojbine: Vrsta pošiljk Pristojbina V tuzemstvu V inozemstvu Priporočnina: a) v krajevnem prometu . . . b) v medkrajevnem prometu . . Din P Din P 2 3 — 4 — Pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci brez vrednosti, poslovni Povratnica: a) ako jo zahteva pošiljatelj ob predaji b) ako jo zahteva pošiljatelj po predaji 3 6 — 3 6 — Ekspresnina 3 — 6 — papirji, mešane pošiljke in mali paketi Poizvednica 3 — 6 — Preklic pošiljke, izprememla naslova in znižanje ali črtanje odkupnine: a) v krajevnem prometu . . b) v medkrajevnem prometu . . 3 4 50 7 50 Pristojbina za ocarinjenje inozemskih pisemskih pošiljk .... — — 3 — Mali paketi Dostavnina za male pakete . . . — — 3 | — Opombe: Pisemske pristojbine za izterjavanje denarnih zneskov do 5000 dinarjev. Ekspresnina Poizvednica izierjavanje aenarmn znesicov ao ouuu amarjev. . pre(]aii a) Odkupne pošiljke. — b) Poštni nalogi. Izplačilno obvestilo ^ p0 Odkupne pošiljke: 1. Tuzemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine; 2.) pristojbina za pokaz 1 Din. — Dovoljene so samo priporočene pisemske pošiljke. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije na-kaznina za dotični znesek in cena nakaznične golice. 2. Inozemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočeno pošiljko brez odkupnine; 2.) stalna pristojbina 4 Din in 3.) nakaznična pristojbina, in sicer do 100 Din 50 par, do 200 Din 1 Din itd. za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Pristojbine pri izročitvi: odkupnina, preračunana v dinarje, in 1 % tega zneska za ažio. Odkupne pisemske pošiljke so v mednarodnem prometu dovoljene s lemi državami: Avstrijo, Belgijo, Češkoslovaško, Francijo, Italijo, Madžarsko, Marokom. Nemčijo. Rumunijo, Švico in Tunisom, vendar pa je promet zaradi deviznih omejitev začasno ukinjen. Poštni nalogi: 1.) Pristojbine pri predaji: za pismo s poštnim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 1 Din. 2.) pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih pisemskih pošiljkah in eventualna finančna kolkovina. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom še niso uvedeni. Pisemske pošiljke se ekspresno dostavljajo le v kraju, kjor je pošta, odkupne pošiljke in poštni nalogi pa se dostavljajo ekspresno samo tam, kier izplačuje pošta nakaznice na domu, sicer se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 91. uro. če je pa pošiljka odkupna, samo med uradnimi urami. Za poštno ležeča (p o s t e - r e s t a n t e) pisma in dopisnice plača pošiljatelj poleg običajnih pristojbin še 50 par. Ce ta pristojbina pri izročitvi pošiljke naslovniku še ni plačana, se v tuzemskem prometu izterja v dvakratnem, pri pošiljkah iz inozemstva pa v enkratnem znesku od naslovnika. Predalnina: za navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa po 15 Din, s ključem po 20 Din na mesec. —- Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje pisemskih pošiljk se ne zaračunava nobena pristojbina. Kot porto se zaračuni dvakratni manjkajoči del franka. Pisemske pošiljke pod tek. Št. 3 do 8 se morajo oddajati vsaj deloma frankirane, sicer se sploh ne odpravijo, v prometu z inozemstvom pa morajo biti popolnoma frankirane. Za nefrankirane ali premalo frankirane pismene pošiljke iz inozemstva plača naslovnik dvojno manjkajočo pristojbino, a najmanj 100 par. Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki se pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake države v drugo državo (inozemstvo), se plača samo čista razlika med tuzemsko in inozemsko pristojbino. Kazen za poštno-dohodarstveni prestopek znaša 20kratni znesek predpisane pristojbine. List za odgovor (coupon rčponse) velja 6 Din. Iz inozemstva došli clisti za odgovor* se zamenjavajo za znamko 350 par. Poštna pooblastila: Za poštna pooblastila se plača razen kolkovine za prošnjo po tarifni postavki 1. zakona o taksah (sedaj 5 Din) in razen kolkovine po tarifni postavki 10. zakona o taksah (10 Din) še poštna pristojbina za hranitev, ki znaša za pooblastila, ki ve-ljaio samo za enkrat ali za dobo^ do 15 dni, 1 Din, za pooblastila, ki veljajo za več ko 15 dni, pa 5 Din za vsako koledarsko leto. Nakaznice. Za tuzemstvo: Navadne do 5000 Din. Navadne pristojbine: Nakaznina za znesek do 50 Din . . 2 Din 2000 Din . . 8 Din 100 „ . . 3 „ 3000 „ . . 9 „ 300 „ . . 4 „ 4000 „ . . 10 „ 500 „ . . 5 „ 5000 „ . . 12 „ 1000 „ . . 6 „ Slučajne pristojbine: ............................. 3 Din ............................... 3 i» 3 6 Preklic nakaznice, izprememba naslova: (Za tako zahtevo se plača pristojbina za priporočeno pismo, eventualno tudi še za brzojavko.) Opomba: Ekspresne nakaznice. Pošte, ki izplačujejo na domu, morajo po posebnem slu dostavljati tudi ekspresne nakazniške zneske, druge pošte pa samo obvestilo. Ekspresne nakaznice dostavlja, oziroma obvešča sel samo med uradnimi urami. Ce se izvirna nakaznica izgubi, uniči ali pri prejemniku, oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošiljatelju poškoduje, se plača za napravo izplačilnega pooblastila (dvojnika nakaznice) razen pristojbin za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih znamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi zk podaljšanje roka za izplačilo privatnih nakaznic. Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje nakaznic se ne zaračunava nobena pristojbina. Predalnina za nakaznice znaša v krajih, kjer se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec. Brzojavne do 5000 Din. Pristojbine: a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah; b) brzojavna pristojbina; c) ekspresnina 3 Din, tudi tedaj, če gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte. Opomba: Brzojavna nakaznica se lahko pošlje tudi v kraj, kjer ni pošte, oziroma brzojava. Ce y naslovnem kraju ni brzojava, ampak samo pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaznico pošti kot ekspresno priporočeno pismo. Ce pa gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se ne dostavi, oziroma ne obvesti po posebnem slu, ampak tako, kakor vse druge poštne pošiljke. Pristojbine se plačajo pri predaji. Za inozemstvo: Navadne pristojbine: Nakaznina do 100 Din . . . 3-— Din od 100 „ 200 „ ... 3-50 „ „ 200 „ 300 „ . . . 4-- „ „ 300 „ 400 „ . . . 4-50 „ „ 400 „ 500 „ ... 5-- „ potem pa za vsakih 100 Din ali del te vsote še po 0 50 Din. Slučalne pristojbine: Izplačnina se pobira pri izplačilu nakaznice od naslovnika, in sicer do zneska 50 Din...................................50 par do 1000 Din.........................................1 Din do 5000 Din pa......................................2 „ Ekspresinina........................................6 „ Izplačilno obvestilo................................3 „ Pristojbina za poizvednico, izplačilno pooblastilo in podaljšanje izplačilnega roka 6 „ Opomba: Dovoljene so samo navadne poštne nakaznice do najvišjega zneska 3000 Din (brzojavne niso dovoljene), vendar pa je zaradi deviznih omejitev mednarodni nakaznični promet začasno popolnoma ukinjen. Poleg nakazanega zneska, ki se preračuna v dinarsko va luto, mora pošiljatelj plačati Še 1 % tega zneska za ažio in nakaznično pristojbino. Znesek mora biti napisan na nakaznici v valuti naslovne dežele, z besedami pa v francoščini. Z Veliko Britanijo, Kanado in Zedinjenimi ameriškimi drža vami je uvedena nakazniška služba preko poštne hranilnice. Znesek, ki v prometu z Veliko Britanijo ne sme presegati 3000 dinarjev, v prometu z Zedinjenimi ameriškimi državami in Kanado pa ne 100 ameriških, oziroma kanadskih dolarjev, se vplača po poštni položnici na ček. račun štev. 56.020. Pristojbina za pošiljanje denarja v Veliko Britanijo zr~**i do zneska 500 dinarjev 5 dinarjev, za vsakih začetih nadaljnjih 100 dinarjev pa po 1 dinar. V prometu s Kanado in Zedinjenimi ameriškimi državami znaša pristojbina za vsakih 1000 dinarjev ali del tega zneska po 10 dinarjev. Položnica velja 25 par. Pristojbina za čekovna vplačila. Za vplačila po čekovnih položnicah se plača do zneska 500 dinarjev..............................50 par preko 500 dinarjev pa................................1 Din To pristojbino plača vplačnik v gotovini. Za pismena poročila na zadnji strani položnic se ne plača nobena pristojbina. Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Pristojbin a težna v krajevnem prometu v medkrajevnem prometu vreanostna do g Din P d° g Din P do Din Din P 20 3 _ 20 4 50 100 1 50 4 50 5 500 2 250 5 50 250 G 50 1000 5 500 7 — 500 8 5000 10 1000 12 — 1000 13 — potem pa za vsakih 1000 Din | 1 | ali del te vrednosti Se po 1 Din. Dostavnina 1 Din, če je naslovljeno pismo v kraj, kjer pošta vrednostna pisma dostavlja na dom. Obvestnina 50 par, če je naslovljeno pismo v kraj, kjer se pismo na dom ne dostavi. Poizvednica 3 Din. - Ekspresnina 3 Din. Pristojbina za pokaz 1 Din, če je pismo obremenjeno z odkupnino. Povratnica ob predaji 3 Din. po predaji 6 Din. Za preklic pisma, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Teža 1 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se s a m o z a p r t a pisma. Ekspresno denarno pismo se dostavlja po posebnem slu le tedaj, če naslovna pošta poštne nakaznice izplačuje na domu, sicer se dostavi samo obvestilo. Ekspresno denarno pismo z označeno vrednostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po posebnem slu, ampak se samo obvesti. Prejemnik obvestila o taki pošiljki pa sme zahtevati, da se mu obveščeno pismo dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom in če plača dostavnino. — Ekspresno se denarna pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 6. do 21. ure, če je pa pismo odkupno, samo med uradnimi urami. — Za ekspresno denarno pismo se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Pri odkupnih denarnih pismih odbije naslovna pošta od izterjane odkupnine nakaznino za dotični znesek in ceno na-kazniške golice. Ce se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrne sprejemni pošti, se zaračuni samo dostavnina ali obvestnina. Za denarne pošiljke (pošiljke z denarjem ali vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa se plača pristojbina kakor pri paketih. Za denarna pisma, naslovljena poste restante ali na vojake, se ne plača dostavnina, ampak samo obvestnina. Vrednostna pisma (lettres de valeur) za inozemstvo. Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sedaj z Albanijo, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Bolgarijo, s Ceylonom, Češkoslovaško, Čile, z Dansko, Egiptom, Estonijo, Etijopijo, s Finsko, Francosko z Alžirom, Korziko in Monakom, z Grško, s Hedjazom, Holandijo, z Gdanskim, Indijo, lndokino, Irsko, Italijo, Japonsko s Korejo, Letonijo, Litva-nijo, Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, Norveško, Novo Zelandijo, s Palestino, Perzijo, Poljsko, Portugalsko, z Rumunijo, Rusijo, s Saarsko oblastjo, Siamom, Sirijo in Libanom, Španijo, Švico, Švedsko, Tunisom, Turčijo in z Veliko Britanijo, toda le s posebnim dovoljenjem finančnega ministrstva. Teža 2 kg, največja vrednost 100.000 Din. Pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din za vsakih 300 frankov (= 3600 Din) ali del te vrednosti. Opomba: Pošiljatelj mora izpolniti pri predaji brezplačni obrazec «Jam-stvo^ pošiljatelja*, v katerem izjavlja, da v pismu ni večje vrednosti in da jamči za vse posledice napačne vrednostne napovedi. — Vrednost je treba označiti razen v dinarski veljavi tudi v frankih in centimih po relaciji (sedaj 1 : 12). Vrednostne škatle (boites avec valeur declaree) za inozemstvo. Promet je dovoljen z Albanijo, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, Čile, z Dansko, Gdanskim, Egiptom, Estonijo, Etijopijo, s Francijo z Alžirom, Korziko in Monakom, Hedjazom, Holandijo, z lndokino, Irsko, Italijo, Japonsko, s Kitajsko, Ciprom, Korejo, z Libijo, Eritrejo, Litva-nijo, Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, s Palestino, Portugalsko, Saarsko oblastjo, Sirijo in Libanom, Somalijem, Švico, Švedsko, Tunisom in z Veliko Britanijo. Pristojbine: a) težna pristojbina za vsakih 50 gramov po 2 Din, najmanj pa 10Din; b) priporočnina 4 Din; c) vrednostna pristojbina za vsakih 300 frs (3600 dinarjev) ali del tega zneska po 5 Din. Opomba: Za izvoz nakitov, dragocenih predmetov, zlata, srebra, dragega kamenja in kovanega denarja je potrebno dovoljenje generalne direkcije carin v Beogradu. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) je veljavna tri leta in stane 10 Din. Za čekovne nakaznice plača naslovnik izplačnino kakor pri inozemskih poštnih nakaznicah, če gredo v kraj, kjer jih pošta dostavlja na dom. Zaklenjene torbe. Prejemniki, ki ne stanujejo v kraju, kjer je pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Pošta jo odpira in zapira. Za opravljanje tega dela se plača po 15 Din na mesec. Časniki in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravništva, se plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par, če ima vsak izvod svoj posebni naslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari. Za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov, oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo zasebniki, se morajo frankirati kot tiskovine po pristojbeniku za tiskovine. Prodajalci časopisov plačajo za časopise, ki jih vračajo neprodane upravništvom. po 2 pari za vsak izvod do 100 g teže. Za težje izvode se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže zopet Paketi za po 2 pari. Najmanjša pristojbina takih pošiljk je 50 par, največja teža je dovoljena do 10 kg. Časopisi za inozemstvo se morajo frankirati s frankor-nimi znamkami po pristojbeniku za tiskovine. Za časnike in časopise, ki gredo v Alžir, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Madžarsko, Marcko, Nemčijo, Paragvaj, Poljsko, Portugalsko in kolonije, Rumunijo, Rusijo, Saro, Sirijo-Liban, Španijo, Tunis in Urugvaj in ki jih pošiljajo časopisna uprav-ništva, znaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. tuzemstvo. i s t o j b i n vrednostna obvestnina dastavnina nakaz n in a do kg I. zona II. zona Din III. zona r>ln do Din I Din p do kg Din p do kg Din p za odkup, nino Din 1 5 10 15 20 3 8 10 15 20 3 8 15 22 30 20 30 40 100 5!'0 1000 5000 1 2 5 10 20 — 50 Za loCenko (t j. obsežnejši paket ali paket, ki zahteva vepjo opreznost) se plača dvakratna težna pristojbina. potem pa za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din. če je paket naslovljen v kraj, kjer pošta ne dostavlja na dom. 5 20 če je paket naslovljen v kraj, kjer pošta dostavlja pakete na dom. do 50 Din 2 „ 100 „ 3 — 300 „ 4 — ,, 500 „ 5 — „ 1000 „ 6 — „ 2000 „ 8 — „ 3000 „ 9 — „ 4000 „ 10 — „ 5000 „ 12 — Ekspresnina 6 Din. — Povratnica: ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din. — Poizvedniea 3 Din. — Za preklic paketa, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Največja teža 20 kg, vrednost neomejena. Za pakete, ki so naslovljeni poste restante ali na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se ekspresno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem slu samo pošte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu, druge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, katerih teža presega 5 kg, se nikdar ne dostavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo. Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zahtevati, da se mu paket dostavi pri naslednjem rodnem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom in če plača do-stavnino. — Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostavlja poseben sel le med uradnimi urami. Za paket z odkupnino se plača ob predaji tudi še nakaznina za odkupni znesek. Tudi ta pristojbina se naleplja v znamkah na spremnico. Pristojbina za pokaz se pri odkupnih paketih n« plačuje, a od izterjane odkupnine se nikakršne pristojbine ne odbijajo. P r e d a 1 n i n a za pakete znaša v krajih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavljivem paketu se izroči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 1 Din 50 p, za inozemski paket pa 3 Din. L e ž n i n a za pakete znaša 1 Din za vsak dan, za katerega se ležnina zaračunava. Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vračanje^ paketov se zaračunava težna pristojbina, vrednostna pristojbina (če je vrednost označena) in dostavnina, oziroma obvestnina. Glede paketov z denarjem in vrednostnimi papirji glej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna pisma. Odkupni zneski preko 1000 do 5000 Din se izplačujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostavnem okraju pošte. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozemstvo in kakšne so pristojbine, se lahko poizve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer so carinarnice, skrbe za ocarinjenje pošiljatelji sami, ki potem pošti predajajo že ocarinjene in plombirane pošiljke. Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pakete ondotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer jo carinarnica. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno (če mogoče voščeno), ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinčnikom in samo v latinici. Vrednost mora biti označena v frankih z besedami (v latinici) in s številkami. Stvar pošiljateljeva je, da poizve, ali je uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Prav tako si mora pošiljatelj sam preskrbeti razna potrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslovniku ne mogel izročiti. 10 2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.) 8.) 9.) 10.) Kolki za listine. Listine o jamstvu in kavcijah 0-1 % polistinje-nega zneska. Zadolžnice in pobotnice 0-5 % polistinjenega zneska. Odstopnice 2 % polistinjenega zneska. Pogodbe..................................... 2 Din Oporoke.......................................3 „ Izpričevala..................................20 „ Mojstrsko izpričevalo.......................60 „ Pomočniško izpričevalo.......................5 „ Izpričevalo osnovnih šol.....................5 „ Izpričevalo srednjih šol ... 10 in 20 „ Zrelostna izpričevala: meščanska, strok, obrtna .... 50 „ nižji tečajni izpit......................100 „ višji tečajni izpit..................... 250 „ Računi trgovcev in obrtnikov: od 20 do 100 Din.............................50 par, od 101 Din naprej............................1 Din Lepaki ..................................... 1 „ Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati, tem- več se morajo kupiti znesku primerne golice. Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati. DR-IVAM Odlomek iz romana «Andrijan Boršic» Nekega dne v predpustu 1.1810. sta sedela pri oknu v prvem nadstropju hotela pri «Div-jem možu* dva človeka v živahnem razgovoru. Prvi je bil kapetan Rado Vučinič, sedaj poslanik srbskega kneza Črnega Jurija, ki ga je poslal v Pariz k Napoleonu s pismom, da spiejme srbski narod pod svoje varstvo in ga združi z ilirskimi pokrajinami,, drugi pa je bil pesnik Vodnik, ki ga je poslanik povabil k sebi na razgovor, ko sta se bila srečala na pes ©tu pri Zoisu. «Ali se vam ne zdi čudno,» je nadaljeval kapetan in vpiral v sobesednika svoje žive črne oči, «da je vse to nam tako neznano. Kakor da ne bi živeli na istem delu zemlje.» «Res», je pritrjeval pesnik s tihim, ljubeznivim nasmehom. «Vse, kar ste nam pravili, je kakor zgodba iz neznane dežele. Kje naj izvemo, kaj se godi tam v globoki Turčiji !> «To danes že ni več Turčija, to je Srbija, naša Srbija, s knezom in upravnim svetom ... Samostojna država tako rekoč, samo ...» «In kako ste rekli, da je on — ta Črni Jurij?...» «Karadžc-rdže? Sijajen človek, silen, krepak, vodja, rojen vodja naroda, samo ...» «Kaj hočete reči?* «Povedal sem vam že pri baronu Zoisu, da smo trenotno v velikih zadregah. Turki pritiskajo od juga. Potrebujemo pomoči, nujne pomoči, ki nam jo more dati edino on, Napoleon ...» «In mislite, da vam je da?...» «Mora, mora ...» Kapetan je postajal nestrpen. «Zato odidem že jutri naprej... v Pariz ... čeprav do konca sveta, da ga najdem.* «Meni se zdi,» je rekel pesnik, «da se preveč zanašate nanj. On je sebičen kakor vsi veliki ljudje. Kaj mu je do vas? On misli samo na svetovno politiko ...» «Saj prav za to politiko nas potrebuje. On se tega dobro zaveda, samo trenotno ima preveč drugih skrbi, da bi se utegnil ukvarjati z našim vprašanjem.* «Da, da, on, ki je na polji on*1 — pesnik je te besede izrekel s posebnim poudarkom — «je tudi v diplomaciji samosvoj. Danes mora bolj ko kedaj prej držati na vajetih vso Evropo. Premislite to množico narodov!* «A ni pozabil na nas. Celo na Dunaju — tik po velikih dogodkih — je mislil na nas. Žal, da gospod Champagny, ki vsaj na videz vodi njegovo zunanjo politiko, manj ve o nas ko on.» «Ve o nas, mislite?* je povzel Vodnik besedo, njuhnil tobak s prsta in ga ponudil tudi kapetanu. «Ve o nas?... Saj mi sami o sebi ne vemo mnogo ...» «To je to. Jaz sem Karlovčan v službi njegove svetlosti kneza Karadžordža, a komaj da poznam ves naš svet. V Ljubljani sem bil že v jeseni, ko sem se vračal z Dunaja. Tu imamo vsaj glavno cesto, ki nas veže — a tam doli, to je zmes! ... In vendar je baje nalašč zato poslal barona Meriagea iz Vidina v Ljubljano, da vzdržuje zveze z nami. Seveda ti diplomati so le majhni sluge velikega cesarja, zato t od njih ne moremo pričakovati ničesar.* «Kadar vas bodo potrebovali, vas bodo poklicali ...» «Imate prav, toda enako bi mi postopali z drugimi, če bi bili mi mogočni in drugi pomoči potrebni. Ne pozabimo, da nas je mnogo, pa smo slabi, ker smo razcepljeni... A mi srno šele v začetkih. Bog ve, kaj nas še čaka. Vstaja nova Evropa... In ta je v rokah Napoleona ...» «Zato moramo iti z njim, mislite?... Če bo ta mogočnost večna! A kaj če propade? Doslej 1 Besedna igra: na polji on = Napolion. se je še vedno izkazalo, da so mu bile dežele in njih narodi samo karte v veliki igri... In kaj če pride igra na va banque?> «On vsaj ve, kaj hoče, tudi če se igra z nami. Kaj pa drugi? Drugi nas tudi potrebujejo za svojo igro, a slabo igrajo! Tako sta se z nami igrali Avstrija in Rusija.. .» «Da, vi ste prišli na igralno mizo med obe-dve. Mi smo bili skriti tu v kotu in za nas niso vadljali... Gospod Meriage je živel prej v oni trdnjavi ob Donavi, kjer je razsajal grozoviti Pasvan Oglu.» «Da, v Vidinu. Culi ste o teh grozotah? Tudi on, Pasvan Oglu, se je hotel igrati z nami. In razni paše in janičarji, dahije... In nas je toliko! Poln Balkan! ... Ali razumete vso to strašno igro?... Preteklo leto je bil Kara-džordže že v zvezi s Črno goro... 2e smo mislili, da je naša zmaga gotova, pa je nas svetovna igra med državami zopet vrgla nazaj. Zdaj gre za vse...» «Zato se meni zdi, da moramo čakati mirnih časov ...» je začel pesnik zamišljeno. «Ne, ne, edino v viharjih, ko se gibljejo svetovne sile, se moremo dvigniti tudi mi. Prej smo bili kakor vdelani v okvir tuje države in kakor zabrisani s tujo oblastjo. Mi v Turčiji, vi v Avstriji. Zdaj je pokazal čas, da ni nič večnega pod soncem!... Tudi najstarejše in najsilnejše države so izpremen-Ijive. Da vas ni izkopal Napoleon iz tal in odrezal od avstrijskega telesa, kdo bi vedel za vas. Zdaj ste tu! Svet vas vidi, ker ste del gibljivih sil. ..» «In za kako dolgo? .. .> «To bo zavisno od vas! Treba je, da tudi sami odločate o sebi...» «Sami? Ali moremo? Kdo? Saj celo vi, celo vi, pravite, ne morete...» «Preko svojih sil ne moremo, a pokazali smo, da smo. Že to je mnogo, da smo v živi igri narodov, da nismo mrtvi. Ko bi se ne* bili zganili, bi šli vsi molče mimo nas in preko nas. To je zasluga Karadžordževa, da se je uprl nasilju in pokazal našo voljo do življenja. Vam tega boja sedaj ni treba .. .> «Res, ni treba. A ne pozabite, mi smo bili v Avstriji, ne v Turčiji.» «Da, da», je pritrjeval pesnik, kakor da ne more doumeti vseh teh besedi. «Zdaj je mogoče. Ali moremo sami o sebi odločati, kakor bi hoteli? .. .> Kapetan je gledal zamišljeno predse. «Ne moremo ... Premajhni smo, preslabotni smo, preotro-čji smo. Veste, da je prišlo pri nas do spora med knezi. Drago smo plačali ta spor. Da ni izgubil Sindelič bitke in življenja pri Nišu, ne bi bilo treba, da hodim« kakor berači pred vrata Napoleonova in ga prosimo pomoči... Jaz vem, kaj se pravi prositi take mogotce. Bil sem pri njem na Dunaju in zdaj sem tu, da dobim dovoljenje, da smem, da morem položiti pred njegove noge usodo svojega naroda... Knez- mu je ponudil vse, če sprejme našo ponudbo, kajti stiska je velika. Zakrivila jo je Rusija ...» Kapetan je hipoma umolknil, kakor da je težka misel zagrnila njegove besede. «Rusija?> je dvoumno vprašal pesnik. «Da, Rusija ... Prav za prav njeni generali. Prozorovski... Tako pravijo ... A včasi se ne ve, do kam sega krivda generalov in kje se začenja krivda diplomatova «Imate prav, da se jezite na diplomate, ker bi se sicer Rusija mogla za nas drugače zavzeti. Da so vam poslali generala Suvorova, ta bi bil Turkom drugače ušesa navil. O carju Aleksandru pravijo, da je izreden človek.. .> . «Ni dvoma, a Balkan je predaleč od njega. In vendar bi našel tu zase več ko v Evropi, kamor hodi za druge po kostanj v žerjavico. A to je ruska politika.» «Pravijo, da ga ima Napoleon popolnoma v oblasti.» «To so čenče. Mlad je in slavohlepen.» «Vi se ne zanašate več nanj?» «Na koga naj bi se zanašali, če ne na Rusijo, ki je že toliko storila za nas. Toda v sedanjem trenotku ne more...» cin se vam ne zdi, da vas bo Rusija zapustila, če iščete pomoči pri njenih sovražnikih?» «Mislite pri Francozih in Napoleonu... Vprašanje je, ali so to sovražniki Rusov... Saj pravijo, da se Napoleon in car Aleksander dobro razumeta. Morda je res. Govori se baje, da si bosta razdelila Evropo.> «To bi bilo mogoče samo od ruske strani, ker je Moškovitarjev toliko kakor pol Evrope. Francozov ni toliko — in tudi Napoleon jih ne bo toliko ustvarib, je ugovarjal pesnik. «V življenju in tudi v politiki ne odloča samo število. Naš vodja Karadžordže je pobil že neštetokrat z manjšo četo Srbov večjo turško vojsko. Da nas je Rusija podprla, kakor smo pričakovali, bi ji mogli postati zvesta opora ... Sedaj iščemo Napoleona, da mu poklonimo svojo zemljo in svobodo, če nas zaščiti. In vi? Da vas ni potreboval Napoleon, kdo bi se zmenil za vas? Čudna je naša usoda. Kaj bo z nami?> Pesnik Vodnik je hotel pravkar govoriti o najnovejših ljubljanskih dogodkih, ko je opazil skozi okno kočijo, ki se je bila ustavila blizu škofije, na drugi strani ceste, kjer sta «Ali je to Slovenec ?> je vprašal kapetan. «Slovenec? Ne. Naši plemiči niso našega rodu. Baron Zois je izjema, zaradi tega mu je narod več ko baron. Njim so naslovi več ko nar od. > «A ime mu je slovensko?> « Mogoče. Vsaj podobno je. Spominja na primer na kobacati, ki je gotovo naša slovenska beseda. A pravijo, da je njih rod odnekod s severa... Prav tako kakor rod Turjačanov in drugih. Mi smo narod brez plemstva kakor vi...» se ji nasproti pripeljala v visokih saneh dva gospoda, oblečena v mogočne kožuhe z visokimi ovratniki. V kočiji je sedel star gospod, ki se mu je po vsej zunanjosti poznal plemiški stan, o čemer so pričali tudi lakajeva livreja in zlati znaki na konjski opremi. Med gospodi na ulici se je razvil kratek razgovor, iz katerega se je videlo, da je stari plemič namenjen v škofijo na poset. je pojasnjeval Vodnik, «grof Kobencelj, Johan Filip Kobencelj... Zelo važna oseba, pravijo, dasi je že v pokoju.. .> «Mi imamo kneze,» je ugovarjal kapetan, «a naši knezi žive med narodom. Oni, ki so se poturčili, so postali begi. Vam se vedno zdi, da je vaše suženjstvo bolj kulturno od našega ...» «Stari Slovenci niso poznali plemstva», je razlagal pesnik. «Vsi smo bili enaki. Po tem se razlikujemo od drugih narodov v Evropi. Zato bomo tudi sami iz sebe kaj ustvarili kot narod. Da vam govorim o tem gospodu Kobenclju. Tudi on je bil diplomat. Baje je še. Zato sem vam rekel, da je važen za nas. Služil je še za Marije Terezije in cesarja Jožefa ... Pravijo, da je bil eden prvih evrop- sluh diplomatov. Leta 1797. je reševal Avstrijo iz poloma, ki ga je bila doživela, ko je pridrl Napoleon prvič preko naših krajev z mlado revolucionarno vojsko in podil Avstrijce skoraj do Dunaja. Pri Ljubnu se je ustavil in se vrnil skozi Ljubljano v Italijo, kjer je sklenil mir v Čampu Formiju. Takrat je stanoval v škofijski palači, glejte, pri tistem oknu je gledal na meščane, ki so se bili zbrali na ulici... Takrat nismo vedeli, da bomo doživeli še toliko novega zaradi njega. Ze takrat je bil zanimiv človek ta Napoleon. Vojak z dušo in s telesom. Videl sem ga. V Čampu Formiju je zastopal Avstrijo stari Kobencelj. Doživel je na starost to sramoto, da je moral podpisati pogodbo, ki je bila ponižujoča za njegovo državo. Zato je odstopil in šel v pokoj. Sicer pravijo, da mu je Napoleon izkazal vso čast in se mnogo z njim razgovarjal o narodih, ki žive v naših krajih. Ko je bil Napoleon lani na Dunaju, je baje poklical k sebi starega diplomata. Hotel je izvedeti, kakšni narodi žive v pokrajinah, ki jih je pridobil s svojo zmago. Pripovedovali so, da je razgovor trajal vso noč in da je Napoleon zaradi tega preložil odhod z Dunaja za en dan, kar ni sicer njegova navada. Tako slavne diplomate premore naša Ribnica.» Pesnik se je nasmehnil. «To je vsekako zanimivo», je prekinil kapetan pesnikovo besedo. «Kajti tudi jaz sem imel priliko govoriti z ljudmi iz njegovega spremstva, ki so skušali dobiti kar najtočnejše podatke o nas. Mi smo pač nov narod v Evropi. Kaj naj vedo Francozi o Balkanu, če mi sami sebe komaj malo poznamo. Kje je še Balkan!» «Šele sedaj premišljamo, se zdi, kaj smo, kdo srno in odkod smo. Kakor veste, bi maršal Marmont rad izdajal list v našem jeziku, a mi ne vemo, kako bi ga pisali.* «V našem jeziku? Kako to misli?* «No, v ilirskem, če bo ostalo to ime...» «Ali vi ne pišete v svojem- jeziku?* «Pišemo. A tu nismo samo mi. Z nami so Hrvatje, Ličani, Dalmatinci.» «In sedaj je vprašanje, kako naj pišete, da bodo razumeli vsi...* Nastal je trenotek molka. «Takega človeka bi bilo treba pridobiti za nas,* je nadaljeval kapetan, «saj veste, da nima vsakdo dostopa k Napoleonu. S pomočjo takih ljudi bi se dalo kaj doseči.* «Ne vem, kaj naj bi dosegli za nas. Drugi nam ne bodo dali, česar ne bomo sami vzeli... Kar bomo pridelali, to bomo imeli. Kobencelj živi sedaj v pokoju deloma v Ljubljani, deloma v Ribnici. Mislim, da z Napoleonom nima zvez. Tudi ne verjamem, da bi kaj storil v našo korist. On je tujec za nas. Zdi se mi kakor spomin starodavne slave. Po srcu je še vedno avstrijski diplomat. Ako bi mogel kaj storiti, bi storil za Avstrijo, ne za nas.* c Za nas? Za koga?* «S'lovence...* «Ilirce, recite* «Ilirce, recimo, za Ilirijo*, je popravil Vodnik. «Najlepše priznanje je prejel od obeh vladarjev, ker lahko biva v obeh državah in potuje svobodno sem in tja. To je znamenje velikega zaupanja.* «Res. Posebno v teh časih. Škoda, da ga ne moremo porabiti za svoje namene. Mnoglo naših velikih in zmožnih ljudi je bilo v tujih službah.* «Vi ste vsekako na boljšem. Imate svojega kneza, pravite, svojega vodjo, svojo državo, imate slavno zgodovina. Cul sem, da je vam gospod Dositej Obradovič ustanovil visoko šolo.* «Da, Dositej je velik človek, učenjak, minister šolstva. Njegove knjige so čudo božje, ki je prišlo med nas. A vse to morete imeti tudi vi.» «Tudi mi..je ponavljal pesnik ves zatopljen v besede, ki jih je bil izpregovoril kapetan. «Tudi mi... Bog ve ... Da, treba nam je šol in knjig, potem bomo živeli... In če bomo živeli, se bomo razumeli, kakor se razumeva sedaj midva.» «Da, zakaj bi se ne razumeli! Boljše je, da se razumemo mi med seboj, kakor da služimo drugim, ki jih tudi ne razumemo.* Tedaj je vstopil kapetanov drug, ki ga je spremljal na poti, Nikolaj Škuljevič. Bil je napravljen v razkošno narodno obleko, kajti pravkar se je vrnil od barona Meriagea, kamor je bil šel po poročila. «Brez tretjega ne bo mogoče; preslabi smo, premajhni smo, premladi smo ...» «V tem je naša bodočnost, da se iščemo ...» «... da iščemo svoje mesto na soncu.* «Tam, kjer ga potrebujemo.* «Tam, kjer nas potrebujejo ...» «Vsi nas potrebujejo; ne morejo več iti preko nas, brez nas.» «Še ne, še ne... Sedaj potrebujemo mi nje.. .» «Tako se preobrača zgodovina ...» Počasi je odhajal pesnik proti vratom in ponavljal stavke, ki so skrivali v sebi vsa globoka vprašanja tega čudnega časa. Kapetan ga je spremljal po hodniku in po stopnicah, medtem ko ga je njegov drug oddaleč pozdravljal. «Da se vidiva v srečnejših časih! ...* «Daj Bog!» Pesnik je odhajal po ozki Špitalski ulici proti frančiškanski cerkvi in premišljal usodo narodov, ki jih je poznal iz knjig, a so se mu zdeli tako tuji. Ali bi ne bilo treba nekaj velikega v tej nejasnosti, da bi bila jasna pot v bodočnost? Ali je on, ki je ustvaril Ilirijo, rešenik, ki prihaja, ali le privid, ki pride in izgine? Ali ne bi bil prihod takega odrešenika vreden slavnostne ode, ki bi pozdravljala veliki dogodek? Ali je narod pripravljen na ta veliki prihod in kdo je tisti prerok, ki naj mu oznani ta dan? Ali je vse to, kar se godi sedaj, že vredno velike vere, ki bo oživila ta neznani rod? Ali je mogoče upati na vse, kar obeta gost od vzhoda? In čim bolj se je potapljal v svoje misli, tem bolj se mu je zdelo, da rastejo od vseh strani ogromne grmade ovir in nezgod. In vendar mora biti tako: Kaj bi bilo, da ni prišlo do teh velikih izprememb, ki so zasukale svet in premaknile čas. Tisti večer, ko je mislil na popotnega gosta, so oddaleč zazvenele strune in pesem ob njih. Ni mogel še razbrati besedi, ki so se ujemale v blagoglasno popevko: Od vzhoda, zahoda družila bo vez od roda do roda vso pisano zmes. * Šele aprila meseca je odšel Vučinič v Francijo. Vse leto je čakal Nikolaj Škuljevič v Ljubljani na ugodne vesti iz Pariza, da jih sporoči knezu in svetu v Beograd, da je Napoleon sprejel pokroviteljstvo in da se bliža pomoč. Ni jih bilo. Žalosten se je vračal po božiču sam iz Ljubljane, glavnega mesta Ilirije, ki je imela postati vez od vzhoda do zapada. Ilustriral Mirko Šubic. 3d DR. ROMAN SAVNIK: PO SVETI KOROŠKI ZEMLJI Politična pripadnost slovenskega Korotana se je za enkrat odločila leta 1920. Njegov največji osrednji del, okrog 2300 km2, pripada Avstriji, malo Kanalsko dolino v skupni izmeri 352 km2 si je prilastila Italija, a najmanjši del (335 km2) je združen s pravo materjo Jugoslavijo. In vendar stoji naša država na sveti koroški zemlji z obema nogama. Z eno nogo doseza v povirju Kokre onstran Storžiča (2134 m) in Grintovca (2559 m) še enkrat nižji Jezerski vrh (1218 m), z drugo se onstran Raduhe (2065 m) in Urške (1696 m) dotika Pece (2114 m) in Strojne (1054 m). V svoji podedovani ozkosrčnosti vedno in vedno, a vrhu tega še napačno ponavljamo, da nas ločijo od koroških rojakov visoke in kot zid strme Karavanke, ne da bi se spomnili, da leže široka vrata na Koroško na vzhodu. Tam ob Dravi, ki vali v Jugoslavijo koroško vodovje, so v 6. veku prodirali naši predniki proti Gosposvetskemu polju in v Ziljsko dolino, tam na vzhodu se dviga danes obmejna Peca, v kateri spi in čaka Matjaževa vojšlka ... Po nesrečnem ljudskem glasovanju boj za našo mejo na Koroškem še ni bil dobojevan. Kajti Avstrija je skušala zdaj priti prav do Dravograda. Vendar se je naposled spor rešil z zadovoljivim kompromisom. Na desnem bregu Drave smo pomaknili mejo 2 km globoko na bivše glasovalno ozemlje, kjer nam je pripadla vas Libeliče z več sto zavednimi Slovenci. V zameno smo Avstriji prepustili na nasprotnem bregu Drave ležeči grad Raven-stein in nekaj desetk nezavednih ali že ponemčenih Slovencev. Lepe in gostoljubne so Libeliče, a mnogo premalo znane in obiskovane. Slaba pot jih veže z 8 km oddaljenim Dravogradom. Tu ni meddržavnega prometa, sem več ne seza obmejni turistični pas. Tudi tujskega prometa ni, čeprav so zanj dani vsi pogoji. Pred vasjo se proti Dravi razprostira krasno polje, t!>k za hišami se vzpenja široka zelena Strojna z lepimi gozdovi, prostranimi košenicami in osamljenimi kmetskimi dvori. Blizu državne meje pod vrhom stoji na lepi razgledni točki cerkev z župniščem in enorazrednico. V njej poučuje mlad učitelj, primorski begunec, ki straži zdaj mejo tam blizu Pece. Devetina našega Korotana in v njej 15.000 Slovencev živi v svobodni Jugoslaviji, a nad 90.000 naših rojakov je ostalo v okviru povojne Avstrije. Sicer izkazuje zadnje avstrijsko štetje komaj dobrih 30.000 Slovencev, toda gotovo jih je trikrat več. Res se bleste vsepovsod nemš&i napisi, srečuješ po cestah trume nemških izletnikov, ampak, popotnik, prisluhni govorici na polju, na dvorišču in v hiši, povsod boš čul svoj mili jezik. Slovensko-nemška jezikovna meja se zadnja desetletja skoraj ni spremenila. Vendar postaja življenje našega ljudstva vedno težje. Obidiva v mislih, dragi bralec, naše skrajne straže tam za mejo, da bo videla, kje so in kakšno je njih življenje. Iz čisto nemškega Št. Andraža ob Labodu, odkoder je bistrovidni Slomšek leta 1859. prenesel sedež škofije v Maribor, drži lepa cesta proti Grebinju. V vedno bolj strmih vijugah se dviga više in više skozi gozd do sedla, kjer stopiš na nekdanje glasovalno ozemlje. V dolini pod teboj se oglase zvonovi. Pravkar je dospel s hribov dolg mrtvaški sprevod pred grebinj-sko cerkev, kjer pričakuje mrliča domači župnik. S povzdignjenim glasom opravlja v nemškem jeziku mrliške obrede, ki jih spremlja poltiha slovenska molitev pogrebcev. Tako pokopavajo Slovenci svojca v nemškutarskem kraju, ki ima še v cerkvi tujca. Neprijazen in prašen je Grebinj. Skozi trg drve avtomobili mimo šolskega poslopja, kjer so vzidali ploščo v spomin na plebiscitno zmago, ki jo poveličujejo kot zmago svobode. Med Grebinjem in Velikovcem leže ob stranski cesti Vovbre z razvalinami gradu vovbrških grofov, ki so pred nastopom Celjanov posedovali tudi Celje. Tu krene s ceste samotna pot v hribe. Spremlja jo šumen potok, ki goni nekaj žag in mlinov. Pokrajina je kot odmaknjena od sveta, zato je še povsem slovenska. Otroci, ki obiskujejo v dolini nemško šolo, se med seboj razgovarjajo v materinščini in v kramljanju z njimi se lahko prepričaš, da naš ondotni rod še ne bo kmalu izkoreninjen. Tu v gorskem zraku na pobočju Svinjske planine so naše skrajne narodne postojanke Djekše, Kneža in najbolj na severu ležeče Krčanje. Djekše med žitnim klasjem vrh sedla na lepi razgledni točki, Kneža na gorskem pobočju med pašniki in macesnovimi gaji ter Krčanje na hribu, vendar že v neposredni bližini nižavja. Sredi raztresenih vasi se razgleduje troje župnijskih cerkva, ki so jih pred več stoletji v času pretečih turških vpadov opasali z mogočnim obzidjem. Da bi bile zdaj v avstrijski republiki za vedno ne-porušne narodne trdnjave! Tod prebiva delavno in skromno ljudstvo. Če koga pohvališ, da govori čist jezik, te enostavno zavrne: «Saj sem vendar Slovenec!» V okolici Celovca se še vedno razlega naša govorica, toda pod pezo posebno hudega nemškega pritiska polagoma pojema. Za zgled, kako se ta pritisk izvaja, naj bo Sv. Tomaž, lepa obširna župnija, ki leži severnovzhodno od mesta. Pred kratkim jo je zapustil star narodni župnik, ki ga je nadomestil mlad provizor. Ta je kljub ugovorom uvedel v šoli nemško poučevanje verouka in v cerkvi nemške pridige. Tudi pismene pritožbe domačinov na škofijski ordinariat v Celovcu niso nič zalegle. Čeprav se še razlega s kora slovensko petje, ki ga v odkritem boju z duhovnikom nadalje omogoča nekaj požrtvovalnih narodnjakov, vendar se služba božja ob nedeljah vrši v malodane prazni cerkvi. Slovenski vernik jo je zdaj zapustil, a nemčur, ki je pljunil na svojo narodnost, je po svoje obračunal z Bogom iu glasom poštene vesti ter se udinjava pijančevanju. Še deluje v kraju slovenska posojilnica, ki je bila ustanovljena nekaj let pred svetovno vojno, toda v društvenem prostoru leže po policah omare kupi starih raztrganih in zaprašenih slovenskih knjig, ker ni nikogar, da bi jih uredil in posojal ter izpopolnjeval knjižnico z novejšo književnostjo. Zato mora človek še tem bolj občudovati narodno požrtvovalnost in borbenost redkih zavednih kmetov, ki žive brez naše prave moralne opore v tem že zelo nem-škutarskem kraju. Še več! Vprav pri Sv. Tomažu hoče streti zadnji narodni odpor po-edincev človek njihove krvi, na Kranjskem rojeni Slovenec, ki bi rad postal iz ljubezni do sebe in v jezi do bližnjega prvi nemški župnik v tej župniji. Tu sem prvič občutil britrko resničnost tožbe, ki je nisem čul v Korotanu le enkrat, da so imeli in imajo Korošci s Kranjci že precej slabih izkušenj. Toda Sv. Tomaž ne leži na jezikovni meji. Naša govorica seza na severu še do vznožja Magdalenske gore (1056 m), vendar v cerkvi nima več mesta. V sosednji še čisto slovenski Timenici ima na pokopališču en sam nagrobnik slovensko besedilo, v napol ponemčenih Otmanjah tik pod Magdalensko goro ni več niti enega. Tu pospešuje germanizacijo razen šole in cerkve zlasti nasproti ležeča graščina, v kateri so slovenski uslužbenci zapisani gotovi narodni smrti. V Otmanjah sva se s prijateljem pridružila desetletnemu dečku, ki nama je v prostodušnem razgovoru razkril pravi položaj ondotnih Slovencev. Ni se sramoval povedati, da sta njegov oče in njegova mati Slovenca, usluž-bena v graščini, da pa on ne razume niti ene slovenske besede. Menda mu je sam graščak izbral ob rojstvu bojno ime Siegfried, toda s tem še ni zabrisano njegovo slovensko poreklo. Piše se Beračnik. Res prav primerno ime za one, ki se ponašajo z najbolj izbranim nemškim priimkom in ne znajo več materinščine! Toda tudi Otmanje niso narodno mrtve. V primerni razdalji od graščine in cerkve stoje še vedno slovenske kmetije. V neki hiši, tako je pripovedoval Siegfried Beračnik, se privatno poučuje slovenski. Tudi tu torej tli narodna zavest in se naš kmet krčevito oklepa svoje materinščine. Severno od Celovca na Gosposvetskem polju pa so naše straže že omahnile. Le redkokje naletiš na slovenskega pastirja, očanca ali staro ženico Slovenko. Vendar govori glasneje od sedanjosti tu naša zgodovina, ki je ne more nihče zatajiti. Še se dviga nad Gosposvetskim poljem naše najstarejše svetišče, v katerem so se še nedavno zbirale velike trume slovenskih romarjev, še stoji na nasprotni strani nad kalno Glino zelen hrib s Krnskim gradom, kjer so nekoč prebivali naši vojvode. Vsi vrhovi, vse vode in vsi kraji nosijo imena, ki so' jim jih prvi dali naši predniki. Toda živih narodnih straž tu več ni. Zaman jih iščeš tudi onstran Krnskega gradu. Kajti zahodno od Celovca so potisnjene že na severno obrežje Vrbskega jezera. Čisto ponemčen je celo Blatograd, kjer je še pred sto leti župnikoval veliki narodni buditelj in panslavist Urban Jarnik. Vprav ta kraj si je izbral Martin Slomšek leta 1838., da je v cerkvi spregovoril o dolžnosti ljubiti materinščino. A ostali so le še naši zapuščeni in izravnani grobovi kraj cerkve, medtem ko se pod gomilami novega pokopališča zunaj pred vasjo bleste sama spačena imena rajn- »kih: Dobernig, Dragašnig, Kroptitsch, Pau-litsch itd. Toda zahodno od Blatograda in njegovih velikih mlak, kjer se svet iz valovitega ni-žavja vzpne v Osojske Ture, si mahoma med samimi Slovenci. Tu ni ne avtomobilnih cest ne velikih krajev. Selišoa so majhna in daleč narazen; ločijo jih gozdovi, skozi katere drže le steze ali včasi prav strmi kolovozi. Tu sta slovenski župniji Dholica in še više ležeče Kostanje, kjer žive ljudje v lepem prirodnem zavetju. Kajti šele onstran nad 1000 m visokih grebenov, v pokrajini, ki se nagiba k Osoj-skemu jezeru, prebiva nemški sosed, s katerim prebivalec južnih obronkov Osojskih Tur skoraj ne pride v dotiko. Boj za narodni obstoj pa je zato tem hujši v nižini krog Beljaka. Ponemčena so vsa predmestja in nemški val pljuska že preko Zilje v svoječasno Meškovo župnijo Marijo na Zilji. Tu se je že zasidral nemški župnik, tu se kraj starih slovenskih kmetij zadnji čas naglo množe nemške delavske hiše. Tako sva stopila, dragi bralec, naposled v našo Ziljsko dolino, ki se kot ozek klin med Dipl. agr. A. JAMNIK: KAJ Tako vprašuje ljudstvo vsepovsod. Kamor pridem, povsod se govori o gospodarski krizi. Gospodarji tarnajo in zmigavajo z ramami. «Povejte nam, gospod, ali ne bo nikoli več dobro ali kaj? Kako pa je vendar s to stvarjo, zakaj je tako hudo?» Taka in podobna vprašanja se mi zastavljajo. Saj se o krizi mnogo piše, toda nihče je ne obdela tako, da bi mogel vsakdo razumeti najmanj njeno bistvo in vreči vsaj zasilen pogled v bodočnost. Dasi je pisanje o vsem tem težavno, se hočem vendarle lotiti stvari. Čitateljem pa že sedaj svetujem, naj se ne oklepajo samo kakega posameznega dela mojih izvajanj, nego naj imajo pred očmi vso njihovo vsebino, če hočejo presoditi položaj zares tako, kakor je treba. Čeprav je videti, da bližnja bodočnost, to povem kar vnaprej, ni najugodnejša, če se bo razvijalo vse še nadalje tako kakor doslej, vendar ni razloga za malodušnost. Zaupanje v sebe in v množico tistih, ki se trudijo s svojim znanjem in delom že na leta, da stvar razvozlajo, je tisto, kar nas vse mora držati v dobri volji. Saj vemo, da ne more biti nikoli kar naprej slabo, samo slabo vreme, ampak da mora za dežjem posijati tudi sonce. Prav tako je s krizo. Krize so bile in še bodo. Toda naša ožja zgodovina še ne pomni tako hude gospodarske krize ali avstrijsko-italijansko državno mejo na jugu in nemško jezikovno mejo na severu, proži nad 30 km daleč proti zahodu, odmikajoč se vedno dalje od skrajnih mejnikov Jugoslavije. Zato je boj za narodni obstoj v tej dolini prav posebno hud. Še sreča, da je Ziljska dolina pretežno malo rodovitna, da preživlja komaj našega človeka in zato tujca posebno ne mika. Le v prometnih križiščih in v industrijskih krajih se je krepko vgnezdil in je tam germanizacija na pohodu. Ziljani so pa tudi narodno še močno zavedni. Iz njihovih vrst so izšli Urban Jarnik, veliki Ilir, vseslovan Matija Majar Ziljski kakor tudi poznejši politični voditelj in pred svetovno vojno edini poslanec koroških Slovencev v dunajski poslanski zbornici, danes 721etni Franjo Grafenauer. Še poganja klasje njihovega dela, še bleste v prijaznih Gorjah, kjer je župnikova! veliki Matija Majar, v ondotni cerkvi njegove, v ruščini zapisane proroške besede: «V tem znamenju boš zmagal.» Da bi ta njegov klic razumeli vsi od Šmohorja do Grebinja in od Rateč do Dojrana! (Slike glej na bakrotisku!) BO? stiske, kakršno doživljamo sedaj. Toda kakor so druge krize prešle, tako bo tudi ta, vprašanje je le — kdaj, odnosno koliko časa bo treba še trpeti. Nihče tega ne ve in nihče na to ne more dati točnega odgovora. Stvar se lahko preokrene tudi razmeroma kmalu, če posežejo vmes dogodki, katerih ne moremo vnaprej niti videti niti slutiti, kakšni in kateri so ali bi utegnili biti. Preden nadaljujem, moram v boljše spoznavanje vse zadeve povedati, da Jugoslovani trpimo zaradi dveh kriz: zaradi splošne gospodarske krize, ki muči ves svet, in zaradi domače krize, zaradi naše čisto posebne agrarne krize, ki bi pri nas bila, četudi svetovne gospodarske krize ne bi bilo. Naša kriza pa gotovo ne bi bila tako huda, če bi ne bilo svetovne. Naša agrarna kriza obstoji v tem, ker je konkurenčna sposobnost našega kmetijstva zelo zaostala, posebno glede na svetovni trg. Če gremo k izpovedi v nadi, da dobimo odpuščanje grehov in si to odpuščanje zaslužimo z resničnim kesom, moramo tudi v tej naši stvari biti odkritosrčni in pravični s samimi seboj prav tako kakor pri izpraševanju vrsti. Zakaj bi olepševali? Če hočemo stvari priti do golega, si pač ne smemo prikrivati prav ničesar, temveč resnici moramo pogumno pogledati v oči in po spoznanjih nato urediti svoje ravnanje. Naj se mi tedaj ne zameri, če bodo nekatera moja izvajanja brezobzirno stvarna, saj hočem s tem stvari nujno le koristiti. Svetovna vojna ni zmešala samo agrarne proizvodnje, nego je spravila zmedo v vse ustvarjanje. Veliki deli sveta so se bojevali, redno delo za pravilno prehrano, obleko, obuvalo i. dr. pa je pri tem bolj ali manj zaostajalo. Zategadelj so si znaten del pridelovalnih naporov prisvojili narodi, ki se niso bojevali. Storili so to pač zato, ker se jim je zelo izplačalo. Konjunktura (možnost dobrega vnovčeva-nja blaga) je postala nad vse ugodna, vse se je spravilo lahko, hitro in kaj dobro v denar. To velja zlasti za proizvodnjo živeža. Glavna in najvažnejša reč je vedno bil, je sedaj in bo vsekdar kruh. Pridelovanje žita se je pri ljudstvih sveta, ki se niso bojevala, jako povečalo. Slično velja glede nekaterih industrijskih proizvodov. Po vojni so pa tudi bojujoči se narodi hiteli, da pridelajo zopet doma čim več. Naša država, ki je agrarna in izvozna ter ji v normalnem poteku pridelovanja preostaja znatna množina pridelkov za izvoz, pač nekaj Sasa, to je dotlej, dokler ni bilo zadoščeno domači potrebi, ni mogla izvažati. Presežek pridelkov se je dosegel razmeroma zelo hitro — že z nekoliko letinami. Naš izvoz je bil po izkupičku že leta 1922. višji ko leta 1933., po količini izvoženega blaga pa že leta 1923. višji ko leta 1933. Kakor je povečano pridelovanje — obilica pridelkov — hitro naraščalo pri nas, tako je naraščalo tudi drugje, pri nekih narodih še hitreje. Narodi, ki so med vojno svojo proizvodnjo zaradi konjunkture povečali, pa sedaj pridelovania niso zmanjšali na predvojno višino, nego so ga še celo stopnjevali. Proizvodnja se je pospeševala čimdalje bolj še s stroji, s čimer se je pocenjeval pridelovalni strošek. Skrajna racionalizacija in mehanizacija (misli na «žitne fabrike»!) sta pri nagomilanju blaga povzročala vedno hujšo konkurenco, t. j. predvsem prodajanje žita i. dr. izpod običajnih cen. Začela se je licitacija cen navzdol, in sicer še toliko bolj, ker je kupna moč mnogih narodov zastran vojne precej oslabela. To je bil prvi pojav in vzrok nastanka najprej žitne krize, nato pa je kriza kakor plaz jela zadevati vse druge kmetijske panoge. Že tako oslabljeni kupni moči ljudstev bojujočih se držav se je naenkrat pridružil padec kupne moči kmetijskega prebivalstva vsega sveta. To je bil vzrok zastajanju industrije in trgovine, najhu:ša posledica pa pojav brezposelnosti in s tem še večji padec kupne moči za porabo kmetijskih pridelkov. To je bilo zopet industrijo in trgovino, poslabšana neugodnost le-teh pa kmetijstvo. In šlo je dal;e, dokler tako rekoč ni vse omagalo. Vseh teh nevšečnosti pa ni toliko kriv1 stroj, kakor se rado ugotavlja, nego jih je zakrivila nenasitnost velikega kapitala^ ki je tako prignala splošno kapitalistično - liberalistično gospodarstvo do absurda, v Rusiji celo do padca. Nepravični bi bili, če ne bi omenili še nekega krivca, to je politike. Zlasti v Evropi se je politični zemljevid silno iz-premenil; izpremembe tako posesti ozemlja kakor vpliva raznih držav so se dogodile seveda tudi drugod. Medtem ko se je zdelo, da bo šlo kapitalistično-liberalistično svetovno gospodarstvo kar naprej po izglajeni prejšnji poti, in ko so stala v ospredju predvsem vprašanja političnega vpliva na novo nastale razmere, v posameznih državah pa državno-pravna vprašanja s svojimi porodnimi bolečinami na prvem mestu političnega udejstvovanja in delovanja, se je menda pozabilo misliti na prej omenjene izpremembe v proizvodnji in na padec kupne moči velikih delov sveta. Gospodarstvo, svetovno namreč se ni vračalo v prejšnje razmerje, pač pa je kapitalizem postal še posebno nenasiten in bolj zavojevalen, zaradi česar se je izcimilo veliko zlo. Seveda ne moremo niti kapitalizmu niti politiki očitati, da bi bila onadva hotela to stanje ustvariti. Narobe, kapitalizem je bil uverjen, da se je približala njegova najboljša žetev, politika pa je bila preveč zaposljena z državnopravnimi, ustanovnimi, prestižnimi i. dr. vprašanji, in tako oba nista zapazila, kam smo z vso silo drevili. Vse je bilo enostransko: kapitalizem v svojih hotenjih in politika v svojih pretiranih zamislih. (Vlogo ljudstva in njegove volje, partizanstvo in korupcijo pustimo tu na strani.) Vendar niso bile državne vlade povsod tako popolnoma enostranske. Osobito vlade najnaprednejših narodov — predvsem vlada Združenih držav ameriških — so bile občutljivejše in s,o zapazile, da morajo narodnemu gospodarstvu posvečati prav posebno pažnjo. Začela se je tako zvana gospodarska špijonaža, ki je stremila za tem, da je ugotavljala stanje gospodarstva vsega sveta, iskala in ugotavljala, za kateri predmet je kje še dobra konjunktura, ter o tem obveščala pridelovalce in trgovino. Istočasno so take države poleg informiranja pridelovalcev, skrbele še za to, da se je po standardnih predpisih posebno za izvoz pridelovalo in pripravljalo le kakovostno najbolj ustrezajoče blago, se zanje iskalo trge, delalo propagando in reklamo ter skrbelo za kolikor mogoče ceneni prevoz na razna tržišča. Tako je torej njihovo blago spričo reklame, spričo nižjih pridelovalnih, nižjih prevoznih in drugih stroškov kot kakovostno bol;še — še vedno dosezalo boljše uspehe in je v najskrajnejšem primeru šlo v denar vsaj mnogo, mnogo laže kakor pa blago narodov, katerih državna vodstva niso delala tako. Ti narodi so v svoji konkurenčni sposobnosti eni boli, drugi manj zaostali glede konkurenčne sposobnosti svojega blaga, namenjenega izvozu. Tudi mi smo v tem pogledu precej močno zaostali Konkurenčna sposobnost našega izvoznega blaga je po večini zelo skromna. Mi le težko z našim blagom zadovoljujemo zahteve trga glede na kakovost. Naše vnovčevanje je zelo otežkočeno kljub temu, da smo pripravljeni dati v svojo škodo še tako poceni, da, naravnost v izgubo, samo da dobimo denar. V tem sta izvor in bistvo naše domače agrarne krize ali bolje krize naše agrarne konkurenčne sposobnosti, odnosno naše konkurenčne in gospodarske nesposobnosti in slabega gmotnega stanja vobče. Drugi narodi so glede ka-kovostnosti svojega blaga in konkurenčne sposobnosti daleč pred nami. Čeprav bi svetovnogospo-darska kriza minula kar čez noč — nam bo ostala kriza naše agrarne konkurenčne sposobnosti (nesposobnosti) in bo povzročala še cviljenje, dokler nedostatkov ne izboljšamo. Toda poreče kdo: «Naj pa vlada stori svojo dolžnost, zlasti to, kar so storile druge vlade, in naj nas približa glede konkurenčne sposobnosti stopnji, na kakršni so drugi, naprednejši narodi.» To ni kar tako. Kaj bi pomagali vsi ukrepi vlade, če pa ljudstvo samo nima tiste zavesti in tistega spoznanja, ki sta potrebna za tak velikanski korak naprej. Tu je potrebna prava zavest in volja ljudstva (ali pa diktatorska sila države). V demokratični državi brez take ljudske zavesti in volje ne gre. Naj se mi oprosti, toda reči moram, da v našem ljudstvu še ne vidim take zavesti, še manj pa volje. Še nikoli nisem naletel na pridelovalca (pri nas namreč), ki bi že med pridelovanjem resnično stremil za tem, da bi odjemalca resnično čim najbolj zadovoljil. Saj vemo, kako se običajno misli že glede našega domačega, dasi nerazvajenega konsuma. Ne misli se na to, da nihče ne kupuje nekega blaga samo zaradi tega, da dobi pridelovalec denar zanje, prav tako tudi ne na to, koliko in kakšno korist utegne imeti kupec od blaga. Zato porabnik, zlasti v razvajenejšem svetu, ne leta za našim blagom, se zanje ne trga. Saj ga večinoma niti ne pozna po njegovi kakovostnosti. Zanje nihče ne dela reklame in zato ni poznano. In česar svet v tem smislu ne pozna, mu ni dobro, nasprotno, mu je sumljivo in tega ne kupuje, razen v sili in napol zastonj. Vrhu tega tudi nismo po svetu znani kot posebno solidni, kar gotovo vzbuja neki strah pred našim blagom, odnosno volja za nakupovanje našega blaga nikakor ni najboljša. Nadalje se naša agrarna proizvodnja popolnoma nič ne ozira na zahteve raznih tržišč. Namesto da bi jih spoznavala, jim skušala ustrezati in svoje delo uravnavati pri tem tako, kakor je potrebno baš za dotično tržišče, sploh s tem ne računa, se sploh za to ne zanima in ne ve, kje in komu se bo njen proizvod sploh prodal. Kako torej naj blago zadovoljuje, kako naj ne bo krize! Naprednejši narodi ravnajo tako, kakor je potrebno, in v tem je njihova moč in njihova prednost in vrednost pred nami. Kdo se pri nas sploh ukvarja z mislijo, da je posebno pri agrarnih pridelkih ločiti dvojno ka-kovostnost. Naprednejšim narodom tega sicer ni nihče predpisal, toda stremljenje pridelovalca, da bi odjemalca res zadovoljil, mu priljubil svoje blago in si kupca privezal, je samo prineslo spoznanje, ki je našemu pridelovalcu tako potrebno za pripremo njegovega blaga, prav posebno še onega za izvoz (na katerega smo trenotno slej ko prej zelo, zelo navezani). To hočem razložiti s pojmom dvojne kakovostnosti. Vsako pridelano blago ima neko gotovo dobroto (kakovost). Čim boljšo sorto, čim boljše seme uporabljamo in čim boljša in pravilnejša je nega pridelka, tem boljša je njegova kakovost posamezno. To je njegova notranja specifična (posebnostna) kakovost. N. pr.: Čim boljše sorte pšenico gojiš (seveda tako, ki veš, da bo v tvojih razmerah najbolje uspela), čim boljše seme porabiš za setev, čim bolje zemljo obdelaš in čim pravilneje gnojiš, kolobariš itd., tem boljšo žetev in tem boljše zrnje boš dobil. Tvoj sosed, ki ne dela vse tako dobro kakor ti, zato tudi manj nažanje, njegovo zrnje je slabše kakovosti (najbrže nima toliko lepiva, ki daje moki posebno prednost za peko tudi najfinejšega peciva). Ti imaš te pšenice za prodaj, recimo, samo nekaj mernikov, sosed in drugi vaščani prav tako. (Pri nas to sicer ne velja glede količine, ker žita nimamo za prodaj, toda mislimo si sremskega, vojvodinskega ali drugega kmetovalca.) Ker ne moreš svojih mernikov pšenice izvoziti sam, jo mora pač za vse skupaj vaša zadruga ali žitni prekupec. Ti oddaš najboljše in izvrstno očiščeno zrnje, tvoj sosed pa slabo očiščeno zrnje in razen tega je njegova pšenica še druge sorte. Z ostalimi vaščani tudi ni v tem pogledu najbolje. Kupec veli stresati vso pšenico kar na kup in tako je pomešana tvoja kakovostna pšenica z vso drugo, da, tudi s tako, ki ni skoraj nič očiščena in ki je tako slabe sorte, da je ni dosti prida. Prekupec onemu, ki mu izroči najslabšo kakovost in neočiščeno zrnje, kajpak slabo plača, toda tudi tebi ne more plačati dosti bolje, saj bo tudi tvoje, morebiti odlično blago moral prodajati pomešano z malo vrednim, ker mu ni na tem, da bi že pri nakupu deval najodličnejše sorte na en kup, slabše na drugi, tretji, četrti kup in najslabše na zadnji kup ter ustvarjal tako nekake kakovostne razrede. Ne, on ne dela tako, nego zmeša vse skupaj. Kakšno je tako blago? Divje, zamorsko! Še nazornejša bo stvar n. pr. s krompirjem. Recimo, da je določen krompir za izvoz v dežele proti severu (kamor z našim izvozom še vedno tiščimo). Izvozni zadrugi dobaviš ti belomesnatega oneidovca — lepe gomolje primemevelikosti„ždravesnič od motike poškodovane, nenajedene,,sosed pa dobavi slabe gomolje gorenjskega hrastovca, neki drug belega ribničana, tretji kako rumenomesnato sorto itd. Zadruga ali trgovec tega blaga nič ne sortira, nič ne izenači, ampak izvaža dobro in slabo blago vseh različnih sort, kakor so mu jih ljudje nanesli. Kakšno blago je potem ta skupnost? Divje, zamorsko! Težko ga je prodati še za slab denar. In če se proda, drugič kupec gotovo ne vzame več takega blaga, kajti pri kuhi se pokaže njegova manjvrednost. Medtem ko se krompir te in te sorte v loncu razkuha skoraj že v kašo, je krompir druge sorte komaj kuhan, tretje ali četrte sorte pa še napol sirov. Hvala lepa! Kako bo to izkoristil! In poleg vsega tega je med vsem krompirjem samo tu ali tam posamezen gomolj rumenomesnate sorte, a drugi so beli. Kupec pa hoče zase ali za svoje odjemalce imeti rumenomesnatega. Ali je treba sploh še kaj besed? In četudi je krompir vsake posamezne izmed spredaj navedenih sort kakovostno prav dober, za vsakršno porabo taka mešanica vendarle ni, ker ni enakostna, enakovrstna, z enako debelino gomoljev, enake pripravnosti za porabo itd. Njegova vnovče-valna kakovostnost ni torej kljub vsem odlikam posamezne izmed mnogih skupaj prodanih sort tako rekoč nič vredna. To je potem odločilno za ceno in za lahkoto ali težavo vnovčenja. Drugačen je v tem pogledu položaj veleposestnika, ki sam lahko izvaža svoje blago in ki ima sam toliko, da ne potrebuje vmes zadruge ali trgovca kot posrednika. On prihaja na trg z enotnim blagom, zadruga ali trgovec pa z blagom raznih malih pridelovalcev in sort in različnih kakovosti skupno. Blago za prodaj, ki se ne razdeli po sortah in te sorte še po posebnih kakovostnih razredih, je vnovčevalno malo vredno, neenakostno, bolj ali manj divje. Tako je z nami! Naprednejši narodi pa postavljajo na trg blago kakovostno najboljših sort, prebrano, sortirano še po posebnih razredih in že sploh pridelovano z namenom za izvesten trg. Mi moramo biti izpodrinjeni! In tudi smo! Skoraj ob ves trg smo in četudi se v zadnjem času po prizadevanju državnega vodstva kaže pripravljenost za sprejemanje našega blaga v raznih državah, se bojim, da bo uspeh našega izvoza kljub temu slab, kajti z marsikaterim našim blagom ne bomo mogli ustrezati, ker ljudje tistih držav našega blaga ne bodo mogli rabiti. Navzlic uspehom, ki jih je v tem pogledu dosegla trgovinska politika ideelno, pa praktično, gospodarsko ne more biti pravega uspeha, dokler vnovčevalna kakovostnost našega blaga ne bo sposobna konkurirati z blagom naprednejših narodov in dokler ne bo moglo naše blago bolj ustrezati željam, potrebam in zahtevam. Bralec bo morda rekel, čemu neki vse to tako na dolgo razprezam, češ, saj vendar ni tako zelo važno. Damo blago pač nekoliko ceneje, pa je. Ta dolgoveznost da je nepotrebno jahanje na besedah s strani teoretika, škrica, ki gleda stvar preveč črno. Ugotavljam, da izgubljamo tla pod nogami in premoženje predvsem zaradi navedenih neugodnosti. Mi imamo za izvoz velike količine kmetijskih pridelkov, tako velike, da moramo govoriti o veliki nesreči in o veliki gospodarski škodi, če so izkupički slabi, kaj šele, če blaga ne moremo spraviti v denar in če doma neprodano propada. Ni vseeno, ali izkupimo na leto za ves izvoz iz države dobrih devet milijard dinarjev (kakor leta 1924. ob približno enaki valuti, kakor je današnja) ali pa komaj tretjino tega (v letu 1933.), in sicer vzlic temu, da smo v inozemstvo izvozili količinsko skoraj tri četrtinke one teže blaga, kakor smo jo za trikrat tolikšen izkupiček izvozili leta 1924. ter imeli pri tem vzlic temu, da je bila trgovinska bi- lanca leta 1933. aktivna, gospodarsko prav slabo bilanco; zaslužek pridelovalca je silno nazadoval ali prav za prav — recimo tako, kakor je treba — zaslužka v tem že davno več ni, nego je občutna, trda izguba. Po poročilu Narodne banke smo leta 1933. inozemstvu tako podarili eno in pol milijarde dinarjev, t. j. pri dobrih 3 milijardah dinarjev izkupička — smo dali 1 'A milijarde kar lepo povrh (v blagu namreč). Jaz si dovoljujem trditi, da je ta številka za kmetovalca sorazmerno še veliko večja. Ali veste, koliko je ena in pol milijarde dinarjev? — Ako bi polagali enodinarske kovance ob ravniku (tam, kjer je obseg zemljine krogle največji), bi z njimi, če bi jih položili skoraj drugega ob drugega, napravili pas iz samega denarja skoraj prav okoli in okoli zemlje. Za toliko denarja, odnosno za toliko škode, ki jo naš narod utrpi, je pa že vredno malo več misliti in se malo bolj, najbrže pa ne samo malo bolj, nego še prav močno pobrigati. Ta škoda do štirih petink svoje velikosti pada — tako mislim — baš na kmetovalca, čudno torej ni, če je njegova kupna moč padla ne le na ničlo, ampak izpod nje, in če se ustavljata zato industrija in trgovina, če je brezposelnost čimdalje hujša in če so tudi državni dohodki vedno nego-tovejši. Niso torej samo lepo nanizane besede, kar izr našam, temveč so usodna dejstva, zaradi katerih je naša agrarna proizvodnja dala narodu obeležje drugovrstnosti ali tretjevrstnosti v zboru civiliziranih narodov. Naprednejših ne bo lahko dohiteti, če še tako zavihamo rokave. Spoznati in uvideti moramo svojo slabost in svoje napake in z vsemi silami delati dan in noč, noč in dan, da stvar izboljšamo, ali pa se sprijazniti s tem, da bo nazadovala kultura in bo padlo življenjsko stališče našega naroda za dolgo, dolgo dobo daleč nazaj. Naše gospodarsko stališče je glede na to, da smo primorani izvažati svoje agrarne presežke kot siro-vino, ker jih doma ne znamo vsaj delno požlahtnje-vati in jih kot požlahtnjene dobrine spravljati de- jjpo ti 21 2} W »« »a 29 30 H » >3 loma tudi doma v denar in ker celo take požlaht-njene agrarne dobrine rajši uvažamo — še zato slabo in je dober razvoj oviran, ker hočejo drugi narodi s samopreskrbnimi stremljenji (avtarkijami) čim popolneje zadoščati svojim potrebam. Ako si ne ustvarimo večje vnovčevalne silnosti, ne vem kaj bo. Da bomo stvar še bolje spoznali, poglejmo naše trgovinske bilance zadnjih štirinajstih let. Iz njih bomo izprevideli lcretanje našega izvoznega blaga in se prepričali, da je zlasti konkurenčna (kakovostna) sposobnost posebno našega kmetijskega izvoznega blaga v tem času stalnega napredovanja drugih narodov zelo in stalno nazadovala. V sprednjem narisu (diagramu) pomenijo navpične črte posamezna leta od 1920. do 1933. Vodoravne črte od 1 do 9 pa pomenijo višino za izvoženo blago dobljenega izkupička v milijardah dinarje^ (odnosno plačil za uvoženo blago v milijonih ton), ki je v posameznih letih dosegel več ko eno, dve, štiri, pet, devet milijard dinarjev. Ta izkupiček, odnosno njega naraščanje in padanje od leta do leta je naznačeno s črto (--------------- ). Črtkasto (------------ ) je naznačeno, koliko milijard di- narjev smo v vsakem posameznem letu izdali v inozemstvo za dobrine, uvožene od tam. Pikčasta črta (....) naznačuje število milijonov ton (tona = 1000 kg) našega blaga, ki smo ga v posameznih letih izvozili v tujino. Črta, sestavljena iz črtke, pike in zopet črtke ( — . — . — . — . — ), prikazuje gibanje količine dobrin, uvoženih iz inozemstva k nam v milijonih ton. Poglejmo sedaj gibanje (potek in valovanje teh črt), katero zaradi lažjega pregleda ponazorujem po uradno ugotovljenih številkah (generalne direkcije carin). Ako pogledamo na navpični črti nad letnico 1920. začetek teh črt, opazimo, da smo v tem letu za uvožene dobrine izdali nekaj manj ko tri milijarde dinarjev v inozemstvo, za izvožene naše pridelke pa izkupili nekaj nad milijardo dinarjev. Za izdani denar smo v tem letu iz inozemstva prejeli okoli pol milijona ton raznega blaga, za prejeti izkupiček pa dali okoli milijon ton našega blaga. Za uvoženo blago smo plačali blizu šestkrat toliko, kolikor je znašala njegova teža, a za izvoženo prejeli le nekaj več, kakor je znašala njegova teža. To se pravi: uvoženo blago je bilo zelo drago v ceni, a naše izvoženo poceni. To je docela razumljivo, zakaj mi smo izvažali le bolj sirovine, medtem ko smo uvažali požlahtnjene dobrine, oblačilno blago, stroje in druge industrijske izdelke. Čim bolj se črta našega izkupička tudi v nadaljnjih letih približuje črti, ki znači količino izvoženega blaga po teži, tem nižja je cena kilogramu tega blaga. Če bi se popolnoma dosegli te črti, bi to pomenilo, da smo (na splošno) za kilogram izkupili točno en dinar. Čim bolj pa gresta črti narazen, tem boljšo ceno smo z izvozom dosezali. Podobno in smiselno velja to za uvoz. Poglejmo letnico 1921.! Tu vidimo, da smo uvozili še več in tudi več izdali v denarju (nad štiri milijarde). Kljub temu, da se črta, ki ponazoruje težo (tonažo) uvoza, nekoliko dviga, se črta, ki ponazoruje naš izdatek za uvoženo blago, dviga še v večji meri, odnosno se te dve črti čimdalje bolj oddaljujeta druga drugi. To se pravi, da se uvozno blago precej draži. In ker sta črti precej daleč vsaksebi, znači to, da je naše plačilo za kilogram uvoženega blaga (ne glede na njegovo vrsto, ampak primeroma privzeto, kakor bi bilo vse samo enovrstno blago) znašalo nad šest dinarjev. Ako pa pogledamo črti našega izkupička in tonažo izvoza, vidimo, da se je dvignil v tem letu izkupiček, a je seveda narasla tudi količina izvoženega blaga. Ker te dve črti ne gresta vzporedno, nego se njuna smer naraščajoče oddaljuje, pomeni to, da se tudi naše blago draži, da torej cena zanje narašča. Medtem ko smo leto poprej dobivali za kilogram približno po 1-30 dinarja, je znašal izkupiček za kilogram leta 1921. približno po 1-40 dinarja. Naš izdatek za uvoženo blago narašča tudi še leta 1922. in leta 1923. prav močno, količina uvoženega blaga pa od leta 1922. na leto 1923. ne poraste posebno. Uvozno blago se je še močneje podražilo; črti plačil in tonaže uvoženega blaga se pomakneta očividno še bolj narazen. Naš izkupiček pa se dvigne leta 1922. za kilogram- na približno 1-50 dinarja, toda leta 1923. že na več ko 3-60 dinarja. Količina izvoza je precej narasla (zaradi dobre žetve), posebno pa je narastel izkupiček (ker je imelo žito takrat še dobro ceno). Do leta 1923. se črta, ki ponazoruje naš izdatek za uvoženo blago, vsa leta drži nad črto, ki ponazoruje naš izkupiček. To se pravi, da je bil izdatek vsako leto večji od našega izkupička; trgovinska bilanca je bila pasivna. Sama tako prikazana pasivnost trgovinske bilance pa glede uspešnosti gospodarstva v državi še ne pomenja vselej slabih uspehov ali celo gospodarskih izgub, odnosno neugodnosti. Saj obseza uvoz lahko veliko strojev in drugih takih reči, ki utegnejo v bodoče dvigniti donosnost in uspešnost našega gospodarstva. Čeprav je trgovinska bilanca pasivna, se more govoriti v tem primeru vendar o napredovanju narodovega gospodarstva, če je pasivnost trgovinske bilance povzročilo uvažanje prej omenjenih gospodarskih pripomočkov. V takem primeru more ta pasivnost (v normalnih razmerah) vzlic temu pomeniti zdravo narodno gospodarsko investicijo. Pri tej priliki moram tudi omeniti, da prej navedene številke glede našega poprečnega izkupička za kilogram izvoženega blaga ali izdatka za kilogram uvoženega blaga, niso nekaj, s čimer bi se moglo absolutno računati, kajti izvoženo kakor uvoženo blago ni in ne more biti tako, da bi ga mogli jemati za podstavo poprečnim izkupičkom ali izdaktom. Blago je lahko enkrat boljše, žlahtnejše, drugič pa le polžlahtno ali celo sirovina. Spričo tega je kljub višji ceni količina blaga manjša. Navzlic temu pa prej navedenih poprečnih cen kakor tudi cen, ki jih bom še navajal, le ne moremo vsaj pri nekem poprečnem pregledu pogrešati. Leta 1924. preraste naš izkupiček znatno čez črto, ki pomenja naša plačila. Trgovinska bilanca je prvič aktivna. V državo dobimo več denarja, kakor ga pa izdamo. Cena našemu blagu znaša poprečno nekako 2-60 dinarja. Črti plačil in uvoženega blaga pa se nista bistveno izpremenili, pri uvozu cene niso bistveno porasle. Izza leta 1924., posebno do leta 1927., črta našega izkupička močno pada kljub temu, da količina izvoženega blaga močno narašča in je tudi leta 1927. visoka, čeprav se je od leta 1926. na leto 1927. nekoliko znižala. Naše izvozno blago je padlo v ceni poprečno nekako na 1-50 dinarja pri kilogramu. Ves ta čas je naša trgovinska bilanca zopet pasivna; še celo v letu 1926., a leta 1929. za kratek čas malenkostno preraste črto plačil in je trgovinska bilanca zopet aktivna. Z letom 1929. pa se tudi črta izvožene količine dvigne na najvišjo višino, ki jo moremo do tedaj zaznamenovati, to je na dobrih pet in četrt milijona ton, nasproti izkupičku dobrih sedem in treh četrti milijarde dinarjev. Poprečna cena kilogramu izvoženega blaga je še nekako 1-50 dinarja. Izza leta 1925. pa se tudi črta naših plačil za uvoženo blago znižuje z majhnimi izjemami neprestano do leta 1932. Pri tem je zanimivo to, da količina uvoženega blaga do leta 1929. kljub padanju naših plačil razmeroma močno narašča do viška, od tu dalje pa kar naprej vztrajno nazaduje, pada. Navzlic temu je poprečno naše plačevanje za kilogram uvoženega blaga znašalo leta 1929. še nekako 3-90 dinarja. V letih 1929. do 1932. naš izkupiček usodno pada kljub temu, da se količina izvoženega blaga ne znižuje tako hitro; črti ne padata vzporedno, nego se vedno bolj približujeta, kar znači, da cena izvoženega blaga zelo pada in se približuje dinarju za kilogram. Do tega časa se približujeta prav tako črta naših plačil za uvoženo blago in črta teže uvoženega blaga. Poprečna cena za uvoženo blago znaša nekako 3-50 dinarja za kilogram. Usoden in značilen pa je potek vseh črt od leta 1932. na leto 1933., tako črte izkupička in izvažanih količin kakor črte naših plačil za uvoženo blago in črte količine uvoženega blaga. Naš izkupiček se je proti prejšnjemu letu pač dvignil za blizu pol milijarde dinarjev, a istočasno je silno narasla količina blago, ki smo ga za dosego tega izkupička in za dosego aktivne trgovinske bilance izvozili, Črti se prav nevarno močno približujeta. Poprečni izkupiček za kilogram izvoženega blaga se zelo bliža dinarju. Aktivnost trgovinske bilanc? se je dosegla z neugodnimi prodajami blaga pod ceno. Tu moram zopet omeniti sprednjo izjavo Narodne banke, da smo v tem letu inozemstvu podarili nad eno in pol milijarde, to je tolikšen pas enodinarskih kovancev, da bi z njimi okoli in okoli opažali zemljo tam, kjer je najbolj vzbočena, najbolj obsežna. Kar je pa še značilnejše, je to, da se je količina uvoženega blaga zmanjšala precej močno, čeprav smo več plačali zanje. Tu gresta črta naših plačil in črta dobljenega blaga močno vsaksebi. Poprečna cena uvoženega blaga okoli štiri dinarje. Medtem ko se naše blago nenavadno pocenjuje, se uvoženo razmeroma zelo draži. To je v zvezi deloma s poslabšano našo valuto, deloma pa z nekakovostnim našim izvoznim blagom, ki ga je kljub vsem naporom in poslabšani valuti vedno težje izvažati, ker je na inozemskem trgu danes konkurenca s kakovostjo razmeroma še hujša ko s cenami. Naše blago nima vnovčevalne kakovostnosti, zato ga je težko prodati tudi napol zastonj. Mi smo prisiljeni zadovoljevati se tako rekoč z vsako ceno, samo da kaj prodamo in še težko prodamo, ker odjemalci našega blaga spričo njegove neenotnosti in divjosti ne morejo racionalno uporabljati. Tako smo zaradi teh lastnosti naše, zlasti agrarne proizvodnje padli na stopnjo naroda druge ali tretje vrste. Da podlegamo v konkurenčnem boju, ki ga moramo biti z naprednejšimi narodi, ki razpolagajo s prvovrstnim, kakovostnim, primerno ceneno pridelanim blagom, v boju, v katerem se ti narodi opirajo na strumno organizacijo in na informiranost svoje proizvodnje in svojega vnovčevanja ter se poslužujejo raziskovanja trga in reklame, je naravno. Stremljenja velikih narodov po samopreskrbi pa vrhu tega povzročajo, da potrebuje inozemstvo manj našega agrarnega blaga. Zato so tudi izgledi za uspešen izvoz kmetijskih pridelkov za nas vedno slabši. In ker koraka naš kmetovalec še vedno po stari, času ne več ustrezajoči poti, se njegovo delo tudi več ne izplača, tako da mora delati — v izgubo. Glede navedenih poprečnih cen prosim bralca, naj izvoli upoštevati, da jih nisem izračunaval po točnih številkah izkupička in izvoženih količin kakor tudi ne po številkah, ki smo jih inozemstvu plačali za od tam uvoženo blago, nego sem jih določal kar približno po oddaljenosti črt priobčenega diagrama, kar naposled za naše namene zadostuje. Če pogledamo še enkrat na diagram, si moremo predstavljati, da kaže potek črte izkupičkov od leta 1920. do leta 1933. nekake gore. Enako kaže zase gore črta naših plačil kakor tudi črta našega izvoza in uvoza po teži. Če primerjamo torej gorovje izkupička z gorovjem plačil, vidimo, da je gorovje izkupičkov le malokaterikrat višje od gorovja naših plačil. Ako pa bi vse natančno izmerili, bi se pokazalo, da je celota gorovja plačil naposled večja od celote gorovja izkupičkov. Dasi gorovji izkupičkov in plačil nista po velikosti kaj različni, se zato vendar gorovji uvoženega in izvoženega blaga po velikosti zelo razlikujeta. Gorovje izvoza je v primeri z gorovjem izkupičkov vendarle veliko, medtem ko je gorovje uvoza v primeri z gorovjem plačil silno nizko. To izhaja iz tega, ker obstoji naš izvoz v glavnem iz sirovin, neenotnostnega, divjega, malo cenjenega in težko vnovčljivega, uvoz pa iz enotnega, požlahtjnjenega, (standardnega, znamkinega blaga, dostikrat luksuznega značaja, torej le iz naj-prvovrstnejšega blaga (čeprav ne vedno iz gospodarsko najboljšega, najkoristnejšega, najzaželenej-šega). Pobočja naših gori izkupičkov so strma, njihovi vrhovi ostri, to se pravi, da so se cene v dobrih letih skokoma zviševale, v slabih pa skokoma zniževale. To skakanje gospodarsko ni ugodno ali vsaj ne zaželeno. Čim mirnejše so bile črte, tem mirnejše, umerjenejše je bilo tudi tržno gibanje — bil je nekak red. Črte gorovja, ki pomeni, koliko je inozemstvo od nas dobilo plačil, so dosti mirnejše. Črte gorovja našega izvoza so prav tako v primeri s črtami gorovja uvoza precej ostre, medtem ko so črte uvoza, v korist inozemstva, lepo mirne. Valovanje od leta do leta se komaj dobro zapazi. Te koristi črpa inozemstvo tudi iz tega, ker vnov-euje svojo proizvodnjo bolj ali manj po nekakem načrtu, organizirano in premišljeno ter se poslužuje pri tem propagande in reklame. • Ako stavim sedaj vprašanje: Kaj bo? — mislim, da ne bo težko, da si vsak posameznik sam nanje odgovori. In reči mora, da ne bo nič dobrega, če ne krenemo na nove poti, če se pridelovalec sam ne zgane. Le-ta si mora najprej sam pomagati in ne sme vsega pričakovati le od zgoraj. Nekaj načrta mora priti vsaj v našo najbolj za-nemarjano agrarno proizvodnjo. To morajo dati država in razne kmetijske organizacije. Treba je nujno uvajati standardiziranje proizvodov, in sicer ne le bolj po domače, nego tako, kakor stvar zahteva, če naj se naše blago v svetu s pridom uveljavi. Da bo pri tem potrebna kontrola, ki bo jamčila za standard, se razume samo po sebi. Obenem z načrtom o proizvodnji je treba tudi tržnega pregleda in spoznanja, kaj in kam se še more uspešno prodajati, če bi blago bilo vnovče-valno kakovostno, standardno, znamkino. Upoštevali je avtarkijska stremljenja inozemstva in k temu zavzeti svoje stališče tudi glede nacionalne industrije. Pri teh gledanjih se bo pokazalo, da bi se mi lahko iznebili marsikaterih uvozov kmetijskega izvora, ki zbog svoje kakovostnosti naše blago celo na našem domačem trgu na sramoto in škodo našega pridelovalca izpodrivajo. (Zgled: Naši krhlji so na našem trgu po 4 do 5 Din kilogram, kalifornijsko sušeno sadje pa kilogram po 40 do 44 Din.) Ker lahko kupuje porabnik za svoj denar, kar in kjer hoče, in sicer tisto, od česar si največ koristi obeta, zato se mora upoštevati, da se nikoli ni in se ne bo v kolikor toliko normalnih razmerah trg ravnal po proizvodnji, ampak narobe, da se mora namreč proizvodnja ravnati po trgu in njegovih zahtevah, ako hoče dosezati primerno vnovčevanje. Razen tega, na kar sem spredaj opozarjal, bi morala tudi država s sodelovanjem raznih kmetijskih udruženj, potem udruženj trgovine, industrije i. dr. ukreniti v svojem področju vse, česar je treba, da se naše izvozno blago vnovčevalno kakovostno izboljša (sredstva za to so znana, predvsem standardizacija, informacija in usmerjenost proizvodnje, propaganda i. dr.), da se torej okrepi naše gospodarstvo. Predvsem pa je veliko ležeče na tem, da se kmetijski pridelovalec zave, v kakšnem blatu tiči in kaj mu grozi, če se tudi sam iskreno, z vso voljo, s povečanim znanjem in skrbnostjo ne poprime izdanih ukrepov z obema rokama ter da skuša z največjo vestnostjo in poštenostjo kakor tudi samemu sebi dolžno obzirnostjo doseči svojemu blagu moderno vnovčevalno kakovostnost nasproti domu in tujini, razširiti svoj trg doma, z njega izriniti tuje kmetijske pridelke in si poiskati še novih tržišč. Ker je naš kmetijski proizvajalec kot posameznik gospodarsko in proizvajalno zelo majhen, je neizogibno potrebno kolektivno udejstvovanje po primernih okoliših v pridelovalnih in vnovčevalnih zadrugah s standardnimi (enotnimi) predpisi, da bi potem mogla zveza vnovčevalnih zadrug razpolagati z enakim blagom in ga uspešno vnovčevati. Vsa državna pomoč brez volje posameznikov za samopomoč ne more in ne bo mogla v demokratični državi nikoli privesti do pravega cilja, blagostanje naroda ne bo moglo biti nikdar zadovoljivo, ker se razmere dandanes prehitro menjavajo in ker marsikdaj ne vemo, kaj nam prinese jutrišnji dan. Čim sposobnejši in stvarnejši je kak narod, tem prej si more v vsakočasnih razmerah vsaj za silo pomagati, medtem ko morajo zaostalejši in počasnejši narodi prebiti mnogo težav in utrpeti silno škodo. Bralec sam ve, da so sedaj časi silo čudni, a da so tudi le prehodni. Tako naprej kakor doslej dolgo ne sme in ne more več iti — priti mora nov čas. Toda ta nas mora najti pripravljene in sposobne, celo pa ne siromašne. Malo dlje se moramo ozreti po obzorju in ne samo po onem, ki je viden iz domačega zvonika, spoznati moramo svet in razmere ter nepretrgoma iskati izhoda na boljše, da, ne samo iskati, nego tudi delati zanj. Že po vsebini je menda nedvomno, da so te vrstice predvsem namenjene kmetovalcem in tistim, ki vodijo usodo našega kmetijstva, na splošno pa tudi ostalim poklicem naše ožje in širše domovine z namenom, da spravijo v stvar več jasnosti ter pomorejo trezno in stvarno presojati položaj, kakršen je. K sklepu naj ponovim samo še naslov te razpravice, dodam še tri besede in na vse skupaj odgovorim prav kratko. Torej: «Kaj bo in kako bo?» Jaz pravim, da bo to in tako, kakor in kar bomo delali in storili in se potrudili, da pridemo do boljših dni, ali pa da iz brezbrižnosti pademo še globlje. MARA NOVAKOVA: O SHRANJEVANJU POSODE IN ORODJA Glede shranjevanja kuhinjske in namizne posode in orodja opažamo prav pogosto mnogoštevilne napake. Dobro tudi vemo, kako težko dobimo včasi zaželeno skledo ali zaželen krožnik iz omare, v kateri je porcelan napačno zložen. Police v omarah za posodo ali v lavah naj bi bile vedno izdelane tako, da jih po potrebi pomikamo više ali niže, da prostor tembolj izrabimo, omare same pa plitve, da nismo primorani, postavljati posode drugo za drugo preveč na globoko. Če pa je naša kuhinjska omara, ki jo že imamo, globoka, se držimo tega-le reda: iste vrste posode zložimo skupaj, krožnike drugega na drugega, skodelice, vrče pa drugega poleg drugega, prav tako lončke. Po velikosti (višini) posode ne postavljajmo od leve proti desni ali od desne proti levi, temveč vedno od spredaj na- tu d * n M H' ps ni flTi! I 1 SIS ~ J ir-——i r ^ Posoda, pravilno razvrščena v omari; prostor dobro izrabljen. vzad; najvišjo posodo zložimo popolnoma zadaj, nato nižjo in spredaj najmanjšo. Tako imamo pregled čez vso polico in nam ni treba vleči posode drugo izpod druge, kakor delamo običajno, če stoji posoda pomešana. Isto velja tudi za kuhinjsko posodo, za lonce in kozice. Police premaknemo tako, da je tista, kamor denemo lonce, dovolj prostorna oziroma visoka, ona za kozice pa nižja. Tako imamo lahko vedno posodo poleg posode namesto drugo v drugi, a pri tem vendar ne izgubimo prostora. Naše police v omarah ali lavah (kredencah) so navadno polne le do dobre polovice ter zato nam vedno in povsod primanjkuje prostora; nikoli ni dosti omar pri hiši. Zgornji prostor police, ki je često prazen, izrabimo tako, da pritrdimo zadaj na steno omare ali na polico zgoraj kljukice, kamor obešamo za ročaje skodelice, ki jih sicer težje shranjujemo in ki zavzemajo dosti prostora, ker jih smemo postavljati le drugo poleg druge. Stare omare, v katerih je malo polic in ki imajo široke vmesne prostore, lahko popravimo. Police prestavimo tako, da dobimo prostor še za nekaj novih. V tako izboljšano omaro spravimo obilo posode, ki ni v vedni nevarnosti, da jo prej ali slej pobijemo. Ne pozabimo izrabiti tudi vrat omare, če jih imamo še prazna. Tu shranjujemo lahko vse pokrovke, leseno kuhinjsko orodje, jedilno orodje itd. Jedilno orodje shranjujemo na vratih tako-le: Fla-nelo ali drugo močno blago, na katerega smo našili v vrstah nekake torbice ali žepe iz istega blaga (ki jih s šivi po potrebi zopet predelimo), napnemo na notranjo stran vrat. Nato zložimo v te pokončne žepe jedilni pribor; žlice v en žep, vilice v drugega, nože v tretjega itd. Blago vedno brez težave lahko snamemo in operemo, kadar postane umazano. Pribor ie shranjen tako snažneje in priročneje kakor kje drugje. Druga dobra lastnost tega načina shranjevanja pa je, da na ta dobro izrabljeni prostor na vratih spravimo najmanj toliko kakor v predale; poleg tega pa je orodje na vratih shranjeno mnogo pregledneje ter se ga laže in hitreje poslužimo, kakor če ga lovimo po širokih predalih. Isto velja tudi za kuhinjsko orodje, kakor zajemalke, penavke, lopatice, kuhinjske vilice, metlice itd. Če je to orodje iz aluminija, se kaj rado skrivi in zlomi, če nerodno leži v predalu. Zato ga obesimo posamezno na kljukice na vrata, kjer se nam ne more pokvariti. Tudi kuhinjske stroje shranjujemo na prav določen način, t. j. tako, da jih imamo, kadar mirujejo, privite prav tako pokoncu kakor takrat, kadar jih porabljamo. Za stroje je najboljša polica v omari, ki je na okroglo izrezana, da imamo dovolj prostora, priviti nanjo več strojev. Ako sta posoda in orodje shranjena napačno, škoduje to tudi gospodinji sami, Jtajti baš zavoljo tega, ker urejujejo gospodinje porcelan in druge stvari v omare in lave kar na slepo in na oko ter pri tem nič ne mislijo, se jim je treba neštetokrat sklanjati k tlom in čepeti ob omari, če kaj potrebujejo ali iščejo. Pa tudi obratno: iztezati se je treba in stopati na stole. Vse to je včasi sicer neizogibno, vendar si lahko gospodinjstvo uredimo tako, da si ta dela zmanjšamo, da se nam je treba le včasi sklanjati ali iztezati. Zato rajši malo pomislimo, kadar polnimo omare. Vse tisto, kar potrebujemo vsak dan ali večkrat na dan ali sploh jako pogosto, denimo tja, kjer nam je najbolj priročno. Naj-priročnejša pa je Kuhinjska omara iz treh delov. lega predmetov v tisti višini, v kateri z lahkoto do- visi; obešeno je shranjeno pregledneje in priroč- sežemo vse z roko, ne da bi se nam bilo treba iz- neje, kakor Se leži v miznem predalu, tezati ali sklanjati. Ostalo, kar potrebujemo redkeje Na zunaj naj bodo omare popolnoma gladke, da (ob izrednih prilikah), pa shranimo na dno omare imamo pri brisanju čim manj dela. Če ne premo- ali na višjo polico. remo vezanega (križanega) lesa, naj bodo vsaj roče pa moramo kaj shranjevali v miznih predalih, bovi pri vloženih vratih poševni in koti zaokroženi, morajo biti le-ti predeljeni v več manjših predal- Pa tudi stare kuhinjske omare in lave se dado čkov, da se vsa vsebina ne pomeša med seboj, da predelati in popraviti v lepo in uporabljivo po- težko najdemo zaželeno. Vse pa se lepše ohrani, če hištvo sodobne kuhinje. ČEBELE IN ČAS Od vseh žuželk v živalstvu sta gotovo najrazuin-nejši mravlja in čebela, kar se je dognalo že z neštetimi poskusi. S čebelami so napravili med drugim tudi poskuse, kako so sprejemljive za barve, a v najnovejšem času, ali imajo spomin za čas. Neki čebelar — znanstvenik — je dajal čebelam več dni zaporedoma na istem kraju in ob istem času sladkorno vodo, ki je za čebele pravcata sladčica. Čebele so si dobro zapomnile ta čas ter prihajale po sladko hrano vedno ob istem času. Če je čebelar en dan, zaradi poskusa, izpustil, je opazil, da so tudi ta dan prišle po sladkorno vodo le v času, na katerega so se nekaj dni prej privadile. Ta čebelar je poskušal nato menjati čas dajanja hrane in opazil, da se dajo čebele dobesedno navaditi na katerikoli dnevni čas. Pričel je dajati na dan po več obrokov hrane in živalce so se prav lahko privadile dvem ali trem obrokom sladkorne vode. Drugi znanstveniki so šli v teh poskusih šo dalje ter ugotovili, da se morejo čebele priučiti tudi na štiri in na pet dnevnih obrokov. Pri tem poskusu je bilo pa odločilno to, kolikšen odmor je bil med posameznimi obroki. Ta odmor mora trajati vsaj dve uri; če je krajši, čebele ne morejo več razlikovati večkratnega hranjenja od ves dan trajajočega. Čebele je lahko navaditi tudi na to, da si iščejo hrano na dveh različnih mestih, n. pr. dopoldne na enem, a popoldne na drugem hranilišču. Kakor se je moglo ugotoviti, si zapomnijo čebele kraj in čas krmljenja zelo hitro. Kako dolgo pa zadrže to v svoji pameti? Ako se jim po večdnevnem priučenju odvzame hrana, obletavajo še vedno nekaj dni določeni prostor in iščejo sladki napoj. Po teh dneh pa prenehajo obiskovati zapomnjeni kraj. Morda so užaljene ter zaradi tega več ne prihajajo ali pa so naposled pozabile kraj hranjenja. Tu gre očividno le za časovni spomin, kar se lahko izprevidi iz nastopnega: v naravi je velika množina cvetlic, ki dajo med in cvetni prah samo v izvestni dnevni dobi, včasi le po nekaj ur na dan. Čebele, ki nabirajo ta med ali cvetni prah, se morajo navaditi na te določene ure, da si prihranijo nepotrebno iskanje v ostalem dnevnem času. Tega določenega časa se spominjajo po več dni zapored, kajti če pada nekaj dni neprestano dež in čebele ne morejo iz panjev, si vendar zapomnijo čas, čeprav je nastal v njihovem delu več dni trajajoč odmor. Nerešeno pa je vprašanje, kje in kakšna je tista ura, po kateri se čebele ravnajo. Pokazalo se je namreč, da uspe časovna obuka čebel samo takrat, kadar traja razlika med dvema, krmljenjema štiri in dvajset ur, to se pravi takrat, ko jim dajemo hrano vsak dan ob istem času (na prvi pogled se zdi protislovno, da se ta način priučenja more napraviti z večdnevnimi obroki; toda tudi v tem primeru krmimo čebele vsak dan ob istem času; pri tem gre torej za krmljenje z vedno istim razdobjem po štiri in dvajset ur). Ako napravimo poskus, da navajamo čebele na hrano v različnih razdobiih (n. pr. vsakih devetnajst ur ali vsakih osem in štirideset ur), pridejo vedno 24 ur po zadnjem hranjenju po krmo. Iz tega lahko sklepamo, da se te žuželke ravnajo po nekih posebnih notranjih činje-nicah. Omenjeni čebelar je namreč pri vseh rečenih poskusih izključil vse zunanje vplive, kakor višino sonca, temperaturo, stanje vlage v zraku in električno prevodnost ozračja, da ne bi prišlo do po-grešnih naziranj. Posamezni znanstveniki so opazovali čebele tudi v zaprtih prostorih (n. pr. v solnih rudnikih), kjer so nekateri načini zračenja sploh nemogoči, torej tudi nemogoči zunanji vplivi; toda še tukaj se ni uspeh poskusov prav nič razlikoval od poskusov v temni sobi. Očividno imajo čebele svojo «uro» v sebi. Zanimiv je tudi ta-le poskus; določenemu številu čebel so dajali sladkorno vodo neprestano od jutra do večera, toda voda je bila ob določenem dnevnem času bolj osladkana kakor sicer. Bilo je torej za izdatno hrano dovolj prilike ves dan, samo da je bila hrana različna, a so vendar čebele kaj kmalu razlikovale čas boljšega in slabšega krmljenja. Iz vsega tega se torej vidi, da ima pri zapomnenju časa pri čebelah pomen neka notranja činjenica. Naposled so napravili tudi poskus, ali je ta spomin pri čebelah naraven ali podedovan po rodovih. V ta namen so določili četico mladih čebelic, ki so se rodile v temni sobi, torej takih, ki še niso poznale menjave dneva in noči kakor tudi ne naravnega vsakdanjega življenja v panju. Te čebele so priučili v temni sobi na časovni spomin — in poskus je popolnoma uspel. Iz tega torej sledi, da je spomin za čas čebelam prirojen. Foto St. Ribnikar, ZGODNJA POMLAD V LJUBLJANI Pridelujeni%jimhfeiS; Narodne noše iz Gjevgjelije. Na plesišču. Ljubljana se je poslovila od generala Prizor z motociklističnih tekem na Ljubelju, in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. FESTIVAL SLOVANSKIH NARODNIH PLESOV V LJUBLJANI Plesalci in plesalke s Korčule v sprevodu. PRAZNIK KMEČKIH Grabljice v sprevodu. Sprevod narodnih noš na Aleksandrovi cesti. FANTOV IN DEKLET Slavnostni vozovi. IZ NOVE LJUBLJANE umil« Humu*! >1111981 tnmm Pot na Grad z vhodom v cerkev sv. Florijana. Valvazorjev trg. Bivša Kranjska hranilnica, zdaj Banovinska hran. z delom banske uprave. Stopnišče ob stari cerkvici v šiški. V Trnovem. Portal sokolskega telovadišča v Tivoliju. Partija ob Gradaščici na Mirju. Regulacijska dela na Gradu. Trgovska akademija in dvorazredna trgovska šola. «Peglezen.: MED NAŠIMI NA MADŽARSKEM (K članku na strani 52.) Monošter ob Rabi. Slovenska hiša na Madžarskem. Slovenska pokrajina ob Rabi. S KONJSKIH DIRK NA BLEDU Na dveh kolesih. Ni. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kraljeviči odhajajo z dirkališča. Lep skok. NOV MEDNARODNI JEZIK Vsakdo pozna, vsaj po imenu, mednarodni jezik esperanto, ki šteje med vsemi narodi nekaj privržencev. Danes je zelo v modi, kakor je bil pred leti umetni mednarodni jezik, imenovan -C popraviti X uničiti Y združiti ^ razdvojiti S P L O Š N I ZNA K 1 : dobro ^ koristno J, važno • • slabo /5^ nevarno sumljivo Stran iz avstrijskega predloga za mednarodni pisani jezik ALBERT SIČ: ARABSKE IN RIMSKE ŠTEVILKE Zanimiva je knjiga1 (avtor Lusner Joseph): „Kurze Einleitung zur Rechenkunst mit ver-schiedenen Beyspielen und Vortheilen versehen; zum Gebrauche der laybacherischen Schulen. Laybach, gedruckt bey Johann Friedrich Eger, landschaftl. Buchdruckern, 1765.“ 2 1 Last gospoda župnika Ivana Vrhovnika v Ljubljani. 2 Avtogram «Maximiliani Morautschero ob zgornjem robu naslovne strani nam pove nekdanjega lastnika te knjige, razjezuita, profesorja, pozneje v pokoju, umrlega dne 15. septembra 1806. (Pokorn, Šematizem iz leta 1888., str. 19.)_ Ker utegne zlasti četrto poglavje te knjige, ki obravnava stare arabske številke kakor tudi postanek in razvoj rimskih številk, koga zanimati, naj sledi to poglavje tu v prostem prevodu. Četrto poglavje. Pripomnje k različnim drugim številkam. § 143. Kakšnih številk ali znakov se poslužujejo današnji Arabci? Odgovor. Sledečih: 1 y ]w ^ o V/' 9 12 3 « 56^8? § 144. Kakšne arabske znake so rabili nekoč Evropci? Odgovor. Sledeče: . (Glej novo izdajo velikega Brockhausa pod zaglavjem «Ziffern».) 4 Stari vagan je imel dva mernika in je držal 151-2 litra. X ali XXXXX ali tudi le z dvema črtama v tejle legi | . Iz tega je nastal znak L in naposled L. 4.) Ker je dvakrat petdeset sto, so znaka |_ | združili v en znak | , pozneje je nastal Q in iz tega naposled znak C. 5.) Za 500 so postavili le dvoje znamenj za sto, torej: | |, za tem [U, potem |3 in naposled D. 6.) Tisoč so označili z dvakrat 500, torej: | | |, nato CD ali CD, potem HP in naposled M. Kako so se rimska števila izpreminjala, je videti iz nastopnega: Prvotni znaki I, \/, X, |_, IZ, III, Ulil. Znaki, pisani: hitreje ... I, V, X, L, II, □, še hitreje . I, V, X, L, C, O, CD, najhitreje • I, V, X, L, C, D, T*, Sedanji znaki I, V, X, L, C, I), M. 5 temi sedmimi znaki so Rimljani izražali vsa števila. Potomci so dodejali še nekatere znake, kakor: OC al: 22 ali OO, kar je pomenilo 1000. Znak^4 ali ^ ali (c(5)/ je pomenil 10000, podvojen ali tkz ^ pa 20000. Ako stoji znak OC spredaj, na primer: C>0 /'/ta, je treba z njim označeno število 1000 odšteti, kar pomeni potem 19000. Znak >^ali^< pomeni 20, znak^ pa 30. So pa še znaki, ki so se jih posluževali avtorji v zlati dobi,6 in ti so: CD OD CCDD DD CCCDDD I ’ V ’ X ’ L ’ C 1000, 5000, 10000, 50000, 100000, CCCCDDDD M 1000000. 6 Po Hesiodu (okrog leta 700. pred Kr., poleg Homerja najstarejšem grškem pesniku) je izmed petih pravljičnih dob prva, tako zvana czlata doba», ki je najlepša doba človeštva, doba popolnosti. Njej sledijo brezbožna po latinsko povedano) so pripadali ljudskim sodiščem, pri katerih so sodili priprosti možje iz slovenskega narodasamimedseboj, četudi pod pokroviteljstvom «gospodarja sodišča>. Izza davnih časov, stoletja za stoletji, so se shajali vaščani v ), tržani in meščani na «kvaternih sodiščih» vsako leto ob svojem času, enkrat do štirikrat na leto, na istem kraju, «pod lipo» in podobno, pa so svoje pravdne zadeve reševali po svoji pameti in vesti ter s tem krojili svoje lastno pravo. To, kar so ti naši ljudje, kmetje, vinogradniki, srž slovenskega debla, glede kaznovanja in kazni v časih nekako od konca 16. do konca 18. stoletja mislili in ravnali, nas zanima. To naj nam nudi priliko za presojo, kaj si misli naš človek iz prostega ljudstva o današnjih kaznih in kazenskih sodbah sploh. II. Označba kazenskih sredstev vobče. Naši predniki so bili zelo verni, zato so polagali veliko važnost na pravo poštenje tako glede imovinskih odnošajev kakor tudi glede rodbinskih, zlasti spolnih zadev. V dobi, ki nam lebdi za to razpravico pred očmi, zlasti še v drugi polovici 16. stoletja in v drugi polovici 17. stoletja, so živeli Slovenci pod vtiskom šiloma zatrtih kmetskih puntov, razen tega pa še v večnem strahu pred turškimi roparskimi pohodi. Prosveta je bila šele v povojih. Nepismenost je vladala vsepovsod. Borba za osvo-bojenje kmeta je omagovala, patrimonialna gospoda je gospodarila vobče po svoji mili volji. Le na svojih vinogorskih shodih so naši predniki kazali znake odpornosti; tu so si vendarle ohranili pogum, da so se po robu postavljali zoper vsako nasilje, sklicevaje se na pravice, ki jim jih je dala cesarska oblast v gorskih bukvah iz leta 1543. Te gorske bukve so se vedno na vsakem zboru ali shodu takoj ob pričetku v domačem jeziku prečitale. Iz vsega se zrcali tista tesna medsebojna povezanost vseh vinogradnikov skupnega vinogradniškega okoliša ene vinske gorice ali seljakov enega sela, ki je bila tudi podstava za enotnost pravne zavesti glede verskih in imovinskih razmer v navadnem, domačem krogu kakor tudi med bližnjimi in daljnimi sosedi. V tem pogledu niso poznali nobene šale; niso se niti zadovoljili s tistimi mejami, ki so jim bile dane v gorskih bukvah... Nikdo jim ni dal zakonite podstave za to in vendar so naši ljudski sodniki šli tako daleč, da so nemoralno živečega sovinogradnika, so-kmeta zapodili iz svoje srede za kazen za storjeni zločin. Patriarhalno, od roda do roda pre-izročeno enako pojmovanje, kaj se zaradi vere in poštenja sme, kaj ni dopustno, je tu odločevalo, in to ne glede na gorske bukve. Razen te strogosti kaznovanja bi še dodali, da so bile kazni povsem prilagojene kmeti-škemu načinu življenja. Kazni so odmerjali po osebnih in gospodarskih prilikah, ne da bi se držali tistih določb glede kazenskih sredstev in njihovih okvirov, ki so bile zapisane v gorskih bukvah. V tem pogledu je bilo sojenje po naših ljudskih sodnikih morda še bolj po osebnosti zločinca prikrojeno, kakor je dandanes pri kazenskih sodiščih uvedeno. Razmerje med krivdo in kaznijo se ni določevalo po «para-grafih>, ampak po potrebi življenja; to je veljalo zlasti za določitev sredstva kazni in njene višine. Vrste kazni so bile predpisane v gorskih bukvah, ali ljudska pravna zavest je nekatere omalovaževala, druge pa dopolnila. V naslednjih vrsticah bomo vse to pobliže pokazali. III. Telesne kazni. Ako naj odgovorimo na vprašanje, kakšna kazenska sredstva so bila našim ljudskim sodnikom pred dvema, tremi stoletji na razpolago, moramo predvsem opomniti, da kazni na prostosti takrat še niso bile splošno v rabi. Po srednjeveških vzorcih bi morali misliti predvsem na telesne kazni. Ker so pa bile te-te pridržane za hujše zadeve, ki so se obravnavale pri višjih deželskih in mestnih sodiščih, bi sklepali, da telesnih kazni za manjše zadeve, ki bi spadale v pristojnost nižjih, ljudskih sedišč, sploh ne bi smelo biti. Vendar pa so zaznamenovale gorske bukve dvoje telesnih kazni, o katerih hočemo tu iz-pregovoriti- 1.) Po členu 40. gorskih bukev naj se tistemu, ki ukrade grozd ali plemenit sad, eno u h o odreže ali naj se mu naloži plačilo globe v denarju treh šilingov, v vsakem primeru pa naj storilec povrne škodo. Tu bi se na prvi pogled utegnilo misliti na precej kruto krvno kazen; toda temu ni tako. Mi vemo iz pravne zgodovine Germanov, da je bila pri sodiščih za manjše vrste zločinov dopuščena kazen samo «na koži in laseh» («an Haut und Haar»), ki ni imela resničnega okmjenja telesa v mislih, ampak samo prizadejanje neke sramote. 01 IB. stoletja dalje se je smela načeloma nadomestiti z denarno globo, in sicer tako, da sme obsojenec zahtevati, da plača globo namesto da bi mu bilo codrezano uho>. Kajpada utrganje enega grozda ali sadu ne more pomenjati velike, hudo kaznive pregrehe zoper tujo last, zlasti ne v naših krajih. Preblizu so bili Slovenci nastanjeni tistim krajem^ kjer je bilo po tako zvanem langobardskem ediktu popotnemu človeku dovoljeno utrgati za neposredno použitje tri grozde brez plačila («drei sind frei!»). Torej je veljala kazen od-rezanja ušesa za tatvino enega grozda samo za tisti primer, ko se storilec te tatvine ni mogel z denarjem odkupiti. Dunajska vlada je štajerskim deželnim stanovom, ko so sestavljali določbe gorskih bukev, celo svetovala, naj opuste tako kazen pri otrocih do 14. leta starosti. Pa se štajerski deželni stanovi niso vdali... Sicer pa je bila ta kazen že tako samo izrazita kazen za ljudi hlapčevskega stanu, ki je imela za svrho zgolj osramotite v. Odrezalo se ni celo uho, ampak le mali uhelj se je odločil z urezom od zgornjega dela ušesa. To je zadostovalo kot sramotno znamenje, seveda za ves čas življenja. Tat je bil na ta način žigosan. To se je v drugih deželah pač zelo točno, kruto izvajalo; zlasti na Nižjem Avstrijskem. Vladi na Dunaju pa je to presedalo. S cesarskim redom za deželska sodišča z dne 30. decembra 1656. je povsem zabranila izvrševanje vsake telesne kazni. Našim, slovenskim ljudskim sodnikom pa se mora priznati, da niso te kazni odreza-nja ušesa, prav za prav uhlja, nikdar izvajali, ne pred ne po tistem cesarskem redu za sodišča, dasi bi jim bilo tako sredstvo kaznovanja po gorskih bukvah dovoljeno. Vsaj v zapisnikih o pravdah pred ljudskimi sodniki, ki so nam na razpolago, namreč iz okolice Kostanjevice, Pleterja, Novega mesta, Klevevža, Bo-štanja, Bleda, Soteske, Žužemperka itd., nismo zasledili nikjer takega kaznovanja. 2.) Druga telesna kazen je bila navedena v členu 36. gorskih bukev za kaznivo dejanje, ki se zagreši s tem, da nekdo šiloma udre v hišo in ruši hišni mir. Ne gre za vlom v hišo zaradi tatvine, ker bi tako dejanje pomenjalo hujše zločinstvo, ki se je kaznovalo s smrtjo, pa bi zaradi tega sploh ne moglo priti pred nižje ljudsko sodišče. Po nemško so rekli takemu kaznivemu dejanju «die Heimsuche» (kršitev hišnega miru z nezaželenim obiskom) ter je bilo, kakor nam priča neka sodba iz časa od leta 1447. do leta 1451., ki je nastala v okolici Ptuju, zelo hudo kaznovano: namreč z odseka-njem noge, ki je prestopila hišni prag, in tiste roke, ki je bila vzdignjena za udarec. Za časa nastanka gorskih bukev, nekako deset let pred letom 1543., pa že niso več smatrali nasilnega udretja v hišo za tako hudo kaznivo dejanje. V gorskih bukvah je rečeno samo toliko, da se storilec kaznuj «na životu in na blagu». Kazen na blagu je pomenjala pač povračilo storjene škode, kazen na životu je pa bila po vsej priliki šibanje ali batinanje. Kajpada moramo pri tem izključiti, da bi bilo šlo za kakšen roparski napad z zbranimi ljudmi ali z nevarnim orožjem. Vpoštevati moramo, da je neki slovenski prevod gorskih bukev odrejal «kazen na životu* celo le za tisti primer, ko nekdo udre v hišo in trdovratno ostane le-tam, dasi so ga domači napodili. Tako smemo trditi, da so gorske bukve pač priznavale uporabo' šiba-nja ali batinanja kot kazen na životu, toda samo pri omenjenem zločinu, dočim so naši ljudski sodniki šli veliko dalje, namreč tudi pri drugačnih pregrehah. Precej pogostokrat so kaznovali s šibanjem zlasti mladostne zlikovce. Večkrat so naši ljudski sodniki zagrozili za ponovitev dejanja v bodočnosti, da bo tedaj šiba pela! Koliko udarcev je šlo na tako kazen, iz obstoječih virov ne moremo posneti pravila. Vobče si moramo misliti, da je bilo število udarcev splošno ustanovljeno in znano po starih šegah in navadah. Zato zapisniki o ljudskih sodbah po navadi niti ne navajajo števila udarcev. Le izjemoma je bilo to zabeleženo. Enkrat je n. pr. navedeno, da plača tisti, ki je grdo govoril o svojem gorskem gospodu, za kazen 2 fl. globe ali pa mu vsak prisednik v ljudskem sodišču (bilo jih je 12) primaže po tri udarce s šibo. Pri neki drugi priliki je bilo rečeno, da dobi samo en udarec; šlo je za ob-dolžitev zaradi tatvine, a se je dokaz resnice temeljito izjalovil. Pri neki daljni priliki so veleli ljudski sodniki, naj se mladostnemu vlo- milcu nabriše občutna mera batin («soll ordent-lich abgeschmieret werden>). V letu 1704. pa so na vinogradniškem shodu v Armberku pod žužemperško gorsko palico kar na splošno sklenili, naj se obsojenci, ki 14 dni po trgatvi «paberkujejo» in so bili pri tem zaloteni, «dobro premikastijo». TV. Sramoteče kazni. Prav za prav bi mogli tudi telesne kazni uvrstiti med sramoteče kazni. Vendar predpostavljamo, da naši ljudski sodniki pri odrezanju ušes ali batinanju niso imeli predvsem namena, da izražajo pri izvršiti namen osramotitve kot kazen. Pač pa je prišel tak namen pri drugih, čisto različnih vrstah kazni do pravega izraza, in to preko določb gorskih bukev, samo po pravnem čutu ljudskih sodnikov. Te kazni, ki niti omenjene niso v gorskih bukvah, so bile nalog, da zločinec prosi sam za odpuščanje (na različne načine seveda) svojega nasprotnika ali pa se zločinec primora, da se ob posebno težkih okolnostih v očeh drugih ljudi poniža. 1.) Prošnje za odpuščanje so bile na dnevnem redu pri žalitvah; seveda so bile mnogokrat združene z globami. Pa če vidimo, da so se globe, naložene kot kazen, izrekale lahko tudi brez naloga prošnje za odpuščanje, moramo prisiljenim prošnjam za odpuščanje priznati značaj samostojnega kazenskega sredstva. To pa tembolj, ker vidimo, da so ljudski sodniki prošnje za odpuščanje za važne vrste žalitev različno uredili. Saj je gotova resnica, da so tudi žalitve včasi malenkostne, včasi pa silno težke, takšne, ki uničujejo vsak ugled in vodijo v gospodarsko propast. Če si predstavljamo, da se je vse življenje naših prednikov glede pravnih zadev in zlasti pravd razpletalo na javnih zborih ali shodih, kjer se je tudi sodilo vpričo celokupnega prebivalstva dotičnega okoliša, torej včasi pred stotinami ljudi, potem si lahko mislimo, kako je vplivalo na ugled posameznika, ki je bil grešil zoper čast svojega bližnjega, pa se je moral po sodbi sam ponižati s tem, da je prosil za odpuščanje. Če žalitev ni bila huda, je bilo dovolj, da je prosil za odpuščanje vpričo dveh uglednih mož. Nekoliko težji primeri žalitev so se kaznovali s tem, da se je morala prošnja za odpuščanje izreči in doseči «za Božjo voljo». Težja stopnja kazni je bila, da se naj izvrši taka prošnja — na kolenih vpričo dveh mož ali pa celo na kolenih v srenji, t. j. vpričo vseh sodnikov in zbranega ljudstva. Še hujšo stopnjo kazni je pomenjalo, če je moral obsojeni ža-litelj pri prošnji za odpuščanje tiste besede žalivke, ki jih je naslovil na drugega, sam nase obrniti. (Obdolžitev se je glasila n. pr.: di si lagal», pri prošnji je moral reči: «Odpusti mi za Božjo voljo, j a z sem lažnik» ali pod.) Najhujše žalitve, zlasti obdolžitve zaradi spolne razuzdanosti ali tatvine, pa so se kaznovale tako, da je moral žalitelj na kolenih v «srenji» prositi za odpuščanje in se pri tem1 enkrat ali večkrat sam po ustih udariti. (V zapisnikih je rečeno caufs Maul», po naše cpo gobcu».) To je značilo, da mora žalitelj sam kaznovati tisti del telesa, ki je grešil. V zapisnikih o pravdah pred ljudskimi sodniki čitamo: «In quo quis peccavit, in illo et puniatur>, ali po naše: «V čemer je nekdo grešil, v tem naj se tudi ka-znuje». V kazni naj se zrcali pregreha; odtod se imenujejo take kazni «zrcaleče se kaznih (cspiegelnde Strafen»). Vse te opisane stopnje poniževalnih kazni so se precej pogosto izvajale. Zanimivo je, da je tudi tuje pravo poznalo razne zrcaleče se kazni, ki so bile predvsem sramotečega značaja. Na Poljskem je moral n. pr. klevetnik zlesti izpod klopi, zalajati in žalitev preklicati; tako se je tam ravnalo do 17. stoletja. Drugod so dajali za kazen, da je moral klevetnik nositi na potu domov po vasi psa, klado in pod. Tisto kazen naših prednikov, da se mora obrekovalec sam po ustih udariti, pa smo zasledili zgolj pri starih Frizih, vendar precej stoletij prej, drugod pa nikjer. Iz tega se vidi, da je ta kazen nastala samoniklo med Slovenci, pač zato, ker so hoteli drzne ali zahrbtne obrekovalce po zasluženju — ponižati. 2.) Druga vrsta sramoteče kazni je bilo izpostavljen je zločinca na sramotnem odru ali kamnu («Pranger»). Te kazni ne omenjajo gorske bukve, a se je, kakor vemo iz zgodovine, v tujih deželah izrekala za hujše zločine, spadajoče v pristojnost višjih sodišč. Naši ljudski sodniki pa so tudi to kazen odrejali, dasi ni šlo za težke zločine. Vsaj v zapisnikih o pravdah pred njimi čitamo primere takega kaznovanja. Izvor te vrste kazni moramo iskati v občnem pravu Srednje Evrope. Francozi jo poznajo kot «mettre au violon», Nemci so ji dejali «in die Gaigen setzen». Slovenci so obešali zločincu klado ali trlico okoli vratu, moškim pa so natikali še posebna železa na nogi. V taki sramotni opravi je morala kaznovana oseba na najbolj obiskanem kraju, navadno v nedeljo pred mašo in po njej, na sramotnem kamnu ali odru stati, da je bila ljudem v posmeh in tudi v svarilo. Ta kazen je veljala zlasti za prešuštnike, tatove iz na- vade in pod. Omenjamo, da so izvajali tako kazen tudi na Hrvatskem in v Dalmaciji, do-cim je Srbi v Dušanovem zakonu niso imeli. Ivan Vrhovnik je ugotovil v svoji «Zgo-dovini trnovske župnijo (str. 39), da so pred nekako 150 leti v Ljubljani v Kladezni ulici še imeli kamen, kjer so se izpostavljali omenjeni grešniki, da se za kazen izroče sramoti. 3.) Še eno vrsto sramotečih kazni, ki je bila silno redka, naj baš zato omenimo. To je «i z -bacnenje sodnika iz srenje». Srenja je bil krog sodnikov prisednikov, od 12 do 24 po številu, ki jim je pripadala naloga reševati pravde in spore, ki so spadali v pristojnost ljudskega sodišča. Srenja («Ring») se je dopolnjevala, ko je eden izmed sodnikov umrl, trajno obolel in pod., tako, da so preostali sodniki prisedniki za njegovega naslednika izvolili enega izmed starejših, obče uglednih mož iz istega sodnega okoliša. V gorskih bukvah ni omenjen tak primer, da bi bilo mogoče enega izmed teh sodnikov — odsloviti za kazen. Po pravni zavesti naših ljudskih sodnikov pa se je vendarle izcimila taka kazen kot primerno sredstvo, da se sramotno odstrani sodnik, ki je n. pr. postal prepirljivec ali prešuštnik, od svojega vzvišenega položaja, ker ni bil več vreden, da sodi drugim. V. Kazni na prostosti. Tudi te vrste kazni niso bile v gorskih bukvah nikjer dopuščene, ali naši ljudski sodniki so jih vendarle izrekali, čeprav poredkoma in samo za izvestnc zločine. Kazni na prostosti, ki so dandanes na splošno kot poglavitno kazensko sredstvo uvedene, so pridobitev pozne dobe. V Srednji Evropi srednjega veka so stoprv v 13. stoletju v Lipsiji (Leipzig) pričeli zapirati za kazen takšne ljudi, ki so kalili nočni pokoj in se še upirali, če so jim mestni stražniki ukazali, naj dajo mir. Tudi pri tistih zločincih, ki so bili kaznovani z globami, a jih niso mogli pri oblastvu založiti, je prišlo v navado, da so jih metali v ječo ali «keho». (Ta beseda keha se izvaja iz latinskega camera caeca = slepa, t. j. temna soba, «temnica»). V glavnem so imele ječe ali temu podobni prostori namen, da so v njih pridrževali zlikovce, dokler je tekla preiskava, da ne utečejo. Mnogokrat se je nahajal tak prostor v utrjenem stolpu ali «turnu». Slovenske narodne pesmi tožijo, da je neusmiljeni graščak svojega ubogega kmetica cvtepel v vozo» ali «tu-ren», ker enega krajcarčka od desetine ni prinesel, da tam zapade umiranju. Drugod — na primer v Dušanovem zakonu iz 14. stoletja — je znana «temnica», toda tudi ona služi le na- menu, da fe zadržuje zločinec pred pobegom ali pa da s'e pijanec v njej iztrezni. Celo menih, ki je vrgel kuto raz se, pride v temnico, da se na vse zadnje vendarle vrne v poslušnost. Zelo pozno, šele v začetku novega veka, ko so se pravniki začeli zanimati za rimsko pravo, ki je poznalo obsodbe na prisilno delo v javno korist, so uvajali voze (Zuchthauser, maison de force). Ob takem stanju torej ni čudno, da naše gorske bukve iz leta 1543. še nimajo prav nobenega spomina o kaznih na prostosti. Ali naši ljudski sodniki so jo vendarle po ovinkih spoznali in tupatam izvajali. Ze leta 1616. so izrekli v Pleterju kazen zapora za en dan nekemu mladeniču, ki je bil na sumu, da je lutrovec, in je svojo mačeho grdo opsoval. Leta 1674. je dobilo več ljudi v Kostanjevici, ki so vojake premikastili, ker so kradli kostanj, za kazen osem dni «kehe». Pozneje, v 18. stoletju, pa se je taka kazen češče dajala, mnogokrat celo združena tudi s kaznijo, da se še pred pričetkom zaporne kazni dodeli do 20 batin... Na drugi strani pa čitamo v nekem zapisniku iz leta 1700., da je župnik iz. Rake vrgel sam po svoji odločbi dva zakonca v «keho», ker nista odrajtala dolžne dajatve. Na pritožbo so ljudski sodniki potrdili to odredbo. Prav tako nam je znano, da se je «keha> uporabljala, kakor smo že zgoraj navedli, kot sredstvo, ki onemogoči pobeg, za tisti čas, preden pride do obsodbe, toda samo pri velikih zločinstvih. Zlasti se je to dogajalo pri čarovnicah (n. pr. še v letu 1701. v Ribnici). V «kehi» so morale čakati na obsodbo po krvnem sodniku («panrihtarju») in naposled na smrt na grmadi. VI. Imovinske kazni. Ze večkrat smo navajali, da se srednjeveško kazensko pravo giblje in kreče največ v pojmovanju, da zadeni zločinca predvsem kazen na imovini, bilo v denarju bilo v drugih predmetih s prodajno vrednostjo; samo za večje in težje zlo Ti ne se uporabljaj kazen na telesu ali celo smrtna kazen. Ne smemo pozabiti, da so se imovinske kazni dajale zlasti po želji gosposke, ki je imela in izvajala sodno pravico, da tudi njej pripade del imovinske kazni, drugi del pa naj gre kot odškodnina tistemu, ki je bil po zločinu prizadet. Da ne borno preobširni, naj omenimo le še to, da so gorske bukve sestavili štajerski deželni stanovi, ki so skrbeli pač predvsem za to, da je pri kaznih odpadlo, če že ne vse, pa vendar večji del njim samim. Razumljivo je torej, da je bila v gorskih bu- kvah skoraj pri vseh ^kršitvah postaven odrejena kazen v denarju, zdaj večja zdaj manjša. Le pri nekih zelo malenkostnih pregrehah so gorske bukve odrejale kazen v večkratnem povračilu istega predmeta; n. pr.: če kdo ukrade kol, naj povrne oškodovancu za kazen dva in pod. Naši ljudski sodniki pa so si sčasoma vendarle premislili, da bi odrejali take kazni samo v denarju in samo v korist sodne gosposke. Izza druge polovice 17. stoletja se zapaža temeljit preokret. Splošno obubožanje kmetskega stanu po tridesetletni vojni, strašne bolezni, zlasti1 kuga, lakota (navedemo kot posebno strašna leta 1649., 1663., 1680.), so bili pravi vzroki, da so počeli ljudski sodniki izrekati namesto večjih, izdatnih denarnih glob tudi kazni v vedrcih vina ali mošta, pa ne samo v prid gorskega gospoda, ki je bil s tem oči-vidno zadovoljen, ampak tudi v svoj prid, to je določena količina vina ali mošta se je kar na samem shodu popila; včasi je moral obsojenec celo peko kruha za ljudske sodnike pripraviti. Pričakovali bi, kajpada, da se je izcimila nekakšna stalnost pri določitvi kazni v vinu ali moštu v primeri z višino denarne kazni, ki je bila v gorskih bukvah navedena. Toda temu ni bilo tako: Postopali so po starih običajih in izrekali, če je bilo treba, za hujše zločince do 10 vedre, za prav majhne celo samo po poliču. Seveda so se čisto gotovo pri tem ozirali tudi na gospodarsko moč obsojenca. Navada ali bolje razvada popivanja kazni v vinu se je proti sredini 18. stoletja zelo razpasla, zlasti ker je ta način kaznovanja tudi gosposki ugajal, ko je prejemala poleg «gor-ščine» (dela letine) tudi «vino za k a zen» (imenovano «Bann\vein»). V žužemperškem okraju je n. pr. knez Turjaški izdal leta 1752. instruk-cijo za svojega upravitelja, ki je ukazovala, da se ne sme noben podložnik kaznovati z velikim denarnim zneskom. Za časa Jožefa II. pa je izšel tako zvani disciplinski patent z dne 1. septembra 1781., ki je kaznovanje kmetov z denarnimi globami na splošno zabranil. Med iinovinske kazni moramo šteti tudi še zapad vinograda, ki je bil že v gorskih bukvah določen, vendar tako, da sklene to kazen ljudsko sodišče za izvestne, natančno določene pregrehe; n. pr. če vinogradnik neče vinograda pravilno obrezati in obdelovati ali če ne od-rajta gornine in drugih pristojbin («primščine> ob nastopu posesti med živimi, «mrtvaščine» ob primeru dedovanja). Iz pravdnih zapisni- kov razvidimo, da je bila takšna kazen zelo redko potrebna; nekolikokrat pa se je vendarle izrekla na pritisk gorskega gospoda ali njegovega namestnika. VII. Izgon. Kazen prav posebne vrste, za pojmovanje sodniške oblasti zelo značilna, dasi je gorske bukve ne omenjajo, je bila — izgon iz občestva vinogradnikov vinske gorice. Zaradi boljšega razumevanja te vrste kazni naj obudimo spomin, da je bila kazen izgona v germanskih pračasih prvotno pripoznana v tem smislu, da obsojenec po obsodbi ni veljal več za človeka, ampak je postal nekakšen «volk> (wark), ki ga sme vsakdo uničiti, ubiti. Pozneje, od 13. stoletja dalje, pod vplivom katoliške vere, se je ta kazen omilila; obsojenec je postal samo brezdomovinec, človek brez doma, ki ni imel več sposobnosti, da pride pred sodišče, niti ni smel več izvrševati državljanske pravice. V nekaterih krajih je bila s to kaznijo združena še druga, da so> obsojencu hišo porušili. Še pozneje so tak izgon izrekali za izvestno dobo, ne za vedno. Samo mimogrede naj navedemo, da so Nemci kaznovali z izgonom razbojnike, prešuštnike in obrekovalce. Srbi pa so po Dušanovem zakonu izrekali izgon pri zločinih zoper vero in pri iz-dajništvu. Primere te, kakor rečeno, zakonito za naša slovenska ljudska sodišča nedoločene kazni smo zasledili v območju ldevevške, soteske in žužemperške graščine, potem v Beli Krajini, vendar šele v 18. stoletju in vseskozi za ljudi, ki so se grdo pregrešili zoper čistost spolnega življenja; le v enem samem primeru je zadela ta kazen vinogradnika, ker je povzročal vedno hude zdrahe. VIII. Zaključna beseda. Po pregledu kazenskih sredstev, katerih so se posluževali naši ljudski sodniki za kaznovanje manjših kaznivih dejanj (causae minores), morda ne bo odveč, da poudarimo, kako čudovito zaokrožen je bil način kaznovanja: Nič ni motilo naših ljudskih sodnikov, če so šli preko tistih mej, ki so jih postavile gorske bukve. Našim ljudskim sodiščem ni bilo do tega, da bi s svojimi sodbami kazali svojo oblast. Vsa množica kazenskih sredstev se je uporabljala v svrho, da se zadosti potrebi po pravičnem povračilu in da se s tein vzdržujeta red in poštenje doma, v rodbini in v vsem sodnem okolišu. Sredstva za vzdrževanje reda in poštenja pa so bila prilagojena v vsakem primeru posebej, kakor je to najbolje kazalo za dotičnega storilca kaznivega dejanja. Vidimo pa še to-le: Naši predniki so čuvali ta način sojenja kot svojo veliko svetinjo, in to tako dolgo, kakor ne zlepa kje drugod. Drugi narodi so popuščali prej, naši slovenski ljudski sodniki pa so n. pr. v mokro-noškem okraju še leta 1801. na treh vinogor-skih shodih po svoje preuredili besedilo gorskih bukev, da bi bolje ustrezalo življenjskim potrebam. Vinogorski zbori ali shodi so se vršili še nekaj desetletij pozneje, v soteškem okraju do leta 1840. Tako nam postane razumljivo, da so Slovenci vzljubili svoje sodstvo po svojih ljudskih sodiščih in da so vedno baš svoje ljudske sodnike smatrali za take sodnike, ki sodijo prav in pravično. Ko je avstrijska vlada uvedla v zadnji četrtini 19. stoletja porotno sodstvo, so se Slovenci radi in z veliko vnemo udeleževali porote, a porotniško sodstvo pri sodiščih slovenskega ozemlja je slovelo kot prav dobro. Leta 1923., torej že v Jugoslaviji, je bil napravljen tako zvani plebiscit glede vprašanja, ali naj ostane pri porotnem sodstvu ali naj se porote odpravijo. Glasovali so občinski odbori v Sloveniji, in to po veliki večini (89 %) v tem smislu, da se naj porota obdrži. Ali se ne zrcali v tem dejstvu prepričanje prostega ljudstva, da more in mora tudi ono imeti svoj delež pri sodstvu po svojih zaupnikih, če*-prav v družbi z učenimi sodniki? Kar se tiče kazenskih sredstev, ki so jih uporabljali ljudski sodniki, je pa res, da so skoraj popolnoma pozabljena; oživeti nanje spomin, je bil namen te razpravice. Prav gotovo pa bi bilo marsikatero izmed navedenih kazenskih sredstev mnogo učinkovitejše, kakor so dandanašnje kazni. Mislimo pri tem na primere «pogojnih obsodb», ko se izvršitev s sodbo odrejene kazni na prostosti odgodi za neko dobo, po preteku te dobe pa se, če obsojenec ni vnovič kršil pravnega reda, sploh opusti. Med priprostim narodom se večkrat čuje, da to ni prav, češ, kradel je, pa se le smeje v brk, da se mu ni nič zgodilo! Mislimo, da bi se morala zakonodaja v tem pogledu precej poostriti. Ljudstvo vidi le v pravih izvršenih kaznih pravično povračilo za storjeno krivico. To njegovo naziranje se je zrcalilo jasno v zgodovini ljudskih sodišč, ono pa je brez dvoma tudi še dandanes globoko ukoreninjeno v ljudski pravni zavesti. KAKO BO Z Žal je prihodnost vremena precej podobna vsaki drugi prihodnosti: ugibamo lahko po mili volji, a ne vemo nič gotovega. Vzlic vsemu pa je človeški um z izkustvi in vedo v teku časa vendar izumil pripomočke, s katerimi se da uganiti vreme vnaprej, četudi le za prav kratek čas, največ za 12 do 24 ur. Tak pripomoček je tlakomer ali barometer, ki pa ima nedostatek, spričo katerega človek povsem napačno misli o njegovi uporabi. Ljudje so vobče uver-jeni, da pomeni padanje tlakomera dež, a njegovo dviganje lepo vreme. Kadar «gre tlakomer gor, dež pa dol», kar se često pripeti, robantijo nad tlakomerom in tistimi, ki so ga izumili in uvedli. Kriv tedaj ni, kdor priprave ne zna uporabljati, temveč kdor jo je naredil! Res pa tlakomer ni kriv slabega vremena, če po mnenju ljudi dobro kaže, ampak ljudje sami, ker ne vedo prav, kaj bi ž njim. Dejstvo je, da se more le iz gibanja tlakomera, ne pa iz njegovega stanja približno razbrati, kakšno vreme bo vsaj v 12 do 24 urah. Za boljše umevanje tlakomera in njegovega gibanja navajamo spodnja pravila za dežele Srednje Evrope, ki jih je objavil znan vremenoslovec v Izvestjih švicarskega planinskega društva in ki so dobro došla tudi za naše kraje. 1.) Če se tlakomer v malo urah močno (4 do 6 mm) dvigne, traja izboljšanje vremena samo malo časa. 2.) Če se tlakomer med dnem močno dviga, je pričakovati lepo vreme, čigar trajanje je sorazmerno s trajanjem dviganja. Če se pa dviga tlakomer le en dan, tudi lepo vreme ne traja dosti dl je časa. 3.) Počasno, enakomerno in trajno dviganje (2 do 4 dni), oznanja daljše suho vreme. To, če se suče veter VREMENOM? istočasno od zapada proti severu, kaže, da se skoraj razjasni. 4.) Pri izrečnem dviganju tlakomera je zlasti tedaj pričakovati izboljšanja vremena, če se suče prej od juga, nato pa od zapada prihajajoči veter tako dalje, da piha od severa. 5.) Kadar doseže tlakomer nenavadno visoko stopnjo ter je hkra-tu brezvetrno in zrak vlažen, bo vreme sicer megleno, vendar pa se bo iz večine razjasnilo. 6.) Kadar se tlakomer hitro in sunkoma dviga, vmes pa večkrat nekoliko pada, nastopi večinoma nestanovitno vreme. Enako vreme sledi po hitrem in sunkovitem padanju, ki ga prekinja kratko dviganje. 7.) Kadar tlakomer pada, se smemo nadejati padavin, če se istočasno veter od severa ali od' vzhoda obrne tako, da piha od juga ali od jugozapada. 8.) Dolgotrajno padanje tlakomera oznanja nadal:nje padavine; čim daljše je padanje, tem dlje časa trajajo padavine. Če pada tlakomer nenavadno hitro in globoko, je pričakovati padavine ob močnem vetra. 9.) Kadar pada tlakomer hitro, toda ne globlje, ter je istočasno brezvetrno in toplo (zlasti poleti, če narašča zračna vlažnost), je pričakovati nevihte. 10.) Če pada tlakomer dalje v času med K11. in 3412. uro dopoldne, se more z veliko gotovostjo pričakovati skorajšnji dež. Ob zapadnih vetrovih začne iz večine deževati že v 24 urah, ob vzhodnih pa nekoliko pozneje. 11.) Kadar se dviga tlakomer samo popoldne, čeprav le malo, nastopi razjasnitev, ki pa ne traja dolgo. 12.) Popoldansko padanje tlakomera, četudi le neznatno, ni posebnega pomena, zlasti ne poleti. Tako padanje je vsakdanji pojav dnevnega gibanja tlakomera in je le posledica segrevanja zraka. 60 DR. P. BREZNIK: STARI IN NOVI KOLEDARJI cKolikor glav, toliko mislb, pravi pregovor, a prav tako bi mogli tudi reci cKolikor narodov, toliko koledarjev». Kakor pri merah in utežib, tako je tudi pri koledarjih vedno bila zmeda na svetu, in zato ni čuda, če se dandanes, ko so moderna prometna sredstva svetovno kroglo že silno zmanjšala, čuje od vseh strani zahteva po izenačenju in poenoistavljenju koledarja, kajti različnost koledarjev napravlja samo nepotrebne sitnosti in zmedo. Koliko časa, truda in nesporazumljenj bi bilo prihranjenih, če bi se uporabljal po vsem svetu le en sam koledar. Eden najstarejših koledarjev, ki se nam je ohranil, je poleg stoječi egipčanski koledar. Ta koledar je našel Anglež Sir Flinders Petrie leta 1928., ko je kopal na mestu, kjer je nekdaj stala stara prestolnica tako zvanih «ov-čarskih kraljev», pri kraju, ki ga Egipčani imenujejo Tel Fara, Židje pa Bethpelet. Ta koledar je izrezljan iz kosti in ima tri vrste lukenj, v vsaki vrsti po deset. Kaže, da so stari Egipčani računali mesec po trikrat deset dni. Poljedelski narodi v tistih krajih, Egipčani, Kopti, Nu-bijci in Abesinci, še danes uporabljajo ta enostavni tridesetdnevni koledar, in sicer tako, da pretikajo klin, ki znači dan, iz luknje v luknjo, najprej od zgoraj navzdol v prvi vrsti, ki znači prvi desetdnevni teden, nato pa prav tako po drugi in naposled po tretji vrsti do konca meseca. Tako so dobili 12 enako dolgih mesecev po 30 dni. Tem so pa dodali še pet dni, da je bilo leto popolno, in sicer tako, da so ob koncu leta vtaknili pretikač v gorenjo luknjo, zaznamenovano na naši sliki z AB, dvakrat, v luknjo, zaznamenovano s C, enkrat, in v luknjo, zaznamenovano z D E, dvakrat, skupaj petkrat. cOvčarski kralji*, ki so uporabljali ta koledar, so živeli v Južni Palestini za časa Abrahama, in ko so zavojevali Egipt, so se, kakor pripoveduje sv. pismo, Jožef in njegovi bratje tam naselili leta 1706. pred Kr. Koledar, ki ga kaže slika 2., uporabljajo kmetje še sedaj v Rusiji, v baltskih in skandinavskih državah; sestoji iz šestih deščic (2 do 7) in dveh pokrov-nih deščic (1 in 8). Na vsako izmed srednjih šestih Slika 1.: Stari egipčanski koledar za enake, 30dnevne mesece. deščic je spredaj in zadaj vrezan po en mesec z 28 črticami, ki znaeijo dneve, torej skupaj 6 krat 2, to je 12 mesecev. Vsak sedmi dan je zaznamenovan s križcem. Znamko, ki znači dan, premaknejo vsak ZARODNI KOLEDAR NARAVNI MESECI \ VEDNO PO <&. 28 DNI Slika 2. večer za eno zarezo naprej. Leto se začne pri prvi zarezi na sprednji strani prve deščice in se neha pri zadnji zarezi na zadnji strani šeste deščice. To je zelo enostaven naravni zarodni koledar: če so podložili kuri jajca za valjenje pri št. 0, je imela piščeta tri tedne pozneje pri tretjem križcu, če pa so isti dan kakor kuri podložili jajca za valjenje raci, gosi ali puri, se je mladi zarod izvalil štiri tedne pozneje, na dan, zaznamenovan s četrtini križcem. Ta enotedenska razlika med kurami in racami, potem enotedenska razlika dobe nosečnosti pri mačkah in psih kakor tudi štiritedensko razdobje pri ženskem perilu je privedlo človeštvo do tega, da je upostavilo sedemdnevni teden. Ker so pri tem koledarju vsi križci, ki značijo konec tedna, na štiritedenskih deščicah na isti vodoravni višini, je za vsakogar lahko, izračunati dan rojstva živali, če je znan dan spočetja. Nosečnost kobil (H) krav in žensk (O svinj (P) psov (d) mačk (c) Število 28dnevnih mesecev 12 10 4 2'/, 2 Tedni nosečnosti 48 40 16 9 8 Število tednov, štetih od št. 0 48 40 16 9 8 Število tednov, štetih od št. 10 00 lO 50 26 19 18 1 T.i 48tedenska nosečnost kobi'e se torej neha pri šestem križcu nasli-dnjega leta, kajti 58 — 52 = 6. Ta pregled kaže, da ima naravni mesec 28 dni in da je določen prav zaradi tega že po naravi za splošno uporabo. Naše današnje štetje, ko imamo mesece po 31, 30, 28 in 29 dni, ni naravno ter povzroča samo težkoče in zmedo. Narava je nosečnost za ljudi in živali tako uredila, da jo predstavlja mnogokratnik štirih tednov, to je naravni mesec 28ih dni: Razdobje ženskega perila so štirje tedni ali eden 28dnevni mesec. Race, pure in gosi se izvale v štirih tednih ali enem 28dnevnem mesecu. Mačke itd. znosijo v osmih tednih ali dveh 28dnevnih mesecih. Svinje znosijo v. šestnajstih tednih ali štirih 28dnevnih mesecih. Krave znosijo v štiridesetih tednih ali desetih 28dnevnih mesecih. Ženske rodijo v štiridesetih tednih ali desetih 28dnevnih mesecih. Kobile znosijo v osem in štiridesetih tednih ali dvanajstih 28dnevnih mesecih. Kakšne so težave po deželah, kjer ljudje uporabljajo več različnih koledarjev, vidimo že pri nas v Jugoslaviji. Namesto da bi bili prazniki na isti dan, se vrstijo drug za drugim, s čimer izgubijo ljudje na delu in zaslužku in tudi država ima od tega škodo. Še huje je pa na primer v Indiji, kjer se vsak dan uporablja nič manj ko sedemnajst koledarjev. Indijska vlada ima vsako leto velike izdatke za sestavo in tisk skupnega koledarja, ki ima 3273 velikih, drobno natisnjenih strani, da spravi v sklad datume vsaj šestih glavnih od teh sedemnajstih koledarjev, tako da se morejo po njih ravnati uradi, sodišča, knjižnice in vseučilišča. Nihče pa ne pozna številnih koledarjev, ki jih rabijo azijski in afričanski narodi. Lahko trdimo, da vlada v koledarstvu dandanes po vsem svetu prav takšna babilonska zmeda, kakor je vladala od' pamtiveka. V vzhodnih deželah, kjer je prebivalstvo močno pomešano z Židi, obstajajo tudi težkoče, in sicer zaradi praznovanja «sabata» (sobote). Židje se bavijo predvsem s trgovino in bankarstvom ter imajo menjalnice. Če imajo svoje prodajalne ob sobotah zaprte, kakor jim zapoveduje njihova vera, trpijo škodo, a tudi njihovi sodržavljani imajo zaradi tega neprilike. In tako so odredile vlade na Poljskem, v Grčiji in Turčiji, da morajo imeti Židje ob sobotah svoje prodajalne ob določenih urah odprte. Edina dežela, kjer so se veroizpovedi zedinile, da praznujejo isti dan v tednu, je Albanija. Čeprav je 68 odstotkov Albancev muslimanov, praznujejo vendar skupno s kristjani in Židi nedeljo. Tu so se torej Židje, ki praznujejo soboto, in muslimani, ki praznujejo petek, zedinili s kristjani v praznovanju nedelje in tako pokazali smisel za sožitje. Enako naj bi bilo po vsem svetu. To praktično misel propagira 71**1 i. Slika 3.: Čas krmar. 'pBEMRZLO TU ZGORAJ 52S& PREMRZLO, SKORAJ SPODAJ Slika 4.: Nevami skoki praočeta Časa pri iskanju velike noči. 1913 1914 1915 1916 1917 PREDLAGANI STALNI 6 ATU M ^900 £et ga pustim taft«-sfta&ati Datum DNEVNA tvtnotA 1912 Mat*«c 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 April 1 2 3 4 6 C 7 8 5 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 26 SKUPAJ DNI 86 12.34 13.02 13.28 13.50 Iz te statistike se že vidi, da ne bo lahko uvesti eden in isti tedenski praznik za vse narode in vere. Druga nerodnost našega koledarja je ta, da nekateri prazniki, predvsem velika noč, niso vedno ob istem datumu. Velika noč lahko po sedanjem koledarju pade na enega izmed 35 dni med 21. marcem in 25. aprilom. Razlika v dnevni luči znaša v tem razdobju dve uri, razlika v temperaturi pa do sedem stopinj. Velikonočni čas je posebno nevaren za otroke, ki se takrat radi napravijo v lahke obleke, ne glede na to, ali je velika noč zgodaj ali pa pozno spomladi. Moderni svet rabi pametnejši in boljši način in ne starega štetja po luninih menah, ko se ne premika samo velika noč vsako leto naprej ali nazaj, temveč tudi binkošti in drugi spremenljivi prazniki. Tako se na prav neprijeten način spre- minjajo počitnice za šole, sodišča, parlamente in univerze ter pokvari večkrat te najdaljše javne praznike deževno in mrzlo vreme zgodnje pomladi. ali sončni mesec. Tako bi leto imelo 13 krat 4, to je 52 tedna, ali 13 krat 28 ali 364 dni. Tem bi se dodal na koncu vsakega leta en dan, imenovan «letni dan», kot dan počitka, a vsako četrto leto še en prestopni dan. Tako bi bil koledar v skladu s sončnim letom. Praktičnost tega predlaganega koledarja je tudi v tem, da imajo vsi meseci isto obliko in da so tedenski dnevi vedno na isti dan, n. pr. nedelja vedno dne 1., 8., 10. in 22. v mesecu. NE. PO. TO. SR. ČE. PE. SO. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 | 24 25 26 27 28 Slika 5.: Stalni štiritedenski mesec. Pri Ligi narodov v Ženevi je bila meseca oktobra leta 1931. mednarodna konferenca za spremembo koledarja, na kateri je bilo zastopanih 44 dežeL Značilno za vedno večjo zahtevo po ureditvi koledarja je, da je bilo poslanih nad 200 predlogov za reformo koledarja. Vse so preučili in se potem zedinili za dva: prvi je že omenjeni, drugi pa predlaga razdelitev vsakega četrtletja na 13 tednov, in sicer tako, da bi se menjal en enaintridesetdnev-ni mesec z dvema tridesetdnevnima mesecema. Liga narodov je nato poslala vladam in verskim predstojnikom po vsem svetu uradno poročilo o teh predlogih ter jih prosila, naj se o njih izjavijo. Zadevo sedaj povsod preiskujejo in skoraj gotovo bo mednarodna konferenca Lige narodov leta 1935. sklepala o tem, kateri novi koledar bodo po vsem svetu uvedli dne 1. januarja 1939. Kakor vidimo, se dela vse to previdno in premišljeno. Vse bodo točno preučili, preden se bodo odločili za tako važno spremembo v življenju vsega človeštva. M. B. Cotsworth, ravnatelj londonske «Lige za stalni koledao, je napravil načrt kot pripomoček za štetje dni in mesecev za novi 13mesečni koledar, in sicer za štetje 3 pomočjo roke (slika 6.) kakor tudi s pomočjo ure. "V vsako uro je mogoče vstaviti enostaven kazalnik, ki bo kazal poleg dnevne ure tudi mesečni in tedenski dan vse dni leta. Tedenski dan Mesečni dan Slika 7.: Stalna koledarska ura. Naslednja slika nam kaže notranji kazalnik, ki je podložen navadnemu kazalniku ure. Ta podloženi kazalnik se da vrteti in tako se vidi skozi štirioglato odprtino v gorenjem kazalniku (ure) nad številko XII mesečni dan, skozi okroglo odprtino pod isto številko pa tedenski dan. Slika 8.: Spodnji kazalnik ure. Rednost enake razdelitve ur spominja inteligentne ljudi vedno na potrebo enakih mesecev po osem in dvajset dni, ki jih deli sedemdnevni teden na štiri enake dele. (Ponatisk slik je prijazno dovolila International Fixed Calendar League, London.) Slika 6.: Štetje mesecev novega koledarja. PAVEL POPOTNIK: NAJSTAREJŠA ŽIVA BITJA NA SVETU Marsikdo si stavi vprašanje, katero je najstarejše in katero največje bitje na svetu. Nekateri mislijo, da so kiti eno in drugo, toda to je zmota. Kit je velik in težak, toda ne živi dolgo. Marsikateri človek učaka višjo starost. Razen tega tudi ni največji živeči organizem. Največja in obenem najstarejša živa bitja na naši zemlji imamo v rastlinstvu. Najstarejši zemeljski prebivalci so drevesa, in sicer kalifornijske sekvoje. Med njimi pa je menda najstarejša ona, ki je imenovana po generalu Shertnanu: visoka je 32 metrov, njen obseg pri tleh pa meri nad 26 metrov. V prejšnjih geoloških dobah je bilo vse polno sekvoj po Evropi, Aziji in Ameriki, toda zadnja ledena doba jih je skoraj vse uničila; ostali sta samo dve vrsti v Kaliforniji. In še od teh je vrsta Sequoia gigantea ostala samo v ducatu med seboj ločenih skupin. Zato je vlada Združenih držav potrebno odredila, da se ne uničijo ti redki in častitljivi svedoki prošlosti. Mnogo se je pisalo o njih in zadnjo knjigo o njih sta izdala W. Fry in J. R. White. Njen naslov je «Big Trees» (Velika drevesa), založila pa jo je Stanfordova univerza v Kaliforniji leta 1930. Vsakomur je znano, da je moči izračunati starost drevesa po obročih vsakoletnega naraščanja debla. Tudi sprememba podnebja, oziroma vremenskih okoliščin se da iz njih razvideti, in sicer iz različne debeline obročev. Pri ugodnem vremenu je obroč bolj debel, ker je drevo laže rastlo, pri slabem pa je tanjši, ker je bila rast preprečena ali zadržana. Na kalifornijskih sekvojah se je dognalo, da so najbolj rastle v letih od 700. do 650. in od 450. db 250. pred Kristom, slabo pa so rastle v letih od 650. do 750. in od 1450. do 1500. po Kristu. Sekvoje dosežejo prav lahko 2000, 2500 in 3000 let, kakor je videti iz števila debelnih obročev. Stojijo pa še danes drevesa, ki utegnejo imeti v primeri s padlimi, katerih obroče so prešteli, 3500, 4000, da, celo 5000 in 6000 let. Mnogi znanstveniki mislijo, da bi mogla sekvoja živeti še mnogo dlje časa, če ne bi bila slučajno uničena, preden doseže svojo najvišjo starost. Včasi uniči drevo blisk ali ga podere vihar, ali pa se zemljišče, na katerem stoji, premakne ali zruši. Morebiti bi marsikatere sekvoje, ki bi stale v dobro zaščitenih krajih, dosegle starost 10.000 let. To je možno, toda že s svojo starostjo 4000 ali 5000 let so vsekako največja in najstarejša živa bitja na naši zemlji. Največja med njimi, že omenjeni general Sherman, bo tehtala svojih 6000 ton. Sicer pa to drevo ni obenem najlepše, saj sta mu strela in vihar razbila vrh ter ga zelo oskubila. Ta vrsta menda ne bo zelo dolgo trajala, čeprav ima zelo veliko semen. Med njimi jih je namreč silno malo, ki klijejo zunaj v naravi. Njih življenjska moč je jako slaba. Okoli velikanov, ki stojijo že tisočletja, ni niti enega mladega drevesa. Nasprotno je pa moči sekvojo prav lahko gojiti, če ji izberemo pravo mesto. Pri nabiranju semen navadno ljudje ne plezajo po ogromnem drevesu, ker to ni le težavno, temveč tudi nevarno. Zategadelj poiščejo jeseni veverično gnezdo, ki jih je tam vse polno, ter poberejo storže, s katerimi so se založile veverice za zimo. Ali so sekvoje res najstarejša živa bitja? Ali niso morda druga drevesa starejša? Vsekako sta tudi baobab in adansonia zelo stara, toda njuna starost se ne da dokazati. Gotovo pa ne dosezata sekvoj. Sicer pa imamo tudi v Evropi zelo stara drevesa, in sicer so najstarejše smreke. V Franciji na primer so smreke, ki so stare tisoč do tisoč pet.sto let. Zanimivo je, da se vse te smreke nahajajo na pokopališčih. To je razumljivo: tam ;so bile obvarovane svojega najhujšega sovražnika, človeka, in tako so ostale stoletja na miru. Drugod so v večni nevarnosti. Smreka je v Evropi najstarejše drevo. Bukve in hrasti, ki imajo nad tisoč let, so silno redki. Nasproti sekvojam so pa ta drevesa naravnost mladeniči. Za enkrat ne poznamo starejših in hkratu večjih in obsežnejših živih bitij na našem planetu, kakor so kalifornijske sekvoje. V kalifornijskem pragozdu: pisec članka pred drevesom velikanom. Kolumbovo drevo (Douglasov bor). Višina 216 čevljev. Premer 8 čevljev. Starost okoli 700 let. ;SlUHBl!STKE ČRNA GORA IN DURMITOR (K Članku na strani 72.) Plevalje. Lefertara. Miša v okolici Žabljaka. črnogorska pastirska družina v okolici Žabljaka. Tipično črnogorsko selo Pašina \ oda. m Oficirji v penziji na cetinjskem trgu. Tipičen Črnogorec. Iz filma cDurmiioo, posnel Metod Badiura. Črno jezero izpod Čirove pečine. Čreda ob Črnem jezeru, v ozadju Medved. Čirova pečina. Pravoslavna cerkev v Njegoših. V GOSLAR J EVI DELAVNICI (K članku na strani 86.) Izdelovanje oblike. Obdelovanje krcljev. Rebro. Vlaganje vložka. Spoj dna z obodom. Pritrditev vratu. Lakiranje. Goslarska delavnica na tehnični srednji šoli v Ljubljani. MEDNARODNE SMUŠKE TEKME V PLANICI Prof. Cosyns odhaja iz študija naše radio-postaje. Prof. Cosyns in njegov asistent van Slavnostni sprejem na magistratu, der Elst na ljubljanskem letališču pred odhodom v Zagreb. ragiiiuiiu nuuu (skok 95 m s padcem). Pogled s skakalnice. sifhi- Norvežan Birger Ruud je skočil 92 m in s tem za 5 metrov prekosil dosedanji rekord. Med množico športnikov in gledalcev. «Torej v torek ob pol sedmih pri električni uri v parku! Prideš?» ’ « «Se razume, da pridem.! «Pa ne kakor zadnjič, Lidija, ko sem čakal pri spomeniku, da bi bil skoraj olesenel! Toliko znancev je prihajalo mimo, vsak me je vpraševal, koga čakam, vsakemu sem drugače lagal, tebe pa sploh ni bilo odnikoder! Ako se to še kedaj ponovi, te nič več ne pogledam.> «Saj sem ti vendar že povedala, Milan! Kako si res čuden! Ali kaj morem za to, če šef malo pred šesto naroči še to in to in to? Ob desetih zvečer sem še zmeraj čepela v trgovini. Kar Angelo vprašaj, 6e mi ne verjameš! Seve, ona je pomočnica, vsaj ve, zakaj dela, jaz se pa moram vse dolgo leto pehati zastonj, a vrhu tega me še ti sumničiš.! In Lidija sklone glavico, tako jo zna samo ona na svetu (se zdi Milanu), in ljubko pritisne robček na oči. Joka? Oh, tako hudo spet ni mislil, prav res ne! Milan že tako sam ve, kakšen križ je s šefi. Kadar vse poka in gre narobe, takrat pa nad vajenca! Se tudi njemu včasi zgodi tako. Ondan je šefova hčerka spo-drknila pri maturi, tista nafrfrana Ines. Je mislila, da bo ves svet zlezel pred njo na kolena, če si spači domačo Nežo v napihnjeno Ines, zdaj pa ima koprivovo krono in je le Neža ostala Neža: tako so jo pogrnili pri maturi, da se bo leto dni pobirala in še ne ve, ali se bo pobrala! Ardun, to ji Milan privošči polomijo! Samo šef je bil pa res tak tisti dan, da je kar grmelo iz njega. Celo tolikanj se je spozabil, da je zamahnil proti njemu. Saj zadel ga ni, Bog ne daj, ko bi se bilo to zgodilo! Milan bi planil nadenj in bi ga bil kar pri priči spestil! No, kljub temu mu že pokaže, kaj se to pravi. Mar je nameščencem v trgovini, če se takale nežasta Ines pogrne pri maturi! Učila naj bi se bila, kakor se je on, pa bi ji šlo kakor njemu, ki je drugi letnik trgovinske na- daljevalne šole izdelal s prav dobrim uspehom! Pa mora Milan dan za dnem delati v trgovini, šefova Ines si pa niti čevljev ne zna osnažiti sama. Takega dekleta on niti v koruzo ne bi del za strašilo, o ljubezni se pa ne meni z njo, če ji da stari tudi devet trgovin za doto! Lidija ne tišči več robčka na oči. Zadovoljno se poigrava z njim in je vesela, da se je Milan tako razvnel. Seve, kaj on iz manufakture prav za prav ve, kako je v špeceriji! Misliš včasi, da daješ poper, pa se ti primuzne v roke vrečica s cimetom. Pa daš mehko moko za trdo ali narobe, celo št. 1 namesto št. 0, potem pa joj, ubogi kodri, ko privihra srdita kuharica ali celo milostljiva sama! Kako je kaj takega sploh mogoče v solidni trgovini in celo nasproti tako stanovitni stranki?! Ali misli gospod, da iina opravka s kako frkljasto vajenko? Nak, nikdar več ne prestopi gospa praga v tako trgovino! Za pošten denar hoče imeti pošteno blago, ne pa, da bi ji kdo obešal zaležano robo, ki je nikomur več ne more naprtiti! Ko bi Milan vedel, kako potem zadaj v skladišču razsaja grom! Nikoli več ne bi rekel Lidiji žal besede, pa da bi jo tudi moral čakati vso noč! Kako naj se vendar pokaže med ljudi, če je od joka zatekla pod očmi! Oh no, saj Milan vse razume in ve in je že več ko stokrat sklenil, da ne bo Lidiji nikdar več očital zamud, a naposled ga vselej kar samo zapelje. «Torej v torek ob pol sedmih?! «Pri električni uri.> Sežeta si že v roke za slovo, ko se Milan domisli: «Koliko potrebuješ za bluzo?> «Čemu?» «Kar tako!! «Ali otvarjaš salon?> «No, povej, če hočešb N «Dva metra. Kaj malega bi morda še ostalo.» «Prav: dva metra. Etamin? Svilo ?> «Kam pa misliš! Saj mi je še zefir predrag.» «Kdo vpraša po ceni, kaj ti je všeč, povej», se smehlja Milan in že ugiblje o barvi. Olivno-zelena podloga z rižastimi vzorci? Svetlo pše-nično-rjavo s cvetjem? Morda sinje, pa da se preliva v morsko-zeleno? cKako je skrben», omotično premišlja Lidija in se kar ne more odločiti. «Zakaj nočeš povedati?» postaja Milan nestrpen. «Oh, ko ne vem. Nič: kar bo tebi všeč», poveša Lidija oči in se nasmehne. Kakor ribica je drobna in vitka, ko odhiti po vrveči ulici. Milan postoji, gleda za njo in si nažge cigareto. Ardun je danes moški! Zdaj mora dekle vedeti, da jo ima res rad! Dva metra, kaj se bo to poznalo pri kosu! «Svilo Bemberg izberem!» si važno razlaga. «Prekrasni vzorci! Kar mimogrede si pripravim, stisnem pod suknjič, pa je...» Seve! Koliko znosi Ines, ko ne vpraša ne hudiča ne beriča, ardun, pa je vse dobro! Včasi privohlja šef, pomočniki pa kakor avtomati: «Oprostite, gospod šef, to je šlo za gospodično !> In je opravljeno. Če bi kdo le kaj zaslutil in jel sitnariti, bo znal že tudi on povedati, da je šlo za — gospodično. Ako se vsem obnese, zakaj se njemu ne bi?! — Kaj gre res gospodična Ines tamle? Menda ne vohlja za Milanom? Ko bi bila kaj ujela, kar sta se menila z Lidijo? Vajenec Milan je sam nase jezen. Včeraj in danes mu kakor za stavo gledajo na prste. Poslovodja, blagajničarka, pomočniki in še gospodična Ines, vsi, kakor da nimajo nobenega drugega posla, ko oprezati za njim. V mislih je izbral tisti sinji marocain s cvetjem v pastelno zasenčenih barvah. Nekajkrat je že zastavil škarje, pa se je brž oglasilo: «Milanb In Milan sem, Milan tja, Milan in Milan in Milan, kakor da so se res vsi zakleli! In torek je tu in ura je pet... Zdajle. E, smola, poslovodja kliče! A, tako: police naj pospravi tam pred šefovo pisarno? Hvala Bogu, bo vsaj sam. Smuk, tale kos! Da, to je tisti. Zik-zik-zik, dva metra sta, če ne celo dva in pol. Malo navšev je šlo, pa nič ne de. Hitro pod pult in v papir! «Milan!» «Takoj, prosim, takojb «Kar bodi tam, Milan, samo glej, da ne bo površno narejenob Milan razume: ni naredil površno. Dva metra in pol, to je vendar temeljito! Ali je res zopet Ines pri šefu? Le kaj to mijavka? Da bi jo spak, njega obira! «Veš, papa, take nesramnosti pa paglavcu le prepovej! Kaj ga briga moja maturab Ardun, pa ga je res poslušala! Da je ni sram, takole vleči na ušesa! Prav, saj je slišala svojo sramoto! Kar zažvižgal bi, tako je vesel. Koliko ima ta Ines zmeraj povedati! Da se staremu sploh ljubi poslušati! Pet minut manjka do šestih, a Ines se še ne gane. Kaj zlodja, ko bi se ji kaj sanjalo? Da se ni mogel zadnjič bolj previdno ozreti naokrog, preden je omenil Lidiji zastran blaga! «Da, da, papa, boš videl...» Tak zdaj se je šef naveličal žlobudranja. Milan je bil že prav res v skrbeh. Cemu ga neki blagajničarka tako sumljivo gleda? Smeje se mu. Zlodja, če mu le papir ne moli izpod suknjiča? Brž za vogalom bo stopil v vežo in si popravil. Koliko je danes ljudi na ulici! In vsi ga tako čudno gledajo. Zijala neumna! Kakor da niso še nikdar videli vajenca iz trgovine z manufakturo. V vežo? Nak, tu je še preblizu. Na drugo stran ulice pojde in za ovinkom na hotelsko dvorišče. Mu je že zopet Ines za petami. Kaj pa ima danes, da je kakor smet ves dan na cesti?! Nič ne kaže drugače, kakor da jo ubere naravnost proti električni uri. Hej, oči ima Milan kakor jastreb! Je že zagledal Lidijo, ki ga še vedno ni opazila. Na uro gleda. Pet minut čez pol, no, to še zmeraj lahko velja za točno. Kam je neki zavila Ines? O ti zvrhana nadloga, skozi jo reže za njim! Bo najbolje, če počaka, da pojde mimo. Milan čaka, a tudi gospodična Ines je obstala nekje pred izložbenim oknom. Ko bi mogel kako namigniti Lidiji. Nič: kar naprej pojde. In gre in se čez malo spet ozre: Ines gre za njim. Da, jezik! Hej, ko bi zdajle hotel tej strupeno zgovorni Ines omrtveti! Ardun bi ji Milan privoščil. «Kaj neki misli Lidija? Ali bo počakala?> se skrivaj ozre vajenec in se malone opoteče: Lidija si tišči robček na oči. Zdajle je vrgla rdeči nagelj na tla in mendra po njem. O, Lidija, ko bi vedela ... «Hitro stopiva!> priganja Ines in spet govori o kaktejah, o bodicah in o jeziku. <01i, saj res, v čem boš pa nosil ?> se Ines kakor iznenada domisli. — Le zakaj se tako hudobno smeje? Ali je zagledala Lidijo? «Kar nazaj domov stopiva, Milan, po cekar ali kaj takega.» In že gresta, kakor da zdajle proti sedmi uri Milan res nima nobene drugie skrbi mimo bodečih kaktej. Ustnice si je že do krvi nagrizel in vse se tare v njem, taka jeza ga kuha. Ježev bi gospodični natlačil v nedrija, da bi imela dovolj bodic, ako jih jej še primanjkuje! In kako govori, pa prav zdajle, ko gresta mimo ure! — Lidija se jima je umaknila in še zme- raj mendra po rdečem nageljnu. O, ko bi vedela, kako je Milanu pri srcu... Z očmi in z roko ji skuša dopovedati, naj počaka, toda kaj, ko se neumnica niti ne ozre! Kakor da ima oči priklenjene k tlom. Pa se človek meni z ženskami, če se moreš! «Glejte kakteje!> pokaže Milan gospodični, da bi vsaj z glasom vzdramil Lidijo, tedaj pa mu zdrkne izdajalski zavitek izpod suknjiča. Lidija še zmeraj nič ne vidi, Ines pa se hudomušno nasmehne: «Viš, viš, to za ta čas tudi lahko shraniš v trgovini.> Vajencu buči v glavi kakor pod slapom in nalik skozi kopreno opazi, kako Ines poredno ogleduje potrto Lidijo. «Gospodična!» «Ali se ti je kaj strlo?» se zvonko smeji Ines. «Saj je od konca do kraja vse strto!> trepeče Milan in zajeclja: «Gospodična!» «Zdaj si mi že dvakrat zapovrstjo povedal, da sem gospodična. Kaj te pa žuli?» «Sem hotel reči...» «Čemu pa ne rečeš ?> «Ko bi vas prosil...» «Mene? Česa neki?» Lidija še zdaj mendra po nageljnu, gleda v tla in menca robček med prsti, Milan se ozira kakor ponesrečenec sredi viharnega morja, Ines pa priganja: «Stopiva, stopiva, da vrtnar ne zapre!> «Nemara je že zaprl ?> zasveti dečku iskrica upanja, a gospodična noče razumeti, češ: Milanu se megli pred očmi in kakor slepec tava kraj Ines. se zmagovito smeje ta vitka šefova hčerka in pogleduje Milana kakor ščuka svoj plen. cKavalirček je tudi, samo s* popoln še ni, ko pusti miljenko jokati tamkaj pred uro in toliko časa stati, da je že pomendrala ves nageljček, ki ga je namenila njemu.> V šefovih očeh se vžigajo bliski in strele. Po pisarni odmeva grom, Milan prosi in joka in obljubuje ter je ves skesan in potrt, preden doseže odpuščanje. 0, ko bi vsaj Lidija vedela, kako se mu godi! Brez izdajalskega zavitka odhiti potlej proti električni uri in se kakor mornar za danico ozira za Lidijo, toda o dekletu ni sledu. Samo pomendrani nageljček mu žalostno priča, da je ne bo več. , polglasno ponavlja Milan in niti ne vidi, s kako vabljivimi pogledi kliče Lidijo gizdav študent. Čez dolgo zavije v park. Na klopi pod najbolj košato rdečo bukvijo v tesnem objemu šepečeta dve senci. vprašuje moški glas. , dahne dekliški s tolikšno toplino, da Milana do bolečin zaskeli. Kakor bolnik leze domov in se mu zdi, da mora umreti, ko pa ga zjutraj predrami sonce, se smeje tudi sam kakor prejšnji dan Ines: «Merkurček ljubi... Le čakaj, nezvesta Lidija, bluze pa le ne boš imela! Da bi toliko trpel, potem pa takole, ardun, nak, tega pa že ne!> In si zadovoljno požvižgava, ko odide proti trgovini. Ilustriral Janko Omahen. TONE KOREN: 'PAKO RAVNAJ! Časi se izpreminjajo in mi se izpreminjamo z njimi. Hočeš, nočeš, moraš živeti z njimi. Ta stara resnica velja tudi za promet, ki s svojim razvojem in brzino človeka kar primora, da ga uvažuje in se v svoj prid po njem ravna. Varnost na cesti in ulici, na vsaki poti, je dandanes brez primere manjša, kakor je bila, ko še ni bilo toliko različnih vozil, ko niso vozili s toliko brzino. Mnogo preveč je ljudi med nami, ki živijo z vsem svojim duhom še tolikanj v baje tako dobri preteklosti, da se ne prilagodijo novim razmeram v prometu. Baš v tem je vzrok, da se zgodi toliko nepotrebnih nesreč pri nas. Za red in varnost v prometu skrbijo oblastva: to je njihova dolžnost in1 dobra volja. Zaradi tega pa je tudi dolžnost vseh državljanov, da jim z uvidevnostjo in dobro voljo pomagajo vršiti težavno nalogo in dolžnosti, ki jim jih nalaga skrb za skupnost. Državljan ne sme in ne more misliti, da oblastva s svojimi odredbami in predpisi samo sitnarijo, da mu nalagajo nepotrebno breme. Red je potreben. Kakor mora biti v vsaki hiši, v vsaki domačiji, na vsakem posestvu, v vsakem obratu, tako mora biti tudi v večjih edinicah, mora biti v javnosti. Samo doma dela človek navsezadnje, kar se mu zljubi, kar hoče. Brž ko pa prestopi do- mači prag, stopi v skupnost ljudi in ni več sam, da bi ravnal in se vedel po mili volji. V deželah, kjer se je promet s prometnimi sredstvi vred še bolj razvil kakor pri nas, skrbijo na vse mogoče načine za to, da obvarujejo ljudi nesreče. Mimo države in raznih oblastev delujejo še drugi činitelii v tem pogledu. Časniki in časopisi, prometne družbe,, kakor železniške, tramvajske, avtobusne itd., izdajajo natisnjena navodila, ki jih dobiš povsod zastonj. Celo v knjigah vsake vrste najdeš prometna napotila ali na platnicah in straneh, ki so pri nas po navadi lepo prazne, ali na posameznih priloženih listih in lističih. Zlasti pa učijo mladino po šolah, kako se je treba vesti in ravnati na cesti, železnici, tramvaju itd., itd. Taka napotila so postala tudi pri nas neizogibno potrebna. Zategadelj podajamo v naslednjem nekoliko najpotrebnejših namigov, kako naj ravna človek, kadar gre zdoma, če sta mu zdravje in življenje draga, če hoče, da bo ravnal in veljal kot človek. Na cesti Predvsem na cesti nikari ne misli, se ne vedi, ne ravnaj, kakor da si človek, sam na cesti, in da je cesta tvoja. Po njej se gibljejo še drugi ljudje, druga bitja in druge stvari. Pomisli samo, če bi ravnali vsi ti ljudje in vse te stvari na cesti tako, kakor ti, da bi bil vsak promet nemogoč. Ravnaj torej na cesti v zavesti, da so tam še drugi. Zaradi tega hodi po cesti vedno tako, da ne boš drugim v napoto in da ne boš oviral prometa. Vsakdo ima toliko pravice do ceste kakor ti. In postava ceste in ulice je, da hodi po desni! Saj to ni baš težavno. Le malo volje, malo vaje in privadil se boš tako, da se boš sam po sebi, nezavestno, vedno držal desne. In vendar, kako malo je ljudi pri nas, ki pravilno hodijo. Koliko jih je, ki hodijo brezglavo, in koliko, ki sploh nočejo pravilno hoditi. In koliko nepotrebnega umikanja je zavoljo tega, koliko nevolje, jeze, sirovosti! Ob pravilni hoji je tudi umikanje drug drugemu lahko. Če se torej držiš pravila in hodiš po desni, se tudi vedno umikaš na desna Kadar se ob srečanju z drugim umikaš, se ne umikaj z levo ramo napol naprej, tako da moraš butniti vanj: leva rama gre napol nazaj, ne naprej. Kadar srečaš človeka, ki hodi pravilno, ne hodi vanj, ne stavi se mu na pot, ne rini med njega in zid ali ograjo. To stiskanje k zidu in ograji je pri nas na moč razširjena, nerazumljivo grda razvada, ki je po drugih deželah neznana. Kadar se srečata dva človeka, ne rini v tistem hipu med njima skozi. Počakaj, da dobiš dovolj prostora za sebe. Kako žalostne slike nudi naša ulica! Otroci naj se vedno in povsod umikajo odraslim, posebno še starejšim in bolnim ljudem, materam. Ali so v šoli in doma že popolnoma pozabili dajati mladini ta stari, zlati nauk?! Kadar greš čez cesto, imej oči vedno obrnjene v tisto stran, odkoder promet prihaja. Cestni promet se vrši vedno in redno tako, da prihaja zmerom od leve strani proti človeku, ki hoče iti preko ceste. Zaradi tega glej na prvi polovici ceste na levo, a na drugi na desno. Ves čas, vso pot pa imej oči v obeh smereh! Preden se napotiš čez cesto, pazi na voz, ki stoji ob cesti, in se prepričaj, ali morebiti ne zakriva drugega voza, avtomobila, kolesarja ali kakršnegakoli drugega vozila, ki se za vozom bliža. Čez cesto stopaj pazljivo, umerjeno, ne burjasto. Ne ustavljaj in ne oziraj se nazaj. Ko si krenil čez ulico, stopaj vedno naprej. Po-žuri se dalje, kadar se bliža voz. Ne vračaj se, ne tekaj nazaj pred bližajočim se vozilom. Voznik pričakuje, dal pojdeš naprej, in s tem računa. Ni njegova krivda, če te povozi, kadar skočiš nazaj. Tudi te tisti čas lahko povozi drug voz, katerega ne opaziš za prvim. Na križišču cest in ulic pazi še posebno. Pomagaj otrokom, bolnim, starim, slepim ljudem, da pridejo varno čez ulico. Zelo nevarna je čudna navada naših otrok, da tako radi letajo tik pred bližajočim se vozom preko ceste. Cesta ni gledališče! Kadar prideš na drugo stran ceste do hodnika, ne delaj brez glave in ne stopaj tik pod noge človeku, ki gre baš takrat tam. Stopi na hodnik za njim. Kadar srečaš znanca, prijatelja itd. in se ustavita, da se pozdravita, poklepetata, se ne postavita tako, da zapirata pot drugim. Vsakdo ima isto pravico do pota, nihče nima večjih pravic, nobene posebne pravica Nastavljati se na cesti tako, da oviraš promet in da molče (ali na žalost cel6 z besedo) po-zivlješ druge ljudi in zahtevaš, da se ti umaknejo, ni samo znak posirovelosti, ampak tak človek tudi pokaže, da je brez čuta in zmisla za skupnost in javnost — slab državljan. Zlasti pa ne postajaj po vogalih in ne prodajaj zijal. Na vogalih je promet največji, spričo tega je ta ovira najobčutnejša. Tudi pri nas bi bilo potrebno, da bi se to abotno » , n » 753 n v » 312 » » 166 »i n 45 » u ii 27 1 622 Anno Domini leta po Kr. 1918 Naše leto 1935. po Kr. je leto 7443/44. bizantinske dobe, leto 5695/96. židovske dobe, leto 2688. po ustanovitvi mesta Rima, leto 2711. dobe grških olimpijad, leto 2595. japonske dobe, leto 1353/54. mohamedanske dobe, 17. leto svobodne kraljevine Jugoslavije. Staro in moderno leto Stari Atenci so pričenjali novo leto z mesecem junijem, Makedonci z mesecem septembrom, Rimljani najprej z mesecem marcem, potem pa z mesecem januarjem, Perzijci z 11. avgustom in stari Mehikanci s 23. februarjem. Kitajsko leto, ki se začenja zadnje dni meseca januarja ali prve dni meseca februarja, je podobno mohamedanskemu, kajti ima 12 mesecev po 29 in po 30 dni, ki se zaporedoma menjajo. Toda vsakih 19 let imajo 7 let po 13 mesecev. Ker pa Kitajci tudi s tem ne morejo spraviti koledarja v sklad s sončnim letom, so uvedli na vsakih 60 let še 22 prestopnih mesecev. Koledar francoske revolucije Francoska konvencija je meseca septembra leta 1793. odredila, da se za vse javne zadeve odpravi dotedanji koledar ter se uvede nova francoska doba z 22. septembrom 1792., dnevom jesenskega enakonočja. Leto so razdelili na 12 mesecev po 30 dni. Imenovali so jih tako-le: vendimiaire ali mesec trgatve, brumaire ali mesec megle, frimaire ali me- sec mraza, nivose ali mesec snega, pluviose ali mesec dežja, ventose ali mesec vetra, germinal ali mesec klitja, floreal ali mesec cvetja, prairial ali mesec košnje, messidor ali mesec žetve, thermidor ali mesec vročine in fructidor ali mesec sadja. V navadnih letih so šteli še pet posebnih dni, in sicer od 17. do 21. septembra, a vsako četrto leto so tem dodali še šesti, prestopni dan. Toda že dne 31. decembra 1805. so prenehali s tem štetjem in so spet uvedli Gregorijanski koledar. Pepelnična sreda in velikonočna nedelja v letih 1935. do 1950. Leto Pepelnična sreda Velikonočna nedelja 1935. 6. marca 21. aprila 1936. 26. februarja 12. aprila 1937. 10. februarja 28. marca 1938. 2. marca 17. aprila 1939. 22. februarja 9. aprila 1940. 7. februarja 24. marca 1941. 26. februarja 13. aprila 1942. 18. februarja 5. aprila 1943. 10. marca 25. aprila 1944. 23. februarja 9. aprila 1945. 14. februarja 1. aprila 1946. 6. marca 21. aprila 19*7. 19. februarja 6. aprila 1948. 11. februarja 28. marca 1949. 2. marca 17. aprila 1950. 22. februarja 9. aprila Velikonočna nedelja je prva nedelja po prvi polni luni po 21. marcu in torej ne more biti prej nego 22. marca in ne pozneje nego 25. aprila. Kako je mogoče določiti dan velikonočne nedelje, kaže spodnja razpredelnica datumov velikonočne polne lune. Zlato število, ki je naznačeno v tej razpredelnici, najdemo na ta način, da delimo letno številko z 19. Če ostanku prištejemo eno, imamo zlato število. Na primer: če delimo 1928 z 19, dobimo 11 in ostanek je 9; če k 9 prištejemo 1, dobimo 10, in to je zlato število za leto 1928. Iz razpredelnice razvidimo, da je datum velikonočne polne lune 5. april. Iz preglednice, ki smo jo priobčili v naši pratiki za leto 1933. (strani 104. in 105.), najdemo, da je ta dan četrtek. Velikonočna nedelja je torej bila leta 1928. dne 8. aprila. Datum velikonočne polne lune v letih 190 0. do 219 9. Zlato število Datum Zlato število Datum 1 14. april 11 25. marec 2 3. april 12 13. april 3 23. marec 13 2. april 4 11. april 14 22. marec 5 31. marec 15 10. april 6 18. april 16 30. marec 7 8. april 17 17. april 8 28. marec 18 7. april 9 16. april 19 27. marec 10 5. april VLADIMIR REGALLY: PO ORNI GORI IN DURMITORJU Skale in čeri, ki so značilnost vse naše jadranske obale in ki spremljajo potnika od Sušaka mimo Splita in Dubrovnika do Kotora, so videti že v Kotorskem zalivu, najlepšem fjordu naše obale, masivnejše in trdovratnejše. Zdi se, da jim ni kraja in da segajo globoko v notranjost tega romantičnega kotička, do katerega vodijo razen redke ceste le kozje steze, dostopne samo spretnemu oslu, tihotapcu in kajpak financu, ki mu v izvrševanju dolžnosti ni noben hrib prestrm, nobena globel pretemna in nobena pot prenaporna. Kakor himna mrtvih je videti obala Kotorskega zaliva. Mesta so pusta in prazna. Pred vročino razbeljenih skal beže domačini globoko v svoje kam-nitne hiše ter le tu in tam se sprehaja kaka mrtva senca po pustih ulicah. Od Kotora, ki se je stisnil med morjem in navpičnimi obmejnimi črnogorskimi skalnatimi gorami, se cesta takoj strmo požene navkreber ter opoteka proti deželi kršnih junakov in lepih, ponosnih deklet. Ne ve se, ali zmaguje motor težje naporne strmine ali ostre ovinke. Po dolgih serpentinah osvaja avto meter za metrom višine. Narava je popolnoma mrtva. Nikjer člo- veka. Le orožniška patrulja nas sreča in pozdravlja. Nedaleč drsi po skoraj navpičnih žicah vagon-čič in v njem dve, tri glave naših vojakov, ki se vadijo za obrambo domovine. Tudi naših fantov je tam mnogo in so domači na teh žičnih železnicah kakor mi v udobni kavami. Vročina puhti od motorja, a prav za prav še vedno nismo daleč od Kotora. Daljava je tu višina, ki Jo moramo zmagati, če hočemo doseči črnogorska skalnata gnezda. Kotor pod nami postaja vse manjši. Morje blesti kakor velik dijamant v toplem sijaju popoldanskega sonca. Daleč pred nami na vrhu Lovčena nagledamo Njegušev grob. Onkraj njega globoko v dolini je zopet nepregledno morje. Klanec. Nato mala globel in v njej prvo črnogorsko selo Njeguši. Hiše čiste. Kamen na kamnu. Če bi Črnogorci mogli prodajati te svoje skale, bi bili gotovo najbogatejši na svetu, ker so neizčrpna Kakor na našem Krasu so tudi tod redke ograjene njivice in v njih bore zelenja. Onstran globeli se cesta spet strmo požene navkreber, da se nedolgo zatem vrhu hriba odpre pogled na večje polje, kakor je ono njeguško. Po hribih navzdol. Sredi polja nam postaja vse bolj jasno carsko Cetinje, ki ga kmalu dohitimo. Široka glavna cesta, ki je širša od katerekoli v naših mestih, ga deli na dvoje. Ni zanimivo kot mesto. Ljudje so zanimivejši. Večina je tod upokojencev: kapetanov, bar-jaktarov in bog si ga vedi kako se še vsi imenujejo. Z dvemi, tremi revolverji in nožem za širokim, pisano pletenim pasom posedajo pred kavarnami in premlevajo vsakdanjost. Tujcu prav radi pripovedujejo o svojih junaških in plemenitih prednikih, ki jih nekateri poznajo kar do Abrahama. Mnogi še niso preživeli časov, ko je njihov knjaz Nikola hodil po Cetinju od hiše do hiše ter se menil s podaniki o potrebah in težavah državice. Tisočkrat ponovljeno povest ponove radi še tisoč prvič. Pot je pred nami še dolga, a časa le malo. Od Jadrana do Durmitorja več ko 150 km. Najzanimivejši kraji naše domovine beže mimo nas. Rijeka, Podgorica in Danilov grad nam niso cilj. Velika cesta v polkrogu jih veže. Z največjo naglico jo grabi avtomobil in se kmalu po njej dvigne nad črnogorske čeri. Vse do Nikšiča nas spremlja sivo kamenje. In le nekaj kilometrov od Nikšiča dalje nas že sprejme durmitorska cona. Skalovja ni več. Na krnovskih pašnikih smo, v višini 2000 metrov. S prostrane, viseče, zelene ravnice ogledujemo Črno goro v vsej njeni širini. Videti je kakor velika ploščina, okrašena z oblimi vrhovi, razvrščenimi kakor zemljepisne piramide. Ogromen planinski venec, začenši z Lov-čenom čez Prokletije, Romovo in Rovaško planino na eni in Golijskimi planinami na drugi strani, ustvarja nepregleden krog, nad katerim gospodari durmitorski masiv. Njegova ogromnost preseneča — njegovo rojstvo je iz zemljine srede vzelo s seboj gotovo tudi kos srca. Na ta durmitorski masiv so, kakor na neko ogromno osovino, obešene vse črnogorske in hercegovske planine. Človek bi ostal tod večno v ogledovanju. V Savniku smo, poleg katerega stojita dva ogromna hriba kakor mogočna durmitorska vrata. Maihno je število šavniških prebivavcev, ki niso državni uradniki. Nekaj skromnih trgovcev se težko prebija skozi življenje. Mesto nima tradicij, še manj značilnosti. Tri planinske rečice se tu združujejo, kar je menda edina in stalna šavniška senzacija. Moderno prevozno sredstvo moramo v Savniku zapustiti. Majčkeni konji nas čakajo. Nova cesta vodi čez sirove, grobe in neobrasle durmitorske strmine. Na enajstem kilometru napornega klanca smo spet na visoki ravnici, ki leži vodoravno s krnovskimi pašniki. Še pokajo mine in skale so vse nemirne. Novo cesto grade, da zmagajo nepremagljivi Durmitor in da pokvarijo doslej nedosegljivo romantiko narave. Človek zmaguje prapuščave in si utira svojo pot tam, kjer so hodile le koze, spretni hribovci in divji vo'ščaki. Pot deli ravnino na dva enaka dela. Na spodnjem delu pod njo je majhna poljana, znamenito mesto, kjer je poginil Smail aga čengič. Človek se čudi herojskemu delu raje in verjame, da sugestivni vpliv tajinstvenega Durmitorja ni izostal. Nekaj sto metrov dalje od tega zgodovinskega mesta dosegamo najvišjo točko tega dela poti, planino Slatino. Nikjer ni bolj ko tu narava stremila za efektom. Pripravljala nam je presenečenja, nasprotna onim, ki smo jih doživeli na krnovskih pašnikih. Medtem ko smo tam vse občudovali in se spreminjali v misel v želji, da najdemo vsemu razlogov, smo tu naivni, nedolžni in veseli kakor otroci. Pogledi so se nam zapletli v barvnem bogastvu. Nikjer dotlej nismo videli tako ogromnega obzorja zelenja in pestrosti, nikdar sploh večjega horizonta, ker se nam je zdel ta večji ko površina samega brezmejnega neba. Iz Slatine vodi nova pot v Bukovičko goro. To je več kilometrov dolg drevored, ob katerem stra-žarijo ogromne bukve. Iz Bukovičke gore, bolj peš ko na konjičkih, smo se spustili v Dolnjo Bukovico, vhod za durmitorski plato. S cesto od Savnika do Dolnje Bukovice je obvladano vse durmitorsko ozemlje in so bile z njo osvojene vse zaščitne utrdbe Durmitorja. Pri vhodu v Dolnjo Bukovico pada človek na visoko, zeleno durmitorsko ravan, ob kateri se je v dolžini 17 kilometrov zleknil ves durmitorski masiv, naslonjen na Savin Ruk. Tu v zaledju so najvišji durmitorski vrhovi Cirova pečina in Medved, ki se z največjim dostojanstvom ogledujejo v Črnem jezeru, najlepšem naravnem stvoru balkanskih planinskih sistemov. Durmitor je danes premagan. Mogočna tvorba narave naših krajev izgublja svojo svobodo. Padel je, da razdeli svoje bogastvo s človekom, malim in ničevim. Morda smo bili mi zadnji ali vsaj med zadnjimi, ki smo se mu približali na konjičkih. Včasi so taka pota imela svojo draž in mnogi bodo obžalovali, da jih ni več. Izhodna točka za osvajanje durmitorskih puščav je bila leta 1905. v Nikšiču. Od tedaj so leta in leta študirali načrte, kako ga osvojiti. Samouki so bili tam in graditelji z najvišjimi šolami. Tudi carska Rusija je sodelovala in naposled jugoslo-venska oblastva. Premagati je bilo treba 100 km ozemlja in napraviti cesto, ki bo vodila čez najvišje vrhove in se spet spuščala v globoke doline. Zmaga nad durmitorskim masivom je bila še sodobni tehniki težka. Od narave vržen v nedostopen planinski splet, je Durmitor dolgo ostal oboževan kot nedotakljivo božanstvo. Prvi znanstveni obisk mu je napravil leta 1880. Josip Pančič, malo kesneje znameniti srbski učenjak Jovan Cvijič in še drugi. Sledil jim je obisk črnogorskega gospodarja Nikole. Majhna materijalna moč Črne gore je obstala pred nepremagljivimi durmitorskimi klanci. Morali smo čakati, da v napadanju sodeluje tudi naš narod. Zato so pričeli tod graditi cesto šele po obisku našega kralja leta 1932. Še dalje. V pričakovanju, da bo doletel vse mogoče nerodnosti, se človek iznenadi v Žabljaku, kjer najde obilo vsega, česar je treba za brez- skrbno življenje. Na konjičkih prinašajo vse potrebščine, a kljub temu niso predrage. Tudi nekaj lepih trgovin je v tej skriti durmitorski vasi. Ne dolgo pred našim obiskom so zgradili celo moderno pekarijo, ki peče po taki ceni bel in črn kruh, kakor bi ga še v Ljubljani ne bilo mogoče. Tudi docela moderno urejen hotel ima Žabljak. Lastnik mu je Majo Karadžič, direktni potomec nesmrtnega Vuka. V prostrani hotelski dvorani, okrašeni z lepimi slikami durmitorskih vrhov in pečin in Črnega jezera, se zbirajo mnogi turisti in radi poslušajo guslarja, ki poje o srbskem junaštvu. Črno jezero je oddaljeno od Žabljaka pičlih 20 minut. Do njega vodi steza, ki se vijuga po ljubkem gozdu ščetinarjev. Krog jezera stoletni gozdovi, v njem pa polno najlepših postrvi. Zanimiva je vožnja na splavu, a prav tako lepa pot okrog jezera. Tisti, ki niso prišli, da se okopljejo v bistrem planinskem jezeru in da naglo počrne na vročem soncu, imajo nešteto najlepših priložnosti za' izlete na vrhove, do vasic in neštetih jezer in gozdov v okolici. Do najvišjih vrhov ni več ko šest, sedem ur nenaporne hoje. Sestopi so še mnogo lažji in hitrejši. Za vsako steno vedo bajko. Na vsakem koraku vas sreča prijazen pastir, ki vam rad pokaže lažja pota in vas tudi vodi po njih. V vsaki kočici vas radi sprejmejo, da počijete in se pokrepite. Še od drugih strani si bomo ogledali ta tajin-stveni Durmitor. Človeku je dan prekratek in hitro beži drug za drugim. V Žabljaku nas spet čaka lepa in mirna noč in praznik za njo. Zaplesati smo hoteli, a so nam bile noge nerodne. Zdelo se nam je, kakor da se narava sama upira navlaki moderne kulture in noče zvokov, ki so ji tuji kakor vsem tukajšnjim domačinom. Sonce je bilo še prav nizko, ko so nas zbudili vriski. Durmitor je bil videti v jutrnji meglici, kakor da ga zakrivajo pajčevinaste meglice. Praznik je zgodaj oživel edino uličico z majhnimi dvorišči. Kmetov je bilo mnogo. Vsi v enakem kroju in enaki barvi obleke. Sivo, močno sukno, okusno sešito. Zdelo se nam je, kakor da so se vsi rodili pod isto streho. Toda če že ne pod isto, vsaj pod enakimi. Ipak so bratje po onem, kar občutijo, kar preživljajo, kar žele in kar se jim zdi. Pred kočico v kratki dopoldanski senci sedi Dalmatinec s trgovinico pod vratom. Če vstane, jo nasloni na palico. Kje ni teh krošnjarjev in kam ne najdejo poti! Krog njega se zbirajo kmetje. Gledajo glavnike, mila, nože. Deset rok brska po tej trgovinici. A Dalmatinec, ki jo drži na kolenih, kar najbolj pozorno gleda tiste roke, ki se odmikajo in uhajajo v žepe, dokler se glava ne odloči za nakup. Ti ljudje iz najbolj zdravega kraja naše države niso niti premočni niti prav zdravi. So nekateri fantje z mrkim obrazom, močni in s težko pestjo. Toda silno redki so. Videti je, da jih delo ubija. Toda uničuje jih še drugo. Pozimi se v dolgih nočeh zbirajo zdaj tu zdaj tam v nizkih zakajenih hišicah in plešejo in pojejo in vriskajo do zore. Ko taki stopijo na zasneženo pot domov, se pre- hlade in to jih kvari. Zato so bolj slabiči kakor naši povprečni fantje. Danes je v Žabljaku svatba. Ljudje se boje sesti za kosilo, da ne bi svatje medtem odšli mimo. Ura je po poldnevu. Pesem zavriska nekje blizu cerkvice. Ne dolgo zatem se pokaže veriga svatov na nemirnih konjičih. Med njimi, na konju, je tudi nevesta, vsa v svetlem zlatu, kakor so se v davnini oblačile neveste za svoj poročni dan. Na konju je kakor pribita. Niti ne premakne se, če konjič skoči ali se naglo ustavi. Dva devra sta ob njej. Z eno roko držita zategnjene vajeti, druga je pripravljena za pomoč snahi. Pesem orje zrak. Žabljak je dal zdravic, kolikor je hiš. Pri vsaki so se svatje ustavili in srknili vino iz steklenice. Prvi stari svat. On nazdravlja tistemu, ki jih nudi: — Zdrav, vojvoda! Od kogar je ta zdravica, naj mu pomagata Bog in Bogorodica! — — Zdrav, kume! — Na barjaku je srajca. Kakor oklop visi čez prsa konja popa Jovana, ki je danes kum in ki nam je včeraj pel in goslal vrh Bukovika. Iz Nikšiča ku-muje v Žabljaku. Dva dni hoda. — Srečno, kume! — — Srečno, Bog s teboj, sinko. Piši o nas, ko prideš v svojo kulturo! — Konjič mu ne more stati mirno. Nekateri se vzpenjajo kakor tisti v narodnih pesmih. Pri odhodu od vsake zdravice naglo zbodejo konje. Toda je druga zdravica takoj poleg. Niti časa nimajo, da za pojo tisto tradicionalno: — Podjosmo, li, podjosmo, janje moje, janje, ružo moja, ružo. — Spet zdravice in pozdravljanja. Zdi se, da jih je v Žabljaku kakor na nebu ptic v jati. Nevesta gleda sramežljivo predse in zardeva. Zasmeje se, ko sliši poslovilno za neveste: Pevaj, Maro, moje janje malo, pomanje češ, kad kod mene dodješ. Panuče ti na um djevovanje, djevovanje, tvoje carevanje. Ali po naše: Poj ti, Mara, jagnje moje malo, manj boš pela, ko boš k meni prišla. Spomnila se rada boš deklištva, oj deklištva, tvojega kraljestva. Dan je minil v vriskih, pesmi in naposled tudi prepiru. Toda ženin in nevesta se kmalu izgubita iz družbe in gresta svojo pot. Danes sta še samima sebi veselje in sreča, pozneje jima bosta vse to nadomestili pesem in zabava, da se pozabi težavno življenje. Z življenjem je pač križ povsod. Drugi dan smo se napotili še proti Tari. Filmske ekspedicije so nam jo že pokazale, vendar je videti v naravi povsem drugačna. Divja je in romantična, da ni besed, ki bi njeno lepoto zadosti označile. V trenotku je razpadla pot obrnila vso ekspedicijo na levo. Globok prepad je zazijal pod nami. Niti koraka naprej! Pozabili smo na vodnike, ki so zaostali za nami, ker smo mi radovedni in nestrpni naglo napredovali. S težkim srcem smo se ločili od bučne in divne Tare, ki je globoko pod nami grmela in se penila. Klisur in krša rečnega korita še nismo izgubili iz vida. Steza, ki nas je vodila kvišku, je bila divja in vsa prerasla in prepletena. Spodtikali smo se in padali. Ne staje ne kočice ne živine ali človeka. Povsod puščava. Vse je pusto, gluho, a vendar divno. Vse je zaspalo: bregovi, globeli, čeri, visoke stene. Uri v lastnem žepu ne verjamemo. Šest debelih ur hoda. Vode nikjer. Ne za ljudi ne za konje z iztegnjenimi jeziki. Neprevidni smo bili Pričakovali smo, da bodo na vseh straneh žuboreli potočki. Morda jih poznajo Šarančani, ki tu in tam gonijo sem goveda in ovce na pašo. Mi ne. In še vedno, bog ve doklej, se vzpenjamo kvišku po valovitem hribu. Naposled so nas z divjim lajanjem pozdravili psi. Pastirji, oboroženi do zob, nas gledajo z nezaupanjem in začudenjem. Že smo med Šaran-čani. To so ljudje plemeniti, zelo moralni in gostoljubni. In hrabri. Vedo samo za nekatere zakone: svoboda, delo, zdravje in polna skleda. Na planici same žene. Možje so odšli, da gase požar, ki se je pojavil v planini. Gost steber dima se je vil visoko nad nami, kakor da ognjenik bruha lavo. Milijoni gorostasnih ščetinarjev so se v tre-notku spremenili v pepel. Celo bogastvo je požrl ogenj. Pri Šarančanih smo prenočili. Tudi neki učitelj je bil prav tedaj pri njih. Videti je bil, kakor da ni nikdar zapustil planin, a vendar mu je beseda lepo in ubrano zvenela. Sredi planote je gorel ogromen kres in okrog njega se je vilo kolo globoko v noč. Pisano in lepo. Po divni noči smo se poslovili od prijaznih domačinov. Naši hribovski konjički so hiteli navzdol. Naposled smo dosegli tudi legendami Pirlitor. In več utrdb tam okrog. Kdo ve, kateri velmožje so včasi tod gospodovali in zgradili te potemnele in razpadle zidove. Tudi nekaj starih samostanov je tam ob Tari in v njih žive menihi, ki desetletja niso stopili na druga tla. Durmitor in Šaranci so jim najlepša domovina poleg božanskega miru. Po masivu levo in desno od Tare nakrivljene trdnjave: Šejtan kula, Katabun, Izjalovica, Va-škovo, Rahman kula, Štrbinska Kraček, Trešnjica. Škripanja zob in kletvic v njih ni več čuti, kakor nekdaj, ko so rajo preganjali in trpinčili. Nazaj do Žabljaka. In potem s konjičem do Plev-lja. Dolga je sicer pot, a vodnik in konj sta neverjetno poceni. Osem ur jahanja je. Pot ni prenaporna in verjetno je, da bodo izletniki tu radi jahali še potem, ko bo že dograjena avtomobilska cesta. Cvetne livade, gosti gozdovi, krotke in tihe vasice nas srečavajo. Včasi globoko pod nami v kanjonu grmi zelena planinska reka. Izvirov studenčnice nešteto. Iz Plevlja naprej z avtomobilom mimo znamenite Savine vode in senčne Metaljke do divnih Čajnic. Nato še naprej do Goražde in Usti-prače, kjer se nam mali ozkotirni bosanski vlak zdi kakor heroj tehnike in nekaj silno mogočnega. Ta prvi vtisk, ko smo po dolgem času zagledali železnico, od katere smo se poslovili pri vhodu v kotorski fjord, smo izgubili takoj, ko smo stopili v tesni vagončič in se počutili kakor ujetniki in sužnji vse do Sarajeva in še dalje proti naši ožji domovini. Tehnika je veličastna, dokler ni človek hodil po dotlej nedotaknjeni naravi, kjer žive brez vseh sodobnih pridobitev tisočkrat lepše življenje od nas. Od Durmitorja ostanejo človeku še dolgo le sanje in v sanjah sreča in prostost, ki je sicer človek ne more spoznati in doživeti, dokler ga vežejo spone sodobne urejene narave in življenja. Čez nekaj let bo tudi Durmitor izgubil svojo lepoto in takrat nam bodo ostale le redke planine, katerih romantika bo enakovredna durmitorski. (Slike glej na bakrotisku!) ZANIMIVOSTI V METRIH 1.) Najvišje stavbe 2.) Najdaljši železniški predori New York: Empire State Building Simplon (Švica—Italija), 1905 .... 19.730 m (102 nadstropji) .... 382 m Apeninski predor (Firence—Bologna, Ita- New York: Chrysler Building (77 nad- lija), 1934 18 710 „ stropij) 314 „ St. Gotthard (Švica), 1882 14 990 „ Pari«: Eiffelov stolp (železna Lotschberg (Švica), 1913 14 606 „ zgradba) 300 „ Cascade Mountain (Washington, U. S. A.), New York: Woolworth Building (60 nad- 1929 13.170 „ stropij) 242 „ Mont Ceniš (Francija—Italija), 1871 . . 12.233 „ New York: Metropolitan Life Building Arlberg (Avstrija), 1884 10 270 „ (50 nadstropij) 214 „ Moffat (Colorado, U. S. A.), 1928 . - . . 9.980 „ Washington: Washingtonov obelisk . . . 169 „ Gunnison (Colorado, U. S. A.), 1909 . . 9.660 „ Torino: Mole Antoniellana .... 163 „ Rickentunnel (Švica), 1912 8 604 „ Egipt: Keopsova piramida .... 138 „ Karavanški predor (Jugoslavija— Rim: Cerkev sv. Petra 133 „ Avstrija), 1906 8 016 „ Ljubljana: Nebotičnik (11 nadstropij) 58 „ Boh. predor (Jugoslavija—Italija), 1926 . 6.300 „ Celina: Evropa: Azija: Afrika: Sev. Amerika Juž. Amerika: Avstralija: 3.) Najvišje in najnižje točke sveta Najnižja točka Globočina pod morsko gladino: v metrih: Kaspiško morje (Rusija) . 26 Mrtvo morje (Palestina) . . 394 Libijska puščava .... 134 Death Valley (Dolina smrti), Kalifornija......................84 Morska gladina...................... 0 Jezero Evre, Južna Avstralija ...............................12 Najvišja točka Višina nad morjem: v metrih: Mont Blanc (Alpe, Francija) 4810 Mount Everest (Himalaja, Indija)..................... Kibo ali Kilimandžaro (ozemlje Tanganyika) . . Sev. Amerika: Mount Mac Kinley (Alaska, U.S. A.).................... Juž. Amerika: Aconcagua (Čile-Argentina) Avstralija: Mount Kosciusko (Novi Južni Wales)...................... 2235 Celina: Evropa: Azija: Afrika: 8880 5890 6192 7040 RUDOLF DOSTAL: POUK IN VZGOJA GLUHONEMIH (Govoreči nemi). To je bila prva metodika pouka gluhonemih ter začetek in temelj nadaljnjemu pedagoškemu stremljenju in znanstvenemu raziskavanju na tem polju. Amman se je deset let praktično udejstvoval v tej stroki in tako sijajno dokazal, da pouk po glasovno-govorni metodi ni samo mogoč, temveč tudi edino pravilen in najboljši. Tudi v Nemčiji so razni pedagogi delovali v 17. in 18. stoletju v tej stroki; vsi pa po vplivih in izsledkih že omenjenih predhodnikov in sodobnikov v ostalih državah. Zlasti je bil Ammanov . Lahko pa takoj združi oba glasnika v zlog «pa», ne da bi predhodno vadil vsak glasnik zase. Ko učitelj nauči otroka zavestno izvajati glas (ton), kar se sprva vrši s pomočjo že omenjene papirnate troblje, a pozneje brez nje, so ustvarjeni že tudi pogoji za razvijanje samoglasnika «a», ki je podstava ostalim samoglasnikom, obenem pa navadno tudi najlažji glasnik Izgovarjamo ga pri zmerno odprtih ustih, pri čemer leži jezik zleknjen na dnu ustne votline in se običajno s koncem rahlo dotika spodnjih sekavcev. Mehko nebo z jezičkom vred je dvignjeno in zapira vhod v nosno duplino, zato-mora ves izdih skozi ustno duplino. Izdih je kakor pri vseh samoglasnikih zveneč, kar čuti gluhonemi otrok na tresenju grla in prsi. Učitelj pravilno in razločno izgovarja «a». Gojenec pazljivo ogleduje, kako je učitelj odprl usta in nastavil jezik, hkrati pa otipa tresljaje na prsih in jabolku in izdih skozi usta. Držeč eno roko na učiteljevem grlu, drugo pa na svojem, posnema glasnik. — Že z od- pihovanjem bombaževine «p p » je učitelj izvežbal učence za ustniški zapor glasnika «Kaj bolan! V hrbtu me zbada. Prinesi‘če-trtinko belega.> Tudi pijača mu ni šla v slast. Zaskrbljen se je kratko poslovil in premišljal, kateri zdravnik je najcenejši. Ko pa je prestopil prag, so minile, kakor bi odrezal, vse neprijetnosti in preden je prispel do konca ulice, se je trmasto obrnil in vrnil, sedel je za mizo in k mesu s praženim krompirjem. Nenadoma pa je s tiho kletvico odskočil in resno vznemirjen obstal pred Anjo, ki ga je s tiho grozo že ves čas motrila. e «Vrag vendarb se je razhudil. «Vrag vendar, kaj naj pomeni to vražje zbadanje? Kakor da je ta miza začarana. Poprej vse dobro, komaj pa sedem, me že začne mučiti.» «To je od sedenja. Premalo se giblješ, dra-gec, to ti škoduje.» «Ne! Biti mora kaj drugega», se je zamislil Jerič. «No, morda pa bolezen. Pri tridesetih letih pa bolan .. .> Od tega dne dalje ni našel pri kosilu miru. Puščati je moral jed nedotaknjeno in zaradi tega je začel hujšati. Najbolj zagonetno pri tej reči je bilo to, da je v kavarni sedel in pil brez bolečin, v neki drugi gostilni, kjer je začel obedovati, ni čutil nobenih motenj, sploh ni nikdar in nikjer doživljal tega, kar za mizo «Pri Kajfi». Tu zaradi Anje še ni odpovedal hrane, a sklenil je, da bo to storil, ker ni mogel trositi denarja na toliko strani. Torej je zadnje čase prihajal h kosilu samo zaradi Anje in iz radovednosti, kako se bo končalo, ker je domneval, da je tu nekaj posebnega po sredi. Nekega dne je našel svcje mesto pri oknu zasedeno. Dva zaljubljenca sta molče čakala kosila. Jerič se je presedel k peči. Ko je Anja prinesla kosilo, je sedla na konec klopi in pohlevno čakala prijazne besede. Jerič je bil mehak človek. Če je bil zadnje čase siten, zadirljiv, mu tega ni mogla zameriti; le še tišja je postala in sinjina njenih oči je potemnela. Ko je opazil njeno potrtost, ga je obšlo sočulje. Ujel jo je za roko in potegnil k sebi. «Kaj ti je?> «Skrbiš me», je mehko odgovorila. «Zdravnik pravi, da imam slabe živce.) «Zakaj pa ne ješ? Zaradi živcev?> se je čudila. «Ah, to je od številk, ljubica. Sicer pa ... le poglej, kako mi danes tekne!> Zares, sedaj je s čudovito slastjo. Vesel nenadnega preokreta, si je baš začel s prtičem brisati usta, da bi jo poljubil, pa je nenadoma odskočil blondinec pri oknu in živčno zakričal: «Natakarica! Odnesite, odnesite! Saj ni mogoče jesti, kakor bi človek sedel na mravljišču. Plačat !> «To je pa zares čudno, je trepetaje povzela, ko so utihnili koraki v veži. Nenadoma je zajokala in se prižela k njemu. Sigaje, ker se je zaman skušala obvladati, si je dala duška: «Tebe se je najprej lotilo. Sedaj pa tudi delavci, ki pridejo zajtrkovat in večerjat, ne zdrže pri oknu ... Polagoma izostajajo, gospodar pa kolne in se nad menoj znaša...» «Pomiri se, ljubicah Jerič bi sam rad vedel, kako naj to napravi, saj je tudi njega lomila groznica. Stisnil je trepetajoče dekle k sebi in si skušal dopovedati, da je vse skupaj tako smešno in da je v tem res nekoliko čudnem slučaju treba, da pokaže moško ponašanje. «Kar odpovedala bom.» Obvisela je z mokrim pogledom na njegovih ustnah, kakor da ima od tam priti odrešilna beseda, izpolnjenje tihega hrepenenja, v katerega se ni nikdar povsem upala verovati: da jo bo poročil in odvedel iz tega strašnega kraja, saj mu je bila podarila vse, kar moški pričakuje od ženske. Jerič je čutil skeleče vprašanje, umaknil oči in prikimal kakor nečemu daljnemu (uradnik in natakarica, to je treba razmisliti), in da je preokrenil pogovor trenotka brez besed, ji je začel gladiti roko in polglasno razmišljati. cTamle je miza, kjer nihče ne zdrži. Samo pri mizi ne ... Tu v kotu ni tega ... v kavarni tudi ne... To je vendar! — Neki vzrok mora vsekakor obstajati. Kakšen le?» je vrtal, «kakšen le?) Strmel je v mizo, kjer so se v tenkem sončnem žarku spreletavale muhe. Nenadoma je šop svetlobe potemnel in ugasnil. Mrak je zajel zatohlo sobo. «Bomo videli!) je glasno zaključil razmišljanje. Nenadna, blazna misel ga je prevzela. cAnja, prinesi mi polič rdečega vina, ampak — k oknu!» «K oknu?» je nejeverno vprašala. «Da, k oknu!) je odločno potrdil plaho vprašanje. Popolnoma se je bil izpremenil. Razkoračil se je sredi sobe, plosknil dekle po ramah, ji šegavo pomežiknil in jo potisnil v vežo. «Le brž, bova že hudiča izgnala!) Na široko se je vrgel za mizo pod oknom in zapalil cigareto. Naj pride, kar hoče, si je dajal poguma in puhnil dim v mračino pod strop. Živci so mu pa trzali v napetem pričakovanju tistega, kar se bo verjetno kmalu odločilo. «Toči, Anja! Kje imaš kozarec? Tako... Na zdravje, deklič!) Ko so se pa ustnice doteknile kozarca, so jima v grozi izstopile oči: kakor bi ju začela pikati tropa komarjev, tako se jima je razlezel ščemeči srh po vsem životu, žgalo in skelelo je vedno bolj in slednjič je Anja kriknila, spustila kozarec in pobegnila v zapeček, odkoder je ječ6 bolščala v Jeriča. «Beži, beži! Skopmela bom od groze!» «Kaj še! Ne gremb Zbral je vso voljo in vztrajal. «Dajmo ga še en požirekb je natakal. je planil na ulico. Seveda se je to kaj kmalu razvedelo. V Londonu so nato kadile gospe iz najboljše družbe pipo prav tako kakor odlični gospodje. Dame so kadile celo javno v gledališčih in na cestah. Na slikah iz tistih časov vidimo naslikane večkrat mlade dame s klobuki in kratko pipico v ustih. Iz Anglije se je razširilo kajenje najprej v Franciji. V Nemčiji so se pa naučili puhanja dima šele leta 1620. od angleške pomožne vojske za časa tridesetletne vojne. Holandci so pričeli kaditi že zelo zgodaj iz svojih karakterističnih kratkih pipic. V vseh deželah so se od početka oblastva upirala temu početju, a kmalu so uvidela, da vse prepovedi prav nič ne zaležejo in da utegne prinesti tobak prav veliko dobička samo, če ga visoko obdavčijo. V Rusiji in Turčiji pa je ostri boj proti tobaku trajal še precej dolgo. Kadivce so smatrali za zločince in plačati so morali svoje strastno navdušenje za tobak z glavo ali samo z odrezanim nosom. — Dandanes je seveda drugače, saj je tobak skoraj gotovo največji trgovinski predmet na svetu. V večjih evropskih državah pokadijo na leto približno za 40 milijard dinarjev tobaka. Sedaj prevladuje med kadivci cigareta, pred tridesetimi leti je odpadlo n. pr. v Nemčiji na osebo 20 cigaret na leto, danes pa jih pokadi ena oseba več ko 500. Popolnoma odvratne so se pa izkazali Evropci proti hašišu. Ta iz mladih vršičkov indijske konoplje pridobljena smola je v Orientu že izza pradavnih časov znano omamno sredstvo. Zelo primitivno so uporabljali konopljeno omotično vsebino Sciti. Kakor popisuje pisatelj Herodot v 5. stoletju pr. Kr., so se zaprli v svoje koče, potresli konopljena zrna na razbeljeno kamenje in se opajali z omotičnim dimom, ki se je dvigal iznad kamenja. — Uživa se pa hašiš tudi na prav tak način kakor sladkor; posebno v Orientu prodajo velike množine takih tablet. Če uživa človek to omotično sredstvo v večjih količinah, učinkuje strup nanj uspavalno z bajnimi fantastičnimi predstavami in sanjami. Hašiš je prav za prav mamilo mohamedanskega sveta. Beseda hašiš pomeni namreč v arabščini zelišče, rastlino. V zgodovini križarskih vojn je imela poseben pomen mohamedanska sekta, ki se je ustanovila v 11. stoletju in se imenovala hašišim. Prvo poročilo o njej je prinesel v Evropo v 12. stoletju židovski popotnik Benjamin Tudela. Člani te sekte so namreč nabirali mlade ljudi na prav poseben način. Opijanjali so jih s hašišem in jim postrezali z izbranimi jedili, medtem ko so pred njimi plesale lepe deklice. Utrujeni od omotičnega strupa, so mladeniči trdno zaspali. Ko so se zopet predramili, so jih nalagali, da so o teh zabavah samo sanjali; sanje so pa prva stopnja do paradiža, v katerega bodo prišli, če bodo ubogali njihovega glavarja Šejk ul Dzebela. Brez ugovora so izvrševali nato pre-mamljenci grozodejstva na ukaz poglavarja, ki je prebival na gradu v bližini Kaspiškega morja. Veliko križarjev so hašišisti zahrbtno napadli in pobili. Zato so imenovali pozneje Francozi vsakega zavratnega ubijalca kratko «assassin». Ta beseda se je v francoščini ohranila še do dandanes. V Evropi hašiš ni mogel nikoli doseči velikega pomena, ki ga ima sicer v Orientu; a tudi Evropci, bivajoči v vzhodnih deželah, mu niso nikdar zapadli. Če se pa Evropec ukloni temu strupu, mu v najkrajšem času tudi podleže. Med orientalci je veliko starih, uglednih ljudi, ki so bili vse svoje življenje strastni uživalci hašiša. Toda ti razumejo porabljati to mamilo zmerno in previdno, ne da bi vsakodnevno količino, ki bi jim utegnila škodovati, kedaj prekoračili. Opij, ki se pridobiva iz makovih rastlin, je v Evropi kot zdravilno in uspavalno sredstvo že dolgo znan. Saj so že Grki upodabljali Morfeja, boga spanja, z makovo glavico v roki. Prej so pridobivali opij tako, da so iztiskavali sok iz vse rastline ali pa samo iz glavic, dandanes pa ga pridobivajo tako, da urezavajo glavice maka ter zbirajo iztečeni in posušeni sok. Prednja Azija je dobavljala vedno najboljši opij, dolgo dobo je nudil tudi Egipt dober opij; sedaj ga pridobivamo celo v naši državi. Znan preparat opija je bil včasi cterialo, opij, kateremu so bile primešane še druge snovi. Najznamenitejši teriak so dobavljale Benetke iz južnih krajev, odkoder ga je dobivala tudi Nemčija že v 12. stoletju. Z opijem kot mamilom je seznanil širši svet prvič leta 1583. znameniti nemški zdravnik Rank-\volf, ki je dolgo časa živel v Orientu; on pravi, da uporabljajo domačini opij zmerno in da se le der-viši omamljajo z njim do besnenja. O Perzijcih pripoveduje neki evropski zdravnik, da ne uživajo pretirano opija, Evropci pa v tistem času niti doma niti v Orientu niso rabili tega mamila. Ko pa se je Evropec vdal uživanju opija, je kmalu docela propal. V opijskih kavarnah Orienta in v beznicah velikih pristanišč se kaj lahko o tem vsakdo prepriča. Kmalu po odkritku morfija, ki ga je leta 1816. začel pridobivati iz opija zdravnik Seetiirmer, je izumil Francoz Pravaz brizgalko, s katero lahko manjše količine morfijeve tekočine spravimo pod kožo. Osrečujoče sredstvo v rokah izkušenega zdravnika! Toda kmalu sta se pričela zlorabljati priročni medikament in brizgalka. Tako je uničil opij v Evropi mnogo več oseb kakor pa zelo razširjena poraba opija v Orientu. Celo Kitajci, ki porabijo mnogo opija, kaj redko propadejo zavoljo tega. Dobri poznavalci kitajskega življa pripovedujejo, da so Kitajci navzlic uživanju opija pridni in za delo zmožni. Opijske vojne z Anglijo, o katerih govori zgodovina, so nastale zaradi tega, ker se je Kitajska uprla vedno bolj naraščajoči uporabi opija in nezaslišanemu tihotapstvu ter je leta 1837. pometala 2000 angleških zabojev opija v morje. MIHA MUŠIC: POGrOVOK O VIJOLINI Godalo vseh godal, tako bi lahko imenovali čudoviti kolektivni umotvor, ki ga je ustvarila italijanska renesansa in obogatila z njim svet gotovo za vse veke. Najboljši muziki posvečajo vijolini — Slovenci ji pravimo tudi gosli ali škant, Rusi skripke — vse svoje življenje in prenašajo s pomočjo svojega instrumenta svoja najplemenitejša občutja v duše stoterih in stoterih glasbe žejnih slušalcev. Ne moremo si danes misliti orkestra brez vrste vijolin pa njenih sester in bratov, vijol, čelov in kontrabasov. Od velikega koncertnega sinfonskega pa do kavarniškega «salonskega» orkestra, od združitve impozantnega števila na konservatoriju izšolanih muzikov pa do ciganske družine, od plemenitega koncertnega komornega kvarteta do domačih diletantov, ki s trudom izvabljajo iz svojih godal dvomljive harmonije, in slednjič od oboževanega virtuoza do skromnega začetnika, ki se vadi v podstrešni sobici — koliko raznih stopenj glasbenega uživanja! In vse to s pomočjo te čudno zaokrožene in izbočene lesene škatle, nad katero so napete samo štiri strune. A bili so časi, ko vijoline še ni bilo. Bile so pred njo njene prednice, godala s strunami in z lokom, zdi se, da sta jim dala končno obliko bretonski goslar Jean Kerlino v Bresciji (okoli leta 1449.) in istočasno Tirolec Gašpar Duiffopruggar v Bologni. Gotovo je pravilno, če se začenja zgodovina vijoline s tema imenoma, čeprav vsi znanstveniki ne mislijo tako. Zakaj drugi trdijo, da je bil milanski mojster Testatore prvi, ki je vijolo zmanjšal do vijoline (violino = mala vijola). Zanimivo in poučno bo, če se pomudimo nekoliko pri predhodnicah naše vijoline, kajti tako bomo šele razumeli, koliko truda neštetih človeških generacij je bilo treba, preden je imenovanim mojstrom uspelo, da so ustvarili zadnjo inačico z imenom vijolina. Narode, ki so živeli v pradavnih dobah pred nami, primerjamo z vso pravico z otroki naše dobe. Vsi ostanki življenjskega udejstvovanja iz takratnega časa, bodisi izdelki iz kamna, kovine, kosti in lesa, bodisi risbe, slike itd., spominjajo po svoji okornosti izdelkov neizurjene otroške roke. Tako si moremo obratno predstavljati delo prazgodovinskega človeka, če opazujemo udejstvovanje naivnega otroka. Še dandanes so otroci izumitelji glasbil. Narede si n. pr. lok iz palice, na katero napnejo vrvico ali žico, iz katere izvabljajo glasove. Iz muževnega vrbovja si narejajo piščalke, tenka deščica jim služi za boben. Na ena‘K način si lahko predstavljamo izum glasbenih instrumentov v sivi davnini. Najstarejše godalo, ki ga danes poznamo, je morda SATONATON, glasbilo Kafrov. To godalo je tako izdelano, da se dajo z nategovanjem izvabljati nižji toni. UHADI, tudi glasbilo-Kafrov, nam kaže že napredek s tem, da so na izvotljeno bučo napeli kožo, pod struno pa položili kos lesa kot kobilico. Brez dvoma so bili s tem določeni bistveni deli godal. Prihodnja stopnja razvoja je opustila lok, namesto njega pa uvedla umetno izdelan vrat in nogo. Ne bomo se dosti motili, če štejemo to razvojno dobo v čas^ ko so se pastirji ustalili in se posvetili kmetijstvu. V to razvojno dobo človeške kulture štejemo tudi udomačitev konja, od katerega je človek dobival potrebni material, žimo. Ker je Azija brez vsakega dvoma domovina konja, smemo z gotovostjo trditi, da moramo začetek pravih godal iskati v Aziji; in še danes najdemo pri Indijcih, Kitajcih in tistih narodih, ki so naseljeni po visoki planoti notranje Azije, izredno primitivne instrumente, ki so ostali kakor Kitajci sami skozi tisočletja neizpre-menjeni. ERH-HSIN, dvostrunik, je izvotljen kos bambusa, prevlečen s kačjo kožo. Drugi, v Siriji običajni instrument ima za rezonančno telo boben; imenuje se REBAB. Ta instrument rabijo zamorci kot brenkalo; v današnjem, jazzbandu je znan kot banjo (benžo). Tretji, v Turkestanu običajni instrument te vrste se imenuje KOUSS (velike gosli). V Turkestanu, Perziji, Kavkaziji, Siriji in Arabiji, potem v Severni Ameriki najdemo dva glavna zastopnika godal, in sicer KEMENGEH (kemenče) in rebab. Rezonančno telo je napravljeno iz kokosovega oreha in prevlečeno s kožo. Iz tega je speljan lesen vrat, brez ubiralke, ki se končuje v stolpičasto vijačnico s tremi vijaki. Drugi kemenči iz Kavkazije in Perzije kažejo nadaljnji razvoj instrumenta; oreh, ki tvori rezonančno telo, so nadomestili z rezonanč-nim telesom, izrezanim iz lesa; na tega so napeli kožo kot rezonančno ploščo. KEMENGEII-RUMY nam izpričuje, da ni nič novega pod soncem. Pod navadnimi strunami je še dvanajst kovinskih strun, ki se oglašajo med igranjem kot alikvotni toni. Rehab so prinesli Mavri v Evropo za časa španske invazije. V Evropi se je izpopolnil v nekako kitari podobno godalo, ki je šlo z Mavri zopet nazaj v Afriko, kjer se je v Maroku in Alžiru ohranilo do današnjih časov. SATONATON, UH ADI, ERH - HSIN, REBAB, KOUSS, KEMENGEH in KEMENGEH RUMY so orijentalskega izvora. Instrumenti zapadnoevropskih narodov, ki niso orijentalskega izvora,so: TRUMMSCHEIDT,CRWTH in RADLEIER, ki mu je FIEDEL popolnoma podoben. Prvi je izpopolnitev grškega monokorda, drugi je keltskega, tretji germanskega izvora. Vsi trije so obodni instrumenti, to je: dno in rezonančna plošča sta nalepljena na obodne deščice, ki stoje pravokotno med obema ploščama, tako da tvori ves sestav nekakšno rezonančno omarico, česar afriški instrumenti nimajo, ker imajo vsaj eno rezonančno ploščo iz kože. Iz tega bi se dalo sklepati, da so obodna godala evropskega izvora. Riihlmann (Apian-Bennewitz) deli gorala v taka, ki imajo rezonančno telo ljutne, in v taka, ki imajo obodno rezonančno telo, ter meni, da so prvi orijentalskega izvora. V Evropo so jih prinesli Mavri in Saraceni v osmem in nadaljnjih stoletjih. Vse te vrste godal imenuje s skupnim imenom m GUSTAV STRNISA NEVESTA Kodranova Malka, bleda in vi tka mladenka, se je sama sprehajala med njivami in z globokimi črnimi očmi zamišljeno opazovala škrjanca, ki je hitel pod nebo in gostolel veselo popevko. Spomnila se je na vesele vasovalce, ki so ji skoraj vsak večer peli pod oknom in ji šepetali o ljubezni. Malka je bila prikupljiva in ljubezniva, da se je marsikdo za njo ozrl in se pri nji ženil, a bila je še drugače privlačna, saj so fantje vedeli, da ji je njen bogati stric Tomaž obljubil vsei svoje premoženje. Dekle ni nikogar zavrnila, temveč je z vsakim prijazno kramljala in ljudje so šušljali, da je že kar fantovska. Ni se brigala za klepetulje in opravljivke, kakor srečna vladarie-a se je počutila med svojimi ljubimci in laskale so ji njihove zapeljive in mameče besede. Samo tisti mrki iii krepki Andrej se ji ni nikoli laskal. Kadar sta se srečala, jo je prijazno pozdravil. Žametne rjave oči so mu veselja kar zažarele, saj ji je tudi on ponudil svoje srce in jo prosil, naj se odloči zanj. Malka mu še ni odgovorila, no, tudi sam se ji ni usiljeval in sladkal kakor drugi, ki so ji peli na dušo kakor božajoče strune. In menda je Malka prav zavoljo tega mislila večkrat nanj, čeprav mu ni nikoli omenila. Kodrancv Tomaž, njen stric, je vedel, koliko je moral Andrej prestati doma pri svoji trdosrčni mačehi, kajti njegov oče Jernač se je kmalu po ženini smrti oženil, saj ni mogel drugače, ker mu je rajnka zapustila tri majhne negodneže, le prave ženske si ni izbral. Prišla je v hišo mačeha, ki je bila zanj sladka in mila, a otroke je pretepala kakor slamo, imela je pač hinavski obraz in prazen žep in nič srca za bedno zapuščeno deco, ki je morala pri nji stradati. Resni in možati Andrej je bil stricu tako všeč, da je sam nečakinji omenil: «Takole ne boš frlela okoli kakor ptička, ki ji je povsod všeč, da niti sama ne ve, kje bi gnezdila! Zdaj žvrgoliš in se veseliš, a ne' po- misliš, da se boš hitro postarala. Andrej je dober in skromen, poročita se in takoj vama izročim zemljišče! Doslej domuje pri nas sreča in upam, da bo tudi poslej. Kos kruha in kot mi bosta dala, da bo moja starost brezskrbna, drugo imam sam, kajti prihranil sem si toliko, da niti porabil ne bom in bosta še dedovala, ko se odpravim k večnemu počitkub Malka ga je poslušala, kimala in se smejala: «E, striček, čakajte! Ne mudi se še! Poglejte mojo mladost, njeno sonce še ne bo kmalu zašlo! Naj se veselim, naj uživam brezskrbno prostost!» Tomaž je vedel, da je nečakinja prelahko-krila ptička, bal se je, da bi ne sedla na limanice in se tako ujela, da bi je nazadnje nihče več ne maral. Zato je nepopustljivo poudaril: «Dobro premisli, dekle! Hm, prav za prav pa ni nikjer zapisano, da moram tebi izročiti posestvo! Manjka se mi sorodnikov, ki si bodo obliznili vseh deset prstov, če jim prepustim svoje premoženje !> Te grožnje se je prestrašila in se takoj vdala, saj je rada pogledala za Andrejem, a le dišalo ji ni, da bi prenehala ljubimkati z drugimi. Kmalu so praznovali zaroko v domači vaški krčmi. Stric je zadovoljno sedel poleg Andreja in ga prijateljski potrepljal po rami: «Tvoja pomlad ni bila nastlana z rožicami, morda bo poletje bolj cvetoče! Veš, fant, nekdaj sem ljubil tvojo mater; bila je milo in dobro dekle, sam Bog jo je bil vesel. Pa je njen trdosrčni cče zahteval, da je morala poročiti tvojega starega, ki je bil petičen in je imel posestvo. Slušala ga je, a že čez pet let je umrla. V moji duši je vedno ostal svetel spomin na njo. Nisem se oženil. Delal sem in se trudil, sam Bog mi je pomagal, saj se mi je nasmehnila sreča, da sem zabogatel pri kupčiji z živino. Zdaj sem na konju. Tebi rad pomagam, všeč si mi, pa njen sin si, nje, ki sem jo edino ljubil v življenju!» V kotu je ždel v dve gube stisnjen stari harmonikar Gustelj, kislo je gledal in grizel suho žemljo. Stric je udaril močno s pestjo po mizi in zakričal: «Nocoj je zaroka na.:e Malke in Andreja, zato nam zaigraj veselo poskočnico in se na-srkaj vina, korito staro nenasitob Gustelj je poskočil, kakor bi bil sedel na vzmeti, obraz se mu je razjasnil kakor polna luna, ki prisije izza cblakov, in že je zaigral, da so poskakovale noge in zatrepetala srca, saj je še stari Tomaž zaplesal in udaril ob tla, da so se stresli kozarci in da so zastokale mize kakor žive starke. Spet je pela harmonika. Pustni torek je bil. Kurent je prišel v deželo in zmešal ljudem glave. Andrej se je vedno bal, da bi ne naletel na sina svoje mačehe, na svojega po poli brata Martina. Sovražila sta se, saj se še otroka nista mogla, ker je Andrej kmalu spoznal, da se mu je godila krivica, ko je moral trdo delati ter prenašati udarce in zmerjanje mačehe, ki je svojega Martina razvajala in raznežila, da sploh ni bil za resno delo. Otroška mržnja se je razvila v besno sovražnost in oba sta se bala, da bi zdajci ne izbruhnila. Tisti torek sta si pa stala nenadoma v krčmi nasproti. Oba sta bila vinjena in prebledela sta, ko sta si pogledala v oči, zakaj čutila sta, da je vse zatajevano bruhnilo na dan. Zgrabila sta se molče, kakor bi se bila že zdavnaj domenila, da bosta tedaj obračunala. Andrej je bil močnejši, ker je bil utrjen, čeprav je stradal. Premikastil je Martina, da je fant puhal same jeze, ko jih je dobil po hrbtu. A kmalu se je spet pognal od sosedne mize, kjer je sedel. V roki se mu je zabliskal oster nož in divje je zaklel, ko se je vrgel na po poli brata. Andrej mu je odbil roko, mu v divjem gnevu izvil nož ter sam zamahnil proti Martinu in ga zadel v ramo. Fant je prišel ves krvav domov. Oče je rohnel, mati glasno jokala in hitela naznanit Andreja orožnikom, ki so takoj prišli ponj. Harmonika je še vedno donela in pela poskočno pesem, ko so gnali iz krčme uklenje-nega Andreja. * Stari Jernač se je zelo prestrašil, ko je nekega dne zvedel, da je italijanska valuta znatno padla, saj je dobavljal les v Italijo in je zaradi tega padca izgubil mnogo premoženja. Da je sploh še mogel dihati, se je zadolžil v hranilnici, a moral je plačevati obresti in blagostanja je bilo konec. Skrbi so Jernača vedno bolj mučile. Razodel se je tudi svoji boljši polovici, ki se je rada bahala in je preveč trosila denar, kjer ga ni bilo treba. Žena se je prestrašila. Tisti dan je zvedela še drugo novico, ki jo je dirnila, da je kar privihrala vsa divja domov, se znojna in utrujena zgrudila na stol, si brisala čelo in lovila sapo. Šele počasi se je pomirila, poklicala je moža in Martina, ki je že čez nekaj tednov okreval, in zaprli so se v sobo na posvetovanje. Mačeha je zavriščala: «Kakor nalašč je Andrej zdaj pod ključem! Pomislita, kaj se godi po svetu, mi pa nič ne vidimo in smo kakor slepe kure!> «Kaj je vendar?> sta vprašala oče in sin hkrati. «Lahko bi se rešili vsega dolga in še zaboga-teli bi, saj bi nam lepo premoženje ostalob cPovej že, kaj mislišb se je vznejevoljil mož. «Ne in ne! To se ne sme zgoditi! To moramo preprečiti! Moramo! Posvetujmo se, kaj naj ste rimo in ukrenemo! Ali vesta vidva, zaspanca, da ima Andrej nevesto ?> «Katero?» je hlastnilo iz sina. «Malko! Stric Tomaž ji je obljubil vse premoženje. Le pomislita, kako bi mi znali porabiti tisto bogastvo!» «Kdaj pa bo poroka?» je nestrpno radovedil Martin. «Menda še ne kmalu. Zato je treba rvariti proti Andreju, saj je zaprt in se niti braniti ne more. Napnimo vse sile! Nevesta mora biti Martinova!» «In njena dota tudi!> je podkrepil oče. In domenili so se, da bo Jernač sam zabavljal nasproti Tomažu čez lastnega sina, češ, da je Andrej potuhnjenec in nič prida fant, da bo Martin pričel spletati ljubezenske mreže okoli Malke, a mati jo bo povabila na dom in ji postregla z vinom in cvrtjem ter jo skušala pridobiti. * Ker je Andrej dokazal, da ga je Martin najprej napadel z nožem, zato je sedel samo tri tedne. Mačeha je ves čas pihala Malki na srce, tako da jo je kmalu zvabila na dom, kjer jo je skušal zamrežiti Martin. In kar lepo so se o vsem pomenili. Malki je bil tudi Mariin všeč, ker je znal govoriti vse drugače kakor mrki Andrej. Minilo še ni niti štirinajst dni, pa sta si že prisegla večno ljubezen. Dekle je sklenila razdreti zaroko z Andrejem in poročiti Martina, ki je bil zdaj ves blažen in srečen, saj ni mislil toliko na njo kakor na stričevo posestvo in se ni veselil njene ljubezni, temveč bogastva, ki si ga je želel, in udobja, brez katerega si ni mogel misliti življenja. In tako je Malka pozabila na svojega ženina. Ko se je Andrej vrnil iz zapora, je bila z njim tuja in hladna, kar je opazil tudi stric, ki se je razhudil: «Pokažem ji! Zdaj ne bomo več čakali in slepomišili! Dobrega in poštenega ženina ima in sama je bila z njim zadovoljna! Ne bo nas več vlekla za nos! Poroko napravimo pa mir! Ko bo Andrejeva žena, ji bo že pregnal mravljince iz glave!* Poklical je Malko, ki se je prismehljala vsa mila in sladka: «Čez tri tedne bomo svatovali!» Prebledela je: «Ne mudi se takob cNo, če je tako, pa svatujmo!» se je vdala in poražena sedla za mizo. Prišel je Andrej in se ji pridružil. Spet je pozabila Martina, ker tudi Andrej ni bil napačen fant. Ej, ta Malka! In potem so se domenili, da se odpeljejo čez tri tedne z vlakom v Ljubljano, kjer prenoče, a drugi dan jo mahnejo na Brezje k poroki. Andrej je bil vesel in srečen, saj je imel dekle zares rad. Tudi Malka je bila spet dobre volje, a drugi dan je šla k Jernačevim, ker ni strpela, da ne bi povedala Andrejevi mačehi: «Vendarle ga bom morala vzeti, z Martinom ne bo nie!» Mačeha se je namrdnila, poklicala je Martina in napravili so svoj načrt. * Trije tedni so hitro pretekli in treba je bilo iti k poroki. Prijazen dan je bil, ko so jo mahnili naši znanci na pol ure oddaljeno postajo, odkoder jih je vlak potegnil v Ljubljano. Tam so šli zvečer kmalu počivat. Nevesta je spet postala nekam čudna, bila je vsa zamišljena in ves.čas je pogledovala na vrata, kakor bi nekoga pričakovala. Zjutraj sta z ženinom zgodaj vstala ter se pripravljala, da odideta iz hotela, kjer sta prenočevala. Tedaj je zabrnel pred hišo avtomobil in kmalu nato je bilo čuti korake na stopnicah. Preden se je ženin zavedel, kaj se godi, je stal na vrhu stopnic Martin z nabitim samokresom, ki mu ga je mirno držal pod nos. Z njim je pridirjal na avtomobilu njegov prijatelj šofer, ki ni nič govoril, temveč samo nevesti kratko ukazal: «Pojdimo, gcspodična!» Andrej se je hotel upreti, toda Martin je zakričal: «Če je ne pustiš, ti poženem kroglo v glavo!» In nevesta se je odpeljala. Ženin in stric sta ostala sama in se žalostno spogledala. * Spet je hodila Malka po polju. Pustni torek je bil. Ljudje so plesali in rajali, po krčmah so pele harmonike same poskočnice, povsod sta vladala veselje in Židana volja. Le Malka je bila bleda, zamišljena in žalostna, kako tudi ne, saj ji je stric pošteno zagodel in ji kar hitro pristrigel peroti. In Andrej? Ta brezsrčnež seje kar nepričakovano seznanil s prijazno kmetsko mladenko iz sosednje vasi. Takoj sta se zagledala drug v drugega, dasi niti vedela nista, da bosta oba pre- možna, saj je mlada nevesta Anka imela obilno balo in bahato doto, medtem ko je Tomaž sklenil Andreju prepustiti svoje posestvo in se otresti za vselej svojih sorodnikov. Zapraznovali so poroko, kakršne v vasi že zdavnaj ni bilo. Pol sela so povabili na svato-vanje, še Malko, ki pa je bila preveč žalostna in osramočena ter je rajša ostala doma. Edina tolažba ji je bil še Martin. Čakala je nanj, saj je bil zaprt, ker je «ropal nevesto», ki je zdaj samevala. Prav tisti pustni torek ji je pa njegova mati kar neusmiljeno zabrusila: «Sama vidiš, da iz te moke ne more biti kruha, še koruznega ne! Posestvo je dobil drugi! Če ni tu nič, tam nič, ostane pač samo nič! Kaj bo vendar Martinu prazna nevesta?> Malka je zaihtela in ko je bežala užaljena skozi vas, je povsod cula glas poskočne harmonike. Zazdelo se ji je, da se ji ti veseli zvoki posmehujejo, saj so ji nekdaj tako radostno doneli, pa je sama zavrgla svojo srečo in ljubezen. M. N-a: O ŠKODLJIVCU MOLJU Tu mislim molja, ki je eden najhujših škodljivcev v gospodinjstvu. Dosti je sicer drugega mrčesa, ki ni samo škodljiv, temveč še nadležen, gnusen in kvaren zdravju, vendar se gospodinje nobenega ne boje tako kakor moljev. Če se ga hočemo res varovati, moramo poznati predvsem njegovo življenje in škodljivo delovanje. Čudno se nam zdi, da spada ta nepridiprav k metuljem in je torej v sorodu s temi nežnimi in lahkokrilimi žuželkami. Ni pa molj škodljiv kakor dorasla žuželka, kakor metulj, temveč le, dokler je še gosenica (ličinka, črviček). Razviti molj (metulj) sploh ne more delati nobene škode, ker nima grizočih čeljusti, ampak samo zvito srkalo. Znano je, da se v splošnem skoro vse gosenice hranijo z rastlinsko hrano, toda pri molju to ni tako. Hrani se s snovmi iz živalstva, posebno z volno, krznom in pernatimi predmeti. Od tkanin, iz katerih so narejena naša oblačila, se molji ne lotijo samo bombaža in kar je platna (rastlinskega izvora). Škoda, ki jo napravi vsako leto ta škodljivec na volnenih oblekah, perilu, preprogah in drugem, je velikanska. Zato bi bilo seveda potrebno, da bi ga vse gospodinje dosledno pričele zatirati s pomočjo higiene in preizkušenih sredstev. To pa nikakor ni lahko delo; predvsem je treba to živalco, zlasti pa njeno življenje, nekoliko poznati, kakor pač vsakega drugega škodljivca, ki ga skušamo uničiti. V naših stanovanjih se pojavljajo tri vrste moljev: svetlorumeni sulcnarski molj, ki uničuje volneno obleko, rjavosivi krznarski molj, ki kvari krzno, in perni molj. Najbolj razširjen in zato tudi najbolj škodljiv od vseh je suknarski molj; njegovi gosenici najbolj prija volna. Vprašamo se: Kako pa pridejo te živalce v naša stanovanja, iz sobe v sobo, iz ene omare v drugo? Samice so to, ki letajo okoli in iščejo primernega prostora, kamor bi zalegale svoja jajčeca, ali pa pridejo na obleko kot gosenice, ki se kaj rade plazijo okrog. Prazna pa je vera, da prilete molji v stanovanje v zgodnji pomladi, če pridno odpiramo okna. Molji niso prijatelji belega dne, pa tudi vetra in dežja ne marajo. Letajo namreč samo zvečer, zato odpirajmo podnevi okna brez vse skrbi na stežaj. Vsakega letečega molja, ki ga zalotimo v stanovanju, pa skušajmo uničiti. Samica znese 60 do 200 jajčec na volneno blago, ne da bi jih prilepila na tkanino ali vlakna, kakor to dela drug mrčes, n. pr. uši in stenice. Po 7 do 12 dneh, kakršna je pač toplina, se izležejo iz jajčec komaj milimeter dolge, rumenkastobele gosenice. Te razjedajo potem volno ali dlako, dokler ne dorastejo. Dorasla gosenica je dolga 10 mm in se zabubi. Po nekaj dneh že prodere iz bube metulj. Tako se razvijejo v enem samem vročem poletju lahko trije do štirje rodovi tega škodljivca. Sedaj pa najvažnejše! Kako naj se tega nebodigatreba varujemo? Kakor pri vseh drugih je tudi pri tem škodljivcu laže in bolje paziti, da nam ne zaide v obleko, kakor pa ga zatreti, ko se je že vgnezdil. Dokler se še ni naselil, se ga najlaže in najbolje obvarujemo s snago. Vse obleke, preproge, pobla- Ilustriral Domicijan Serajnik zinjeno pohištvo itd. moramo pogosto zračiti, stepati in krtačiti. S tem vzamemo moljem potrebni mir, da bi se mogli naseliti in razmnoževati; če pa so jajčeca-že na oblekah, jih pa s stepanjem in krtačenjem odstranimo, ker niso pritrjena na blagu. Ce tako ravnamo z volnenimi in kožuha-stimi predmeti, se nam moljev ni treba bati. Tudi dokler obleko nosimo, ni zanjo nobene nevarnosti. Drugače pa je poleti, ko je vsa volnena obleka shranjena, v skrinji, kovčegu ali omari kje na podstrešju. V tem času je potrebno, da znesemo vso zalogo vsak teden enkrat na zrak in sonce, kjer vsak kos zase natančno skrtačimo in skrbno stepemo, preden ga zopet shranimo. Dosti gospodinj pa često ne utegne med poletnim časom stepati teh volnenih oblek vsak teden. V takem primeru se je pa treba poslužiti namesto snaženja kemičnih sredstev. To je posebno potrebno, če odide morda vsa družina z gospodinjo vred za daljšo dobo iz stanovanja. Zoper molje je naprodaj mnogo najrazličnejših reči, od katerih veljajo seveda vse za prvovrstne, a včasi niso kai prida. Najbolj znana sta naftalin in kafra. Dober je tarmol, a je nekoliko dražji. Vse te snovi zadržujejo metulje, a ne uničijo moljeve zalege. Izdelujejo pa že novo sredstvo, ki ne odganja samo moljev — metuljev, ampak uničuje tudi moljevo zalego. Vendar je pa treba nasuti te snovi med obleko toliko, da bi bil ta način za sedanje slabe čase nekoliko predrag. Vsak kos obleke, ki smo ga določili za shranjevanje preko poletja, je treba najprej kar najteme- ljiteje in najnatančneje skrtačiti ter pri tem ne pozabiti nobenega šiva in nobene gube. S tem odstranimo zalego, če je že na oblekah. Potem pa šele poskrbimo, da molji ne morejo blizu s tem, da si izberemo eno izmed naštetih kemičnih sredstev in ga enakomerno porazdelimo med obleko. Tudi dosedanji način zavijanja volnenih izdelkov v platno ali papir (papirnate vrečice) ima uspeh, ako pazimo, da so vsi kosi obleke zanesljivo brez zalege in da so vrečice tako neprodušno zaprte, da ne more niti metulj niti gosenica skozi kakšno zarezo ali špranjo do obleke. Zoper molje pomaga tudi univerzalno sredstvo zoper mrčes «f 1 i t». Z drobnim razpršivcem porazdelimo snov enakomerno po oblekah, nanesemo jo pa tudi v gube, žepe itd. Če ravnamo pravilno, ne pušča ta snov sledov na oblekah in učinkuje šest mesecev. Priporočljivo pa je, da tudi omaro ali zaboje, kamor mislimo spraviti zalogo zimske obleke, napršimo s tem sredstvom. Mnogo boljši ko vse našteto je seveda novodoben način, ki postopa popolnoma drugače. Volnene tkanine, žimo, perje in podobne snovi živalskega izvora že obdelajo kemično tako, da postanejo za molje neužitne. Tako predelanih tkanin ne žre noben molj, kakor se n. pr. ne loti bombaža ali platna. Četudi leže molj svoja jajčeca v blago, prepojeno s to snovjo (imenovano «Eulan»), blagu to ne škoduje, ker morajo gosenice na taki tkanini poginiti od lakote. Če si nabavimo volno, varno pred molji, se rešimo s tem mnoge skrbi in poletnega dela — zračenja, stepanja in krtačenja. JULIJ NARDIN: UKAŽELJNI RADIOAMATER «Jaz sem Janez Smola, po pravem poklicu čevljar, po zgrešenem pa radio-amater.» Tako se mi je predstavil majhen, živahen možakar. Preden sem ga utegnil vprašati, česa želi, je nadaljeval: rem nič izvedeti, z mačkami pa se ne maram več ukvarjati, ker ne razumejo, zakaj tu gre. Neki odjemalec mi je dejal, da bom pri vas izvedel, kako se tak aparat napravi, češ, da imate vi grozno potrpljenje s takimi, kakršen sem jaz. Zato sem tu.» IZ ZGODOVINE LEKARN Toda kako bi se čudil tak človek, če bi stopil v muzej, ki prikazuje celotno lekarno pred 100 leti, ki takrat ni bila niti malo podobna današnji. Sedaj so te stare lekarne vsaj pri nas že popolnoma pozabljene. V starih lekarnah, ki so poslovale pred stoletjem, so prodajali najčudovitejša zdravila: stolčeno čarobno travo, prah jelenovega in kozlovega rogovja, živalske želodce, suhe rake, ovčjo mast in posušene krte. Posebno mnogo odjemalcev so imeli za zmleto posušeno petelinovo srce, katero je smatralo ljudstvo za odlično zdravilo proti mnogim boleznim. Prodajali so tudi posušene živalske kosti, cele suhe eksotične živali in dobro ohranjene ptiče. Zelo pogosto so ljudje zahtevali posušene kuščarje kot zdravilo proti vročici. Neki nemški lekarnarski časopis našteva vsa ta zdravila kot odlične pomočnike zdravnikov v tedanji zdravniški stroki. Leta 1844. so prodajali v nekem nemškem mestu v vodi raztopljen prah egiptovskih mumij, ki je veljal za učinkovito zdravilno sredstvo. Iz nekega lekarniškega cenika je videti, da je stal v nemških apotekah kilogram prahu egiptovske mumije okoli 17 zlatih mark, kar je bilo v takratnem času zelo ogromna vsota. Na Japonskem n. pr. pa imajo še danes poleg nešteto moderno urejenih lekarn, ki dajejo zdravila izključno le proti zdravniškim predpisom, še dosti starih japonskih prodajaln zdravil. V njih se dobivajo različni strupi, zdravila proti ugrizom kač, opic, krokodilov in podgan kakor tudi zdravila proti različnim ženskim boleznim, proti žalosti in nezadovoljstvu in drugo. Razen tega dajejo te lekarne zdravniške nasvete, kako je treba zdraviti protin in kako uporabljati različna zdravila. Tudi različni opojni napitki in dišeče vode, ki vzbujajo ljubezen, so v njih na razpolago. Kupujejo jih posebno rade japonske žene. Če stopi dandanes preprost človek, ki redko po-seča lekarne, v moderno urejeno prodajalno zdravil, ga gotovo zadivi slika, ki se mu nudi. Več sto steklenic in stekleničic, lončkov z napisi in posodic s čarobnimi zdravili je tu. Koliko bolečine blažečih kapljic, kozmetičnih sredstev, kroglic, praškov, mazil in drugih čudodelnih reči je nakopičenih v tem prostorčku! Lekarna iz 15. stoletja KOLEDAR V ERI Z njim lahko določiš, na kateri dan t' Ina pade katerikoli datuin leta 1935. Rimske številke I do XII pomenijo dvanajst mesecev, in sicer I = januar, 11= februar, 111= marec itd., XII = december. Arabske številke ob rimskih so prištevki. Ti so važni in za vsako leto drugačni. Napiši si jih na uro. To stvar uporabljaj tako: Vedeti hočeš n. pr., na kateri tedenski dan v letu 1933. pade Silvestrov večer (31. decembra). December je dvanajsti (XII.) mesec. Poišči torej rimsko številko XII. Poleg nje je prišle v ek (arabska) 6. Datumu prištej ta prištevek. Torej 31 (datum) -f- 6 (prištevek) = 37. To število deliš s 7. Vseeno je, kolikokrat gre 7 v dotičnem številu, zanima naj te samo ostanek. Računaj: 31 + 6 = 37 : 7 = (5krat) in ostane 2, torej 31. december pade na torek, kajti ostanek 1 pomeni ponedeljek, 2! torek, 3 sredo, 4 četrtek, 5 petek, 6 soboto, 0 (nič) pa nedeljo. Ako je število gladko deljivo s 7 in nič ne ostane, pomeni to vselej nedeljo. Zgledi: Sv. Jožef (19. marca). — Marec = III, prištevek = 4. Računaj: 19 (datum) -j- 4 (prištevek) — = 23 : 7 = (3krat) in ostane 2; 19. marec pade torej na torek. Kres (23. junija). — Junij = VI, prištevek = = 6. Računaj: 23 (datum) -(- 5 (prištevek) = 28 : 7 = = (4krat) in ostane 0; kres bo torej na nedeljo. 20. september = IX, prištevek 6. Računaj: 20 (datum) + 6 (prištevek) = 26 : 7 = (3krat) in ostane 5; 20. september bo torej na petek. 1. december = XII, prištevek 6. Računaj: 1 (datum) + 6 (prištevek) =7:7= (lkrat) in ostane 0; 1. december pade torej na nedeljo. Pri številih, ki so manjša od 7 (torej pri številih od 1 do 6), deljenje sploh lahko opustiš in jih kar smatraš za ostanke in za ustrezajoče dneve. Tako bi za 1. december lahko postopal tako-le: 1. (datum) -j- 6 (prištevek) = 7, torej nedelja, ali 3. oktober = 3 + 1=4, torej četrtek, ali 1. maj =1 + 2 = 3, torej sreda. PETER PRIRODNIK: NEKAJ ZA VSAKOGAR Angleški vremenoslovec Brooks je po obsežnem gradivu, ki ga je dobil od več ko tri tisoč vremeno-slovskih postaj, izračunal, da divja vsako leto preko kateregakoli dela naše zemlje krog 16 milijonov neviht, kar znaša 44.000 neviht na dan. Ako vzamemo, da traja vsaka nevihta približno eno uro, pridemo do zaključka, da besni v vsakem trenotku istočasno 1500 neviht v raznih predelih naše zemlje. * V Ameriki so v novejšem času pričeli uporabljati namesto zobne ščetke majhen električen aparat, ki 3500krat v minuti brizgne fine vodne slape z močnim pritiskom proti zobem. Ti majhni slapovi istočasno masirajo zobe in dlesen ter jih očistijo najmanjših ostankov jedil, do katerih z navadno zobno ščetko ne moremo priti. * Poskusi so pokazali, da ščitijo neke rastline ljudi izvrstno pred malarijo. Tako n. pr. v krajih, kjer rasto evkalipti v velikih množinah, sploh ne poznajo malarije; zato pa sade dandanes tam, kjer razsaja malarija, evkalipte zavoljo asanacije (po-boljšania zdravstvenih razmer). V Indiji so spoznali, da malarije ni nikoder, kjer žive rastline, v katerih je kumarin. Gotovo je temu vzrok to, da kumarin nevtralizira strup, ki ga imajo komarji. V oazi Fuatu v Sahari živi pleme Tuaregov, ki ima čudne običaje. Pri njem se ne zastirajo s kopreno žene, ampak moški. Sploh nas zbodejo v oči nežni ustroj in ženske kretnje moških, ki so spogledljivi in gibčni ter smejo imeti, v nasprotstvu z ostalimi mohamedanei, samo eno ženo. Žene so pri tem plemenu eploh velikega pomena in imajo tudi glavno besedo. * Proti premočnemu vplivu sončnih žarkov ali refleksov na snežnih poljanah na človeško oko se že dolgo uporabljajo temnosivi ali zeleni naočniki. V nekem angleškem časopisu pa opisuje angleški zdravnik dr. Cardell, kako lepe uspehe je dosegel z neko novo vrsto naočnikov. Odlične uspehe s temi naočniki so imeli tudi člani ekspedicije na Himalajo, nato delavci pri avtogenem varjenju železa in pihalci v tvornicah za steklo. Ti naočniki sestoje iz dveh tenkih ploščic stekla, med katerima je tenka plast rumene barve. * Povprečen človek, star 50 let, je po računu statistikov: delal 6500 dni, sprehajal se 750 dni, spal 6000 dni, zabaval se 4000 dni, jedel 1500 dni, a 500 dni bil bolan. V teh petdesetih letih je pojedel okoli 8500 kg kruha, 7500 kg zelen'"adi in sadja, popil pa 18.000 1 tekočin (vede, kave, vina itd.). Mnogi zrakoplovci so zapazili, da so jih mučile za poleta v višjem ozračju bolečine v zobeh, ki pa so običajno prenehale, kakor hitro je pristal zrakoplov na zemlji. Ta pojav so razjasnili tako le: Zrakoplovci so imeli nekoliko pokvarjene zobe, v katerih votlinah je bilo n°kaj plina, nastalega od gnilobe. V velikih višinah je pritisk zraka mnogo manjši, zato se more tudi plin više dvigati. Plin je torej pritiskal na živec in povzročal bolečine, ki so bile v večjih višinah tem bolestnejše in nevzdržlii-vejše. * V angleškem mestu Newcastleju se je rodil otrok, ki je tehtal samo tri četrti kilograma, niegovo telo pa je merilo 32-5 centimetra. To neborbeno detece z neverjetno majhnimi usti so hranili tako, da so mu dajali mleko v usta s steklenim polnilcem za polnilna peresa. Dete je ostalo živo in se prav krepko razvija, kar najbolje dokazuje, da velikost novorojenčka ni odločilna, ali bo dete zdravo in ali se ga ohrani pri življenju. Nasprotno se pa baš pri močnih in težkih novorojencih pokaže slaba odpornost proti različnim obolenjem. * Da zavarujemo železo, ki je izpostavljeno različnim vremenskim neprilikam, pred rjo, ga prevlečemo s cinkom, bakrom, nikljem itd. ali ga pa pre-ličimo. V novejšem času se pa predelava tako železo pri vreliščni temperaturi z razredčeno raztopino fosfata. Tako se dobi železo, ki je izredno nedovzetno za rjo. Način tega obdelavanja je kaj enostaven in — kar je poglavitno — tudi zelo poceni. Po podatkih, ki so nam na razpolago, se je vršila prva gledališka predstava v Egiptu pred štirimi tisoči leti. To je bila neke vrste pasijonska igra, ki je predstavljala smrt egipčanskega boga Osirisa in njegovo vstajenje. * Nemški bakterijolog Neumann je z mnogoterimi poskusi dokazal, da pride z dihanjem skozi usta v človeško telo trikrat do štirikrat več bacilov ko z dihanjem skozi nos. * Da je čebelni pik zelo dobro sredstvo proti revmatičnim bolečinam, je že davno znano. Mnogi revmatiki se dado namenoma opikati od čebel. Ko prenehajo bolečine in splahnejo otekline, povzročene od pikov, se jim tudi njihova bolezen izboljša. Manj znano pa je, da je delovanje čebel n ega strupa znanstveno proučeval mariborski zdravnik dr. Filip Terč. Iz omenjenega strupa so napravili tudi preparat, zvan ct in oUvwt,u. oUdi^n v tcb ■mi- ivv nadvetov, oLx ii v ttfi, tcz&iA faliA &x£&q vtiika lwm<* . 3wU /V'MW ji& 2U>ite 'Li-piavi ,,%eviv ivi Jomo“,4 Šljubljana, JUGOCESKA JUGOSLOVENSKO ČEŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA D. D. KRANJ PROIZVAJA: -)(■ BARVANO IN TISKANO A\VVWXVVVVX\WVVVV\WX\XWVV^ BLAGO IZ BOMBAŽE- wvw\x\xvxwvvxxvvvvwww\vxvi VINE IN UMETNE SVILE ZAHTEVAJTE SAMO IZDELKE TE DOMAČE TOVARNE ft* SPLOŠNO TESARSTVO MIHOR ROBERT mestni tesarski mojster LJUBLJANA Devinska ulica št. 5 (Trnovo) se priporoča za vsa pod tesarsko stroko spadajoča dela. Izdelava lesenih hišic in streh, po danih in lastnih načrtih. Delo solidno. •#- Cene primerne. Blago milo palmira je docela prepojeno z dišavami, zato do zadnjega koščka prijetno diši. ^"gospodarstvo more napredovati le, ako bodo naši domači denarni zavodi mogli zopet dajati posojila za zidavo hiš in drugih poslopij ter za izvedbo javnih del. Kdo lahko omogoči ta napredek? Vi vsi, ki sedaj naložite Vaš denar v tak denarni zavod, ki nove vloge, vložene po 1. januarju 1933. izplačuje vedno v vsakem obsegu. Takih vlog ima MESTNA HRANILNICA L|UBL|ANSKA V LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 3, že nad Din 19,000.000*—. Zaupajte ji še Vi! Pobijajte vsi krizo! — Za njene vloge, znašajoče Din 407,000.000’—, jamčijo razen posojil še rezerve v znesku Din 13,500.000’— ter MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA. Plašči damski plašči uniforme, zavese (ročno delo), odeje, čepice, trikotaža itd. KUPUJTE DOMAČE BLAGO, DAJTE DELO DOMAČIM LJUDEM! SOKO obleke so dobri, trpežni in najcenejši domač? izdelki SOKO obleke Ljubljana: Sv. Petra cesta 23, Celovška cesta 63. Kranj: Glavni trg 102. BOTOT % a le jih ne negujete redno in pravilno. Lase in lasišče morate osvoboditi nesnage in masti, ki dušijo lasne korenine in tako privedejo do izpadanja las. Najboljše sredstvo za nego las je že dobrih 30 let PIXAVON in OUxan>n