f-vicštice,.* NO. 175 :-:m> yS°IJ /> 4^Il; AM6RICAN IN SPIRIT j-0R€I6N IN LANGUAGE ONLY O’ V ;•■ -'ih wnm m m ga hi— ho iwi Serving Chicago, Milwauke«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franctico, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€W5PAP€B CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Mladina za Nixona! Clailupovo povpraševanje je ugotovilo, da je trenutno rod mladih volivcev za Nixona v razmerju 61:36, PRINCETON, N.J. — McGo-vern in njegovi so bili prepriča-nb da imajo mlade volivce trdno fta svoji strani in da jim bodo 0hi zagotovili zmago v novem-W. Zato so napovedali obsežno akcijo za vpis novih, mladih volivcev v volivne imenike. Zdi Se> da se je sedaj položaj začel Za McGoverna neugodno obračati. Gallupov zavod za ugotavljale razpoloženja javnosti je do-S^al, kot je objavil v nedeljo, ^ je trenutno mladi rod volivcev do 30. leta starosti za Predsednika Nixona v razmerju ®P36. ge pred enim mesecem le bil ta odnos v korist McGo-vern?. 48:41! Gallup pripominja, da boj za rrdade volivce še ni končan, kar Novi grobovi Lillian Kovačič V Geauga Community bolnišnici je umrla 60 let stara Lillian Kovačič, roj. Bizily, z Rt. 6, Montviile, Ohio, vdova po 1. 1970 umrlem prvem možu Johnu Rožancu, žena Andyja Kovačiča, mati Mrs. Julius (Betty) Ciaccia in Mrs. Charles (Pat) Mehalic, 11-krat stara mati, sestra Dorothy Kaufman, Franka, Jamesa in pok. Stanleyja, rojena v Clevelandu. Bila je članica ADZ št. 4. Do pred 8 leti je imela gostilno na Babbitt Ed., nato pa se je preselila v Montviile, kjer je imela gostilno na Plank Road. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavo- i da jutri, v sredo ob 8.45, v cer-1 kev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Veronica Glavan V Mt. Sinai bolnišnici je j umrla v nedeljo zvečer 83 let stara Veaonica Glavan, 1256 E. 71 St., roj. Kontuzar v Slove- ZDA ZDA bodo oskrbele Phnom Penh z rižem Na prošnjo Kambodže so ZDA obljubile prepeljati v Phnom Penh večje količine riža, ki ga tam občutno manjka. WASHINGTON, D.C. — Pomanjkanje riža in druge hrane je bilo pretekli teden v glavnem mestu Kambodže tolikšno, da se je prebivalstvo lotilo ropanja trgovin v živili. Vojaštvo je ponekod sodelovalo, policija pa je mirno gledala v drugo smer. Prebivalstvo se je razjezilo in delalo krive za dražitev riža in za njegovo pomanjkanje trgovce — skoraj izključno Kitajce. Dejansko je glavni vzrok pomanjkanja riža v tem, da so rdeči presekali zveze mesta s poljedelskimi področji, ki so mesto o-skrbovali z rižem in drugimi živili. Seveda so trgovci položaj uporabili za zvišanje cen, kar je ^ razumljivo, saj je do volitev niji, od koder je prišla v ZDA pognalo ljudi na noge. še skoro dva meseca, toda pre- l- 1913, vdova po 1. 1958 umr- ZDA imajo v Saigonu kakih °brat v razpoloženju mladih vo- lem možu Antonu, mati Antho- 20,000 ton riža v svojih lastnih licev je očiten in izredno obse- nyja Glovana, Mary Golobic, zalogah in od tega bodo v bliž-žen. ! Franka Glovana, pok. Philipa ! njih dneh prepeljale polovico z Nixon je napredoval tudi v in Henryja Glovana, 11-krat; letali v Phnom Penh. Kasneje u-drugih skupinah volivcev Ročni stara mati, 6-krat prastara mati. pajo, da bo mogoče zopet odpre-detevci so za Nixona v razmer- Pokojna je bila članica SNPJ ti ceste, pa tudi vodno pot po ^ 64:28, med tem ko so bili pri št. 5. Pogreb bo v četrtek ob 3. teojsnjem povpraševanju le v iz Grdinovega pogrebnega tezmerju 49:35. Med.katoliškimi voda na Lake Shore Biva., v°livci vodi Nixon zdaj v raz- cerkev sv. Vida ob 9., nato na tecrju 62:29 napram McGover- Kalvarijo. Kšlaj&i imajo rakete na velike razdalje? , LONDON, Vel. ferit. — Mednarodni institut za strategične študije pravi v svojem najno-. vejšem poročilu, da ima Ljudska republika Kitajska priprav^ Ijenih za rabo več raket za krat-j ke in srednje razdalje in morda tudi že za dolge. Napovedujejo: tudi skorajšnjo preskušnjo prve' kitajske medcelinske rakete. j Poročilo instituta pravi, da ima Kitajska nameščenih za u- Močne skupine ameriških letal so v nedeljo, včeraj in danes napadl'e vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Porušile so tri loke važnega Paul Doumer mostu v samem Hanoiu, vojašnice, vojaška skladišča, pa tudi druge za vojno važne cilje cb obali južno od Hajfonga. SAIGON, J. Viet. — Ameri- pritiskala proti mestu Hue. ška letala z letalonosilk v Ton- Rdeči so bili od mesta oddaljeni kinškem zalivu in z oporišč na nekaj časa samo 12 milj, zdaj porabo od 20 do 30 raket za tajskem so v zadnjih treh dneh pa so po hudih izgubah, ki jim srednje razdalje, sposobne zade-! i2Vedla najobsežnejše napade na jih je zadal 1. polk 1. južnoviet- ti cilje v oddaljenosti do 16001 Severni Vietnam od letošnje po- namske divizije pod poveljst-milj. Te rakete naj bi bile na-:mladi_ Napadla so večje število vom podpolk. Vo Toan-a, odiič-meščene v severovzhodnem de-| vojaških ciljev v Hanoiu in nje- nega vojaškega taktika, na umiki Kitajske. j govi neposredni okolici. Tako so Lu pri A Snaw dolini. Trdijo, Prav tako naj bi Kitajska ze’ z jaser bombami porušila tri lo- (ta ie s tem mesto Hue vsaj za izdelala in ima verjetno delno v' pripravljenosti rakete z dometom 1500 do 2500 milj, s kateri- sta mi lahko zadene samo Moskvo za- v ti ceste, pa tudi reki Mekong. ------o- ke Paul Doumer mostu, preko enkrat varno. Vladne sile ima-katerega mora večji del vsega i° trdno v rokah obe obrambni prometa iz Kitajske dalje na jug oporišči vzhodno od mesta Bain v Južni Vietnam. Letala so stogne in Checkmate, xi sta v in seveda večji del Sovjetske A-j napadla štiri vojašnice, tovarne, zaanjim mesecih ponovno mezijo- | popravljalnice, skladišča in sre- niaL gospodarja. Vladne sile Prave medcelinske rakete, ki dišča za razpošiljanje blaga v obvladujejo tudi višine vzhodno bi bile sposobne ponesti kitaj-j neposredni okolici glavnega me- od oocd oporišč, ske jedrske bombe tudi na ZDA,1 sta. Eno mornariško letalo A7 Sabotaža na Bien Hoa oporišču so tudi že razvite in Mednarod-'jet ;e bilo sestreljeno s SAM ra- Vladni vojaški zastopnik je ni institut napoveduje, da ne bo beto jugovzhodno od Hanoia in naJPre3 trdil, da so rdeči mine dolgo, ko jih bodo preskusili, j letalec je pogrešan. V kitajskih oboroženih silah Ponoven še obsežnejši letal- naj bi bilo trenutno okoli 2,800,- ski napad je bil izveden danes. sprožile eksplozije na velikem oporišču Bien Hoa zadnjo nedeljo, ki so uničile ali poškodovale 70 vojaških helikopterjev, 11U) med tem ko je bilo to razJ tecrje pri prejšnjem pbvpraše-Vaniu 48:42. Nted unijskimi člani je Nixon teed McGovernom v razmerju "->0, med tem ko je bil preje le V razmerju 48:42. ^udi pripadniki slWpin skora narodnostnih ki so nekdaj trdno in raj dosledno glasovali za de-°kratske kandidate, se trumo- Jemenski diplomat vodnik teroristov? NEW YORK, N.Y. -tednik Newsweek trdi, teroriste “Črni september” v zahodni Evropi jemenski diplomat Daoud Barakat, ki zastopa svojo državo v Švici. Po podatkih Newsweeka naj odmikajo od McGoverna,1 bi Pale3tinski §verilci bili povej tegovih stališč in nazorov tako j domači Ltiki. kot v mednarodni po- večina ^ Kaliforniji za smrtno kazen san FRANCISCO, Calif. -°vpraševanje javnega mnenja fc T°kazalo, da večina v Kali-odobrava smrtno kazen. . Povprašanih se jih je 66% avilo za smid-no kazen, 24 pa k nieL je abternijsko vrhovno sodišče li^teteno kazen odpravilo, vosov i-^a bodo v novembru gla-ai 0 ustavnem dopolnilu, ki Ha i”0 kazen bavlja. zani z drugimi skrajnostnimi skupinami, ki se poslužujejo za svoje cilje nasilja. Tako naj bi vežbali tudi ameriške “Weather-mene” in Irsko republikansko armado. D. Barakat naj bi bil izdelal načrte za napad v Muenchenu in pomagal pri pripravah za njegovo izvedbo. Barakat je trditev ameriškega ZDA protestirale proti plačilu “davka od diplome” za izselitev iz Sovjetije MOSKVA, ZSSR. — ZDA so protestirale pri vladi ZSSR, ker ZnaniI zahteva 4,500 rubljev od neke da vodi' ženske judovskega porekla, ki je zaprosila za izselitev v ZDA. Ženska je po poklicu učiteljica in vlada ZSSR zahteva, da plača 4,500 rubljev za svoje šolanje v ZSSR. Za one z visoko izobrazbo zahtevajo od 20,000 do 23,000 rubljev, predno jim dovolijo izselitev. 000 mcž, večinoma v pehoti in Obsegal je preko 300 poletov topništvu. Armada je razdelje- in je bil usmerjen predvsem na zc^ai Poznavajo, da je bna to na na 150 divizij — 10 več kot obalno področje južno od Haj- verjetno sabotaža, pred enim letom. Od tega je sa-Honga. Pri napadih na prista- Skoda je izredno velika in jo mo 5 oklopnih. Izraelski zastopnik ranjen v Brc^ellesu ne bo mogoče naglo popraviti.; Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. okrožje ima redno mesečno sejo jutri, v sredo ob 1. pop v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji bo prigrizek. V bolnišnici— Mrs. Caroline Mramor, 6618 Schaefer Avenue, je v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Želimo ji naglega okrevanja! Slovenska šola— Vpisovanje in začetek pouka za vse razrede Slovenske šole pri Sv. Vidu bo v soboto, 16. septembra. Pouk bo prvi dan od 9. do 11. dopoldne. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer sejo v običajnem prostoru. Po seji zabava! McGovern in Kennedy bosta govorila— Nocoj ob devetih bosta v Areni na Euclid Avenue govorila demokratski predsedniški kandidat sen. G. McGovern in sen. E. M. Kennedy. Dvorano bodo odprli ob 8. in vstop je prost. Plavajoči hotel— Zupan R. J. Perk je predložil sinoči mestnemu svetu, naj bi mornariških letal. j Od začetka rdeče ofenzive 30. BRUXELLES, Belg. — Neki marca letos je bilo doslej uniče-Arabec je nevarno ustrelil vče- nih že preko 90 ameriških letal raj zjutraj uslužbenca izraelske- nad Severnim Vietnamom. Po-ga poslaništva, ko ga je preje grešajo 98 letalcev, od katerih zvabil s ponudbo informacij o je 37 znano v jetništvu. nameravanem napadu v neko kavarno sredi mesta. j Vietnamci v Quang Triju Napadeni je izven nevarnosti' Južnovietnamski marini so iz- niske naprave so sodelovali tudi g" Vietnamca 21 mesto najel° eno ali dve luksuz- poveljstvo priznava izgubo dveh Pa raiji“lh- Ranjenih je ^o pfistanišču jb 9. p0m0iu kot tudi 41 Amerikancev, ki si to, ^ , v ^ .... .... , . plavajoča hotela, ko manika v oporišče aelij o z vladnimi silami i ‘ • . • , ■*- ° i wi r' +11 PicxPrsl c-lt-t l-\ crs r\ tVA ztfeTWI Južnega Vietnama. za življenje, pa vendar tako tež- rabili slabo vreme, ki je onemo- ko ranjen, da ga niso mogli ob- g°čilo rdečim pošiijatev okrepi- Dva morilca prijeli, ostale še iščejo CHRISTIANSTED, St. Croix, V. I. — Oblasti so prijele dva črnca, pet pa jih iščejo, ker naj bi bili napadli in postrelili 9 A- širneje zasliševati. Arabski gverilski napad pri Hebronu TEL AVIV, Izr. — Arabska tev v Quang Tri, za katerega se borijo že nad dva meseca, in vdrli v Citadelo, osrednji utrjeni del mesta, kjer se rdeči trdovratno branijo. Zadnja poročila še ne vedo, ali so rdeči v gverilska skupina je pri Hebro-j celoti pregnani iz Citadele ali nu streljala na izraelsko voja-!se boji za njo še vedno vrše. ško patruljo z bazukami in s j Ameriški vojaški svetovalec mestu hotelskih sob. Mestni Tolikšna izguba helikopterjev PredloSu opravljal bo vsaj začasno omejila giblji- P° iC ni P° vost južnovietnamskih vladnih j ^rs- Julie Eisenhower s.| danes v Clevelandu— J V nedeljo je bila v Chippewa | Lake Nixonova hčerka Patricia i Cox in navdušila okoli 35,000 . 1 navzočih gostov, danes pa bo j obiskovala razne kraje v Cleve-1 landu Julie Eisenhower, druga 'hčerka predsednika Nixona. j Priletela bo dopoldne na Burke I letališče, nato pa se oglasila v glavnem stanu odbora za ponovno izvolitev predsednika na Zadnje vesti MUENCHEN, Nem. — Včeraj so bile uradno zaključene XX. olimpijske igre, ki so prinesle toliko razburjanja, pritožb in razočaranj, pa tudi obilo res lepega tekmovanja. Med zaključnimi slovesnostmi sta bila nad Muenchenom dva merikancev pretekli teden na časopisa označil za “slabo šalo”. I igrišču golfa v Fountain Valley. puškami, ne da bi koga ranila, je včeraj objavila narodna obramba. je dejal, da je vladnim silam uspelo “zlomiti hrbet 324B se-vernovietnamski diviziji”, ki je lixonu uspelo pridobili podporo za njegovo vietnamsko politiko v ameriški javnosti Kaliforniji ob- ®rtorilto ne mara imeti Npwenega Posla z ZN Luis A f°RK’ N‘Y' ~ Guv' teetekh S Portorika je s°de] teden odločno odklonil 2n z vsakim odborom Žaj’ p1 * hotel pregledati polo-Va 0rtorika- “Glasovanje od- teeni 2a vk^onBe za nas 116 P°* VsakmC’ ^ dejal guverner. tofjk Poskus izvajati na Por- bi , ~.aka zaslišanja od strani tudi gu 1 brez smisla in ga zato te dpi-uVerner ne 'bi dopustil, kot tet tu. Vremenski Tv tetežno Posti ^Ute'okop''a' tempera- oblačno z verjet- Trdo in odločno vztrajanje predsednika Nixona v boju proti Severnemu Vietnamu in njegovim podpornikom, ki hočejo raztegniti komunistično oblast nad Južnim Vietnamom, je pridobilo podporo predsedniku v ameriškem javnem mnenju. Louis Harris je povprašal 1640 ljudi po vseh delih ZDA v dneh od 30. avgusta do 1. septembra letos, kaj sodijo o Nixonovi vietnamski politiki in vietnamskem vprašanju v celoti. Pri tem je prišel do sledečih ugotovitev. Osežne letalske napade na Severni Vietnam, ki jih je odredil predsednik Nixon po začetku ofenzive na Južni Vietnam v letošnji pomladi, odobrava javnost v razmerju 55 proti 32. Miniranje pristanišča Severnega Vietnama od strani ZDA je odobravalo 64% povprašanih, zavračalo pa 22%. Letalski napadi in miniranje pristanišč Severnega Vietnama naj bi tega prisililo k hitrejšemu končanju vojsko- vanja in k politični rešitvi vietnamskega spora. Kar 74% povprašanih je bilo mnenja, da je važno, da Južni Vietnam ne pride pod nadzor komunistov. Le 11% jih je bilo drugačnega mnenja. Večina ameriškega javnega mnenja v razmerju 47:35 nasprotuje sestavi koalicijske vlade v Saigonu, četudi “bi bila to edina pot k miru v Vietnamu”. To je na j več j a taka večina, kar jih je Louis Harris dognal od marca 1971. Te številke povedo le polovico zgodbe o spremembi v razpoloženju ameriške javnosti do Vietnama v zadnjih mesecih. Louis Harris pravi, da je večji del ponovne vere v pravilnost Nixonove vietnamske politike uspeh McGoverna, demokratskega predsedniškega kandidata, ki je pripravljen vojno v Vietnamu končati za vsako ceno in pod vsakimi pogoji. V letošnjem maju je večina javnega mnenja v ZDA v raz- merju 54:21 sodila, da je treba priznati McGovernu, da je bil proti vojni v Vietnamu, predno so bili drugi politiki. Sedaj se je to razmerje skrčilo na 42:41. McGovern je izgubil podporo pri 32% povprašanih v komaj treh mesecih! Povprašani so v razmerju 58:18 odklonili McGovernovo trditev, da je ameriško bombardiranje bolj brutalno kot komunistično nasilje nad deli Južnega Vietnama, ki so ga zasedli tekom svoje zadnje o-fenzive letošnje leto. V razmerju 56:15 so povprašani označili McGovernovo napoved, da bo Van Thieu po novembrskih volitvah, če bo McGovern zmagal, pobegnil iz Južnega Vietnama in da ibo tam sestavljena koalicijska vlada s komunisti, za napačno. Volivci ne verjamejo v razmerju 49:20 trditvi S. Shri-verja, da je Nixon “zapravil leta 1969 priložnost za sklenitev miru v Vietnamu”. Tolik- šna odklonitev je zanimiva posebno še zato, ker sta Shri-verja podprla A. Harriman in C. Vance, ki sta se v času predsednika L. B. Johnsona pogajala v Parizu z rdečimi. V razmerju 42:25 se volivci strinjajo z Nixonova trditvijo, da je pošiijatev P. Salinger j a od strani McGoverna v Pariz k rdečim otežila napor vlade za končanje vojne v Vietnamu. Volivci odklanjajo trditev bivšega pravosodnega tajnika pod predsednikom L. B. Johnsonom Ramseyja Clarka, ki je pretekli mesec obiskal Severni Vietnam, da “so ZDA vpletene v nemoralno in nečloveško bombardiranje bolnišnic, nasipov in drugih nevojaških ciljev”. Ugotovitve L. Harrisa so važne in poučne ne le za McGoverna in vodnike njegove volivne kampanje, ampak še veliko bolj za rdeče vodnike v Hanoiu, ki so bili prepričani, da so “svojo vojno v ZDA že dobili”. 232 Superior Avenue. Ob dveh vojaška jet lovca, ko je nekdo popoldne bo obiskala Barton sporočil, da bo neko ukradeno isred.šče za ostarele na 14300 letalo napadlo olimpijski sta- Detroit Avenue y Lakewoodu. dion. Ostalo je hvala Bogu 1 ------o------ Velike vojaške vaje KATO se začno !e dni NATO fco začela v četrtek naj\'ečje vojaške vaje od svojega postanka, na kopnem, na morju in v zraku. BRUXELLES, Belg. — V četrtek začno vojaške sile 11 držav povezanih v NATO naj večje skupne vojaške vaje od ustanovitve te obrambne zveze pred več kot dvemi desetletji. V vaje bodo vključene ne le pehotne e-note, ampak tudi pomorske in letalske sile. Trdijo, da bo pri vajah sodelovalo okoli 64,000 vojakov, 7,000 letal, 300 vojnih ladij in kakih 60 prevoznih ladij. Vaje se bodo vršile na obeh straneh Atlantika, vendar bodo vojne eskadre nastopale največ ob evropski phali vse od Portugalske pa do Norveške, j Obsežne vojaške vaje naj dajo vojaškim silam NATO skušnje v sodelovanju in pokažejo Sovjetski zvezi in njenim zaveznicam, da je NATO še vedno tu pripravljen braniti svobodno Evropo pred vsakim napadom. le pri grožnji. BONN, Nem. — Nemška vlada je včeraj objavila, da bo družinam 11 Izraelcev, ki so bili žrtev arabskega terorističnega napada na olimpijskih igrah, poklonila skupno 3.2 milijone nemških mark (nekako en milijon dolarjev). WASHINGTON, D.C. — Republikanski glavni odbor za ponovno izvolitev predsednika Nixona je od 10. avgusta do 1. septembra zbral 4.76 milijonov dolarjev, med tem ko je McGovernov volivni sklad v vsem mesecu juliju in v avgustu zbral 4.4 milijonov, toda od tega 2 milijona posojila. BELFAST, S. Ir. — Protestanti se pritožujejo nad nasiljem britanskih čet, ki so pretekli četrtek ustrelile dva protestanta. Močna mina je ubila tri britanske vojake, ko so s svojim oklepnim vozom zapeljali včeraj na njo. -----o----- Pomanjkanje rezervnih delov drži 6% letal na tleh WASHINGTON, D.C. — Okoli 6% letal naših Letalskih sil je izven rabe na tleh, ker ni na razpolago potrebnih rezervnih delov. To je povedal pred Do- movini odborom J. R. DeLuca. letalski gen. jb ">1 m mi m in'|e-’ sPre->e^ sklep, naj se uredi tudi vprašanje Sredozemlja /IJliiiEf&lSiiCm i#OElOlrllw« na ta način, da se iz njegovih voda umakneta obe vojni floti, ameriška in ruska. Nič ni verjetnosti, da bi se to zgodilo. Rusi so sedaj tam in tam ostanejo. L. P. V» ■** <-'* A— I K »AVI - Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: S18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 1 No. 175 Tuesday, Sept. 12 197Ž BESEDA IZ NARODA Sredozemlje in Jugoslavija Dva činitelja vzbujata v južnem delu Evrope, prav v območju naše domovine, vedno večje zanimanje, ki se polagoma spreminja v zaskrbljenost. Prvo je dejstvo, da danes plove po Sredozemskem morju, tem največjem in daleč najvajžnejšem evropskem “jezeru”, velika vojna flota Sovjetske zveze, o kateri pred kakimi desetimi leti ni bilo tam ne duha ne sluha. Drugo dejstvo je, da je Jugoslavija po svoji zemljepisni legi edina komunistična država na o-balah Sredozemlja, ki hoče sicer veljati za “neuvrščeno” (t. j. zunaj rivalitetnih blokov velesil), vendar s poudarkom naglaša, da je komunistična (ali socialistična, kar je v njihovi govorici eno in isto) in lastuje ob jadranskem podaljšku Sredozemskega morja vrsto odličnih, strateško zelo uporabnih in važnih vojnih oporišč in zalivov. (Albanija v tem oziru komaj kaj pomeni v primeri z Jugoslavijo, razen tega je pa še satelit Kitajske.) Ta dva dejavnika stojita stvarno in trdno pred očmi sveta, kar usodno pa še pred očmi narodov na jugoslovanskem državnem prostoru, ki jih je zadela nesreča, da so proti svoji volji padli pod komunistično diktaturo po drugi svetovni vojni. Mirneje bi ti narodi živeli in bolj varne bi se počutili, če bi pri sedanjem razvoju dogodkov v Sredozemlju bili vključeni v sklop svobodnega evropskega sveta, morda člani NATO in torej pod varstvom same A-merike, vodilne članice te vojaške zveze. Ko človek razmišlja o dogodkih okrog Sredozemlja, se mu samo po sebi vriva vprašanje: Kako se je zgodilo, da so sovjetske vojne ladje preplule Bospor in Dardanelske ožine, ki so pod polno oblastjo Turčije — članice NATO? Iz zgodovine vemo, kako so se v preteklih časih razvijali spori in boji za nadvlado teh ožin in kako se carski Rusiji ni posrečilo, da bi jih mogla in smela uporabljati za svoje bro-dovje iz Črnega morja. Kar naenkrat so se pred našimi očmi začele pojavljati v vodah Sredozemlja sovjetske bojne ladje druga za drugo, dokler njih število ni naraslo v močno vojno floto, ne da bi ta izredni pojav v evropskem ravnotežju vojaških in pomorskih sil naletel na kak močnejši odpor, kaj šele na vik in krik v javnosti svobodnega sveta. To je težko razumeti, a stvari same nič ne spremeni. Sovjeti so s svojimi barkami tu in bodo tu ostali, pa naj to razumemo ali ne razumemo. Jugoslavija se je s pojavo sovjetskega vojnega bro-dovja v Sredozemlju znašla v kritičnem položaju. Stric in boter z ruskih planjav je prišel v vodovje, ki obliva V'dolgem obrežnem pasu jugoslovansko obalo. Kaj bi moglo biti bolj naravnega, kot da bo ob svojem času potrkal na vrata dalmatinskih in istrskih pristanišč in zahteval, da se mu odpro. Tovariši v partiji, ki je zrasla s stricovo pomočjo, in isti tovariši na vladnih položajih s Titom vred, ki so se o-blasti polastili z vojaško direktno pomočjo istega strica, dobro vedo, da ta stric lahko terja povračilo za izkazano pomoč. Če ne pojde zlepa — Češka uči. Po izgonu sovjetskih vojaških edinic iz Egipta se je nevarnost za Jugoslavijo znatno povečala. Ker ruski komunisti niso voljni dati Egiptu napadalnega orožja, da bi naskočil in uničil Izrael, kakor bi rad, in ker v Kairu radi tega sodijo, da gre Sovjetom le za vojaška oporišča in politični nadzor v Egiptu, je kaj verjetno, da bodo poskusili Ruse izriniti tudi iz egiptovskih pomorskih postojank. Tudi po drugih arabskih deželah ob Sredozemskem morju ne morejo Sovjeti dobiti primernih oporišč za svoje brodovje, spodletelo jim je celo na Malti. Kam obračajo njihovi admirali oči, če ne v jugoslovansko obalo, ki si jo je vojni minister Grečko nedavno že dobro ogledal? Do teh pristanišč imajo direktno suhozemsko zvezo preko ozemlja svojih komunističnih satelitov Češke, Madžarske in Romunije, kar je za oskrbovanje njihove sredozemske flote več kot u-godno. Ves ta nevarni razvoj sovpada s Titovo starostjo, pomladiti pa starega komunista ni mogoče, čeprav bi razni Kardelji, Ribičiči, Kavčiči in podobni to še tako radi. Kolektivno predsedstvo države, ki so ga modre komunistične glave iztuhtale za potem, ko Broz zgine z vodilnega mesta.i se ni v preteklosti nikjer obneslo (razen v švicarskem čisto izrednem državnem sistemu). To partijske veličine vedo, a! si pomagati drugače ne morejo. Politično-strateški razvoj v Sredozemlju na eni strani, pa kolektivno predsedstvo pri. ideološko razbitih krilih partije po raznih narodnih republikah v Jugoslaviji na drugi nih ffoitianje k žalostni Meri hožji v Frank CLEVELAND, O. — Septem-berski dnevi so tukaj, prva znamenja jeseni se kažejo. V tehle dneh bo minilo 29 let turjaške tragedije. Tudi okrog turjaškega gradu, ki ga doslej še nihče ni popravil, bo zdaj vsepovsod suho listje. Spremenil se je čas in spremenili so se mnogi ljudje, letni časi so isti. Vselej, ko gremo na romanje v Frank k Žalostni Materi božji, me suho listje v tisti gmajni spomni na marsikaj. Tudi na mnoge ljudi, ki so se jim ideje, ki so jih toliko let nosili v svojem srcu, osušile. Suho listje! Tudi letos poromamo in sicer na nedeljo 24. septembra. Avtobusi bodo šli kakor vsako leto Od cerkve pri Mariji Vnebovzeti ob pol osmih zjutraj, od Baragovega doma na St. Clairju ob osmih. Prijave za avtobus sprejemajo sledeči: Lojze Bajc, tel. številka 486-9377, Anton Meglič. 431-1447, Rudi Knez, 541-4256 in V nko Rožman, 881-2852. Društvo slov. protikom. borcev se s tem vsakoletnim romanjem želi spomniti vseh, ki so odšli s tega sveta v letih komunistične revolucije, vseh tistih tisočev, ki so bili vrnjeni iz Ve-trinja in bili pomorjeni v majskih in junijskih dneh leta 1945. Pa tudi vseh onih, ki so jih končala kom. ljudska sodišča in vseh, noči. In tudi igralcem moramo le čestitati. Vsem v resnici vse priznanje! Ker deklet iz Chicaga radi nepredvidenih težav ni bilo na tekme, kakor je bilo dogovorjeno, so medsebojno igro odigrala le dekleta iz Clevelanda in Mil-vvaukeeja. Izid prvih dveh iger je ostal neodločen, so za to odigrale še tretjo igro, ki je prinesla zmago Triglavu, za kar so športnice prejele prehodni pokal Triglava. Bilo je veliko veselja nad zmago. Obema kluboma naj lepše čestitke in zahvala za lep užitek, ki so ga nudile gledalcem. Clevelandčani so se pripeljali s šestimi avtomobili že v soboto popoldne v park Triglav. Ko so se malo oddahnili, se ohladili v jezeru in okrepčali v kuhinji, so z našimi odigrali par lepih iger v namiznem tenisu. Nato se jim je nudila lepa prilika pomeriti se v balinanju z našimi ta velikimi “gadi”. Odigrali so precej “zvočnih" iger s takim navdušenjem, da so kroglice pokale pozno v noč. Vsi so pri tem popolnoma pozabili, da jih čaka drugi dan naporno delo. Za uspešen športni dan gre prav gotovo priznanje dobri organizaciji, katero je vodil društveni športni vodja Franjo Mejač. Naj bo na tem mestu izrečena tudi zahvala vsem, ki trdo delali, da je bil uspeh dneva dosežen. K temu so pripomogli še posebej vsi tisti, ki so dali svoje vikende na razpolago ki so jih na skrivaj vzele! gostom za prenočevanje ter u-nazadnje se spominja- pravniku parka Ivanu Bambiču, vseh tistih, ki so odšli j ki je cel teden svojih počitnic žrtvoval, da je pokosil travo in spravil vse v red, ko je prišel dan tega že tradicionalnega mladinskega 'športnega tekmovanja, katerega vedno pričenjamo s sv. mašo. Z roko v roki in dobro voljo se doseže vse! V trudu in znoju gradimo slovenstvu — v novi domovini — slavo in čast! Prvič, odkar je Park Triglav lastnina Slovencev, se je tam vršila v nedeljo, 27. avgusta, slovesnost srebrne poroke, ki sta jo obhajala v krogu svojih domačih in prijateljev g. Franjo Mejač in njegova žena Minka. Ob 11. uri so se zbrali gostje s slavljencema pred kapelo sv. Cirila in Metoda k maši, ki jo je opravil e. g. Jože Mejač. Prišel je za to priliko nalašč iz daljne Kanade. To je dalo praznovanju še prav poseben poudarek. Med mašo je imel lep nagovor slavljencema o ljubezni in zakonski zvestobi, katera pa nobenim zakoncem ni tako čista in idealna, da ne bi prišlo do preizkušenj, mo v večnost iz slovenske skupnosti na tujem. Mnogo križev nam je prinesel tudi novi čas. Še vedno prihajajo in romarski dan vzemimo za dan, ko vse te križe položimo v božje roke. Lažje jih bomo nosili. Zberimo se, kar se da v lepem številu, da se v nas vseh okrepi misel, da se ob vseh spremembah časa ne more spremeniti resnica. Lahko jo zatajiš, lahko jo porineš na stran — toda resnica ostane. In z resnico tudi križ, ki ga vsaka resnica nosi. Nositi ga je treba, če hočeš resnico izpričevati. Naj nas nedelja 24. septembra veliko zbere! Karel Mauser —-----o----- Iz življenja Slovencev v iilwankeeju društva — sedanjemu nadzornemu predsedniku in športnemu vodji — za vse nesebično delo, ki ga je opravil za slovensko skupnost. Ko je društvo kupilo zemljišče, ki se danes imenuje Park Triglav, je bil Franjo eden od glavnih stebrov in je še danes. Pri vsem tem nesebičnem delu mu je vedno pomagala njegova žena Minka. Bog Vama daj še mnogo zdravja polnih let, da bosta še v naprej pomagala graditi kulturni mozaik slovenstva v novi domovini Ameriki! Na koncu se je k besedi oglasil tudi Franjov ožji prijatelj g. Ludvik Kolman in med čestitkami želel Franju in Minki dočakati še vsaj 50-letnico — zlato poroko. Društvo Triglav bo imelo v nedeljo, 10. septembra, v parku svoj sestanek. Sestanek je va-j žen, ker se bodo člani pogovorili radi občnega zbora, ki se bliža. Društveni občni zbor se navadno vedno vrši v mesecu oktobru. Vsako leto na Delavski praznik roma župnija sv. Janeza na Sv. goro. To je že nad 40-letna tradicija. Za romanje gre vsako leto tudi poseben bus, ki ga organizira župnija. Tudi letos smo poromali tja. Maševal je domači župnik p. Klavdij Okorn. Vselej ima za to priliko lep govor. Naši pevci pod vodstvom g. Ernesta Majheniča so peli kakor vsako leto pri maši — tako tudi tokrat čudovito lepe pesmi. Začeli so s “Ti si Peter skala”, nadaljevali pa s “Usmili se” ter še “Jagnje božje”. Solo sta peli zelo občuteno ga. Rozina Majhenič in ga. Olga. Vreme je bilo zelo prijetno, kar je nudilo vsem krasen razgled po vsej daljni o-kolici dežele, ki je podobna naši Dolenjski. Z romanja so se nekateri Tri-glavani vrnili kar naravnost na Triglav, kjer so odigrali še nekaj balincarskih partij za tekme. Gre za to, kdo bo letos v balincarskem turnirju .zmagovalec. Za “likof” nameravajo ba-lincarji speči prašička na ražnju, česar se že vsi veselimo. Balin-carski “likof” je bil še vselej prijeten, družaben in domač. K temu pripomore tudi narava ■ gozd je takrat že ves v jesenskem zlato-rumenem listju, ki človeka privlačuje v svoje jesensko naročje. F.R. MILWAUKEE, Wis. — Na športnem dnevu 20. avgusta so se v parku Triglav med sloven-j katere morata vselej premagati skimi športnimi klubi Clevelan-1 ter drug drugega prenašati s da, Chicaga in Milwaukeeja v potrpljenjem. Govornik je na odbojki odigrale sledeče tekme navzoče naredil globok vtis. Kasisaške Miming tako, da je vsaka posamezna skupina med seboj odigrala po dve igri. Po lepi in zelo napeti igri je najprej Milwaukee (Triglav) premagal SŠK Cleveland dvakrat z istim izidom 15:13. Nato so Triglavani odigrali dve igri s Po maši so navzoči najprej obema slavljencema čestitali, nato pa bili povabljeni v dom h kosilu, kjer so bili gostoljubno postreženi. Po kosilu se je najprej oglasil k besedi e. g. Jože Mejač. Čestital je bratu in njegovi žeili Chicagom in obe dobili. Sledila -ter jima izročil lep spominski je igra med Chicagom in Cleve-|dar- Franjo Mejač se je bratu iandom. V prvi igri je čikaško teP° zahvalil za njegove besede mcštvo premagalo Clevelandča- in darila, nato pa kratko označil ne, v drugi igri pa so bili clevelandski fantje močnejši in zmagali nad Chicagom. Po vrstnem redu so zasedli trdo pot zakonskega življenja, katerega sta začela v taborišču, kjer ni nihče imel ničesar — torej v dobesedni revščini. V imenu Triglava se je k be- I. mesto Milwaukee, II. mesto Cleveland in III. mesto Chicago. sedi oglasil tajnik France Rozi-Za finale je Chicago izpadel, ta-!na- Čestital je obema slavljence-ko sta se med seboj pomerila le' ma k 25-letnici srečnega zakona, niso avgurska znamenja var-j še Cleveland in Milwaukee, kjer 'v katerem so se jima rodili po- ln srečnih dni tudi za mali narod ob vznožju Triglava.!50 Clevelandčani zmagali nad Stavni in zelo prijazni fantje Ja-Zgodovinska nesreča ga je pač zadela, ko je padel pod ko-j triglavskimi fanti ter prejeli nez» Franci in Daniel ter hčerka munistično oblast. ! prehodni pokal Triglava. Bili so'Anica — odličnakinja v šoli. Po vsem tem je razumljivo, zakaj je partija tako na-, ga zelo veseli in ga z lepim igra-j Predvsem je želel v imenu vdušena za bližajočo se evropsko konferenco in zakaj na-1 njem tudi zaslužili. Zmagoval-1 društva izraziti zahvalo Franju penja vse Sile, da bi čimprej prišlo do nje in da bi se na cem, kakor tudi vsem ostalim — dolgoletnemu predsedniku KANSAS CITY, Kans. - Ko so Jezusa in oba razbojnika sneli s križa, so vse tri križe zmetali v jamo, kjer so ostali okrog 300 let, do vlade Konstantina Velikega. Ta rimski cesar je premagal poganske rojake in dal kristjanom svobodo. Pred bojem so vsi njegovi borci videli na nebu zlat križ z napisom: “V tem znamenju zmaguj!” Konstantin je dal napraviti vijoličasta bandera s cesarskim simbolom, nad katerim je bil križ (La-barum). In križ je zmagal nad rimskim orlom. Konstantinova mati, cesarica Helena, je potovala v Sveto deželo, kjer je prisrčno molila na vseh krajih Jezusovega trpljenja. Dala je prekopati Kalvarijo, da bi našli Gospodov-križ. Po dolgem iskanju so zadeli na križe. Kateri je Kristusov? Neki bolnik se je dotaknil prvega, drugega .. . Nič se ni zgodilo .. . Ko se je dotaknil tretjega, je v trenutku ozdravel. Tako je sam Bog pokazal, kateri križ je posvetilo Kristusovo trpljenje. Si lahko predstavljamo, s kako globoko pobožnostjo in ginjenostjo je sveta cesarica poljubila orodje našega odrešenja. Dala je sezidati tam cerkev božjega groba, kjer je bil shranjen sv. križ. Leta 614 so pa Perzijci pustošili Jeruzalem in odpeljali s seboj Križ. Trinajst let so ga imeli. L. 627 jih je pa cesar Herak-lij potolkel in Križ so morali vrniti. Če se ne motim, je sam cesar nesel Križ bosonog po jeruzalemskih ulicah. Imeli so velike slavnosti tiste dni v Jeruzalemu. V bizantinski Cerkvi je še sedaj praznik povišanja sv. križa naj večji praznik cerkvenega leta. Včasih mislimo, da je naš križ pretežak za naša slaba ramena. Radi bi se pritožili Gospodu in Ga prosili, naj nam ga odvzame in nam da božjega! “Pretežak je moj križ. Odvzemi malo teže. O-lajšaj mi ga, da bom lažje trpel. Daj mi kak drug križ namesto tega. Potem bom lažje trpel, Gospod, bolj vdano, boš videl.” Nekemu godrnjaču je Bog poslal lepe podučljive sanje. S Kristusom sta hodila po veliki dvorani. Ob stenah so sloneli križi razne velikosti in teže. Nobeden ni bil všeč nezadovoljnežu. Ta je bil predolg, oni premalo obtesan, bi preveč žulil ramo. Nekaj jih je bilo kar vabljivo pobarvanih, a so bili na drugi strani polni žebljev. Ko je mož poskusil enega dvigniti, se je žebelj, ki je bil skrit, zadrl v njegovo roko, (da ga je kar rad izpustil. Naposled prideta do enega križa, najmanjšega med vsemi. “Tega mi daj, Gospod,” vzklikne mož proseče. Hrepeneče pogleduje Kristusa in križ. (Saj to je vendar tvoj križ, katerega nosiš. Le poglej! Tu je tvoje ime.” Bilo je vrezano v les na zadnji strani. Od tedaj se mož ni več pritoževal nad svojim trpljenjem. Vdan v voljo božjo, celo z veseljem, ga je nosil do smrti. TVOJ KRIŽ Sv. Frančišek Šaleški, zaščitnik vseh potrpežljivih duš, je takole ocenil križ: “Vsemogočni je v svoji modrosti že od večnosti predvideval križ, ki ti ga zdaj daruje kot dragocen dar Njegovega presv. Srca. Ta križ, ki ti ga sedaj pošilja, so ocenile Njegove presv. oči, zamislil ga je Njegov božji razum. Njegova modra pravičnost ga je preteh-j tala. Izmerila in pogrela ga je z ljubečimi rokami, da bi ne bil niti en centimeter predolg in niti en centigram pretežak za te. Blagoslovil ga je v Svojem svetem Imenu. Mazilil ga je v svojo milostjo, napojil ga je z dišavami tolažbe. Pogledal te je še enkrat, da vidi, koliko poguma in ljubezni je v tebi. In potem ti ga je poslal iz nebes kot poseben božji pozdrav, kot dragocen dar vseusmiljene Ljubezni.” * Mati je tožila duhovniku, da ima njena hčerka, ki je bila vzgojena v katoliškem domu in ima 8 let katoliške šole za seboj, poganske nazore o trpljenju, da veruje v “mercy killing”, umor iz usmiljenja. Soseda ji je pravila, da noče poslati svojega o-j troka v bolnico. Ima neozdrav-j Ijivega raka na krvi — leuke-; mia — in se boje, da bi ga : zdravniki umorili iz usmiljenja. , Hčerka: “In kaj, če mu dajo injekcijo strupa? Otrok bo rešen ! trpljenja. In ali ni boljše, da zdravnik pomaga na drugi svet ^ bolniku, ki bi samo trpel in bil ( sebi in drugim v nadlego, brez ' koristi' na svetu . ..” Ni čudno, da je bila mati vsa potrta ... Kaj takega slišati iz katoliških ust! Duhovnik jo je skusal potolažiti, češ, naj svetu-! je hčerki, da bo začela moliti in tudi sama naj moli — za milost, da bi prav spoznala veliko vred-1 nost trpljenja. Samo Bog ima pravico vzeti življenje, ki ga je sam ustvaril. Ne ubijaj! je zapovedal. Samo v silobranu in v vojni je uboj upravičen. Razu-j meti veliko vrednost trpljenja ! moremo le, če premišljujemo ^ Kristusovo trpljenje. Če je On ; moral trpeti ... Premišljevalna j molitev razvozlja skrivnost trp-! Ijenja... * Se bojite spati v sobi št. 13? Če kihnete v nedeljo, se bojite, da vas bo ves teden zalezovala nesreča? če prevrnete sol na mizi, mislite, da vas bo zadelo kaj hudega? Se bojite srečati črno mačko in se raj še vrnete domov, kakor da bi ne prečk i cesto, ker bi vas doletelo neka] groznega? Verujete, da vas bo zajčja noga varovala hudega. ( svetinjico Brezmadežne Pa ne verujete ...) “Srečne oči, ki vl dijo štiriperesno deteljico, ne srečna roka, ki jo utrga.” Verja mete? Verjamete, da če prepise te kako molitev devetkrat in j° pošljete na devet naslovov^ a boste gotovo uslišani, kar želite doseči? Se bojite stopiti mimo hiše pod prislonjeno lestvo, a vas ne zadene nesreča? Če vse to verjamete, ste vraževerni. Ve liko Amerikancev je brezvernim a v vraže pa sveto verujejo. Pra vij o, da je 45% ljudi v Amen 1 vraževernih. Pri mizi ne bo no ben trinajstnik prisedel. Sel 0 raj še v drugi mizi. V hotelih ne najdete sobe št. 13 — za ^ PJ1 de soba 14. Ko sem bila še v so li, je bilo večkrat treba preiska ti žepe učencev in včasih tu ^ zapleniti zajčje noge. Takrat Je bila lepa prilika govoriti 0 ^ ^ goslovljeni svetinji Brezma ^ ne ali o škapulirju. Tako izg e da, da samo še usmiljenke de a jo propagando za svetinjo Brez madežne. To berem v njih zam mivem listu “Doma”. Marija se vedno varuje tiste, ki se ji Pri poročajo in nosijo z ljubeznijo svetinjico, ki jo je dala Katarini Laboure. Med vojno je med s o venskimi vojaki na fronti de a a čudeže. Nosimo jo! Blagos ov Ijeno. Spomnim se, da so v domovini rekli Slovenci: Trinajstega petek je nesrečen dan. In s ■ ^ te! V petek in še trinajsti p0^ vrhu je bil pa zame srečen — šla sem v samostan. J deževalo, da sem komaj Pr^c.°, •_ tala do ceste — a o nesreči m lo govora. S. M. Lavoslava Vesti iz Slovenil6 Dobrodelna akcija ^ Nad dva tisoč ljudi se Je g zvalo pozivu Dolenjskega 1 in darovalo nad 7,000,000 ^ne jev za zdravljenje težko (skleroza multiplex) Jelk6 ^ ričeve. Jelka se zdaj z<^raVgej. zasebni kliniki dr. Hansa ^ zerja v Schwarzwaldu v Nemčiji. Zdravljenje v^I1jej]ci-prednje, čeprav je primer ne bolezni zelo težak. C i’!. Spominska plošča skladatelju . t_ V Podnanosu, nekdanjem ^ vidu pri Vipavi, so prv° IU^nj sko nedeljo na njegovi r°J -0 hiši odkrili spominsko^ P ate. znanemu slovenskemu sx lju Stanku Premrlu. prevzel in izpeljal Klub s ^ goriških študentov. Ta klu ^ zadnjih šestih letih adk1^ 14 spominskih plošč našim memibnim možem. JAT dobi 6 novih Jugoslovanski aerotransp ^ JAT je podpisal pogodbo za kup 6 novih DC-9 p°tnis ,jar, letal za okoli 30 milijonoV ^ jev. Razgovarjajo se tudl ° ■ fri kupu DC-10 letala, ki Pa n J ga dobili šele leta 1974. Slovenski Inex Adria s more privoščiti niti enega novega letala. Vzela j° e rabljeno v —• najem. Nov računalnik ceil, V republiškem računskem tru v Lij ubij ani je pred . lektronski ra ^ “Cyber 72-74”, ^ v ameriški tovarni u ^ ! Stal je 2,5 milijona dolarje ^ ; se bo predvidoma amorti ^ ' sedmih letih. To je največ 1 čunalnik v Jugoslaviji- začel delovati e. nalnk izdelan Zvezni proračun 25 bilijonov v Letošnji zvezni proračun JU' goslavije naj bi znašal ne ^ 25.5 bilijonov dinarjev. v ,one j e tudi med drugim 3 mi prispevka za snemanje ^ “Sutjeska” o partizanskih v času druge svetovne voj KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega 1 oronta Popotna doživetja Mlad študent iz Kanade je letos preživljal svoje poletje v Moskvi. Hotel je izboljšati svoje znanje ruskega jezika in si od blizu ogledati življenje v toliko opevani Sovjetiji. Pa je komaj verjel temu, kar je videl in doživel. Na moskovskih cestah je vMel, kako jih z metlami v rokah čistijo ženske. Prav tako je imel priliko opazovati, kako so ženske z najbolj primitivnimi sredstvi prenašale po cestah asfalt in z njim popravljale luk-nie, ki jih je na cestah pustila zima. Da bo to komunistično naprednost lahko pokazal nevernim Tomažem presitega Zahoda, le te prizore ujel v fotografsko kamero. V Moskvi so mu tudi Povedali, da je v Sovjetiji približno tri milijone ljudi, ki se Jim res dobro godi. Nastane vprašanje: Kje pa je drugih 230 trilijonov? Ko je ta mladi kanadski izletnik hodil po moskovskih ulicah, Se mu je zdelo, da ni nikdar in nikjer sam. Imel je čuden obču-fok, da mu nekdo stalno sledi. ^Pomnil se je, da mora biti to fajni policist. Obrnil se je k te-nm spremljevalcu in ga naravnost vprašal, zakaj to dela. Dal je vedeti, da v Kanadi česa svojo osebno varnost pripravljeni zatajiti tudi tisto, za kar so se nekoč borili. In ko se ti romarji v rdeči raj vračajo? Med njimi se dobijo taki, ki so polni hvale o razmerah v tem raju in polni kritike o pisanju emigrantskih listov. Prodali so se. Dobijo pa se tudi pri takem govorjenju možje, ki odkrito povedo, kako pravilno ocenjuje razmere doma emigrantsko časopisje. Por. Iz Slovenske pisarne Dobili smo novo pošiljko “Odprtih grobov”, II. del, ki nosi podnaslov “Bela Krajina joka”. Cena knjige je $3. Na zalogi imamo tudi “Odprti grobovi”, III. del. Knjiga je mnogo bolj obširna in ima več slik zgodovinskega značaja. Stane $5. Za naročila po pošti naj vsakdo doda še nekaj za poštnino. Vsak čas pričakujemo “Odprti grobovi”, IV. del. Čim bodo knjige prispele, bomo sporočili. Vsi vabljeni na romanje v Midland Tretja nedelja v septembru bo letos romarska nedelja. Sloven takega nismo vajeniMn’da poli- ci iz Velikega Toronta in iz On- tarija sploh bodo romali v svetišče kanadskih mučencev v Midland. Iz Toronta bo vozil avtobus, ki bo peljal tiste romarje, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Romanje bo torej v nedeljo, 17. septembra 1972. Sv. Ije P° njej. Iz Pariza skoči čez anal v London, ali pa se zape- Preko Pirenejev (bolje skozi poštenih ljudi ne zasleduje, eveda od tajnega policista ni obil odgovora. V Zlata Praga pod pritiskom. ° človek, ki je vajen ameriških kanadskih razdalj, pride v| fVropo, naredi rad malo spreho- maša 'bo ob Po1 enih P°Poldne. Pred mašo bo prilika za spovedovanje. Romanje bo vodil g. Janez Jeretina, C.M. Pomagal mu bo g. Jože Časi C.M. Na svidenje v romarskem svetišču! 15. obletnica V mesecu septembru zaključuje svoje poslovno leto Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij v Torontu. Z zadnjim dnem tega meseca bo zaključeno 15-letno uspešno delovanje tega denarnega zavoda. Ko bo občni zbor delal zaključke te zadnje poslovne dobe, bo slovenska javnost zvedela, koliko koristi in uslug je v teh 15 letih priborila Slovencem obeh slovenskih župnij v Torontu. Kapital tega 'denarnega zavoda se naglo bliža tretjemu milijonu. V teh letih so člani vložili samo na hranilne vloge blizu 8 milijonov dolarjev, 25 milijonov pa na o- Uriel pod njim!) v sončno špa-Y’ da vidi njeno mirno raz-^Ojnost današnjega dne in nje-e ostanke slavne preteklosti. .^gledati je treba tudi Nemčijo k>unaj vabi. Končno, zakaj 0 o^ek ne bi prestopil meje in si z^al zlato Prago, če mu kon-k _ fta Dunaju da dovoljenje. In aJ mu pokaže ta svet za želez-0 zaveso? Kaj manj eno uro in pol pre-Vie^e policija z brzostrelkami a ’ ki je pripeljal iz svobodne ^ jhrije v okupirano Češkoslo-°- M Pragi okupatorja ni vi-l> ker hodi tja samo na naku-k^Vanje, oblečen v civilno oble-ha' ^^h^aMem Prage pa se že „ ZUnaj po obnašanju in po st'!0rjenju pozna, da živijo pod hlap*111 ^KKakoni. Naučili so se ste Catl in biti Previdni, kaj tp sebne čekovne račune, kalm b0sfu®aio v hotelskih so- Hranilnica in Posojilnica slo-.Iri celo mize v restavracijah venskih župnij pripravlja majh-aj0 svoja ušesa. no proslavo tega svojega jubile- ^ * ! ja in sicer pred občnim zborom tie no§° popotnikov prav nič v mesecu oktobru, ko svet praz-je7Jnika sprehod po Evropi. Že-1 nuje zadružni dan. Ptič jih popelje naravnost nik in čez nekaj tednov Por. dail ' Seveda še nekaj tednov ni Dar,0 . Cel° dnevi so jim šteti. ha naZa-* ^ez Atlantik. Neka- h>. J°godilo k° suhem rinili čez mejo v1 to Sun je objavil 7. septembra Pov da so jim že na meji 1972 pismo g. Otmarja Mauser-; jptafor Tit® k lobelowa nagrada Torontski dnevnik The Toron- So v. Pa se je celo takim, ki po g - Stari kr, _ ^ _ ..............^ ^..... .........j......... Je 7e0a.‘b '^a hi50 zaželjeni in ha'ja, ki se v prevodu takole glasi: Vrjj ■ najbolj varno, da se| Zagabilo se mi je, ko je jugo-kal-0^°’ 0<^ koder so prišli. Res.! slovanski komunistični diktator ljUdi so glave nekaterih in masovni morilec Josip Broz- da v ^c^na jih je bila pa seye-| Tito sprejel častni doktorat pra-lepo sprejeta. ;va na Dalhousie univerzi v Ha-ip