BILTEN Je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti da prelmeio glasilo delavci in vajenci, na direkciji Je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehanski obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vaiencem.
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot je dostavljen.	J
JUNIJ-JULIJ 1974
29. JULIJA
LETO: Vlil., Št. 6-7 (50-51)
VAŠA BRIGADA JE SVETAL SPOMIIM
V nedeljo, 23. junija, je bila v Jami pri Dvoru v Suhi krajini velika slovesnost ob 30-letnici ustanovitve I. slovenske topniške brigade NOV in POS, ki je bila v času narodno osvobodilnega boja formirana prav tam, kjer je bila proslava. Blizu 500 preživelim borcem topničarjem partizanom so se na slavju pridružili številni gostje iz Ljubljane. Med njimi so bili Franček Šetinc, sekretar Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKS, Franci Šali, član Centralnega komiteja ZKS, dr. Marijan Brecelj, predsednik Skupščine SRS, slavnostni govornik je bil predsednik Ustavnega sodišča SRS dr. Jože Brilej, slavnosti pa se je udeležil tudi general polkovnik Franc
Tavčar-Rok ter predstavniki družbeno-političnih organizacij in oblastnih organov iz novomeške občine. Pokrovitelj praznovanja 30-letnice I. slovenske topniške brigade je bilo naše podjetje SGP PIONIR.
Na slavnostno okrašeni prostor v serpentinah ceste tik nad desnim bregom Krke nasproti Dvora, pod skalno steno, vrh katere stoji v spomin na ustanovitev I. topniške brigade na betonskem podnožju eden izmed topov s katerimi se je brigada borila, so za gosti prikorakali v stroju preživeli borci brigade v spremstvu godbe na pihala. Za njimi je prišla Mladinska topniška brigada, ki je v dneh pred proslavo prehodila pot po kateri so partiza-
ni topničarji po Sloveniji v bojih opravljali svoje premike. Komandant Mladinske topniške brigade je predal nekdanjemu komandantu I. slovenske topniške brigade Vladu Mišici raport z obljubo, da bo mladina sledila svetlim zgledom starejših in da bo ohranjala in razvijala tradicije NOB, še zlasti pa bratstvo in enotnost. Za njim je govoril predstavnik Krajevne skupnosti Žužemberk, nato bivši komandant brigade Vlado Mišica, za tem pa je spregovoril glavni direktor SGP PIONIR v imenu pokrovitelja:
,,V prijetno dolžnost mi je, da vas lahko danes, ob praznovanju 30-letnice formiranja I. slovenske topniške brigade, v imenu SGP PIONIR kot pokrovitelja prazno-
Glavni direktor Ivan Kočevar izroča na proslavi 30-letnice ustanovitve I. slovenske topniške brigade NOV v Jami Pri Dvoru, bivšemu komandantu brigade Vladu Mišici brigadni prapor, darilo SGP PIONIR. Na skrajni levi slike drži Lojze Jožef v rokah pripravljen PIONIRJEV spominski trak, ki ga je nato glavni direktor pripel na drog Prapora
vanja in v svojem imenu pozdravim! V veliko zadovoljstvo in srečo si štejemo, da je bilo prav naše podjetje izbrano za pokrovitelja slavja ob tako pomembnem jubileju vaše brigade, ki je v času narodno osvobodilnega boja prehodila tako veliko in slavno pot. Zavedajoč se pomena bojev vaše brigade, ki je skupaj z ostalimi enotami NOV dosegla zmago nad fašizmom, lahko ugotovimo, da so nekdaj brezpravni in zatirani ljudje postali v novi Jugoslaviji resnični gospodarji.
Naša zemlja je spremenila svojo staro podobo. Preko nje tečejo nove ceste, železniške proge, nastajajo nova mesta, industrijska središča, nove luke in nova stanovanjska naselja. V Temeljnih organizacijah združenega dela v podjetjih in v drugih oblikah samoupravljanja, se danes uresničuje misel o graditvi novega družbenega reda in socialističnih samoupravnih odnosov. Nemalo je znamenitih dni, posejanih ob dolgi, velikokrat krvavi poti zgodovine jugoslovanskih narodov in prav dan formiranja vaše brigade je nam vsem svetal spomin na čas, ko so neštete buije v katerih nismo klonili divjale čez našo zemljo, hkrati pa je to nam in poznejšim rodovom živa priča bojev, trpljenja - in zmag, ki ste jih vojevali.
Dragi borci I. slovenske topniške brigade, dovolite mi, da vam čestitam k 30-letnici ustanovitve vaše birgade in da vam v imenu podjetja izročim v varstvo prapor!"
Nato so glavni direktor Ivan Kočevar, Ivan Pungartnik in Lojze Jožef izročili bivšemu komandantu brigade Vladi Mišici darilo SGP PIONIR brigadni prapor ter pripeli nanj PIONIRJEV spominski trak. Komandant Mišica se je zahvalil za prapor, obljubil, da ga bo brigada, če bo potrebno enako zmagovito nesla skozi vse boje kot se je borila v času NOB ter prapor takoj zatem izročil najmlajšemu borcu topniške brigade.
Za govorom dr. Jožeta Brileja, ki je poudaril pomen bojev I. topniške brigade in naročil borcem, naj z enakim poletom kot so se borili oživljajo nova ustavna načela, je sledil kulturni program, ki ga je pripravila mladina z Dvora.
Zakaj brutto osebni dohodki?
Že 20. člen Ustave SFRJ in 22. člen Ustave SRS navajata: „Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osevnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organiza-cije“.
111. člen Ustave SRS dalje pravi:
„Davki in prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oz. drugih dohodkov delavcev in občanov, se plačujejo v skladu z zveznim zakonom po predpisih in v korist družbeno političnih skupnosti, na katerem območju delavec ali občan živi, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njunih družin zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se ti prispevki plačujejo".
Že iz vsebine teh členov je razvidno, da je treba preiti iz dosedanjih netto na brutto osebne dohodke. Zakoni, ki so bili sprejeti na osnovi ustavnih določil, natančneje opredeljujejo način preračuna netto v brutto osebne dohodke ter vire, osnove, stopnje in načine plačevanja prispevkov za finansiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju
družbenih dejavnosti in davkov za financiranje splošne porabe.
V naši organizaciji združenega dela je bil obračun osebnih dohodkov za mesec junij izdelan po brutto načelih. Preračun sedanjih netto na brutto osebne dohodke je povzročil, da so poštah netto osebni dohodki gibljivi (dosedaj so bili fiksna postavka), glede na skupno višino' prispevkov in davkov, ki se iz brutto OD plačujejo. Količnik za preračun netta v brutto je izračunan na osnovi vseh stopenj prispevkov in davkov, ki se plačujejo na področju, kjer ima TOZD svoj sedež. Za vse delavce ene TOZD je torej določen enak brutto OD„ zaradi novega načina financiranja splošne in skupne porabe pa bo netto različen, in sicer:
1.	zaradi različnih stopenj prispevkov, po katerih so se delavci na različnih področjih odločili financirati samoupravne interesne skupnosti (različne občine stalnega bivališča!);
2.	zaradi različnih vrst prispevkov, ki se plačujejo iz brutto OD pri raznih oblikah delovnega razmerja. Tako je pri brutto osebnih dohodkih upokojencev, ki so se ponovno zaposlili, a niso izgubili statusa upokojenca, pri prejemkih, doseženih z delom izven rednega delovnega časa (nadure in honorarji) brutto zaslužek enak kot za redni delovni čas, obremenitve pa so večje in torej netto manjši.
Na obračunskem listu (kuverti) je prikazan celotni zaslužek delavca ter ločeno vsota vseh prispevkov in davkov, ki se plačujejo
—	za redni delovni čas,
—	za nadure.
Na ta način lahko vsakdo spremlja, koliko je mesečno prispeval za financiranje dejavnosti družbeno politične skupnosti in naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
—	temeljne izobraževalne skupnosti,
—	kulturne skupnosti,
—	telesno-kulturne skupnosti,
—	skupnosti otroškega varstva,
—	skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja,
—	skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Ker zvezna zakonodaja na tem področju še ni dokončno urejena, se prispevki samoupravnim interesnim skupnostim iz drugih republik začasno obračunavajo in plačujejo po stopnjah, kjer ima TOZD svoj sedež.	B. M.
vxx>xx\xxx>xvxNxvvxxxxxxvxx>xxxxx>xxx\xsvcNX>xv>xx\N>a*NNXxvvv^xxxxxxx>xvs>xxxxxv>>j*xxxxxxxvvs>N
RAZPIS
V šolskem letu 1974/75 bo podjetje omogočilo večjemu številu kandidatov šolanje v
DELOVODSKI ŠOLI in
TEČAJU ZA INŠTRUKTORJE
Prijavljeni morajo izpolnjevati naslednje pogoje::
1.	ZA DELOVODSKO ŠOLO:
—	končano morajo imeti strokovno šolo tesarske, zidarske ali železokrivske stroke,
—	imeti morajo 2 leti delovne prakse
2.	ZA TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE:
—	končano morajo imeti strokovno šolo tesarske, zidarske ali železokrivske stroke,
—	imeti morajo veselje do dela z učenci
Izbrani kandidati bodo v času šolanja prejemali redni osebni dohodek.
Prošnje dostavite oddelku za izobraževanje podjetja najpozneje do 10. avgusta 1974 (na naslov: SGP PIONIR, Oddelek za izobraževanje, 6800I Novo mesto, p.p. 89).
*NVsXXXXW*NXXXXS.X'^XXVV*X^^.XVNSXXXXXNX>X'^.Vtf*XVSVS.>XXXXXXX\XXXXX\VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
Vsem šoferjem in avtomehanikom; delavcem Temeljnih organizacij združenega dela Strojno prometnega obrata in Kovinsko—mehanskega obrata naša iskrena čestitka za 14. julij, dan šoferjev in avtomehanikov, ki ga v Sloveniji praznujemo v počastitev ustanovitve prve motorizirane enote NOV in POS
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
V BILTENU smo ves čas, odkar so bile v razpravi ustavne spremembe in takozvani delavski amandmaji, posvečali veliko prostora razlagi vsebine novih ustavnih določil in tega, kaj bodo ta določila prinesla v našo samoupravno prakso. Z naše strani je bilo pri tem veliko dobre volje, čeprav najbrž v razlagi nismo v celoti uspeli! Naj tudi tokrat ponovimo, že tolikokrat povedano resnico, da je BILTEN odprt vsem, ki so pripravljeni pisati vanj! Od nikogar, ki je pripravljen kaj povedati, ne terjamo lepo oblikovanih stavkov, popolnoma dodelanega prispevka ali kaj podobnega. Karkoli boste poslali bomo po najboljših močeh toliko popravili in preuredili, da bo primerno za tisk.
Z novo ustavo in z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela v podjetjih, smo postali najbolj demokratična družba na svetu. Nikjer, v nobeni državi pod soncem ne ponuja družbena ureditev državljanu toliko in tako širokih svoboščin, kot prav pri nas! Tega se najbrž premalo zavedamo. Demokracija pa ne pomeni samo pravic in svoboščin, hkrati s temi prinaša tudi dolžnosti in odgovornosti, saj nihče ne more samo jemati, pač pa je treba tudi dajati.
Temeljne organizacije združenega dela so pri PIONIRJU zaživele z novim letom. Sklenili smo po-radovediti, kako se nova ustavna načela pri nas, pri PIONIRJU uresničujejo v ognju samoupravne prakse. Odločili smo se za vprašanja, ki smo jih s prošnjo za odgovore naslovili na 9 direktorjev in 9 predsednikov Delavskih svetov v Temeljnih organizacijah združenega dela in na direktorja in predsednika Delavskega sveta Samoupravne skupnosti skupnih služb. Odgovori, žal samo tisti, ki smo jih dobili, so zdaj pred vami. Izmed 10 direktorjev, ki smo jim vprašanja poslali, je odgovorilo le 6 direktorjev Temeljnih organizacij združenega dela, izmed 10 predsednikov Delavskih svetov pa smo prejeli odgovore le od 5 predsednikov v Temeljnih organizacijah združenega dela. V domala vseh odgovorih, ki smo jih prejeli, boste zasledili veliko skrb in poudarjanje po nuji boljšega in hitrejšega obveščanja in informiranja članov samoupravnih organov in kolektiva. Vsi tisti, ki so odgovorili, so s tem, da so na zastavljena vprašanja odgovorili, pokazali pripravljenost tudi sami sodelovati pri boljšem obveščanju in informiranju v veliki PIONIRJEVI družini. Vsem nam so povedali nekaj novega, nekaj, česar dozdaj nismo vedeli o življenju v njihovi Temeljni organizaciji združenega dela, o težavah s katerimi se srečujejo, o načrtih in snovanjih.
Na tiste, ki niso odgovorili, ne bomo kazali s prstom. Oceno tega, kako so odrezali s tem, ker so ostali dolžni svoj odgovor, prepuščamo bralcu - delavcu. Delavcu, ki že postaja in bo vedno bolj postajal osnovni delovni tvorec socialistične samoupravne družbe in bo vedno bolj pristojen kot ocenjevalec tega, kaj je dobro in kaj slabo. Izgovora, da ni bilo časa za odgovarjanje na naša vprašanja ne more-
mo sprejeti, ker si bi čas za odgovore lahko našla tudi druga polovica vprašanih, če si ga je morala poiskati ena polovica!
V odgovorih, ki so pred vami, je veliko zdravih, dobrih pobud, v njih pa ne manjka tudi iskrečih se, zagnanih misli. Popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi jih kdo skušal razumeti narobe!
Slike o stopnji našega samoupravljanja, o tem kako daleč smo
uspeli uresničiti nova ustavna načela in kakšna so naša snovanja in želje pri tem, ki jo dobimo iz pričujočih odgovorov, smo lahko veseli! Uredniški odbor BILTENA se iskreno zahvaljuje vsem direktorjem Temeljnih organizacij združenega dela in vsem predsednikom Delavskih svetov Temeljnih organizacij združenega dela, ki so nam omogočili, da njihove odgovore objavimo!
»Imamo več pristojnosti in odgovornosti!«
JOŽE STRUGAR, direktor Temeljne organizacije združenega dela Mehansko kovinski obrat je v neposrednem razgovoru odgovoril na zastavljena vprašanja takole:
1.	vprašanje: Samostojnost, ki jo je vaša Temeljna organizacija združenega dela dobila z novo ustavo in samoupravnim sporazumom, prinaša tudi odgovornost: v čem predvsem se oblikuje ta odgovornost?
ODGOVOR: — Samostojnost in odgovornost sta, če pogledamo v celoti in bolj na široko, pravzaprav enaki kot prej. Dobro je treba delati in pametno gospodariti, da nato kaj dobiš in da ti kaj ostane. V raznih podrobnostih v poslovanju pa se je seveda marsikaj izpremenilo. Tako je o marsičem prej odločal Delavski svet podjetja, mi pa smo bili nato samo izvrševalec sklepa. Marsikatera stvar je bila prej tudi v pristojnosti direkcije in njenih organov. Zdaj po novem pa o mnogih od teh stvari odločamo mi sami v Temeljni organizaciji združenega dela neposredno. Na seji delavskega sveta Temeljne organizacije o zadevi razpravljamo, jo pretresamo in o njej tudi sami dokončno odločimo ter tako sprejeto odločitev nato tudi sami uresničimo. To pomeni, da smo dobili novo pristojnost, in to ne samo eno, pač pa mnogo novih pristojnosti, hkrati s tem pa tudi nove odgovornosti. Nato, ko smo sami sprejeli odlo-
čitev, se nimamo več na koga izgo- 2. vprašanje: Ali ste s sedanjo varjati. Če je bila odločitev slaba, opredelitvijo samostojnosti Teah pa ne najboljša, nosimo posledi- meljne organizacije združenega de-ce sami. Reči pa moram, da se v la zadovoljni? Kaj bi kazalo po va-novih pristojnostih, ki so deloma šem mišljenju predvsem spremeniti opisane v samoupravnem sporazu- ali dopolniti glede tega? mu o združitvi Temeljnih organiza- ODGOVOR: — Tako na hitro bi cij v OZD, in bodo morale biti veh- ! lahko rekel, da smo z sedanjo opre-ko natančneje opisane v našem delitvijo samostojnosti Temeljnih lastnem statu Temeljne organiza- organizacij združenega dela v glav-cije združenega dela, še nismo v ce- nem zadovoljni. V isti sapi pa bi loti znašli. Samoupravljanje je rad poudaril, da ta samostojnost družbeni proces, uveljavlja se tako, sploh ni premoženjska, mislim da pride v pamet in zavest ljudi, takšna kot se je zdelo večini, ko delavcev, za to pa je potreben čas. smo še razpravljali o ustanavljanju
Če nič drugega, je gornja slika sama po sebi dovolj prepričljiva, da TOZD Mehansko-kovinski obrat nujno potrebuje nove prostore
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
Temeljnih organizacij združenega dela. Vsebina samostojnosti ni v tem, da bo posamezna Temeljna organizacija združenega dela, vzemimo na primer naš Mehansko kovinski obrat, s tem ko postane samostojna v okviru podjetja, prevzela v svoje roke premoženje ki je bilo dozdaj od vsega podjetja in se šopirila z njim, ter ne bo razen sebe videla nikogar. Že prvi začetki delovanja naše Temeljne organizacije združenega dela so nas poučili, da se pri tem kaj veliko ni spremenilo in se ne more spremeniti. Takoj nato, ko smo izvedli delitev premoženja med Temeljne organizacije združenega dela, smo ugotovili, da smo vsak zase premajhni in prešibki, da bi kaj pomenili. Zato smo takoj nato začeli zaupano nam in dodeljeno nam premoženje spet združevati v okviru podjetja. To združevanje velja za obratna sredstva, za razne sklade in podobno. Morda prav v mehansko kovinskem obratu čutimo toliko bolj kot kje drugod, ker smo majhni, da sami mnogih stvari ne zmoremo in da bomo morali tudi odslej prositi za pomoč druge Temeljne organizacije združenega dela. Poudaril bi pa rad, da delavec te stvari težko razume: ob ustanavljanju Temeljnih organizacij smo namreč zelo veliko govorili o delitvi premoženja med nje, takoj nato pa smo začeli premoženje spet združevati. Vse to je šlo morda malo prehitro.
3.	vprašanje: Kaj menite o sodelovanju in odnosih med Temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami?
ODGOVOR: — Sodelovanje z direkcijo, oziroma s skupnimi službami je bilo kar se našega obrata tiče že prej dobro. Mehansko kovinski obrat opravlja v okviru podjetja posebno dejavnost in obračuni našega dela so bili že prej vodeni posebej, tako da smo že prej dokaj natančno vedeli, koliko naredimo, za kolikšno ceno, koliko porabimo, kakšna je naša režija, koliko nam ostane in podobno. Večino upravnega dela za naš obrat, razen tistega, ki je neposredno vezano na naše poslovanje, so nam že prej opravljale skupne službe. Po novem se je sodelovanje z njimi spremenilo le v toliko, da zaradi tega, ker ima zdaj Temeljna organizacija združenega dela večje pristojnosti, prihaja več raznih pa-piijev k nam v podpis. Finančni sektor nas kar preveč zalaga z raznimi podatki in razčlembami. Tega sicer ni preveč v pravem pomenu besede, žal pa si v Temeljni organizaciji združenega dela ne moremo z večino tega, kar dobimo od skupnih služb kaj veliko pomagati. Vsak izmed nas, ki delamo v Temeljni organizaciji združenega dela je imel že prej dovolj dela, zdaj pa je prišla še kopica raznih novih dol-
žnosti in obveznosti, da o številnih sestankih in sejah, ki jih je kar preveč sploh ne govorim. Marsikdaj nimamo časa, da bi poglobljeno pregledali in preštudirali tisto, kar od skupnih služb dobimo, marsikdaj pa tudi nimamo strokovne sposobnosti, da bi tisto obvladali. V naši Temeljni organizaciji združenega dela zato velikokrat ugotavljamo, da bi nujno potrebovali svoje lastno pisarniško osebje, ki bi vse tisto, kar dobimo od skupnih služb nato predelalo. To bi pa seveda pomenilo povečanje režije in zato se za takšno rešitev nikakor ne moremo odločiti.
4.	vprašanje: Ali ste zadovoljni z rezultati gospodarjenja, kijih je vaša Temeljna organizacija združenega dela dosegla v prvem četrtletju? Kaj predvsem je povzročilo rezultat, kakršnega ste dosegli, in kam bi morali usmeriti zdaj glavne napore?
ODGOVOR: - Z uspehi, ki smo jih dosegli v prvem četrtletju 1974. smo zadovoljni in so takšni, kot smo jih le lahko želeli. V veliki meri je doseženi uspeh rezultat naše pridnosti, saj smo delali dobro, kot smo bili vajeni vseskozi doslej in gospodarili prav tako, novih naložb pa že nekaj časa nismo imeli. Zato pa prej ko slej pred našo Temeljno organizacijo združenega dela ostaja odprto vprašanje novih prostorov. Dosedanji, tukaj kjer smo zdaj, so premajhni, zastareli in jih na nobeno vižo ni več mogoče povečati. Razen tega je tukaj preveč prahu, ropota in gneče, dela raznih vrst, ki jih v našem obratu opravljamo, pa so med seboj preveč pomešana. Rešitve v opustitvi katere izmed obeh dejavnosti, ki ju opravljamo, ni. Če namreč opustimo kovinsko dejavnost, pridobimo sorazmerno malo prostora, izgubimo pa veliko denarja zaradi opustitve te dejavnosti. Zato vse kaže, da bomo morali še nekaj časa potrpeti in delati pomešano, tako kot smo dozdaj. Ustrezne rešitve, do katerih ni več tako daleč, pa seveda ob tem uporno iščemo. Pri tem se v naši Temeljni organizaciji združenega dela moramo zavedati, da bomo denar, ki ga bomo potrebovali za naložbe v razširitev, oziroma v preselitev naše dejavnosti, morali iskati iz združenih sredstev pri podjetju. Letos bomo končno le uredili prostore za tehnični pregled vozil, tako kot po predpisih morajo biti urejeni. To je nujno potrebno, saj bi v nasprotnem lahko izgubili pravico opravljati tehnični pregled vozil. Načrte pa imamo pripravljene tudi za drugo: če bo šlo vse po sreči, bomo do konec prihodnjega leta opravili prvi del gradnje novih prostorov mehansko kovinskega obrata v Ločni in se preselili tja. Dosedanje prostore bomo za primerno odškodnino prepustili Temeljni organizaciji združenega dela strojno prometnega obrata, nekaj
denarja kanimo dobiti od zavarovalnice, nekaj pa najeti kredita pri banki in našteto naj bi zadoščalo za prvi del gradnje. Na sedanji lokaciji se nimamo kam širiti, zaradi
potrebe po naših storitvah pa promet moramo povečati. V sedanjih prostorih pa nam preostane samo ostati pri starem, to pa bi pomenilo toliko kot shirati.
»V samoupravljanje več delavcev!«
upravljanje, čeprav bi prav vodstveni delavci morali najbolj vsestransko pomagati.
2.	vprašanje: V čem so predvsem razlike med prej in sedaj (odločanje, odgovornost, delitev, rizi-ko in podobno) in na katere in kakšne težave ste naleteli v Delavskem svetu vaše Temeljne organizacije združenega dela najprej?
MARJAN DRENOVEC, predsednik Delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Mehansko-kovinski obrat Novo mesto, je na naša vprašanja poslal te odgovore:
1.	vprašanje: Kako poteka uveljavljanje samoupravljanja v vaši Temeljni organizaciji združenega dela po novih ustavnih določilih? Ali samopuravni sporazum o združitvi v OZD PIONIR, ki ste ga podpisali ustvarja zadostne pogoje za to?
ODGOVOR: — Uveljavljanje samoupravljanja v naši Temeljni organizaciji združenega dela, se pri uresničevanju novih ustavnih določil odvija v pravi smeri. Delavci pojmujejo prenos samoupravljanja navzdol, neposredno na njih popolnoma pravilno in v glavnem kažejo zanimanje za dela v Delavskem svetu, izvršilnih organih in drugih občasnih komisijah. Žal pa večkrat naletavamo na premajhno zanimanje vodstvenega kadra za samo-
ODGOVOR: — Združitev Temeljnih organizacij združenega dela v Organizacijo' združenega dela PIONIR je popolnoma pravilna in lahko rečemo, da je bila to želja vsega kolektiva. Delavski svet v Temeljni organizaciji združenega dela je v sedanjem obdobju samostojen, saj v okviru pristojnosti, ki smo jih določili s samoupravnim sporazumom odloča v okviru danih pooblastil, čeprav je to zaenkrat še marsikomu nerazumljivo.
3.	vprašanje: Nekaj samoupravnih izkušenj ste gotovo že zbrali, katero izmed njih smatrate za najbolj dragoceno? Kaj bi bilo treba po vašem mišljenju najprej spremeniti ali dopolniti, da bi šlo samoupravljanje v vaši Temeljni organizaciji združenega dela bolj gladko?
ODGOVOR: — Iz svojih samoupravnih izkušenj bi dejal to, da bi morali, če želimo samoupravljanje uresničiti tako kot je zamišljeno in kot ga opredeljuje nova ustava, pritegniti k samoupravljanju čimveČ neposrednih delavcev. Med njimi je zelo veliko takšnih, ki so zelo predani samoupravnemu socijalizmu, pa jih žal puščamo stati ob strani-

Domači člani organizacijskega komiteja za ŠIG 74 so imeli dan pr«d zborom podjetij udeležencev na Otočcu veliko dela
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
»Več obveščanja in razpravljanja!«
VLADIMIR KEŽMAN, direktor Temeljne organizacije združenega dela Sektor Krško, je na naša vprašanja poslal naslednje odgovore:
1.	vprašanje: Samostojnost, ki jo je vaša Temeljna organizacija združenega dela dobila z novo ustavo in samoupravnim sporazumom, prinaša tudi odgovornost: v čem predvsem se oblikuje ta odgovornost?
ODGOVOR: - Dosedanja praksa delovanja TOZD je resnično prekratka, da bi na zastavljena vprašanja preprosto odgovoril. Zato bom skušal zadostiti vprašanjem na način, kako občutim in si predstavljam naše delovanje.
Kar se tiče odgovornosti, ne moremo govoriti o nečem novem. Ta nam je bila poleg veselja za ustvarjanjem, osnovna gonilna sila, v vsej dosedanji praksi. Kot vsake naloge, smo se zato tudi nove samoupravne odgovornosti lotili z vso resnostjo. Prizadevamo si, da bi vnesli v naše dogajanje še naprednejše odnose, da bi pritegnili slehernega k sodelovanju pri ustvarjanju in delitvi dobrin. V čem je torej razlika? Menim, da je osnovna odgovornost, da se v vsem dogajanju ravnamo po načelih naše samoupravne socialistične družbe. Da tako uresničujemo zaupanje, ki nam ga je družba izkazala s tem, ko nam je dala v upravljanje družbena sredstva. S temi pa moramo gospodariti v nenehnem stremljenju, da bi se razvijali, da bi slehernemu članu naše TOZD omogočili ustvarjanje, s tem pa tudi zagarantirali vse dobrine za dostojno počutje na delu in doma.
Morda bi bilo prav, da kljub kratki praksi, le skušamo našteti nekaj posebnosti v odgovornosti preje in sedaj. Neposredno upravljanje vnaša bistveno večjo odgovornost do obveščanja, razpravljanja in odločanja o vseh važnejših zadevah, pri katerih sodeluje sleherni član. Predvsem pa: — o spre-
jemanju in izpolnjevanju letnega plana, da bi tako ustvarili potrebna sredstva za normalno delo in razvoj, — o načrtovanju srednjeročnih in perspektivnih planov, da bi bili tako usposobljeni za še večje akcije, — izpolnjevanje vseh nalog, ki smo jih sprejeli s statutom, posebno še upravljanja preko izvoljenih organov in izvršilnih funkcij o poslovni politiki, - izpolnjevanje dolžnosti delegacije pri opravljanju funkcij v občinski skupščini, - izpolnjevanje in razvijanje odnosov z družbeno političnimi organizacijami (ZK, OOS, ZM), — izpolnjevanje nalog SLO, — izpolnjevanje vseh nalog, ki so pomembna za celotno podjetje v duhu samoupravnega sporazuma.
2.	vprašanje: Ali ste s sedanjo opredelitvijo samostojnosti Tr -meljne organizacije združenega dela zadovoljni? Kaj bi kazalo po vašem mišljenju predvsem spremeniti ali dopolniti glede tega?
ODGOVOR: — Menim, da smo napravili največ, kar se je dalo storiti v specifičnih gradbenih prilikah. Posebej to velja za naše podjetje, ki je teritorialno izredno raztegnjeno. Zato ocenjujem, da je trenutno stanje pozitivno in, da smo zadostili ustavnim določilom. Seveda, pa se s tem ne smemo uspavati, ne moremo se zadovoljiti z doseženim. Mnogo bo še treba storiti, da bo sleherni član naše delovne skupnosti v polni meri informiran tako, da bo sposoben odločati o rezultatu svojega dela. Da bi to dosegli, se moramo kadrovsko ojačati in usposobiti za strokovno in politično usmerjanje članov delovne skupnosti. Manjka nam predvsem kader za razvijanje samoupravnih odnosov, za tolmačenje in usmerjanje po finančnih vprašanjih ter po kadrovsko socialni problematiki. Ustrezen kader bomo težko dobili, ker ga ni v manjših krajih, kot je Krško. Zato ga bo treba zagotoviti od drugod, sicer ne bomo zmogli ustrezno razvijati samoupravne delovne odnose.
3.	vprašanje: Kaj menite o sodelovanju in odnosih med Temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami?
ODGOVOR: - Sodelovanje in odnosi v TOZD in DSSS je v glavnem v redu. V odnosih s TOZD občutimo sicer premajhno povezavo. Tu mislim predvsem na TOZD gradbene sektoije in SPO. Veijetno premalo poznamo prilike drug drugega, pa zato ni takšne povezave, ki bi ustrezala današnjemu tempu in s tem reševanju problematike.
V odnosih z DSSS pa občutimo, da komercialna služba ni zadostno zasedena. Zato kasni dokumenta-
cija, odnosno jo je težko kompleti ra ti, ker ni formiran inženiring. Od finančne službe pa bi želeli več svetovanja in usmerjanja v finančnem pogledu. Na tem področju smo najmanj usposobljeni in zasedeni, je pa dejansko najvažnejše področje, ker bodo le finančni rezultati dokazali uspešno poslovanje.
4.	vprašanje: Ali ste zadovoljni z rezultati gospodarjenja, ki jih je vaša Temeljna organizacija združenega dela dosegla v prvem četrtletju? Kaj predvsem je povzročilo rezultat, kakršnega ste dosegli, in kam bi morali usmeriti zdaj glavne napore?
ODGOVOR: - Z rezultati v prvem četrtletju smo v celoti zadovoljni. V največji meri je bil ta rezultat dosežen s tem, ker smo imeli zagarantirano dovolj ustreznega dela, delovnih priprav in pa izredno ugodne vremenske pogoje. Razen tega smo imeli korektne odnose z našimi naročniki, ki so v redu poravnali svoje obveznosti.
Pri vsem tem pa moram podčrtati visoko zavest vseh zaposlenih, ki so vsak na svojem delovnem mestu storili vse, da so bile planske naloge presežene in tako je rezultat realen in vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje. To se nam v novih
samoupravnih odnosih še posebno ugodno odraža.
Kljub temu moram konstatirati, da smo imeli veliko težav za dosego ustreznega rezultata. Zato moramo usmeriti vse svoje tehnične in finančne zmožnosti v razvoj proizvodnih sposobnosti in družbe-
nega standarda. Predvsem je izredno pomembno čimpreje zgraditi: — betonarno, — modernizirati železokrivnico in tesamico — pričeti z izgradnjo samskega doma - ustrezno rešiti izgradnjo upravne stavbe - zgraditi ustrezno število stanovanj - pridobiti manjkajoče vodstvene in izvršilne kadre.
Pogled in razgled z višine sta tako lepa, da oko včasih za trenutek tudi med delom kot nehote zabega v daljave----
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
((Delavce bolj informirati kot doslej!«
VINKO PIRC, predsednik Delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Sektor Krško je poslal takšne odgovore na naša vprašanja:
1.	vprašanje:	Kako poteka
uveljavljanje samoupravljanja v vaši Temeljni organizaciji združenega dela po novih ustavnih določilih? Ali samoupravni sporazum o združitvi v OZD PIONIR, ki ste ga podpisali ustvarja zadostne pogoje za to?
ODGOVOR: - Samoupravni sporazum o združitvi v OZD „Pionir11 nam zagotavlja samoupravo. V TOZD gradbeni sektor Krško so dani vsi pogoji za uveljavljanje samoupravljanja. Poleg tega pa menim, da bo samoupravljanje v pravem smislu besede uveljavljeno šele takrat, ko bodo delavci v večji večini aktivno sodelovali pri obravnavah o važnejših zadevah, ki pa niso samo osebnega značaja, ampak širšega pomena za OZD.
2.	vprašanje: V čem so predvsem razlike med prej in sedaj (odločanja, odgovornost, delitev, riziko in podobno) in na katere in kakšne težave ste naleteli v Delavskem svetu vaše Temeljne organizacije združenega dela najprej?
ODGOVOR: - Odnosi znotraj OZD so se bistveno spremenili odkar smo ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Cilji, ki so jih narekovali amandmaji, so doseženi. Odločamo o vseh važnejših zadevah za TOZD, zlasti še o delitvi dohodka. Čuti se večja konkurenca med TOZD, kar se bo pozitivno izkazalo na uspehu OZD ob koncu leta.
Za razliko od preteklih let, se v letošnjem letu srečujemo s problemom, kako prevzeti ter izvršiti vsa dela, ki se pojavljajo na našem področju. Poleg tega problema pa imamo več drugih problemov, ki pa ne zaostajajo za prednjim. Eden od teh je samski dom. Obstoječi je premajhen, vsled tega smo bili prisiljeni postaviti celo naselje barak, ki pa ne ustrezajo standardu delav-
cev, po sporazumu med gradbenimi podjetji. Želimo si, da bi v čim krajšem času dogradili sedanji samski dom z novimi 300 ležišči.
V kratkem času bomo rešili tudi problem betonarne, saj bo nekje sredi avgusta nova „Arbau“ betonarna zamenjala sedanjo, ki ne ustreza več sedanjim potrebam.
Primanjkuje nam tudi strokovnjakov inženirjev, tehnikov, delovodij in kvalificiranih delavcev. Zato bomo v bodoče posvetili več pozornosti kadrovanju in štipendiranju.
3.	vprašanje: Nekaj samoupravnih izkušenj ste gotovo že zbrali, katero izmed njih smatrate za najbolj dragoceno? Kaj bi bilo treba po vašem miljenju najprej spremeniti ah dopolniti, da bi šlo samoupravljanje v vaši Temeljni organizaciji združenega dela bolj gladko?
ODGOVOR. - Med bolj važnimi nalogami za v bodoče, da se bo samoupravljanje razvijalo po začrtani poti, menim, daje potrebno zagotoviti pravočasno ter temeljito informiranje delavcev o zadevah,
General polkovnik Franc Tavčar — Rok prihaja v spremstvu predsednika Občinske skupščine Novo mesto Jakoba Beriča na slavnost I. topniške brigade
za katere se odločajo na zborih de- mi popolnoma seznaniti in po po-lavcev.	trebi predlagati določene spre-
Zimski čas bomo morali izkori- membe. Trenutno pa nas proiz-stiti za to, da bomo podrobno ana- vodnja maksimalno angažira, tako lizirali sprejete pravilnike, se z nji- da nam primanjkuje časa.
-Ibilten 7
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
»Samostojnost naše TOZD je še omejena!«
MARJAN ZUPANC, direktor Temeljne organizacije združenega dela Strojno-prometni obrat Novo mesto, je pismeno odgovoril na naša vprašanja tako:
1.	vprašanje: Samostojnost, ki jo je vaša Temeljna organizacija združenega dela dobila z novo ustavo in samoupravnim sporazumom, prinaša tudi odgovornost: v čem predvsem se oblikuje ta odgovornost?
ODGOVOR: — Samostojnost je predvsem odvisna od finančnih rezultatov in uspehov. Če le-ta ni ugoden za posamezni TOZD je samostojnost omejena. Zato je prvenstvena odgovornost v tem, da se trudimo za dober poslovni uspeh TOZD. Specifično za TOZD SPO (če pogledamo na sam sporazum), pa je v tem, da je kljub dobremu poslovnemu uspehu delitev dohodka in s tem samostojnost omejena. Mnogo več odgovornosti kot prej pa pade sedaj na TOZD pri krepitvi in uveljavitvi delavskega samoupravljanja. Da so samoupravni organi organizirani in seznanjeni z dejansko problematiko ter delom v TOZD-u. Le na ta način lahko sprejemajo koristne odločitve. Tozdevno mora biti organizacija TOZD-a tako zastavljena, da odgovarja pogojem samoupravljanja in uspešnega poslovanja, kjer je odgovornost največja.
Povezava in sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami na nivoju TOZD-a je pomemben činitelj. Kako bodo iste aktivne je odgovornost tudi na vodstvenih organih TOZD-a, da tekoče prisluhnejo nakazanim problemom. Seveda pa ntora biti tudi istočasna aktivnost družbeno političnih organizacij.
2.	vprašanje: Ali ste s sedanjo opredelitvijo samostojnosti Temeljne organizacije združenega dela zadovoljni? Kaj bi kazalo po vašem mišljenju predvsem spremeniti ali dopolniti glede tega?
ODGOVOR: -
Zloženi žerjavi velikani na zimskem počitku na parkirišču SIP v Novem mestu
Kot že omenjeno, v skladu z določili samoupravnega sporazuma OZD „Pionir" je ekonomska samostojnost TOZD SPO omejena. Vsa druga določila sporazuma pa TOZD SPO pogojujejo, kot ostale TOZD v OZD „Pionir". Interesantna bi bila določila samoupravnega sporazuma za TOZD SPO, tako da bi bila popolnoma v skladu z ustavnimi določili.
3.	vprašanje: Kaj menite o sodelovanju in odnosih med Temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami?
ODGOVOR: - TOZD SPO je tako kot ostali TOZD-i na področju Novega mesta gotove funkcije prenesla na TOZD DSSS. Tozadevno se dela, ki jih opravlja DSSS še niso detajlirala in določila, zato nastopajo občasne nejasnosti na obeh straneh.
Če hočemo, da bo sistem samoupravljanja povsem zaživel, moramo na področju TOZD-a formirati organe in v perspektivi imenovati delovna mesta, da se bo tekoče reševala problematika iz tega naslova. Skupne službe se v to problematiko ne spuščajo, niti je ne rešujejo, kar je tudi razumljivo, saj je samouprava poleg ostalega tudi smoter TOZD.
4.	vprašanje: Ali ste zadovoljni z rezultati gospodarjenja, ki jih je vaša Temeljna organizacija združenega dela dosegla v prvem četrtletju? Kaj predvsem je povzročilo rezultat, kakršnega ste dosegli, in kam bi morali usmeriti zdaj glavne napore?
ODGOVOR: — Finančni rezultat, kije prikazan za TOZD SPO za prvo tromesečje je ugoden. Prav gotovo je to rezultat zalaganja celotnega kolektiva SPO, botrovan z izredno ugodnimi vremenskimi prilikami v zimskem času. Glavne proizvodne naloge v tem času so
izvajali strojniki težje gradbene mehanizacije in vozniki na gradbišču TOZD Krško, kjer smo imeli zaposleno najnovejšo in sodobno gradbeno mehanizacijo. Ker je bila mehanizacija polno izkoriščena rezultati niso mogli izostati, tako za TOZD SPO, kot za TOZD sektor Krško.
Seveda pa bi bilo zmotno mišljenje, da smo na področju dobrega gospodarjenja vse dosegli. Gotovi
stroški so izredni, predvsem so rezerve v delovni storilnosti in času, kjer moramo zainteresirati prav vse člane kolektiva TOZD SPO, posebno pa organizatorje proizvodnje, prav sedaj ko so večja dela opravljena in bomo morali tudi na manjših delih z dobro organizacijo doseči isti učinek.
Izpopolniti bi morali tudi sistem stimulativnega nagrajevanja, tako da tisti, ki več vlaga v storilnost, naj bo tudi bolj nagrajen.
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
»Sodelovati bi morali res vsi!«
ANTON GAZVODA, predsednik Delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Strojno-prometni obrat Novo mesto. je na naša vprašanja poslal naslednje odgovore:
1.	vprašanje: Kako poteka uveljavljanje samoupravljanja v vaši Temeljni organizaciji združenega dela po novih ustavnih določilih? Ali samoupravni sporazum o zdru-
žitvi v OZD PIONIR, ki ste ga podpisali ustvarja zadostne pogoje za to?
ODGOVOR: - DS TOZD SPO je od svojega formiranja imel veliko zadanih nalog s strani samoupravljanja ter ostale dejavnosti, katere je po mojem mnenju, kot predsednika DS v redu izvrševal. Ustanovljeni so bili vsi odbori, kateri so imeli od svojega formiranja pa do danes več sestankov, kajti sprejeti je bilo potrebno veliko samoupravnih aktov ter sporazumov, ki so precejšnje važnosti za obstoj TOZD.
DS TOZD SPOje od svojega formiranja do danes zasedal že petkrat, vendar se ugotavlja, da je TOZD SPO specifičen primer v OZD „Pionir", kajti naši člani DS in odborov so razporejeni po gradbeni operativi, skratka tam, kjer nastopa SGP „PIONIR" kot izvajalec del, zato je naše delo zelo otežkočeno, glede na zahtevnost po večkratnih sejah, saj se morajo le-te vršiti izven delovnega časa gradbene operative, oziroma popoldan, ali celo na proste sobote.
V kolikor bi bili zgoraj navedeni pogoji drugačni, bi bil uspeh dela še večji.
Sporazum je sestavljen v redu, težko pa je v okviru TOZD zadane naloge izvajati. Prehod iz prejšnjega samoupravljanja do danes je tolikšen, da se ga samoupravljalci težko zavedajo, saj so sedaj naloge in obremenitev velike in zahtevne, v katerih pa je potrebno, da sodelujejo vsi delovni ljudje v delovni skupnosti. Težave in problematika nastopa tudi v tem, da so obveznosti podjetja, kot skupni interes, oziroma stališče, ki ga morajo zastopati vsi TOZD-i, toda gotovi samoupravljalci tega ne morejo za-stopiti in hočejo zastopati svoje interese, oziroma interese posameznikov.
2. vprašanje: V čem so predvsem razlike med prej in sedaj (odločanje, odgovornost, delitev, rizi-ko in podobno) in na katere in kakšne težave ste naleteli v Delavskem svetu vaše Temeljne organiza-
cije združenega dela najprej?
ODGOVOR: —Na nivoju podjetja se je pričelo z združevanji vseh sredstev, ki so bila razdeljena po TOZD-ih, zato so mnenja samoupravljalci, oziroma delovni ljudje v TOŽD, da je njihova pravica o odločanju in upravljanju s sredstvi, ki so bila njim na razpolago, okrnjena.
3. vprašanje: Nekaj samoupravnih izkušenj ste gotovo že zbrali, katero izmed njih smatrate za najbolj dragoceno? Kaj bi bilo treba po vašem mišljenju najprej spremeniti ali dopolniti, da bi šlo samoupravljanje v vaši Temeljni organizacije združenega dela bolj gladko?
ODGOVOR: — Glede na realizacijo sklepov, ki so podani na nivoju TOZD s strani njihovih organov samoupravljanja, je nujno ukrepati, kajti za realizacijo sldepov je potrebno nastaviti referenta, ali slično v okviru TOZD, ki bi skrbel, da se ti dosledno realizirajo.
»Solidarnost, vendar ne za slabe!«
MIHA JALOVEC, direktor Temeljne organizacije združenega dela sektor Novo mesto, je na naša vprašanja poslal takšne odgovore:
1.	vprašanje: Samostojnost, ki jo je vaša Temeljna organizacija združenega dela dobila z novo ustavo in samoupravnim sporazumom, prinaša tudi odgovornost: v čem predvsem se oblikuje ta odgovornost?
ODGOVOR: — S prehodom Temeljne organizacije združenega dela v samostojno gospodarjenje in upravljanje, so se v bistvu prenesle vse odgovornosti na organizacijo in organe upravljanja v Temeljni organizaciji združenega dela. Odgovor-
nost v takšni samostojnosti pomeni skrb za obstoj in sožitje slehernega zaposlenega, ker odslej ni več „naslanjanja" na delovno organizacijo (mislim na PIONIR kot celoto) v bivšem pomenu. Edino, kar je še ostalo, je solidarnost med Temeljnimi organizacijami združenega dela, s poudarkom, da ta solidarnost ni neomejena v tem smislu, da ne velja za slabega partnerja v okviru združenja Temeljnih organizacij združenega dela. Ni torej solidarnosti za tisto Temeljno organizacijo združenega dela, ki po svoji krivdi slabo gospodari.
2.	vprašanje: Ali ste s sedanjo opredelitvijo samostojnosti Temeljne organizacije združenega dela zadovoljni? Kaj bi kazalo po vašem mišljenju predvsem spremeniti ali dopolniti glede tega?
ODGOVOR: — V sedanji stopnji razvoja je samostojnost primerna, vendar še ni dokončno izoblikovana. Pričakujemo nadaljnji razvoj v tej smeri in prenos še preostalih pristojnosti samostojnega upravljanja, ki so začasno še centralizirane ali centralno urejene.
3.	vprašanje: Kaj menite o sodelovanju in odnosih med Temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami?
ODGOVOR: - Nesporno je ugotovljeno, da je po prehodu po-
djetja na Temeljne organizacije združenega dela učinkovitost nekaterih oddelkov skupnih služb padla, kar ima negativne posledice za delo in uspeh Temeljnih organizacij združenega dela.
4.	vprašanje: Ali ste zadovoljni z rezultati gospodarjenja, ki jih je vaša Temeljna organizacija združenega dela dosegla v prvem četrtletju?
Kaj predvsem je povzročilo rezultat, kakršnega ste dosegli, in kam bi morali usmeriti zdai elavne napore?
ODGOVOR: — Rezultati gospodarjenja v prvem četrtletju so dobri, kar je posledica ugodnih vremenskih razmer v zimskem času. Zdaj moramo vso skrb posvetiti pridobitvi novih del, še zlasti za zimsko obdobje 1974/75.
»Razvijati sodelovanje med TOZD!«
< !
IGNAC BAVDAŽ, predsednik i Delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela sektor Novo mesto, je poslal na naša vprašanja naslednje odgovore:
1. vprašanje:	Kako poteka
uveljavljanje samoupravljanja v vaši Temeljni organizaciji združenega dela po novih ustavnih določilih? Ali samoupravni sporazum o združitvi v OZD PIONIR, ki ste ga podpisali ustvarja zadostne pogoje za to?
ODGOVOR: - Samostojnost se odraža tudi v delovanju samoupravnih organov v Temeljni organizaciji združenega dela. Pojavljaj0 pa se težave pri pripravljanju gradiva in odločitev, saj prav tu samostojnost zahteva veliko znanja, hrabrosti in premišljenosti pri sprejemanju odločitev.
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
»Odgovornost je vsebovana v vsaki odločitvi!«
ANDREJ ŽNIDARŠIČ, direktor Temeljne organizacije združenega dela Lesni obrat je na vprašanja, ki smo jih namenili direktorjem, v neposrednem razgovoru odgovoril tako:
1. vprašanje: Samostojnost, ki jo je vaša Temeljna organizacija združenega dela dobila z novo ustavo in samoupravnim sporazumom, prinaša tudi odgovornost: v čem predvsem se oblikuje ta odgovornost?
ODGOVOR: — Preden začnem govoriti o odgovornosti, bi rad opredelil samostojnost, ki smo jo dobili v Temeljnih organizacijah združenega dela. Samostojnost je zdaj precej večja kot prej, odraža pa se predvsem v resničnem samoupravnem odločanju. Delavec je zdaj veliko bliže odločanju kot prej, ko je bil bolj seznanjen z odločitvami, kot pa je odločal. Zdaj o vsaki pomembnejši odločitvi, bodisi v Temeljni organizaciji združenega dela, bodisi v celotnem podjetju, prej razpravlja in daje svoj glas zanjo.
Odgovornost, s katero se zdaj srečujemo v Temeljni organizaciji združenega dela je vsebovana v odločitvi, ki jo sprejmemo, še boljše v pravilnosti odločitve, ki smo jo sprejeli v kakršnikoli zadevi o kateri pač odločamo, ter v usmeritvi, ki jo v okviru Temeljne organiza-
cije sprejemamo za komercijalno politiko, ki jo vodimo. Vsaka naša odločitev se namreč zato, ker odločamo neposredno, odraža v ko-mercijalnem uspehu in v finančnem rezultatu, ki ju dosegamo. Novo je pri odločanju to, da sprejemamo vse odločitve, ki se nanašajo na materialno vrednost do 1 milijona dinarjev sami, tiste, ki se nanašajo na materialno vrednost nad 1 milijona dinarjev pa sprejema Delavski svet podjetja. Seveda pa mora biti v vsakem poslu, o katerem odločamo sami, upoštevano plansko pokritje. Obračun je zdaj bolj čist kot je bil prej, izravnav v masi podjetja, ne more biti več, razmejitev pa je zdaj dosledno speljana. Velika prednost novega, samostojnejšega poslovanja v okviru Temeljnih organizacij združenega dela pa je v tem, da delavec zdaj vidi rezultat svojega dela, ki je ustvarjen v obratu in verjame vanj, ker so šle vse odločitve preden je bil rezultat dosežen skozi njegove roke, prej pa je lahko v podatke, ki so mu bili posredovani dvomil.
2.	vprašanje: Ali ste s sedanjo opredelitvijo samostojnosti Temeljne organizacije združenega dela zadovoljni? Kaj bi kazalo po vašem mišljenju predvsem spremeniti ali dopolniti glede tega?
ODGOVOR: - S sedanjo opredelitvijo samostojnosti Temeljnih organizacij združenega dela smo zadovoljni, čeprav je za to, da bi dali dokončno oceno še vedno prezgodaj. Moram pa reči, da nas samostojnost, ki jo imate v mislih s svojim vprašanjem, niti toliko ne bode, ker smo bili v našem obratu že prej do neke mere bolj samostojni zato, ker imamo svojstven tehnološki postopek, ki ni v direktni zvezi z gradbeno dejavnostjo podjetja; in z gradbeno operativo nismo bili v direktnem stiku. Tudi zato smo imeli že dozdaj drugačen obračun kot v gradbeni dejavnosti in smo imeli vseskozi več ali manj
2. vprašanje: V čem so pred- 3- vprašanje: Nekaj samouprav- ^ vsem razlike med prej in sedaj nih izkušenj ste gotovo že zbrali, g (odločanje, odgovornost, delitev, kutf0 izmed nJih smatrate za naj- | riziko in podobno) in na katere in b°U dragoceno? Kaj bi bilo treba ^ kakšne težave ste naleteli v Delav- p« vašem mišljenju najprej spreme- £ skem svetu vaše Temeljne organiza- uiti ali dopolniti, da bi šlo samo- ^ cije združenega dela najprej?	upravljanje v vaši Temeljni organi- ^
zaciji združenega dela bolj gladko? < ODGOVOR: - Pri sodelovanju ^ ODGOVOR: — V današnji med Temeljnimi organizacijami ^ stopnji samostojnosti Temeljnih združenega dela in Samoupravno \ organizacij združenega dela bi mo- skupnostjo skupnih služb je po- \ rali predvsem poudarjati medse- trebnega več poudarka medseboj- ž bojno sodelovanje med njimi in ga nemu zaupanju. Samoupravni \ kar najbolj razvijati. Morali bi se skupnosti skupnih služb bi morali | bolj povezovati pri združevanju priznati njeno udeležbo v združe- | sredstev in pri odločitvah, ki so nem delu, odpraviti dosedanje ne- | skupnega pomena.	zaupanje in več sodelovati.	ž
dober pregled nad tem koliko smo ustvarili. Samostojnost v okviru Temeljne organizacije združenega dela pa je v nemajhni meri zapopa-dena v čistem obračunu in v pristojnosti za odločanje in v teh dveh smereh jo bo treba razvijati še naprej.
3.	vprašanje: Kaj menite o sodelovanju in odnosih med Temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami?
ODGOVOR: - S skupnimi službami si želimo boljšega sodelovanja kot dozdaj. Rekel bi, da skupne službe v okviru podjetja tudi zdaj, ko so že ustanovljene Temeljne organizacije združenega dela, še vse preveč po starem pojmujemo kot direkcijo in kot nekakšno komandno garnituro kateri se je nujno treba podrejati. To je dediščina stare miselnosti, ki je seveda ni mogoče odpraviti čez noč.
Od skupnih služb si predvsem želimo več podatkov, in to takšnih, ki bi bili operativno uporabni in dovolj sveži za to. Seveda pa nam novi način poslovanja v Temeljni organizaciji združenega dela povzroča težave, ker smo dobili veliko novega dela in novih odgovornosti, delavcev pa nas je ostalo toliko kot prej. V Temeljnih organizacijah združenega dela so predvideni kolikor vem finančni referenti, ki jih za zdaj še nimamo. Le-ti so zelo, zelo potrebni in bi se lahko iz-premenili v trden most za ustvarjanje pravega odnosa med skupnimi službami in Temeljnimi organizacijami združenega dela. Finančni obračun nam tako kot je zastavljen povzroča mnogo težav, ker dela te vrste nismo vajeni, ga ne poznamo dovolj in ker zahteva veliko časa, ki nam ga zmanjkuje tudi brez tega. Zavoljo tega je marsikaj narobe. Razen tega prihajajo v zakonodaji na dan novi in novi predpisi, ki jih je treba sproti upoštevati tudi v Temeljnih organizacijah združenega dela. Tej potrebi bi se morali
v skupnih službah bolj prilagoditi in nam bolj pomagati, informacije, ki se tičejo takšnih in podobnih sprememb, še zlasti pa tistih v zvezi s finančnim poslovanjem bi morale biti hitrejše.
4.	vprašanje: Ali ste zadovoljni z rezultati gospodarjenja, ki jih je vaša Temeljna organizacija združenega dela dosegla v prvem četrtletju? Kaj predvsem je povzročilo rezultat, kakršnega ste dosegli, in kam bi morah usmeriti zdaj glavne napore?
ODGOVOR: - Za rezultate, ki smo jih dosegli v prvem četrtletju v Temeljni organizaciji združenega dela Lesni obrat, lahko rečemo da so odlični. Doseženi uspeh je predvsem posledica pravilne komercijalne politike, za kakršno smo se odločili v Temeljni organizaciji združenega dela. Ta politika je bila v sodelovanju z velikimi, stalnimi kupci naših izdelkov in je že*dala dobre rezultate. Ob tem seveda ne smemo zmanjšati pomena združene pomoči podjetja ob strojni rekonstrukciji, ki jo je naš obrat doživel v zadnjih letih, čeprav moramo v isti sapi poudariti, da ja-sa-ša dejavnost v podjetju zapostavljena glede na našo udeležbo v celotnem dohodku, ker vsi obrati skupaj ustvarjamo komaj 8 odstotkov celotnega dohodka podjetja.
Naša usmeritev v prihodnje mora biti zasnovana na povečanju proizvodnje in produktivnosti dela. Produktivnost bomo povečali z boljšo organizacijo dela, z znižanjem norma-ur, z večjim številom naročil za večje serije in s krajšimi dobavnimi roki. Veliko si obetamo od proizvodnje novega tipa preklopnih vrat, ki je zrasel v lesnem obratu brez pomoči ostalih dejavnikov v podjetju. Naša naslednja naloga je gradnja nove proizvodne dvorane in zamenjava strojev ki imajo manjšo zmogljivost s takšnimi, ki bodo imeli večjo zmogljivost.
»Za dobre odnose in odgovornost vsakogar!«
ALOJZ GABRIJEL, dipl. gradb. inž., direktor Temeljne organizacije združenega dela Projektivni bi-i jo, je poslal na vprašanja naslednje odgovore:
V OGNJU SAMOUPRAVNE PRAKSE
»Samoupravljala je treba izobraževati!«
FINK LEOPOLD, predsednik Delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela Lesni obrat, je na naša vprašanja v neposrednem razgovoru odgovoril takole:
1. vprašanje: Kako poteka uveljavljanje samoupravljanja v vaši Temeljni organizaciji združenega dela po novih ustavnih določilih? Ah samoupravni sporazum o zdru-
žitvi v OZD PIONIR, ki ste ga podpisali ustvarja zadostne pogoje za to?
ODGOVOR: — Delavec sem in zato bom odgovarjal preprosto in neposredno, tako kot smo vajeni govoriti delavci. O samoupravljanju v Temeljnih organizacijah združenega dela mislimo delavci, da ni takšno, kot bi moralo biti in da se še vedno dela vse preveč po direktivah, čeprav ni za to nihče kriv. Mi si samoupravljanje pač predstavljamo tako, da bomo sami odločali tako kot se nam bo zdelo prav in da nam pri tem ne bi nihče smel postavljati ovir, nas opozarjati na to ali ono in podobno. Vsekakor je zdaj, ko imamo Temeljne organizacije združenega dela veliko boljše kot prej. Sprememba je v tem, da sta delo in odločanje samoupravnih organov v Temeljni organizaciji združenega dela zdaj bolj stvarna in bliže delavcu in da je zdaj pri samoupravljanju marsikaj laže razumeti, čeprav je še vedno veliko stvari, ki jih ne razu-
XXX>XV^XXXXXXXXXXX>X^^X^^NN^XXVOC^^^^^^NN^NN^XXXXX^>VXXX^^^^XVN*CCV>^XXXXX^XXXXXX^^XVV^NXX\XXXXX^X
INŽ. GABRIJEL, DIREKTOR TOZD PROJEKTIVNI BIRO
1.	vprašanje: Samostojnost, ki jo je vaša Temeljna organizacija združenega dela dobila z novo ustavo in samoupravnim sporazumom, prinaša tudi odgovornost: v čem predvsem se oblikuje ta odgovornost?
ODGOVOR: — Odgovornost, ki se pojavlja pri TOZD se odraža predvsem v: — skrbi, da bo poslovanje zaključena celota in da bo uspeh TOZD pozitiven, kar je pogoj za uspešno delo in razvoj TOZD, - skrbi za zakonitost pri poslovanju in projektiranju konkretno, - skrbi, da se samoupravljanje sprovede do največje mere in da bi se dosegli čim pristnejši odnosi med delavci, da pa bi istočasno bila prisotna polna odgovornost vsakega posameznika.
2.	vprašanje: Ali ste s sedanjo opredelitvijo samostojnosti Temeljne organizacije združenega dela zadovoljni? Kaj bi kazalo po vašem mišljenju predvsem spremeniti ah dopolniti glede tega?
ODGOVOR: — S sedanjo opredelitvijo samostojnosti sem zadovoljen.
3.	vprašanje: Kaj menite o sodelovanju in odnosih med Temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami?
ODGOVOR: — Sodelovanje med TOZD in skupnimi službami
I
je včasih pomanjkljivo, to pa pred- ^ vsem iz preobremenjenosti vod- | stvenega kadra, ker je skoraj redno ^ obremenjen z raznimi poslovno ve- £ zanimi nalogami, tako da za nor- ^ malno poslovanje zmanjkuje časa. |
!
4.	vprašanje: Ah ste zadovoljni z ^ rezultati gospodarjenja, ki jih je va- ^ ša Temeljna organizacija združene-1 ga dela dosegla v prvem četrtletju? £ Kaj predvsem je povzročilo rezul- ^ tat, kakršnega ste dosegli, in kam ^ bi morah usmeriti zdaj glavne na- ^ pore?
ODGOVOR: -
Z rezultati go- p spodarjenja v I. četrtletju sem za- £ dovoljen, saj je uspeh nad pričako- \ vanjem. Daje uspeh tak pripisujem \ predvsem veliki produktivnosti, saj ^ skoraj ni tedna, da ne bi oddali vsaj | enega ali dva projekta. Seveda, ta-1 ko, preveč forsirano delo ima tudi | svoje pomanjkljivosti, ker projek-1 tanti postajajo nervozni, prehajajo g z ene naloge na drugo, delajo se * nadure, skratka zaradi take pre- ' obremenjenosti in hitrice se včasih pojavijo tudi napake, katere pa £ povzročajo dodatne napore in i skrbi. Zato si v bodoče želimo na-1 loge z daljšim rokom, da bi si | lahko delo dolgoročnejše planirali, g in da bi bilo delo konstantnejše. \
memo. Prej smo dajali svoj „blagoslov" k tistemu, kar so že drugi odločili, zdaj pa sami o vsaki stvari najprej razpravljamo in nato sami sprejmemo odločitev ali sklep. Po našem je morda še preveč tega, da je nekje odločitve treba sprejeti v takšni obliki, kot jih sprejmemo od zgoraj. Delavca to moti, ker si odločanje, ki mu je zaupano predstavlja kot odločanje po zdravi pameti in presoji. Res pa je še veliko stvari, ki jih je treba sprejemati mimo zdrave pameti in presoje zato ker predpisi tako nalagajo. Delavec ne pozna dovolj teh predpisov in zato v takšne odločitve nima zaupanja. Nova pridobitev je v samoupravljanju v Temeljni organizaciji združenega dela v tem, da delavec v samoupravnih organih zdaj razpravlja o doseženem, ugotavlja kakšen je dohodek, da zdaj lahko vpliva bolj neposredno na rezultat in je pristojen v več odločitvah kot prej.
2.	vprašanje: V čem so predvsem razlike med prej in sedaj (odločanje, odgovornost, delitev, riziko in podobno) in na katere in kakšne težave ste naleteli v Delavskem svetu vaše Temeljne organizacije združenega dela najprej?
ODGOVOR: — Razlike v samoupravljanju med prej, ko še nismo imeli Temeljnih organizacij združenega dela in med zdaj, ko samoupravljamo po novih ustavnih pravicah, je zelo na kratko v tem: prej je bil predlog sveta enote, še zlasti če je šlo za svet iz majhne enote v podjetju, čista formalnost. Tak predlog je bil lahko sprejet ali pa ne, največkrat je bil preglasovan. Danes preglasovanja ni več. To seveda niti najmanj ne pomeni, daje vsak predlog sprejet. Velika, nova kvaliteta je v tem, da je o vsakem predlogu obvezna razprava in da mora po razpravi priti do sporazuma o predlogu, pa kakršenkoli že bil ta sporazum. Vsak predlog torej ni sprejet, tudi zdaj je treba marsikdaj popustiti, vendar pa zavest, da predlagaš in razpravljaš kot enak med enakimi veliko pomeni.
3.	vprašanje: Nekaj samoupravnih izkušenj ste gotovo že zbrali, katero izmed njih smatrate za najbolj dragoceno? Kaj bi bilo treba po vašem mišljenju najprej spremeniti ah dopolniti, da bi šlo samoupravljanje v vaši Temeljni organizaciji združenega dela bolj gladko?
ODGOVOR: — p0 mojem bi morali, če želimo da se bo samoupravljanje res razvilo, skrbeti za boljšo informiranost o vseh zade-
vah, o katerih so delavci pristojni odločati. Narobe bi bilo reči, da zdaj o stvareh o katerih odločamo nič ne vemo. Rekel bi, da vemo celo preveč, preveč pa ni nikoli dobro. Preveč, ki ga imam v mislih je v tem, da so gradiva ki jih dobimo, napisana preveč na dolgo in preveč učeno, tako da jih delavec ni sposoben razumeti. Če pa nečesa ne razumeš, ne moreš potem s pa; metjo reči, da si za tisto stvar ali pa da nisi za tisto stvar! Zato se dogaja, da velikokrat odločamo, ko o stvari sploh ne vemo za kaj gre, ker zadeve ne razumemo!
Vzemimo samo primer okoli delitve premoženja med Temeljne organizacije združenega dela. Ko smo ustanavljali Temeljne organizacije združenega dela, so nam na sestankih pred tem na vsa usta zelo na široko razlagali, da bomo PIONIRJEVO premoženje razdelili med tozde in da bomo nato imeli vsak svoje. Okoli tega je bil zganjan po mojem prevelik hrup, stvari so bile politično premalo razložene. Že čez nekaj dni nato pa so se začeli sestanki o združevanju premoženja, dokazovanje, da Temeljna organizacija sama zase s svojim premoženjem ne more nič, ker je premajhna in da moramo zato spet vse združiti. Temu združevanju se ni nihče upiral, naredili smo tako, kot je bilo naročeno, vendar pa so delavci godrnjali. Veste preprost delavec je vajen reči kruhu - kruh, klobasi — klobasa, delu pa delo in večino stvari pojmuje dobesedno, ni vajen ovinkariti. Ko bi bili že v začetku, ko smo začeli govoriti o delitvi premoženja, povedali, da delimo zato, da bomo začeli s čistimi računi in da bo takoj nato treba spet združevati, bi bilo vse skupaj veliko boljše. Toliko pameten, da je vedel, da bo tako, je najbrž bil že takrat kdo pri firmi!
Ko že vprašujete po samoupravnih izkušnjah, bi povedal še tole: preveč časa izgubljamo s sestankar-stvom! Sestankov in sej je že toliko, da kmalu ne bo več časa za delo! Bolj na kratko bi se morali pogovarjati in več delati, tako bi rekel jaz! Delavca kar preveč preobremenjujemo z raznimi „pravicami", ki jim ni kos in jih ne razume' Čez noč ni mogel zato, ker v ustavi tako piše, postati drug človek in dobiti novo pamet! Da bi mu pa kdo kaj lepo preprosto razložil, ga naučil, mu povedal tako da bi lahko razumel, tega pa še nismo dočakali! Niti za člane samouprav; nih organov nismo organizirali izobraževanja, kaj šele da bi se spomnili na slehernega delavca-Marsikdo bi zelo rad sodeloval pa ne ume! Zato bi rekel, da je v samoupravljanju naša prva naloga: izobraževanje!
ŠIG-74 - PIONIRJEVA PREIZKUŠNJA
Ker je predsednik Organizacijskega komiteja za Športne igre gradbincev 1974, tov. Slavko Guštin na dopustu, smo s vprašanji o tem, kako potekajo priprave na letošnje igre in kakšne dolžnosti in odgovornosti je prevzel PIONIR kot organizator letošnjih ŠIG, po-radovedili pri Lojzetu Jožefu.
— S prvim vprašanjem bi radi obudili spomin na tiste Športne igre gradbincev, ki so bile pred leti enkrat že v Novem mestu. Kako je bilo takrat?
— Res je, PIONIR je bil enkrat že organizator ŠIG. Bilo je to 1962. leta, igre smo takrat organizirali v Novem mestu. Sodelovalo je 25 gradbenih podjetij iz Slovenije, udeležencev pa je bilo okoli 800. Osnovne težave smo imeli že takrat okoli prenočišč in prehrane za udeležence. K sreči smo prav v tistem času odpirali naš samski dom v Bršlinu in smo udeležence nastanili v njem. Slovenskim gradbincem je v posebno lepem spominu s teh iger ostal družabni večer, ki smo ga priredili ob zaključku iger na dvorišču in v prostorih mehansko-kovinskega obrata. Teh SIG se radi spominjajo tudi zato, ker so bile dobro organizirane, to pa nas seveda obvezuje, da moralno tudi letos, kot organizatorji dati vse od sebe.
-	Kaj je vplivalo, da bodo letošnje ŠIG v Ljubljani, čeprav je organizator PIONIR Novo mesto?
-	Letošnji organizacijski komite si je na vse kriplje prizadeval, da bi bile v Novem mestu. Ugotovili pa smo, daje to nemogoče, ne toliko zaradi tehnične izvedbe tekmovanj, kot zaradi premajhnih gostin-
i skih zmogljivosti. Prenočiti in prehraniti je namreč treba blizu 3000 tekmovalcev in udeležencev. Iskali smo razne rešitve: razmišljali smo ° tem, da bi postavili tabor gradbincev, vendar nismo uspeli dobiti ustreznega števila šotorov; razmišljali smo o gradbinskem vlaku, ki bi vsak dan pripeljal udeležence iz prenočišč v Ljubljani v Novo mesto, toda ob tem bi morali na posamezne obroke voziti 700 do 800 tekmovalcev spet iz Novega mesta Ua Otočec, ker v mestu ni dovolj zmogljivosti za prehrano. To pa bi bilo glede na umik tekmovanj nemogoče. Morda bo ob teh argumentih kdo poočital z Zletom bratstva in enotnosti, na katerem
! j® bilo 6000 udeležencev in je bil v
: Novem mestu. To je res, vendar sta ta zletu bili samo dve osrednji prireditvi na enem samem stadionu, v katerih so sodelovali vsi udeleženci. Naj povemo, da gostinstvo v Novem mestu zmore pripraviti ^050 sedežev v gostiščih in da ima vsega le 509 ležišč. Zato je bila edi-Ua sprejemljiva rešitev organizirati J8re v Ljubljani v Športnem parku Kodeljevo.
— Ali je šlo v Ljubljani vse gladko?
- Niti najmanj, ker tudi Ljubljana ni športna Meka. Prvotno je bilo odločeno, da bodo ŠIG od 2. do 4. septembra. Prehiteli pa so nas grafičaiji s prijavo svojih iger in športne naprave v parku Kodeljevo so bile oddane. Tekmovanja bi sicer lahko organizirali po raznih igriščih v Ljubljani, vendar bi to povzročilo toliko dodatnih težav, da smo ŠIG raje premaknili na čas od 22. do 24. avgusta, ko je bil športni park na Kodeljevem prost.
— Kako so potekale priprave na letošnje ŠIG?
— Delavski svet podjetja je že v marcu letos imenoval Organizacijski komite za pripravo ŠIG-74. V tem komiteju je 13 članov iz našega kolektiva in nekaj zunanjih sodelavcev. Organizacijski komite je nato v skladu s svojimi pooblastili imenoval tehnično vodstvo iger, komisijo za materialne potrebe, komisijo za tisk, informacije in propagando, gospodarski odbor, komisijo za sprejem ekip in komisijo za finančne zadeve. Okvirne naloge teh organov so naslednje: tehnično vodstvo pripravi uvodni in zaključni ceremonial iger, oskbi igrišča, sodnike in vse tehnično osebje, pripravi urnik tekmovanj, opravi žrebanje za razpored ekip itd., komisija za materialne potrebe zagotovi, da so igrišča primemo opremljena in dekorirana ter za opremo na njih, komisija za tisk, informacije in propagando skrbi, da so z razpisom podjetja pravočasno povabljena k sodelovanju, natisne program iger in skrbi, da so javnost in udeleženci v času iger sproti seznanjeni s potekom, gospodarski odbor zbere potreben denar za igre in sklepa pogodbe o najemu igrišč in opreme, komisija za sprejem ekip zagotovi prenočišča in prehrano ter informacijo o tem kako pridejo tekmovalci do tekmovališč, stanovanj in krajev, kjer dobijo hrano; komisija za finančne zadeve izdela stroškovnik iger in ključ, po katerem si stroške delijo udeležena podjetja.
— Kofiko bodo stale v denarju letošnje ŠIG?
— Po stroškovniku, ki ga je izdelala finančna komisija bo za letošnje ŠIG potrebnih okoli 470.000 dinarjev. To je denar, ki bo potreben za neposredno organizacijo in potek iger. Ta okvirni znesek se razdeli med podjetja, ki na igrah sodelujejo, tako da vplača vsako izmed njih ustrezen delež. Upoštevati pa moramo, da organizacija iger naloži organizatorju, letos je to naš PIONIR, še nekatere stroške, ki jih mora utrpeti sam. Kolikšni so ti stroški, je odvisno od organizatorjeve pripravljenosti za njegov dodatni prispevek, seveda pa po tem, koliko kot pravimo po
domače ,,reskira“, udeleženci organizatorja nato ocenjuejo. Organizatorjev prispevek v dodatnih stroških je vsekakor tudi precejšnja reklama za podjetje, ki je organizator, v našem primeru torej za SGP PIONIR.
— Preden končava z razgovorom še vprašanje o letošnji udeležbi na ŠIG in o tem, na kaj predvsem bi morali paziti pri PIONIRJU kot organizatorji letošnjih iger?
— Tudi letošnja udeležba je rekordna: prijavljenih je 66 podjetij z 2800 tekmovalci in udeleženci in 370 ekipami. Največ prijav je za kegljanje: 59 ekip, sledi strelstvo s 53 ekipami, mali nogomet s 50 ekipami, namizni tenis s 40 ekipami itd. Zaradi izredno številčne udeležbe je ŠIG vedno teže organizirati, ker imata gostinske zmogljivosti in športne objekte, ki lahko zadostijo tolikšnemu številu udeležencev le dve mesti v Sloveniji: Ljubljana in Maribor. Zaradi veli-
kega števila ekip se tekmovanja tudi časovno zavlečejo. Zato vedno bolj prevladuje mišljenje, da bi bilo treba organizirati bazenske ŠIG. Glede drugega dela vprašanja pa bi poudaril predvsem to: dolžnost organizatorja nalaga PIONIRJU veliko odgovornost. PIONIR je v Sloveniji znan kot kolektiv v katerem je šport zelo razvit in njegovi športniki dosegajo dobre rezultate. Iz sodelovanj v raznih večjih prireditvah v Sloveniji in tja od ŠIG, ki so bile 1962. leta v Novem mestu, slovimo tudi kot dobri organizatorji. Udeleženci letošnjih ŠIG zatorej pričakujejo od nas dobre rezultate na tekmovanjih in pa dobro organizacijo. Zato se bomo morali v času, ki nas še loči od dni, ko bodo v Ljubljani v naši organizaciji XXIV. Športne igre gradbincev Slovenije, vsi, ki imamo kakršnekoli zadolžitve v zvezi z igrami, vsi člani naših tekmovalnih ekip in še marsikdo drugi res zavzeti, da ne bomo zapravili zaupanja in slovesa, ki smo si ga kot organizatorji doslej pridobili!
Dvorana na Otočcu je bila popolnoma zasedena, ko je zbor podjetij udeležencev odločal konec junija še o zadnjih skupnih zadevah v zvezi s ŠIG-74
Pogled na del predsedstva zbora podjetij udeležencev ŠIG-74 na Otočcu med žrebanjem za razpored tekmovalnih ekip v skupine
ENO VOC	UflJV/E 3£TI5	ČJIH <j V SLi	>y£ni:	um n	DIREK- TOR	D V M	NfiROO. oscnJi- 1-0	?«ITOK PWE v R v/STR.	AZIJSKA TR3NR Z. El-	NRŠft ton a ena MONT.	TONR	oRq»>N. AMER- pniftv	qRoi)£N tojzt	MESTO OB BALTIKU	qORR V JEZIKU	LOJZE ZORAN	MESTO KtKl f v/ 120^	OB ROT- UNDI	iqo(? Lr^ar	i[r.mH. 'ARAlZc	v ZlN-ILOVI-tOST
	►s		?	P	1	0	N	1	£	EL£«1- V K«5rE*(	►T	O	<;	£	£	L	30£NI. *OfE OUIREk	F	1	a	E
zn aflr.)	P	£	O	flUiUft	V	A	A	s	A	KRS7E0V £lOW|	IU TEI	A	L	O	3	Z	3	O	£	E	F
										piZoZE fOTtvR											
v tu KO no»u.o	L	A	P	J	A	RE6US covRiuJ; ?aiTR= DjLfJICR	£	E	B	v+iuuo	H	S	StfBđTK«	5	U	SI.OV3N. “RlTfKPf	O	L	OtlR-ft L-MIHE*	M	E
													PSE£. XR»MEk						LOU.PP. STPVE		
OKJEH	O	p	3	v ZRHBIJI	N	P	0	j.	A	cešKp Lzun	E	MftEiB. 0PEP4TVK	0	T	T	A	PRITISK	T	L	A	£
										RiilU		3. TOM									
ŠI&EN- *OKS.	s	3	E	VEĆJR fOSODfi	K	A	T)	SMUCPR	£	O	L.	E	H	O	L	E	ČRKF>	E	s	TRITI3	T
				KtVtRi.Nl X#IM£U.				MENI IK» TEBI									OSOIINA			aCRR 1 i-miai	
CIST P TEtP PHSTIR	N	E	T	T	0	>WDWC OSYO&. BOJ	N	0	3	UTER	J-	VRVI letalec	1	K	A	£	0	s		p	I
										FRPiEU TROTI		NIZOZEr-							TEKMEe		
T	0	M	3	*	C	SMETMI	A	3	A	V	0	N	w. (LAT.)	MESTO 0 V -&0L	SPONAVI CsTMUTI	- A	s	T	R	0	V
						NlVOUft TESi-fl								ŽlVlLSl VOTRE.S	AP SČINIV	I O					
TJVft SftMOd	LRS.-	0	E	nevrov	E	N	H	E	£	P	A	L	£	£USK' VELETOtL	0	B	EM9KR SOMOCrL-	1	1	OfcNAKA rRievER	N
				svcpfap. M. IME.										Af>..4.ih 21 *£Xp			v tmkrm			ura	
trna ZRfct	M) Bo	rrnMcv	zfUtveu	A	V	T	O	M	A	T				0	L	E	S	op/oe CESKfl vsreS.	V	L	O
NhPftD	A	T	A	K	A	5»qWTIC PLERS 5>v)UK	s	A					,C	R	y	N	1	C	A	žvmo MMPE«	S
vsčun 40S.TI L-MfV	T	A	3	E	K	H	A	J				9L.ES FtCOttP	E	T	E	OTO K V OKOLICI ZADRA	M	0	L	A	T
9			2																		
REŠITEV KRIŽANKE
Tokrat objavljamo rešitev križanke, ki jo je poslal Č.E., ki se je skril za številko poštnega predala 69 Novo mesto. Neznanega skrivnostnega avtorja nismo uspeli najti, ker pod to številko poštnega predala na Novomeški pošti nimajo nobenega naročnika. Križanko smo objavili, avtor pa je ostal brez honorarja, ker nismo vedeli komu naj ga pošljemo. Prosimo ga, naj nam križanke še pošilja, vendar morajo biti narisane v točno takšni izmeri kot je objavljena in v dveh izvodih: eden naj bo prazen brez rešitev, drugi pa naj ima vpisane rešitve. Seveda pa mora biti križanka lepo izrisana, na lepem gladkem papirju, ker smo morali tokrat objavljeno prerisovati, kar je zelo zamudno in neprijetno. Križankar, toraj na plan, ven iz ilegale in hitro se vnovič oglasi!
UREDNIŠKI ODBOR *
živa kronika
V	času od 11. maja do 2.7.1974, smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe:
UPOKOJILI SO SE:
V	POKOJ SO ODŠLI: Matko Senkovič in Marko Repovž, delavca iz TOZD gradb. sektor Krško.
PRIPRAVNIŠTVO JE POTEKLO
PRIPRAVNIŠTVO JE POTEKLO:	Branki Matkovič,
administr. tehnik v del. skup. skup. služb
IZ JLA SO SE VRNILI:
IZ JLA SO SE VRNILI: Branko Brlič, gradb. tehnik - TOZD gradb. sekt. Zagreb, Anton Kastelic, str. ključ. TOZD meh. kov. obrat
V JLA SO ODŠLI:
V JLA SO ODŠLI: Bogdan Krevs, ključ, vaj., Janez Kranjc, avtomehanik - TOZD meh. kov. obrat., Fahrudin Subašič, Idriz Mujakič, Džunadž Pavlovič, Petar
NAŠI NOVI ŠTIPENDISTI SO POSTALI: Vizjak Franc, III. letnik
FAGG in Dušan Habjan, I. letnik FAGG
Aleksič, Ivan Koluš, Branko Beribak, Vujadin Tomič, Simo Veselinovič — vsi iz TOZD gradb. sektor Krško, Anton Kump, dipl. inž. arh. iz TOZD gradb. sektor Ljubljana.
NA NOVO SO NASTOPILI DELO:
NANOVO SO NASTOPILI: Zoran Ljubenovič, avtomeh., Ljubomir Jovičevič, avtomeh., — TOZD meh. kov. obrat, Marija Vukičevič, administr. in Josip Prepolec, gradb. delovodja — na TOZD gradb. sektor Zagreb, Nada Matijašič, Milena Srovin, adm., Marija Avbar, administr. in Dragica Trampuš, strojepiska - vse v delovni skupnosti skupnih služb, Jože Dragan, mizar v TOZD lesni obrat, Duško Vasiljevič, gradb. strojnik v TOZD SPO,
PRIPRAVNIKI SO POSTALI:
KOT PRIPRAVNIK JE BIL SPREJET:	Damjan Damjanovič,
gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Novo mesto.
Na novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej minil in da bi se nato spet vrnili med nas, tovarišem, ki so odšli v pokoj pa veliko zdravja in zadovoljstva.
Pročelje našega počitniškega doma Ukanc ob Bohinjskem jezeru
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.