tawppljilifer fen'iljt
Stenografični zapisnik
petnajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dné 19. januarja 1888.
Navzoči: Prvosednik: Deželnega glavarja namestnik: Peter Grasselli. — Vladna zastopnika: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler in c. kr. vladni svetovalec Janez H o -z h e v a r. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. J a k o b Missia, Luka Robič, Luka Svetec, deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina.
^>xieT7-xii red.:
1.	Branje zapisnika XIV. deželno-zborske seje dne 17. januarja 1888.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Priloga 82. Poročilo deželnega odbora glede osuševanja kotlinskih dolin pri Staremtrgu, Cerknici in Planini.
4.	Priloga 83. Poročilo deželnega odbora o reški cesti v cestnem okraji senožeškem.
5.	Priloga 86. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži začasni končni račun glede zgradbe Rudolfina.
6.	Priloga 87. Poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bogenšperg.
7.	Priloga 81. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja priklade na pivo v postonjskem trgu za leto 1888. do vštetega leta 1892.
8.	Priloga 75. Tretje branje načrtanega zakona zadevajočega povračilo škod storjenih po lovu in divjačini.
9.	Priloga 85. Poročilo finančnega odseka o konvertovanji zemljiško - odveznega dolga na Kranjskem (k prilogi 48.).
10.	Ustno poročilo finančnega odseka glede reorganizacije deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osebam (k prilogi 69.).
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o statutu in programu deželne vinarske, sadjarske in kmetijske šole na Grmu (k prilogi 26.).
6er fünfjeönieu
ttcs Utatuifdißn iaadfages
|tt ITaißarfi
mtt 19» timte tr 1888.
jUtwefettbe: ®orfi|enber: 2anbe§Ijaui>tmamt=<gte£L Oertreter $ßeter@raffelli. — Vertreter ber fj. Regierung: ßaubelprafibeitt Stnbrea§ greitjerr b. SBtnfIer uub f. f. 9iegierung§ratf) So|ann §oäf)eöar. — ©ämmtlidje SJtitglieber mit §(u§= naljme bon: prftbtfdjof ®r. Sacob SJitffio, 2u = fa§ Jiobic, 2ufa§ @betec, ßanbe^auptmcnm ©u ft ab ©raf £f)urn = 33alfafftna.
®agesordnung:
1.	Sefung beg SßrotofoIIeg ber XIV. Sanbtaggfifcung born 17.
Siänner 1888.
2.	ÜDiitttyeilungen beg 2anbtaggprafibium§.
3.	Seilage 82. Seridjt beg 2anbegaugfc§ufjeg Betreffenb bie ©ntoäfferung ber Seffeltfiäler bon Slttenmarit, Sufrufc unb ipianina.
4.	Seitage 83. Seridjt beg 2anbegaugfd)uffeg in äingetegen* feiten ber 9teia = ©trafse im ©trafienBejirfe ©enofetfd).
5.	Seilage 86. Seridjt beg 2anbegaugfc$uffeg mit Sorlage ber borläufigen ©djlufjrecfynung ü&er ben Sau beg Dtubolfinumg.
6.	Seitage 87. Seriefit beg 2anbegaugfcfyuffeg in Angelegenheit ber Umlegung ber ©trajje über ben SBagengfierg.
7.	Seilage 81. SBericEft beg 2anbegaugfd)uffeg Betreffenb bie Setoilligung einer Sierauflage im Skaritorte Slbelsberg für bie Sjaljre 1888 Big einfcfyiiejslid) 1892.
8.	Seilage 75. dritte Sefung beg ©efefcenttnurfeg Betreffenb ben ©rfafs bon 3agb= unb äBitbfdjäben.
9.	Seilage 85. Sericf)t beg ginanjaugfcfiuffeg über bie ©onber» tirung ber irainifc^en ©runbentlaftunggfdfulb (jur Seilage 48).
10.	3Rünbti(f)er Serid)t beg ginanjaugfcfiuffes Betreffenb bie 3ie= organifirung ber Sanbegämter unb bie Seibittigung bon 3«' fdjüffen an bie Sebienfteten berfelBen (jur Seilage 69).
11.	3Jtünblid)er Seridjt beg Serlbaltunggaugfdjuffeg in Setreff beg ©tatuteg unb Sßrogrammeg ber 2anbeg;3Betni, DBfts unb Aäerfiaufchule ju ©tauben (jur Seitage 26).
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Brega, Podolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste iz Dobrove do Zaklanca med okrajne ceste (k prilogi 78.).
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov občine Ravne, okraja krškega, za podporo k zgradbi skoz to občino držeče okrajne ceste.
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega odbora občine sv. Križa pri Radečah za podporo za napravo ceste od sv. Jurija do Zagorja.
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podobčin Čemšenik in Brezje za podporo za popravo neke ceste in mostu.
16.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu dčželnega odbora, in sicer o: §. 8., šolstvo.
Obseg: Glej dnevni red razun toček 11., 13. in 14., in. interpelacija gospoda poslanca Frana Šuklje-ta in tovarišev.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
12.	SJtünblidier 58erid)t bež SBeribaitungžaužfdjuifež über bie ijle* tition ber ^nfaffen auž Brezje, Podolnica unb Dobrova um ©inreiljung ber bon Dobrova biž Zaklanec füfyrenben ©e* meinbeftrafse in bie fiategorie ber Sejirfžftrafien (jur Seilage 78).
13.	SOlünbli^er »eridjt 'bež $inanjaužf<$uifež über bie Petition ber ©runbbefifcer ber ©emeinbe Ravno im Sejirie ©urifetb um Subbention jur jjerftellung ber burdj biefe ©emeinbe füljrenben Sejirfžftrafje.
14.	SJlünbiidjer Seridjt bež ginanjaužfd)uffeš über bie Petition bež ©emeinbeaužfdjuffež bon ©t. ©ruciž bei 3tatjd)ad) um Subbention jur ^»erfteUung ber Straffe bon ©t. ©eorgen nad) ©agor.
15.	2JJünblid)er 33eri$t bež ginanjaužf^ujfež über bie Petition ber Untergemeinben £f$emf$enii unb Srefie um Subbention für eine Straffen* unb Srücfenfjerftellung.
16.	SRünblidjer Serifi bež Kedjenfdjaftžbericfit * 3tužf^uffež über ben 31ei§enfc§aftžberi($t bež Sanbežaužfd&uffež, unb jioar ju: §. 8, Unterricfitžibefen.
Siefie 2agežorbnung mit Siužna^me ber fünfte 11, 13 unb 14, unb SnterpeKation bež §errn Slbgeorbnetbn granj ŠuIIje unb ©enoffen.
JJeginn iev &x$ung um 10 «l)r 30 Minuten.

cSattbesflaMpftJta»« - efljjcrfrefer §raf]felli:
3c£) conftatire bte ©efchlufjfahigfeit be§ h°f)en £>aufe§ unb erdffne bte ©ifeung. $d) erfuc^e ben §errn ©ci)riftfiif)rer, ba§ ^rotofoil ber Ie|ten @i|mtg ju berlefen.
1.	Branje zapisnika XIV. deželno-zborske seje dne 17. januarja 1888.
1.	Sefmtg be§ ^roiofoiicS ber XIV. &anb» tagšfi^mtg bom 17. $iimter 1888.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik 14. seje v nemškem jeziku. — ©ecretar Pfeifer »erlieSt ba§ 5(5rotofoli ber 14. ©itsung trt beutjcfjer ©pracfje.)
4anbes{)ttupitnomt - S>teKvetttdex ^raffeJTi:
SBunfcfjt Semanb ber §erren irgenbineidje SBerich» tigung be§ neruommenen iprotofotte§ ? (Nihče se ne oglasi. — SRiemanb rnelbet fich.)
Sa bie§ nicf»t ber gfall ift, erfiare id) ba§ fJSro* tofoH ber Ie|ten @i|ung fiir gettefuniget.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2«. Mittfjetluttgen be§ lianbiagSjjräfibtumä.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Gospod poslanec Pfeifer je izročil prošnjo cestnega odbora novomeškega za podporo vsled preložitve okrajnih cest Št. Peter-Otočice in Srednja Vas-Berčič.
(Se izroči upravnemu odseku. — SBirb betu 3Serwaitung§au§fchuffe jugetniefett.)
ferner ift eingelaufett eine gufdjrift bež 2anbe§= fd)uirathe§ mit Anträgen auf ©uböentionirung refp. (Semä^rung eine§ Sariefjens für ben ©djutfjauSbau in Sfcijernembl.
(Se izroči finančnemu odseku. — äßirb bent ginanjau§jd)uffe jugemiefen.)
Za besedo oglasil se je gospod poslanec baron Apfaltrern.
Afigeorbnctcr	Jlpfaftrertt:
Sie un§ borliegenbe iEagesorbnung für bie heutige @i|ung wei§t fünf ©egenftänbe auf, weiche Seridjte be§ 2anbe§au§fchuffe§ über berfc^iebene 2lngelegen= feiten enthalten unb jum Sdjeile fetjr umfangreich unb jum SLfjeile bon feljr meittragenber SSebeutung finb. Sd) fann nicht umhin, mein lebhaftes Bebauern barüber au§= jufpredjen, baf§ biefe SSorlagen feitenS be§ SanbeSauS» fd)uffe§ an ben Sanbtag menige Sage nor ©chlufj einer ©effion gebracht merben, welche an fich fchon über bie gewöhnliche Sauer unferer ©effionen hinausreicht.
2Beiter§ fann ich nicht umhin, an biefe meine 95e= merfung bie Sitte ju fniipfen, baf§ eS bent hohen 2anb= tagspräfibium gefallen möge, bafjin ju toirfen, baf§ utt§ in .Bufunft biefe Vorlagen ju einer ijeit noch jufommen,
bte eine grünbliche Seratfjuug berfelben juläfjt unb ich weife in biefer Sejiefjung auf ba§ hm, ®a§ in ber fünftigen @i|ung unter gleichen Sßertjältniffen auf bie SfageSorbnung gelangen foll, ich meine, ba§ fo wichtige ©trafjengefeit, welches in jwei 2lu§fchuf3fi|ungen burcfp gepeitfcht unb oom Sanbtage, ich toei§ nicht wann unb wie burdjberathen werben fotl. SBenn e§ fich um eine 58eratf)ung hanbelt, fo fefje ich einfach nicht ein, wie eine fotelje erfolgen foÜ. ®afS finb bie folgen, wenn bie Vorlagen feitenS be§ 2anbe§au§fd)uffe» an ben 2anb= tag in eine fo oorgerüefte Beit gefefjoben werben.
£>ie§ ju conftatiren, halte ich für meine fßflidjt, unb jwar gegenüber meinen SManbanten, als eine Pflicht,. Welche fie mir auferlegt hoben.
Poslanec dr. Poklukar:
Obžalujem sicer enako, kakor gospod predgovornik, da smo razna poročila iz deželnega odbora dobili precej kasno; ampak ker je gospod baron Apfaltrern izrekel, da se bode cestni zakon v upravnem odseku „durchpeitschen“, ga lahko zagotavljam, da se to ne bode zgodilo. Mi smo pričeli že posvetovanje te važne postave, to posvetovanje je temeljito. Ako se to hitreje vrši, kakor pri drugih zakonih, je uzrok temu to , ker smo načela postave že pred dvema letoma tukaj v zbornici razpravljali. Kar zadeva cestni zakon, je gospod baron lahko brez skrbi, da ga ne bomo „durchpeitschen“, ampak temeljito premislili.
Poslanec Detela:
To , kar je častiti gospod baron Apfaltrern omenil, je nekolika graja deželnemu odboru. Jaz pa mislim, da zasluži deželni odbor za to, ker toliko poročil spravi v zbornico, pohvalo, ne pa graje. Če se nekatera poročila zakasne, to ni krivda deželnega odbora. Gospoda sme biti prepričana, da za deželne odbornike ni prijetno, če morajo med zasedanjem deželnega zbora razun tega, da v raznih odsekih sodelujejo, še poročila za slavni deželni zbor izdelovati. To gotovo nihče ne stori iz posebnega veselja. Na-ključi se pa, da pridejo marsikatera poročila kasneje, kakor bi bilo želeti, a temu se ne da pomagati, in uzrok temu so včasih tudi sklepi deželnega zbora. Lanskega leta na primer je sklepal deželni zbor o cestni postavi in deželnemu odboru naročil, naj se glede uvrstenja deželnih cest tehnične preiskave pred na lici mesta vrše. Vsled tega sklepa je smatral deželni odbor za svojo dolžnost, ukreniti te tehnične preiskave. Kakor pa je gospodom znano, je bil lanskega leta stavbni urad z delom preobložen tako, da celo leto ni bilo mogoče, omenjenih cestnih preiskav zvršiti. Deželni inženir Hrasky je imel opravek v račni dolini in na Gorenjskem, in razun tega bil tudi še poklican k vojaškim vajam. Deželni nad-inženir Witschl je imel opravke na Grmu, v Mokronogu, na reški cesti itd. Stavbnega adjunkta pa nismo mogli poslati, da bi ceste, katere je uvrstiti med deželne ceste, pregledoval, ker je nadzoroval stavbe v prisilni delalnici in imel dovolj druzega posla. Ker je deželni odbor zmirom čakal na primeren čas za omenjene tehnične preiskave, se je dovršitev cestne postave zakasnila. Drug uzrok temu je, da je de-
želni odbor poprašal okrajna glavarstva, naj nasvetujejo, katere ceste je uvrstiti med deželne ceste. Okrajna glavarstva niso mogla tako kmalu odgovoriti o tako važnem predmetu. Dopisi so se torej zakasnili in zadnji so prišli šele meseca novembra. Mislim, ako se je potem načrt cestne postave predložil šele predvčeranjem slavni zbornici, ni bila to krivda deželnega odbora. Nadalje bi omenil, da je bil v bistvenih potezah enak načrt postave predložen slavnemu zboru že pred dvema letoma, kateri se je izročil upravnemu odseku, kjer se je temeljito pretre-saval, kakor potem tudi v slavnem zboru samem. Ta je naročil deželnemu odboru, naj se v nekaterih točkah spremeni in ob enem z postavo o uvrstitvi deželnih cest zopet slavnemu deželnemu zboru predloži; in to se je letos zgodilo. Torej ni govoriti o novi, ampak le o popravljeni postavi, o kateri se vsi gospodje, kateri se sploh zanimajo za to stvar, prav lahko še informirajo. Tisti pa, katerim ni za to postavo, se ne bodo odločili zanjo, tudi če bi imeli še tri mesece časa za posvetovanje.
Nadalje moram omeniti, da tudi druga poročila brez krivde deželnega odbora kasno pridejo. Tako n. pr. poročilo glede osuševanja kotlinskih dolin pri Starem Trgu. Ta priloga bi se bila lehko izročila v prvi seji, če bi bilo na razpolaganje dotično gradivo. Kaj pa je gradivo za to poročilo? Gradivo mu je poročilo gozdarskega asistenta Puticka, brez katerega ne bi bilo deželnemu odboru mogoče ničesar poročati in to poročilo smo mi dobili sedaj začetkom tega meseca t. j. meseca januarja. Bilo je treba v deželnem odboru o tem posvetovati se, za to je poročilo cir-kuliralo med deželnimi odborniki; moralo se je potem poročilo prevesti v slovenščino, in to se pri takem tehničnem poročilu ne da napraviti v dveh ali treh urah.
Isto velja o poročilu glede muzeja. Mislim, da je tudi to jako važna reč, da se pa ni prej predložilo, za to bode zamogel gospod poročevalec Deschmann ravno tako tehtne vzroke navesti, kakor jaz za svoj referat.
Sicer pa smelo trdim, ko bi bil deželni odbor vsa poročila, ki so prišla do sedaj v slavni zbor, predložil v prvi seji, mi do danes ravno tako še ne bi bili končali zborovanja, ker nekatera poročila, ki so bila razdeljena v prvi seji, še danes niso rešena. Take priloge pa, ki so pozneje prišle, so se marljiveje in hitro pretresovale. Deželnega odbora torej ne zadeva nobena krivda.
Mi smo bili itak z delom preobloženi, ker smo morali med zborovanjem še priloge za slavni deželni zbor izdelavati.
JlBgeorbttcier 23aron Jtpfaffrern:
Sef) muf mir erfauben, nodjmai§ ba§ 28 o rt ju erbitten, jur tijatjadjiicfjen SBeridjtigung eittiger 33emer» fungen, melcfje meinen SBorten entgegengefteHt tourben, bie ju fpredjert idj im Snterefje einer griutblidjen 23e» ratfjung ber Soriagen mir erlaubt tjabe. 2BaS bie joeben oernommene jftedjtfertigung ber SSorfage o on einigen SanbeSauSfdhufjberichten anbefangt, fo mufi idj bemerfen, bafS tdj bariiber mief) gar nidjt auSfpredjen fann, ob btefe SSoriagen friifjer i) cit ten an ben Sanbtag gelangen fdnneu ober nicf)t. Slber fobiel ift fidjer, bafS beren
©inbrtngen in ber oorieften ober oorborlejjten ©ifung eine gumufhung an ben Sanbtag fteflt, toelžje über feine Sräfte f)inausgei)t unb unS nidjt ermöglicht, eine grünb» liehe unb orbentlidje Serathung burdhjufiihren. Sn biefer Sejiehung habe icf) mich beilagt unb auf biefe 93ejief)ung haben bie Epinberniffe feinen (Sinfluf ju nehmen, welche ber früheren Vorlage entgegensetzen. SafS ber SanbeS»-auSfdjuf fidj in folchen gäflen ju helfen weif, haben mir ans ber SSorlage gefehen, welche er uns oor mefj= reren Sagen eingebracht hat, ben ^Bericht betreffenb bie jfteorganifirung ber SanbeSämter unb bie ^Bewilligung bon Suf^nffen an bie SSebienfteten berfelben. S« btefem ^Berichte hat ber SanbeSauSfdjuf gefagt: „ich tonnte mit ben Arbeiten nicht fertig Werben, geftatte mir ber Sanbtag in ber nadjften ©effion biefelben borjnlegen". ©twaS SlhblicheS hätte er auch in biefen gußen fagen fönnen. SIber bie ©djulb ber nicht grünbiidjen ©rlebigung auf bie Schultern beS SanbtageS ju wäljen, ba§ ift baS» jenige, wogegen ich ^ßrotefi: erhoben habe, unb in biefer Epinfidjt hat gar feine S3emerfnng beS §errn SSorrebnerS bie meinige wiberlegt.
SDiein bießeicht nicht boßfommen falonfaljiger 2IuS= bruef, baS „burchfoeitfchen" einer Sorlage, hat bei bem Iperrn Dbmanne be§ 3&rWaItungSauSfd)uffeS gewaltig Slnftof erregt. 9fun, wenn biefer 21uSbru(f ihn fehr ber» le|t hat, fo nebme id) ihn 9erne ¡$urüd: ba§ änbert jebod) gar nichts an ber Sßjatfache, bafS eine grünbiidje unb eingehenbe SSerathung übet ba§ @trafengefe|, welches feine SBirfung gleichmütig über baS ganje Sanb auSge» behnt, nicht möglich tnar, inbem fiep nur jwei 2luS» jdjufftfitttgen nid)t genügen fönnen. Sn ber erften ©itjung fam man circa bis jnm §.12 ober 14, aßeS Übrige muf, Wie bie betreffenben Herren üluSfchufmitglieber fich auSgefprodjen haben, in ber heutigen SfiachmittagSfifung erlediget werben. 28aS aber meinen SluSbrui anbelangt, fo berfteht man unter „burchpeitfdjen" eben bie iBe» hanblung eines ©egenftanbeS mit ütufjeradjtlaffung ber nöthigen ©rünbtichfeit wegen Mangels an geit. SBenn alfo ber SluSbrucf unrichtig ober ben sperren nicht ge» fäßig ift, fo ift eS hoch Stfatfache, bafS bie tBeratljung eines fo umfangreichen unb wichtigen ©efe|eS in jwei ©ijjungen eine grünbiidje unmöglich fein fann, unb auch bagegen, glaube ich, habe ich mich mit ©runb gewenbet.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Gospod poslanec dr. Poklukar in tovarši izročili so mi interpelacijo. Prosim gospoda tajnika, naj jo prebere.
(Tajnik Pfeifer bere: — ©ecretür Pfeifer lieSt):
Interpelacija
poslanca dr. Poklukarja in tovarišev do slavnega predsedstva deželnega zbora.
Graška „Tagespost“ z dne 18. januarja t. L, št. 18. objavlja brzojavno poročilo iz koroškega deželnega zbora, po katerem se je vladni zastopnik, gospod deželni predsednik baron Schmidt - Zabierow o priliki debate o napravi prisilne delavnice za Koroško jako nepovoljno izražal o prisilni delavnici ljubljanski. Če je poročilo tega lista istinito, dejal je koroški deželni predsednik: „bafS er eine S3effernng ber im Sai» bacher gwangSarbeitSfjaufe untergebrachten färntnifcheIt
gttmngltttge beSljalö iticfjt ertoarte, weil ba§ in btefer flabifirten Stnftalt !)errfcf)enbe Sbtom i)teju rtic^t geeignet fei". Ta izjava vladnega zastopnika prouzročila je še druge napade na naš deželni zavod od strani koroških deželnih poslancev, češ, da se v ljubljanski prisilni delavnici žali jednakopravnost ter koroški prisiljenci celo v veronauku poučujejo ne v svojem materinem nemškem, temveč v njim nerazumljivem zopernem slovenskem jeziku. (Klici — Jtufe: Čujte, čujte!)
Ne da se zanikati, da je tako predbacivanje toliko pomenljivo, da je povsem nemogoče prezirati ga. Če je vest „Tagesposte“ resnična, ter če se je v deželnem zastopu sosedne nam Koroške v istini tako govorilo o ljubljanski prisilni delavnici, potem je to obtožnica za vodstvo tega deželnega zavoda, ob jednem pa hud napad na kranjski deželni odbor in njegovega poročevalca o zadevah naše prisilne delavnice, kakor tudi na ves deželni zastop. A kaj šele tedaj, če takih natolcevanj ni bil izustil kak posamezen poslanec, slabo poučen o dotičnem predmetu, temveč če so se čuli iz merodajnega mesta, z vladnega sedeža, tam kjer vladni zastopnik državni ugled reprezentuje in vladne nazore zagovarja. (Klici — Stufe: Res je!)
Brzojavno poročilo graškega lista je torej po vsej pravici razburilo podpisane deželne poslance. Vsem deželnim poslancem vojvodine kranjske, ne glede na narodnost in politično stranko, mora biti povsem znano, da se v ljubljanski prisilni delavnici strogo varuje jezikovna jednakopravnost nasproti nemškim in italijanskim prisiljencem. Vodstvo tega zavoda ter deželni odbor in njegov referent gosp. Deschmann (Klici: — Stufe: Dobro, dobro!) skrbno gledajo na to, da se verouk vrši v dotičnem materinem jeziku in da se v istem jeziku tudi beseda božja oznanuje prisiljencem nemške narodnosti. Kak povod je torej naš deželni zavod dal koroškemu deželnemu predsedniku, da ga grdi v javni seji (klici: — Stufe: Dobro, dobro!), da mu odreka zmožnost poboljšati izročene mu varovance, da s takim neutemeljenim očitanjem vojvodino Kranjsko materjelno oškoduje in upravi njeni nestrpnost predbaciva nasproti tujim prisiljencem.
Upirajoč se torej na te nagibe stavljajo podpisani sledeča vprašanja do predsedstva slavnega deželnega zbora:
d)	ali mu je znano brzojavno poročilo graške „Tagespost“ o izjavi koroškega deželnega predsednika zastran deželne prisilne delavnice;
b) kaj namerava ukreniti, da se izve avtentični tekst te izjave oziroma, da se zavrnejo neosnovana natolcevanja na dobro ime našega deželnega zavoda. (Klici: — Stufe: Dobro, dobro!)
V Ljubljani 19. januarja 1888.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Jaz sem stvar šele sedaj zvedel, ona mi prej ni bila znana. Sploh pa osebno o tej stvari seveda ne morem lahko spregovoriti, ker nisem član deželnega odbora, katerega nalog je v prvej vrsti, skrbeti za to, da se prisilna delavnica vodi v redu. Prepričan sem sicer, da je očitanje v deželnem zboru koroškem, če je resnično, popolnoma neosnovano. (Klici: — Stufe: Dobro, dobro! — Tako je!) Vender se mi pa potrebno zdi, da se v prvi vrsti konštatuje, ali je resnično govorjeno bilo to, kar poroča graška „Tagespost“, katerej, kakor nas uče skušnje, ni vsega verjeti, in zaradi tega mislim, da v prvi vrsti ne preostaja nič drugega, nego da se naroči deželnemu odboru, precej primernim potom zvediti, ali so besede, katere „Tagespost“ polaga na jezik deželnemu predsedniku koroškemu, res govorjene bile aliñe, pa, ali je res tudi to, kar so bajé potem nekateri drugi poslanci o stvari govorili. Druzega, mislim, da tukaj ni moči storiti.
Ali se slavni zbor strinja s tem nazorom? Če se strinja s tem, — in mislim, da se strinja, ker ni ugovora — potem bi prosil namestnika gospoda deželnega glavarja v deželnem odboru, da bi poprašal telegrafskim potom pri deželnem odboru koroškem, ali se je res to v dotični seji deželnega zbora godilo tako, kakor poroča graška „Tagespost“.
Poslanec ces. svet. Murnik:
Ker gospod deželni glavar zarad bolehnosti ne more biti prisoten v tej seji in ker se meni zdi, da je ta stvar take važnosti, da se precej zve resnica, potem ne moremo niti ure čakati, da bi se odgovor dal na interpelacijo v glavni stvari te reči, akoravno mislim, da je nemogoče, da bi zastopnik deželne vlade v vojvodini koroški kaj takega zamogel govoriti, ker ima vender dosti prilike poučiti se, kako se ravna v deželni prisilni delavnici kranjski. Jaz za svojo osebo sem tega mnenja, da ne more res biti, kar se je poročalo brzojavno v listih in se ta vest sme najbrže v ono vrsto šteti, katerih je mnogo v raznih listih. Nekoliko pa je venderle moralo biti, ker je tudi celo drug gospod, katerega smatram za popolno resnega, tudi o tej stvari govoril. Nekoliko bode najbrže res, in zarad tega je treba, da se ta stvar precej reši in se bode tudi to zgodilo, kar je častiti gospod predsednik izjavil, namreč poprašalo, kako se je ta stvar v seji deželnega zbora vojvodine koroške vršila.
Kar se pa tiče pouka o veronauku i. t. d. v prisilni delavnici, prebral bom o tej interpelaciji sledeče vrstice, katere so sestavljene na podlagi tega, kakor se tam ravna. (Bere — £ie§t):
Dr. Poklukar.
Klun.
Dr. Vošnjak.
Murnik.
Dr. Papež. Hren.
Dr. A. Mosche. Dev.
Hinko Kavčič.
Dr. Samec. Šuklje.
Janko Kersnik. Dr. vitez Bleiweis. Oton Detela.
F. Stegnar. Višnikar.
Dr. Sterbenec.
Vilj. Pfeifer.
„V deželni prisilni delavnici nahaja se sedaj 406 prisiljencev, od teh samo 60 kranjskih, drugi pa so iz Koroškega, Primorskega, Tirolskega, Salcbur-škega, Gorenje-Avstrijskega in deloma, to je 9 mož, iz Češkega.
Od teh govori samo nemški 297 mož oziroma korigendov, laški in nemški 11 mož, in slovenski in nemški 25 mož, torej jih razume 333 mož nemški. Samo slovenskega jezika zmožnih je 38 mož, in samo laški jih govori le 35 mož.
Kar se tiče božje službe in veronauka, je v tu-kajšni delavnici že od nekdaj bolj vredjeno, kakor v drugih takih zavodih. Tukaj se namreč deli vero-nauk po 4krat na teden, in božja služba opravlja se po 3krat na teden, med tem ko se drugod navadno le ob nedeljah in praznikih veronauk uči in služba božja opravlja. Veronauk podaja se v delavnični učilnici v oddelkih in sicer tako, da se v šolo pokličejo v posameznih urah le Nemci ali Slovenci, ali Lahi. Nemci pridejo po dvakrat, Slovenci in Lahi po enkrat na teden na vrsto, tako da se sleherni prisiljenec veronauka uči v svojem materinem jeziku. (Klici: Stufe : Čujte, čujte!)	. .
Božja služba opravlja se v delavnici v torek, četrtek in nedeljo, potem vsak praznik. Ob nedeljah in praznikih služi se tudi exhorta in sicer po dvakrat zaporedoma nemški, potem po enkrat laški in slovenski. (Klici: — Ütufe: Čujte, čujte!)
Oddelek v mestni bolnici zahaja k sv. Krištofu k božji službi in ima tam vsako nedeljo in praznik tudi nemško exhorto.
Tako je bil veronauk uredovan od nekdaj v prisilni delavnici, in se je v tej zadevi le toliko prena-redilo, da se sedaj na prisiljence nemške narodnosti z ozirom na njih večino še bolj ozira, ker se je oddelku v mestni bolnici priskrbela nemška exhorta.
Oddelki, kateri so do leta 1886 in 1887 bili nastanjeni na Igu in v Logatci, imeli so isto tako božjo službo v ondotnih farnih cerkvah in se jim je tudi veronauk podajal v nemškem jeziku.
Slovenski korigendi se uče utrakvistično v navadnih predmetih ljudske šole, in isto tako tudi v veronauku. Nemški in laški korigendi uče se samo nemški.“
To prosim, naj bi slavni zbor izvolil na znanje vzeti. (Klici: — Stufe : Dobro, dobro!)
jlfigeotbnefer Pefdhnfttttt ;
3d) werbe mir aud) ba§ SBort erbitten! Rad)* bem in ber Interpellation aud) meiner ißerfon als Berid)L erftatter über baS $wangSarbeitShauS Erwähnung ge= tljan mirb, unb eS nad) bem 2Sorfa£te im iärntnerijdjen Sanbtage ben Anfdjein haben iönnte, bafs ber irainifdje SanbeSauSfchuf) bie ihm obíiegenben Pflichten wegen Söaljrung ber @runbfä§e ber fprad)Iidien @teid)bered)tt= gung in unferer gwangSarbeitSanftalt oerabfäumt hätte, fo erlaube id) mir bieêfatiê mid) auf bie Bemühungen ju berufen, benen feiuerjeit nad) bem £obe beS ißaterS ®eržič ber ÖanbeSauSfdjuf) fid) unterzogen ijat, um einen geeigneten RetigionSlehrer unb Seelfotger für baS gmangSarbeitSljauS ju gewinnen. ES tjanbelte fic^ barum, einen ®eiftlic|en ju finben, welker fämmtii^er Sprachen, nad) ber Rationalität ber ^roätiglinge, näm= lief) ber fíooenifd)en, beutfd^en unb itaüenifdjen (Sprache mächtig wäre. 2Bir ^aben unS bieêfaÛê, wie ben sperren befannt ift, fogar an ben ©rjbifdjof non @örj gewenbet, er möchte uns einen folgen ®eiftlid)en jur Verfügung ftellen. Enblid) fjat unS ber granzislaiter-Orben auS ber Verlegenheit geholfen, ba bort immer wegen beS Connexes beS DrbenS mit italienifd)en San-beSgebieten einige wenige ©eiftlidjen fid) befinben, weld)e aujjer ber beutfdjen unb floöenif^en Sprache aud) ber italienifdjen mäd)tig finb.
AHeS, WaS ber h°<^öereE)rte §err SanbeSljaupL mann = ©telloertreter hier oorgebracht hat, lanu id) nur betätigen. 3<h hafte zwar öem Religionsunterrichte perfönlici) nie beigewohnt, fonbern ich war nur ein= ober zweimal bei geftlid)Mten anwefenb, allein ich wuf) fagen, bafS barnalS ber betreffenbe ©eelforger bie ©Ehorte in beutfefjer Sprache gehalten hat. (Klici na levi: — Rufe linlS: „Dobro! dobro!“) 3d) fehe auch nicht ein, Welchen |jwed eS haften iönnte, einer Abteilung beutfefjer Ijwänglinge in einem ihr unöerftänblichen Sbionte Bor= träge zu halten. (Klici: — Stufe: „®afS ift ja ganz natürlich!" — „©ehr richtig!" — „To bi bilo preneumno!“ — „Dobro! dobro!“.)
2ßaS nun ben Unterricht in ber Eorrigenbenab» theilung anbelaugt, fo habe ich öie ©dfule öfters zu befudjen (Gelegenheit gehabt, unb ich habe wal)rgenom= men, bafs ber Unterricht auSfc^lie^ticf) in beutfdjer @prad)e ertheilt worben ift, (Klici: — Stufe: „Dobro! dobro!“ „Run alfo!" — „(Ganz in ber Drbnintg!") ben flo= Oenifchen Eorrigenben aber natürlich) aud) in ber flooe» nifdjen Sprache (Poslanec Klun: — Abgeorbneter ®lun: „Ratürlid)!") unb ba habe icf) mirllid) eine erfreuliche SBahrnehmung gemacht, bafS nämlich felbft bie oerwahr* lofeften flobenifdjeu gwänglinge in unglaublich iurjer $eit ber beutfdjen Sprache oofilommen mächtig gewor» ben (Veselost na levi! — Weiterleit linlS!) unb aud) fonft gebeffert worben fiub. 3<h habe barin abermals eine Betätigung bafür gefunben, wie richtig bie @runb= fä|e waren, Welche id) in biefem hohe« Waufe fo oft oertreten hafte, unb oon Wie wohltätigen folgen fo ein Unterricht auch in ber beutfd)en Sprache für bie Sugenb ift. (Splošna veselost. - Allgemeine Weiterleit.) ES ift übrigens nici)t zu bezweifeln, bafs fi<h gewih bazu bie (Gelegenheit ergeben hätte, bafs oon ©eite ber ¿wänglinge Klagen an ben Referenten gelangt wären, wenn il)nen je in fprachlic^er Begehung (Gewalt ange* than worben Wäre. (Veselost in klici: — Weiterleit unb Rufe:	„Ratürlid)!" „gewif)!") Allein ben Be=
hauptungen bezüglich ber ©loüenifirung ber Anftalt mufe id) mit aller Entfdjiebenheit wiberfpred)en, nachbem id) auS Erfahrung weif), bafs fowol)! feitenS ber Beamten ber Anftalt als aut feiten» ber Auffeljer mit ben fjwänglmgen beutfd)er Rationalität immer nur ®eutfd) Oerfehrt wirb. (Klici: — Rufe: „Dobro!“ „Vraüo!")
^anbeshflupimatm-^teffuerireier	:
Rach biefer Aufllärung au§ fo ooKlommen com^ petentem unb glaubwürbigem Rlunbe, glaube ich, Wirb ber SanbeSauSfchuf), falls bie Behauptung ber „®razer SageSpoft" als wahr fich heiauSfteHen fofite, aufeerbem, bafs er bie SanbeSüertretung oon Kärnten über ben Wahren ©ad)tierhalt aufllärt, bafür Sorge zu tragen haben, baf§ auch Wetr SanbeSpräfibent oon Äärrtten in geeignetem SBege bie richtigen Informationen über bie ¿wangsarbeitsanftalt in Sraiit erhalte.
Vrnimo se zdaj k dnevnemu redu!
3. Priloga 82. — Poročilo deželnega odbora glede osuševanja kotlinskih dolin pri Staremtrgu, Cerknioi in Planini.
3. ^Beilage 82, — tömifjt bes 8aitbe§att§= fc§ttffe§ betreffenb bte (Sntmäffemmg ber ^ejfeiifjoler bon Slitemnartt, ßtfiinift unb planina.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem 3?ermaltungšau§fcbuffe jugemiefen.)
4. Priloga 83. — Poročilo deželnega odbora o reški cesti v cestnem okraji senožeškem.
4, 23eiiage 83. — iBemiftt be§ 8anbe3att§= fdjuffe§ tu Slugelegcnfjeite« ber Oiefa= Strahe trn ^traftenbejirJe Senofetfrfj.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem SBermaltungSauSfcfjuffe jugemiefen.)
5. Priloga 86. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži začasni končni račun glede zgradbe Rudolfina.
5. ^Beilage 86. — ŽBeridjt be§ 8onbe§auš= füjttffeS mit Vorlage ber öoriäuftgett ^tftittftrcdjmmg über ben tön« be§ boifhtums,
(Se izroča finančnemu odseku. — 2Btrb bem ginanjaugfdjuffe gugetuiefen.)
6. Priloga 87. — Poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bo-gensperg.
6. Beilage 87. — ŽBertdjt beS 8a«be§auš* fdjuffcg tn Singeicgcttljcti ber Umlegung ber Strafte über ben UBagcnšberg,
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem 33ermaltung§au§fcbuffe jugemiefen.)
7. Priloga 81. — Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja priklade na pivo v postojnskem trgu za leto 1888. do vštetega leta 1892.
7. 23etlage 81. — tBeridjt be§ &anbe§au§= ftf)uffcs betreffenb bte IBcmiiitgmtg enter «terauflage im Marftorte 2tbel§berg
f«?b« ^aftre 1888 bis einfiftlieftliift
189,2,
Poslanec ces. svet. Murnik:
Nasvetujem, da se o tej stvari obravnava precej ker je skrajni čas in ker je akt popolnoma urejen' vsa stvar popolnoma utemeljena in se vsak častitih gospodov poslancev lahko udeleži debate.
Poslanec dr. Poklukar:
Pojasnujem stvar tako, da se je ta prošnja izročila zadnjič meni za upravni odsek. Ta se je posvetoval, poročevalec gospod Kavčič je v stanu o njej poročati precej, torej bi predlagal, naj se to zgodi
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Ako ni ugovora od strani slavnega zbora, poživljeni gospoda poročevalca, naj poroča o stvari.
l)o&en)Ni Ug°Vara' “	fein ^Mfrucfj er*
Poslanec ces. svet. Murnik:
Ker je že vsa stvar že več časa v rokah častitih gospodov poslancev, nasvetujem, da bi gospod poročevalec bral le predloge in se precej posvetovalo o tem.
(Ni ugovora. — mirb fein 2Biberfbrud& er= boben.)
Poročevalec Kavčič:
Upravni odsek nasvetuje: (Bere: — SieSt:)
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Občini Postojna dovoljuje se, da se 1. 1888. do vštetega 1. 1892. pobira v trgu postojnskem naklada 50 kr. od vsacega v trgu použitega hektolitra piva s to omejitvijo, da se ta naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva.
®er bobe Sanbtag motle befcbliejien:
, .o. h ®er ®em,einbe 2Ibei§berg mirb fiir bie Sabre 1888 bt§ einfdjliefilicb 1892 bie 33emiHigung jur @tn= bebung einer Sluflage bon 50 fr. bon jebem im 2Karfte Stbeišberg berbrau^ten £eftoliter S3iere§ mit ber @in= fdbranfung ertbeiit, baf§ bie ©inbebung biefer Siuftage meber bei ber (Srjeugung nodb bei ber ©infušr bon Šier pla^greifen barf.
2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu pridobi Najvišje potrjenje.
2. ®er Sanbegaugfdjuf? mirb beauftragt, biefem Sefcbiuffe bie Slßerböcbfte Sanction ju ermirfen.
jlßgeorbneter <f*ceffen} ^aton £djnjegef:
Scb bflbe nur in einigen ^Sorten baSjenige ju miberboien unb ju befräftigen, ma§ in ber testen Si&ung in berfelben f^rage bon ©eite be§ boeböerebrten ferrn ®efinnung§genoffen 2ucfmann borgebraebt morben ift. 3cb halte bte »emilligung einer 95ier = Stuflage bon boIf§miribfcbaftlicben ©tanbpunfte au§ niefjt für jmecP mäbig, naebbem ber Strtifel febon je|t bom Staate eine ju b°be ©teuer ju ertragen bat unb e§ mir im Sntereffe ber Sebölferung gelegen ju fein fdjeint, baf§
benfelben butci) bie SBettpeuerung biejes Artifeiš neue
Saften aufertegt werben.	^	(1I4
lu§ biefen (Sriinöen Werbe td) gegen ben Eintrag be§ 33erwattungšau§fcf)ufie§ ftimmen.
Poročevalec Kavčič:
Ker se mi zdi ugovor častitega gospoda predgovornika neutemeljen, prosim, naj bi slavni zbor pritrdil predlogu upravnega odseka.
(Obvelja. — Angenommen.)
8. Priloga 75. Tretje branje načrta-nega zakona zadevajočega povračilo škod storjenih po lovu in divjačini.
8. 23eiiage 75. 3>riite Sefmtg bc§ @efe^= cnitt>«rfc§ bctreffcub bm (Srfab bott $agb= unb ŠŠtibf^abett.
Poročevalec Hren:
Pri tem zakonu se je le v prvem in sedmem paragrafu nek mali popravek sprejel v drugem branji. Pri §. 1., pod točko b) je namestu „divjaške vrste“ vriniti „vrste divjačin“ in v §. 7. se je v prvem odstavku uvrstila beseda „pravočasno“, v nemškem tekstu „rechtjeitia", v drugem odstavku pa izpustile besede „do začetka žetve“, „nodj bor SBeginn bet ©rute . Sicer je sprejet celi zakon nespremenjen. Prosim, da se sprejme tudi v tretjem branji. §§. 1. in 7. se glaseta zdaj tako-le:
§• 1.
Vsak, ki je upravičen zvrševati lov, je dolžan povrniti:
a)	škodo, katero pri zvrševanji lova narede on sam, njegovi lovski gostje in pomožno osobje, kakor tudi pri lovu uporabljevani lovski psi (škodo po lovu), in
b)	navadno vso škodo, katero v njegovem lovskem okraji narede zemljišču in pridelkom na njem tiste vrste divjačin, ki so imenoma navedene v §. 1. zakona z dne 20. decembra 1874., dež. zak. št. 6 iz
1.	1875. (škodo po divjačini).
Povračilo ne gre samo oškodovanemu zemljiškemu posestniku, ampak tudi zakupniku, upravičenemu rab-niku ali užitniku, v kolikor so bili ti po zvrševanji lova ali po divjačini oškodovani.
§• 1-
Seber jur SagbauSiibung 33ered)tigte ift oerpflicptet:
a)	ben bei Au§iibung ber Sagb bon ipm felbfk feinen Sagbgaften unb bem §ilf§perfonaie, fotote burcg bie piebei Dertoenbeten Sagbpunbe oerurfadjten ©djaben (Sagbjdjaben) unb
b)	in ber Siegel allen innerpalb feinel 3agbgebiete§ non ben im §. 1 be§ @efepe§ oom 20. ©ejember 1874,
2.	®. 331. 97r. 6 oom Sapre 1875, aufgefuprten SBtlb* gatiungen an @runb unb Soben unb an ben barauf
befinbiicpen ©rjeugniffen bešfelben oerurfacpten ©cpaben (ŠBiibftpaben) ju oergiiten.
®ie Sergiitung gebiiijrt nid^t nur bem befcpabigten ©runbbefiper, fonbern aucp bem ^Sacijter, ©ebraucpžbe* redptigten ober Aiipniefjet, infotoeit biefe felbft burcp bie SagbauMbung ober burcp ba§ SBilb einen Štaben er* litten paben.
§• 7.
Oškodovanec mora svoje zahteve za povračilo škod, storjenih po lovu in divjačini, naznaniti pri političnem okrajnem oblastvu najpozneje v 14 dneh potem, ko je zanje zvedel. V slučajih §. 5. mora oškodovanec vrhu tega tudi pravočasno prositi, da se ceni škoda pred začetkom žetve.
Ako se povračilo ne zahteva v navedenem roku, oziroma ako se opusti prošnja za cenitev, izgubi pravica do odškodbe svojo moč.
§■ 7.
©er Sefcpbigte pat feine Aufpriicpe auf ©rfap oon Sagb* unb SBilbfcpaben liingftenš binnen 14 ©agen, nacpbem ipm biefe befannt gemorben finb, bei ber polt* tifcben Sejirlšbeprbe ju erpeben. 3n gaHen bež §. 5 bat ber Sefcpabigte jubem recptjeitig um bie Abfcpapung be§ @cpaben§ nocp nor Seginn ber ©rnte anjufucpen.
2Birb ber ©rfapanfprucp binnen ber gebacpten grift nid^t erpoben, bejiepung§weife bas Anfucpen um bie Ab* fcpdpung unterlaffen, fo eriifcpt ber Anfprucp auf ©nt* jcpabigung.
Poslanec Kersnik:
Zadnjič se je, kakor je ravno omenil gospod poročevalec, v §. 1. namestu „divjaške vrste“ reklo „vrste divjačin“. Ker so se pozneje, pa tudi danes od raznih strani javila mnenja, da to ne bi utegnilo tako dobro biti, nego bi bilo še bolj precizno, reči: „tiste vrste divjih živali“, ki so namreč navedene v dotičnem zakonu. Usojam si to stilistično spremembo predlagati.
Poročevalec Hren:
Jaz se strinjam s tem predlogom in predlagam, naj se ta sprememba sprejme in odstavek tako glasi, kakor ga predlaga gospod Kersnik.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Ako slavna zbornica ne ugovarja temu, da se pri tretjem branji še spremeni ta stvar, da se namreč v §. 1. pod b) mesto „vrste divjačin“ postavi „vrste divjih živali“, potem otvarjam o tem debato.
(Nasvetovani stilistični popravek obvelja brez debate. — ©ie beantragte ftptiftifcpe Anberung mtrb opne ©ebatte angenommen.)
Preidemo k glasovanji o glavni stvari, namreč, da se načrt zakona sprejme v tretjem branji.
(Obvelja. — Angenommen.)
9.	Priloga 85. Poročilo finančnega odseka o konvertovanji zemljiško-odveznega dolga na Kranjskem
(k prilogi 48.).
9. 23eiiage 85. ©crt^i bc§ gmanjaugfiijuffeg itber bte <£tmt>erimmg ber ft?auttfdjen ©runbetttfaftttitggfdjuib (¿ur 53etiage 48).
Poročevalec dr. Mosclie:
Slavni zbor! Izprosim si dovoljenja, da prečil™ samo predloge, katere stavlja finančni odsek glede konvertovanja zemljiško-odveznega dolga.
Poprej pa prosim, naj se popravi tiskovna pomota ter v nemškem tekstu v 9. vrsti tretjega predloga mesto „Kirchengenteinben", postavi: „Kircfien, ©emetnben".
Finančni odsek predlaga:
Visoki zbor naj sklene:
1.	Zemljiško-odvezni dolg vojvodine Kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije v znesku 3,966.508 gkf. 35 kr, ki se je izračunil za dan 1. januarja 1888, preosnuje se v nov, davka prost deželni dolg brez državnega jamstva v najvišjem znesku 4,000.000 gld, za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld, koji je obrestovati po poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dne 1. julija 1888.
2.	Razpisati je v namen posojilnega najetja na zelo kratko dobo konkurenca mej najodličnejšimi tuzemskimi denarnimi zavodi z naznanilom, da hoče vojvodina Kranjska poravnati svoj zemljiško-odvezni dolg v smislu točke 1. in zaradi tega najeti deželno posojilo do najvišjega zneska 4,000.000 gld. potom izdaje novih obligacij, sposobnih za pupilarno-varno nalaganje, ali tudi potoni zaveze z dolžnim pismom.
v . 3- Visoko vlado je čim preje prositi, da z državnim zakonom oprosti pristojbin in kolekov listine ki se bodo napravile povodom tega novega deželnega tlolga, posebno poravnavna pisma, ter dovoli obrestim oprpstitev dohodnine, kakor tudi, da proglasi eventu-va ne nove obveznice sposobnimi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov fidejkomisov in druzih zavodov, koji so pod javnim nadzorstvom, m da se smejo porabiti za službene in trgovinske varščine.
4.	Pii visoki vladi je dalje kolikor mogoče hitro storiti potrebne korake, da se z državnim zakonom predrugači pogodba z dne 29. aprila 1876 drz. zak. št 72. tako, da se poravnajo tirjatve države nasproti deželi in narobe tirjatve dežele nasproti državi v smislu te pogodbe pro 1. dan julija 1888 na podlagi Wo poracunanja, ter jo naprositi, da sprejme za pod-iago obracunjenja primanjklaje zemljiško-odveznega zaklada, koje je izkazal deželni odbor za leta 1888 do 1895. v svojem poročilu c. kr. finančnemu mini-sterstvu z dne 5. julija 1887 št. 4324.
5.	Izvršitev teh sklepov se naroča deželnemu odboru, koji se s tem izrečno pooblaščuje, da v okvirji zgoraj navedenih vodil izvrši predrugačenje pogodbe z £ne 29 aprila 1876, drž. zak. št. 72, kakor tudi s kakim kreditnim zavodom sklene in najame novo posojilo s pridržkom, da bo pritrdil temu deželni zbor.
V ta namen mora deželni odbor takoj stopiti
™tnT![eidni d°gOVOr 2 Vlad0 in z denarnimi zavodi potom delegacije, pooblaščene od deželnega odbora
in obstoječe iz enega deželnega odbornika in deželnih poslancev, gospodov Karola Luckmanna in dr. Alfonza Mosche-ta m za slučaj, ko bi zadržani bili, iz njih namestnikov izvoljenih po deželnem odboru.
©er fjofje Sanbtag motte befcpejjen:
O,	. 1v ®ie frunbentlaftungsföulö beS §ergogthumeS •fT/- !?ile^nb £u! ”.oc$ nidjt eingetöften Obligationen emfaptefmd) ber jßräntten im auf ben 1. Sänner 1888 berechneten ©efammtbetrage bon 3,966.508 ft 35 fr merbe m eine neue gu 4^ halbjährig nachhinein oer* StnSU^e, jeboch fteuerfreie, oom 1. 3uti 1888 an in 40 wahren rüdgahtbare SanbeSfdjuib ohne ©arautie beS Staates btS ¿um giöchftbetrage oon 4,000.000 ft m einen: ^ugahtunggeurfe oon nicht unter 94 ft. 90 fr für 100 ft. untgemanbeit.
r a =2' ?Vei «um 5»ecfe ber Begebung biefeS Sin* legenS auf furgefte grift eine befdfränfte ßoncurreng unt/rben J^oorragmbften intänbifchen ©etbinftituten au§gufchretben unter Sefanntgabe, bafS baS fiergoqthum frotn (eine ©runbentiaftungSfchulb im (Sinne beS IBunfteS
2 riSnrv?« b?^er ei” Sanbe§antehen bis gur bon
4,000.000 ft., fet eS burd) $tnauSgabe oon neuen, gu p tt p ut a rtu a fj t g e r Stntage geeigneten Obligationen, fei eS gegen Sdhulbfchetue aufnehmen motte.
„¡J' ,®ei ber fyofyen Regierung fei mit mögtidbfter jöefchteumgung emguf freiten, bafS mittetft 3ieich§gefe|eg Den aus Stntafj biefer neuen SanbeSfchutb gu errithtenben Urfunben, tnSbefonbere auch öen eüentuetlen SSergieich§= urfuuben bte @ebühren= unb ©temp elf reih eit gemährt unb ben Stufen bie ©iufommenfteuerfreiheit bemittiqet, föhne bafS ben attfättigen neuen Schutbberfchreibunqen bte ©tgnung gugefproepen merbe, bafS fie gur frucht* brtttgenben Slntegung ber Kapitalien oon Kirchen, ®e= ntetnben, Korporationen, Stiftungen, ffibeicommiffen unb anberen unter öffentlicher Stuffictjt ftehenben Stnftatten, bann ber fßuptilargetber unb gu Oienfh unb ©efcfinft§= cauttonen bermenbet merben fönnen.
^en ^egietung fei meiterS mit moghehfter Sefchteuntgung eingufchreiten, bafS mittetft baS Ubereinfontmen bom 29. Slprit 1876, dt. @. 23t. Sir. 72, bahin abgeänbert merbe, bafS bie porberungen beS Staates an baS Sanb unb umgefehrt bfe. Siiijprüdje beS SanbeS an ben Staat in ©emähheit btefeS UberetnfomntenS pro 1. Suii 1888 auf ber SßafiS einer b% Stbredmung beglichen merben unb eg. fei ba= htngumtrfen, bafS bie hohe ^Regierung als Stbrecf)nung§= baftS bte bom SanbeSauSfchuffe in feinem Berichte an ba§ f. f. ginangrninifterium bom 5. Suti 1887 g. 4324 auSgemiefenen Slbgänge beim ©runbenttaftunggfonbe für bte Satire 1888 — 1895 acceptire.
5. Mt ber Surdjführung biefer SöefcEjIüffe mirb ber SanbeSauSfchufj beauftragt unb Ijiemit auSbrüdtid) ermächtiget, innerhalb ber borangeführten $irectiben unb borbehaltlidj ber ©enehmigung burch ben £anbtaq bte Stbänberung beg Ubereinfommeng bom 29. Stbrit 1876, 8i. ®. St. 9ir. 72, burcijgufüljren, atS auch mit einem ©rebttinftitute abgufchiie£en unb bag neue Slntehen gu begeben, gu meicfiem ©nbe er burch eine bom San= beSauSfchuffe gu bebotimächtigenbe ©etegation, beftehenb aus einem SanbeSauSfchupeifiher unb ben SanbtagSab* georbneten Herren Karl SucEmann unb ®r. SttfonS SOiofhe ober im beren SSerijinberuttg burch bom San* beSauSfchuffe gu beftettenbe Stettbertreter berfetben in
41
birecten Beriehr mit ber Regierung uttb ben @eibtnflt= tuten fofort ju treten hat-
(Vsi predlogi obveljajo v drugem in tretjem branji brez debate. - Sitte Slnträge werben in zweiter unb britter ßefung ohne Debatte genehmiget.)
Poslanec dr. Poklukar:
Nalogo imam od strani svojih somišljenikov in prepričan sem, da bodo se pridružili tudi gospodje od druge strani temu, kar mislim izreči, ker soglasni sprejem teh predlogov je porok za to, da izrečem v javni seji gospodom, ki so to trudapolno in za deželo plodonosno delo, ki je izraženo v ravno sprejetih predlogih glede konvertovanja zemljiško-odveznega dolga, tem gospodom in gospodu poročevalcu za njegovo trudapolno in temeljito delo priznanje in zahvalo.
(Odobravanje in klici: „Dobro“. — .guftimmung . unb „Shemo" fRufe.)
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Mislim, da se bode s tem predlogom strinjala vsa zbornica in pozivljem gospode, da v znamenje svojega pritrjenja ustanejo.
(Vsa zbornica ustane. — DaS ganze £>auS erhebt fidj.)__________________
10.	Ustno poročilo finančnega odseka glede reorganizacije deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osebam (k prilogi 69.).
10.	SJlmtbltdjer ißeridjt bei gtnanjauiftfjujfei betreffeitb bie Sleorgattijmtng ber Sattbei» ämter unb bte föcratiligintg tum ßufdjiiffett att bte iöcbiettftetctt berfelbett (jur Set^ läge 69).
^5ericj}fer|iafier ficeffenj SJarott ^djnmgef:
§ohe§ £auS! Der Beridjt beS ßanbeSauSfdmffeS betreffenb bie fReorganifirung ber ßanbeSämter unb bie Bewilligung oon (jufchüfjen an bie Bebienfteten ber= fetben, betrifft zwei nicht in birecten ßufammenhange ftehenbe ©egenftänbe, weshalb ich bte @hre haben werbe, biefelben getrennt ju behanbeln.
2BaS bie IReorganifirung ber ßanbeSämter betrifft, erlaube ich mir barauf ijinjuweifen, bafs ber Befchlufj, biefe fReorganifirung burchzuführen, in ber ©ijpng beS hohen ßanbtageS oom 22. Sänner 1886 gefaxt Würbe, bafs bie Orünbe, welche bamalS bie iüeorganifirung nothwenbig erfdjeinen liehen noch heute fortbeftehen, fowie baf§ bie Slrt unb SBeife ber Durchführung ber» felben burd) ben erwähnten ßanbtagSbefchlufj bereits oorgejeichnet ift. Stachbem biefem Befchluffe in ber barauffolgenben ©effion oon ©eite beS ßanbeSauSfdpffeS nid)t fRedpung getragen würbe, ift burih ben weiteren ßanbtagSbefchlufj oom 24. fjanner 1887 bem ßanbeS» auSfdjuffe neuerbingS ber bringenbe _ Auftrag ertheilt worben, in ber gegenwärtigen ©effion ben Sntwurf
einer fReorganifirung ber ßanbeSämter bem hohen ßanb» tage in Borlage ju bringen.
SluS bem oorliegenben Berichte beS ßanbeSauS» fchuffeS werben bie geehrten Herren bie ©rünbe ent» nommen haben, welche eS bem ßanbeSauSfchuffe rticbit möglich gemacht haben, biefen Entwurf auszuarbeiten unb bem hohen ßanbtage in Borlage ju bringen, fowie bie SBege, welche er einjufchlagen gebeult, um in ber nädjften ©effion juoerfichtlich bem Vluftrage beS ßanb» tageS ju entfprechen. Sch will auf bie einzelnen Slrgu» mente biefeS Berichtes nicht weiter entgehen unb glaube mich blofj barauf befdfränfen ju bürfen, ju conftatiren, baf§ ber gfinanzauSfdjufj an ben Befchlüfjen beS hohen ßanbtageS oom öorigen 3fal)re fefthält unb bem hohen ßanbtage bie Sinnahme feines SlntrageS empfehlen ju fotten glaubt, bal)ingei)enb, bafs bie iReorganifirung nach ben oom hohen ßanbtage bereits angenommenen ®runb» fäfcen ehethunlichft burchgeführt werbe.
Snbem ich baburch ben Slnfchauungen beS ginanz* auSfchuffeS SluSbrud ju geben mir erlaubt habe, erübrigt mir nichts, als ben auf biefen ©egenftanb bezüglichen Slntrag beS ginanzauSfdjuffeS bem hDOen fpaufe oor» Zutragen.
„Der hohe ßanbtag wolle befctjliefeen:
1. Der Bericht beS ßanbeSauSfdmffeS betreffenb bie fchon im §al)re 1886 angeorbnete unb im oerfloffenen 3al)re urgirte Sfteorgartifation ber ßanbeSämter unb bie Borlage eines ißenfionS=@tatuteS für bie lanbfchaftlichen Beamten unb Diener wirb pr Kenntnis genommen, unb inbem ber ßanbtag ba§ Bebauern auSfpricht, bafs feine Befcfjliiffe bisher noch nicht burchgeführt werben lonnten, erwartet er pberfichtlicf), bafs bie entfprechenben Bor» lagen fchon bei Beginn ber nachften, orbentlicijen ßanbtagSfeffion eingebradEjt werben".
(Obvelja. — Slngenommen.)
|5m<hiet|iatier ficettenj ISuron £d)wegef:
es obliegt mir nun, noch &en ^weiten Dheü beS Berichtes beS ginanjauSfchuffeS pr Kenntnis beS hohen ßanbtageS p bringen unb feine Anträge pr Sinnahme p empfehlen. Ohne in eine ausführliche Befpredpng biefeS OegenftanbeS einpgehen, wop fief) auch bie SRatur beSfelben nicf)t eignet, glaube ich mich blofj barauf be» fchranlen p füllen, bem hohen ßanbtage in erinnerung p bringen, bafs auch über biefen fßwtft in ber @i|ung oom 24. Jänner oorlgen SahreS Befchlüffe gefaxt worben finb, bereu SCufredfterhaltung nach allen ^Richtungen hm ber ginanpuSfcfmfj beantragen p füllen glaubte.
Ohne ben Befchlüffen beS ßanbeSauSfdmffeS be» pglich ber fReorganifirung ber ßanbeSämter oorgreifen p wollen, beantragt ber g-inanpuSfdfjufj:
„Der h°he ßanbtag wolle befchüefjen:
2. Bezüglich ber beantragten gufdjüffe p ben Bezügen ber lanbfchaftlichen Beamten unb Diener für baS 3af)r 1888 halt ber ßanbtag baran feft, bafs btefe auherorbentlichen llnterftü|ungen nur auSfd)liehlich jenen lanbfchaftlichen Beamten unb Dienern, bie ihren Dienft in jeber Beziehung befriebigenb oerfelfen, bewilliget unb jenen Bebienfteten zeitweilig ober ganj entzogen werben füllen, bezüglich welcher in ben einzelnen gatten ber ßanbeSauSfdjuf} bie Überzeugung einer berartigen Dienft» leiftung fid) nicht oerfchaffen fann.
Unter biefer 23orau3fe§ung bewilliget ber Sanbtag 3ur eöentueilen Öeftreitung ber beantragten ^ufcEjüffe im ©inne bee bieSfälligen SanbtagSbcfcfjiuffeS oom 22. Jänner 1887 einen öom ßanbeäfonbe ju eröffnenben Srebit bi§ jum §öd)i'tbetrage non 3.476 ft. 50 fr., über beffen ent* fyredjenbe »ermenbung Q3ericf)t ju erftatten fein mirb.
(Obvelja. — Angenommen.)
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o statutu in programu deželne vinarske , sadjarske in kmetijske šole na Grmu (k prilogi 26.).
11.	SJimtbltdjer IBmrfji be§ ®crttmitmtgš= au3ftfjuffe§ tu *8etreff beš ©totuteS uub frograimiteš ber £anbe§=2£ein=, OBft= uub Sitferbaufdjuie ju ©tauben (mr S3et= lage 26).
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Ta točka dnevnega reda se ne more obravnavati danes, ker še priloga ni dotiskana.
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Brega, P odolnice in Dobrove za uvrstitev občinske ceste iz Dobrove do Za-klanca med okrajne ceste (k prilogi 78.).
12,	iUfitttbitijer lüerttfjt bes 25erumituug§= ausfiljuffcs über bie ^cfiitott ber ^ufaffeu au§ iörejje, ^oboiuteo uub 2)obroöa um dnttretljuug ber bon So&roba bt§ ka> flauec fü^reubeu ©emeiubeftra^e tu bie Kategorie ber ffiejirisfira^eu (jur 23ek läge 78).
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Glede naslova te točke moram omeniti, da nimam poročati o prošnji posestnikov, ampak o poročilu deželnega odbora — priloga 78. — katero je ta podal o prošnji, katera se je lanskega leta tukaj izročila, naj bi se cesta z Dobrove do Za-klanca uvrstila med okrajne ceste.
Lanskega leta sem imel priliko, utemeljevati prošnjo, katero sem izročil v tem oziru, ker so mi krajevne razmere te ceste dobro znane. Sklicujem se na to in na obširno poročilo deželnega nadinženiria Witschl-na.
Te preiskave so pokazale, da ima sedajna občinska cesta po horjulski dolini enako važnost, kakor med okrajne ceste že uvrstena cesta iz Dobrove v Polhovi Gradec ali cesta iz Vrhnike na Horjul in da se s tem le enako važne ceste enako uvrste, ako se ta prošnja usliši.
Imam torej čast, predloge, kakor nam jih je j izločil deželni odbor v prilogi 78., v imenu uprav-| nega odseka priporočati slavnemu zboru nespreme-j njene. Nasveti se glase:
j	Slavni deželni zbor naj sklene:
i	,	V skladovnih cestnih okrajih ljubljanska
i	okolica m Vrhnika ležeča, od Dobrove po dolini čez | f rfzJe in Podolnico do Zaklanca držeča občinska cesta I katera posreduje najkrajšo zvezo med Ljubljano, oziroma med obema v zakonu zastran uvrstovanja cesta z leta 1866. pod štev. 82 in 78 navedenima cestama namreč med cesto z Viča čez Dobrovo v Polhovi Gradec m cesto z Vrhnike čez Lesno Brdo v Polhovi Gradec s cesto, katera se odcepi čez Horjul na Verzdenec' se uvrsti med okrajne ceste.
2. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi temu sklepu Najvišje potrjenje, in sicer potem, ko je v smislu §. 19. cestnega zakona z dne 5. marca 1873 vprašal dotična oblastva; po zadobljenem Najvišjem potrjenji pa da potrebno pravočasno ukrene, da se bo ta cesta izročila okrajnima cestnima odboroma za okolico ljubljansko in na Vrhniki v oskrbo.
« b ®iecirL5en @L'a£>ewßoncurrenjbejirfen Saiimch Umgebung uub Oberlaibacf) gelegene, bon ©obroba tbal* aufwärts über Srejje unb jßoboinica bi§ ¿aflanc ffifi-renbe ©emetnbeftrafje, toeicfje bie Serbinbung mitßaibacb bejtetjungšmetfe jmtfcfjen ben beiben im ©trafjenfateao* nftrung8.@efe^e de 1866 sub $oft 82 unb 78 ooriom* menben 93ejtrfšftraken unb jmar ber 3Baitfcb=©obrooa* SßtUtcijgraler* unb ber 0berlaibad)*23iffickgrafeer ©trake J?« ©oigenegg nebft ber Abzweigung über öoriul nach ©djonbrunn tu fiirjefter SBeife bermittelt, loirb in bie Äategorte ber 33ejirfgftrafjen eingereiljt.
f_ 2- ®er 2ant,e2ausi^uB wirb beauftragt, bie Atter* H# ©anetton biefes 58efcf)iuffeš nnb ¿mar naefi ber 5“tnncefbe§ 19 ,be§ @tra£engefe|e§ oom 5. 3)Mn 1873 erfolgten »erneljmung ber einfcfjiagigen Neborben ju ermtrren unb fobaitn ba§ ©rforberticbe wegen Über* gäbe ber Straße in bie Obforge ber <Straf3enau§fcfiüffe an! ff	Oberlaibacf) redfjtjeitig ju öer>
(Predloga obveljata brez debate v 2. in 3. branji.
— -Selbe Anträge werben oi)ne ©ebatte in 2. unb 3. ßefung angenommen.)
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Vsled pojasnila gospoda načelnika finančnega odseka moram točki 13. in 14. odstaviti od današnjega dnevnega reda, ker še nista rešeni v odseku.
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podobčin Gemšenik in Brezje za podporo za popravo neke ceste in mostu.
15.	Sftunbltdjee «eriifjt bc§ giit(ntjou§fcfiuffc§
ber Untcrgenteutbe« Xfojemfcf|emf uttb Grejte unt ©ubbeniton fiir etne ©trajen* unb $r«tfenf)crjMung.
41*
Poročevalec Detela:
V imenu finančnega odseka poročati mi je o prošnji podobčin Čemšenik in Brezje za podporo 50 gld. za popravo občinske ceste in mostu. Podobčini utemeljujete svojo prošnjo s tem, da je bila dotična cesta pred kakimi 22. leti zgrajena kot okrajna cesta, a vsled sklepa slavnega zbora 1. 1882. razvrstena iz kategorije okrajnih cest in izročena dotičnim vasem v vzdrževanje. Pred so vzdrževale to cesto 4 pod-občine, sedaj pa spada opravljanje te proge vasema Čemšenik in Brezje. Dalje se omenja, da je bila že pred ta cesta zanemarjena; kar je pa prepuščena imenovanima vasema v vzdrževanje, je še bolj propadla in potrebuje prav obilnih popravkov. Občina sama je preobložena z davki in ni v stanu, teh troskov pokriti, torej prosi, naj hi se oziralo na to potrebo in se dovolila podpora 50 gld.
Gledi na to, da je bila ta cesta popred okrajna in da gre tukaj za vzdrževanje objektov na tej cesti, namreč škarpe in mostu, nasvetuje finančni odsek, naj se podpora dovoli, in predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Podobčinama Čemšenik in Brezje se dovoli 50 gld. podpore za popravo škarpe in cestnega mostu iz deželnega zaklada.
(Obvelja. — SIngenommen.)
16.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o §. 8., šolstvo.
16.	Sttiiublidjer iSeridjt beS SRcdjcnfdjrtft^bc= rti)t=2lu§f(i)uffe§ iti»er bctt 9tedjettfd)aft§* beridjt beS 8anbe§att§fd)uffeS, mtb jioar 5«: §. 8, U«temd)t§tucfcn.
Poročevalec Stegnar:
Slavni zbor! Čast mi je poročati o §. 8., t. j. o zadnji točki letnega izvestja. Ta paragraf obsega 32 točk in usojal si bom v imenu odseka za letno izvestje poročati samo o nekaterih točkah.
V obče predlaga odsek:
I.	Deželni odbor naj izvoli pri sestavi letnega poročila k vsaki marginalni točki dostaviti zaporedno številko pri slehernem novem paragrafu pričenši s številko L, kakor je bilo to urejeno v letnem poročilu za 1. 1885.
Sitno je tu in tam iskati dotične marginalne točke in za to bi bilo jako umestno, da se po prejšni navadi številke dostavljajo. To je sicer malenkost, na katero pa bode deželni odbor pri sestavi poročila brez posebnega truda ozir jemal.
K marginalni točki 21. pod naslovom „Grm“ nasvetuje odsek:
II.	Deželnemu odboru se naroča, sporočiti visokemu ministerstvu za poljedelstvo najiskrenejšo zahvalo deželnega zbora kranjskega na veledušni državni
podpori zvišani od 20 na 25 tisoč goldinarjev v svrho ustanovitve deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na „Grmu“.
Pri točkah 29. in 30., tikajočih se učnine na srednjih šolah in opuščenja gimnazije v Kranji izrazil je odsek svoje obžalovanje in nasvetuje:
Til. Veleslavni deželni zbor naj ti dve rešitvi obžalovaje na znanje vzame.
Ker je deželni odbor vse ukrepe visoke zbornice točno zvršil in tudi druge, šolstva se tikajoče naredbe vestno uredil, nasvetuje odsek :
IV.	Slavni deželni zbor naj vse druge točke tega paragrafa z zadovoljstvom na znanje vzame, dovoli pa, da k točkama 2. in 10. v letnem poročilu odsek še posebne resolucije v prevdarek in sprejem priporoča.
Točka druga omenja nemščine na slovenskih ljudskih šolah. Ko se je odsek pečal s tem poročilom, pregledaval je tudi dotične akte in je v njih zadel na zanimive vesti. V prvej vrsti je našel, da se je na ljudskih šolah — dvo- in trirazrednicah — brez izjeme v nemščini poučevalo tekom letošnjega leta, dasiravno bi se bilo imelo po letnem poročilu le v 7 tri razrednih šolah obligatno poučevati. Gospod vladni zastopnik je na dotično odsekovo vprašanje odgovoril, da se bode zastran neobligatnega pouka v nekaterih šolah potreben pojasnilen ukaz k onemu z dne 5. februarja 1887 št. 656 razposlal in da se imajo torej samo izvzete trorazrednice držati tega ukaza; na vseh drugih trorazrednicah pa, kjer se je dosedaj tudi v nemščini obligatno poučevalo, se ima to opustiti. Neobligaten pouk v nemščini je vsem šolam razun čveterorazrednic in izvzetih trirazrednic na prosto voljo dan. Pripomniti mi je, da je prvotna odredba deželnega šolskega sveta bila vsled pomanjkljive določbe napačno razumljena, kajti na vseh trorazrednicah so začeli začetkom šolskega leta 1886/7. poučevati vsled prvotnega ukaza v nemščini kot v obli-gatnem predmetu. Ukaz se je strogo izvajal. Na Notranjskem je nek učitelj celo učence izgnal iz šole, ker niso seboj prinesli potrebnih učnih knjig. V tem oziru pa mislim, da se bode tekom prvega tečaja tekočega šolskega leta stvar uredila in učitelji natančno vedeli, na katerih šolah je poučevati obligatno ali neobligatno.
V zadevi neobligatnega pouka v nemščini pa je odsek za letno poročilo sklenil naslednjo resolucijo:
V.	1. V dosego jednotnega ravnanja in kolikor mogoče jednakomernega poučevanja v neobligatni nemščini na dvo- in trirazrednicah naj slavni c. kr. deželni šolski svet omeji določbe, katerih se imajo šolska vodstva držati; zlasti pa naj blagovoli odrediti, koliko najmenj in največ ur na teden je raznim kategorijam ljudskih šol odmeriti neobligatnemu pouku v nemščini.
2.	Na onih ljudskih šolah, kjer je gojiti ne-obligatna nemščina, naj šolska vodstva v tedenskem učnem redu (Stundeneintheilung), ako se to že ne zgodi, navajajo tudi neobligatni nemščini odločene ure, z ozirom na prej omenjene naredbe slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta. Tako popolnjeui tedenski učni red naj vodstva izročajo c. kr. okrajnim šolskim ' svetom v potrjenje.
3.	Nagrade za pouk v neobligatni nemščini naj se nakazujejo po nekem določenem merilu, pri katerem so uvaževati števila učnih ur, število udeleženih učencev in uspehi.
Do teh resolucij je odsek za letno poročilo prišel, ker je uvaževal dotične izkaze, v katerih je razvidno, kako da se različno postopa v tej stroki ljudskega šolstva. Tako je v tem izkazu najti, da je v nekaterih šolah neobligatni nemščini odločenih po 5 ur, v drugih šolah po 3 ure, da celo po 6\ in po 7 ur na teden. V tem oziru torej učiteljstvo nima nobenega merila in želeti bi bilo, da bi tudi ta zadeva prišla v red, kakoršen je pri vseh drugih predmetih.
Da je sklenil odsek za letno poročilo nasvetovati tudi tretjo točko glede nagrad za pouk v neobligatni nemščini, povod mu je dalo to, ker je mislil, da je merilo nekako nedosledno. Za večurni pouk na teden, za mnogo učencev se je učitelju ista nagrada odmerila, kakor onemu, ki je menj storil. Boljša nagrada je le opravičena, ako je imel pri malo učencih boljši uspeh. — Učitelj, ki je samo po dve uri na teden poučeval, je dobil 15 gld. nagrade, drugi so poučevali po 5 ur na teden in dobili nagrade 18 gld. V Lo-gatci se je poučevalo v neobligatni nemščini po 9 ur na teden in dobil je učitelj remuneracije 20 gld. Tako so si vsi zneski skoro jednaki, dasiravno je bilo delovanje zelo različno in neenakomerno.
10.	točka letnega poročila v tem paragrafu obravnava šolske vrte. V tej točki konštatuje deželni odbor, da je napredek v kmetijstvu pretečenega leta bil velikansk, smelo bi se skorej reči: sijajen. Odsek je pregledava]. dotične akte, posebno pa mu je med spisi nahajajoči se izkaz o stanji sadjarstva na Kranjskem bil povod, da je resolucijo sklenil, katero si bom usojal potem priobčiti. Ta izkaz obsega skupen pregled šolskih vrtov na Kranjskem po okrajnih glavarstvih. Iz tega je razvidno, koliko se je storilo v prospeh sadjarstva, pa tudi, koliko se je v nekaterih krajih morebiti premalo storilo. Odlikuje se, kar se sadjarstva tiče, krški okraj. Ta ima 18 šolskih vrtov pri 27 ljudskih šolah, torej 66^ šol z drevesnicami.
V tem šolskem okraji se je 1. 1886. vzgojilo 16935 divjakov in požlahtnilo 3241; oddanih je bilo divjakov 5528, požlahnenih drevesc pa med ljudi razdeljenih 1367.
Obdelovanje je stalo poprečno za vrt 9.76 gld.; poprečno pripada na vrt zemljišča 5'9 arov in na lm2 = 1-8 drevesc, približno torej 2 drevesci. Nasproti tem ugodnim razmeram stoji kranjski okraj, kjer ima le polovica šol sadne vrte. Skupno merijo 84 arov 37m2, svota troškov za obdelavanje vseh 15 vrtov znašala je 88 gld., vzgojilo se je 1126 divjakov, požlahtnilo pa 735. Obdelovanje stalo je povprek za vrt 5 gld. 86 kr.; na en vrt pride zemljišča povprek 5'9 arov in na vsak kvadratni meter po 0-22 drevesca, ali skoro na vsakih 5 kvadratmetrov 1 drevesce.
Ti in jednaki podatki iz druzih šolskih okrajev jasno govore o stanji šolskih drevesnic na Kranjskem, zato je ta zanimivi izkaz napotil odsek, da stavi sledečo resolucijo:
VI.	1. Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri c. k. deželnem šolskem svetu, da bi se kmetijski nauk, oziroma kmetij sko-izobraževalne šole, katere so spojene z ljudskimi šolami na deželi, uredile
po jednotnih, važnosti tega pouka primernih načelih kolikor se to strinja z notranjo uredbo ljudske šole ter s šolskim in učnim redom z dne 20. avgusta 1870.
tej uredbi je posebna važnost pokladati na sledeče momente:
а)	kateri čas šolskega leta vgaja najbolj kmetijskemu nauku?
б)	Koliko učnih ur na teden je z ozirom na prosti čas in na lokalne razmere temu predmetu odločiti ?
c)	V katerem šolskem letu za dobe šolske dolžnosti so otroci najsposobnejši za ta pouk?
x Iz poročil je namreč razvidno, da imajo razne sole razno število šolskih ur na teden za ta pouk nekatere po 4 druge po 1 uro na teden. Različna je tudi starost učencev, katerim se podaje ta pouk
v nekaterih šolah od 8. — 14. leta, v drugih od 9 _14'
leta, v Crnomlji samo v 13. letu, kar se mi zdi pametno.
V dosego zdatnejših učnih uspehov, zlasti pri sadjarstvu, predlaga odsek:
2.	Obdelovanje in vzdrževanje šolskih vrtov se mora vršiti po navodilu, katero bode popotni učitelj vsled naročila visokega c. k. poljedelskega minister-stva se tekom tega leta na svitlo dal.
3.	Deželnemu odboru se dovoljuje potrebni kredit v nakup tega navodila in se pooblaščuje, da vsem ljudskim šolam prepusti po jeden izvod brezplačno.
4.	V smislu „navodila“ uredovani in obdelovani vrt opravičuje jedino učitelje do nagrade.
5.	Koncem šolskega leta naj učitelji poročajo o stanji šolskega vrta, zlasti pa naj predlože tabelaričen izkaz o šolskem Sadovniku po obrazci, katerega je sestavil odsek in katerega sme deželni odbor dogovorno s popotnim učiteljem ali popolniti ali predrugačiti, uvaževajoč vsa sredstva, ki bi utegnila pospeševati sadjarstvo in kmetijstvo. Skupni pregled naj se priobči v letnem poročilu.
6.	Za troske natisa omenjenih tabelaričnih izkazov dovoljuje se po odobravanji finančnega odseka kredit od 10 do 20 gld. iz deželno-kulturnega zaklada.
Končno bi bilo po mnenji odseka za letno poročilo eminentne važnosti:
7.	Urediti pravne razmere o užitku iz šolskega vrta osobito pa o njega vzdržavanji; in učiteljem, ki se odlikujejo po umnem obdelovanji šolskih vrtov naklanjati poleg zaslužene nagrade tudi kako pismeno priznanico.
8.	Na večrazrednicah naj vodi kmetijski pouk in ureduje vrt izmed učiteljev oni, ki je najsposobnejši in najbolj vnet za to stroko. Krajni in okrajni šolski sveti naj svojo pozornost obračajo torej tudi na to, in kjer so v pospeševanje kmetijskega pouka potrebne premembe m uredbe, naj nedostatke odpravi c. k. okrajni šolski svet.
9.	Visoka c. k. vlada se naprosi, da kmetijskemu pouku na učiteljskem izobraževališči v smislu ministerskega ukaza z dne 31. julija 1886 št 6031 naklanja svojo posebno pozornost.
To so lesolucije, katere odsek za letno poročilo priporoča slavnemu zboru.
¿Migeorbneter Peff nuron:
3* bitte unt'S 2Bort! SDer öerefjrte gierr S3e= tif terftatter fjat un§ eine fo reif lif e güße »on _ Sin* träqen twrgetragen, baf§ e§ wirflif unmögltf ift, jeoen ©meinen geticiu inf Stixgc ju fciffett unb ju fagett. „tdg Kimme mit uotler Überzeugung für benfelhen'. tft aetuiü in hof)em (Stabe anerlennenSWerf, baf§ ber §err Serif terftatter, ber ja gafmann ift, ben ©egenftanb nach aßen Stiftungen ^in fo einge^enb unb gtunbltf erwogen i»at, forme auf ntft m bezweifeln ßt baf§ bie iuer »orgebraften SInträge $auptfafItf aug ferner ^nitiatioe hetborgegatigen finb. ®emnaf möfte rf mir bejüglif ber Anträge im Slßgemetnen eure Semem fung erlauben. Sn biefer S3eätebung ff emt nur betreffs be§ 1 Eintrages ein befouberer S3eff lufj öe§ i)o|en 2anb* taaeS faft unnöfig, e§ ift ein SBunff beS Sief enff aft|= berifiau§ifuffe§, »elfem ber Sanbe§au§ffu£ tm naf* ften Sa^re gewiß Stefnung tragen wirb.
SBa§ bie anberen Slntrage anbelangt, fo jtnb bte* ielben wie ich entnommen zu fjaben glaube, feite ßaba* aoaiffer feite finanzießer Statur, fie fefcen aber auf baS ©inberneljmen bei Sanbeäauäffuffite mit ber San* beSffulbefjörbe »orauf wo e§ bof wrf trg tft, baf§ ben einruleitenben äkfanblungen be§ ßanbeSausjf uffe§ burf einen oorzeitigen Sefflufe be§ SanbtageS ntf t prajubtctrt werbe. Stamentlif muff bei ©fulfaf en naf einem beftimmten Sßlane oorgegangen werben, benn e§ tonnen afle bie§bezüglifen Slnbetungen oou großer Sebeutung unb 2öif tiqfeit werben, wenn man ntft genau auf aue eonfequenzen Stüctffft nimmt. 3f »erlernte nun bte SBidltiafeit ber SInträge burfauS ntft, aßein e§ tft un-inöglif ein ftareä Silb über beten Tragweite p gm Winnen ba ber Serift unb bte Anträge felbft ntft ge* bruclt ¿orliegen. 3m Söefentlif eu f)at berJRef enff afte* berif tau§ff uh feine ©inwenbungen gegen ben Senf t be§ fianbe§au§ffuffe§ erhoben. 3f Würbe bafjer beantragen.
®er Serif t be§ feef enff afteberif tausffmffe§ werbe tur Kenntnis genommen unb ijabe ber SanbeSauSffuß bie Inträge beS Jperrn SerifterftatterS einer etngehen* ben Prüfung zu unterteilen unb bezugltf ber bttrf fug= rung berfelben fif ins @in»ernel)tnen mtt ber SanbeS= ffttlbe^örbe zu fe^en.
^tegierttngsraf ^ofemtr:
3f bitte umS SBort! 3f möfte mir nur einige Semerfungen erlauben bezüglif ber @rtl)etlung beS aufjerobligaten Uuterrif teS an ben So fSff ulen, reSpecttoe bezüglif beS StafweifeS ber bteSfaßS ben »«(fieberten Sebrern bewißigten ^Remunerationen. ©S tft namltf bent öerru Serifterftatter aufgefaßen, bafs bet Sem theilung ber bezüglif en fftemunerattonen an bte Seijrer mitunter folfen Sehern, weif e ben Untemf t tu etnem geringeren ©tunbenauSma^e erf eilt fjabett, größere Jtm munerationen bewißiget würben, als anbereit, bte ein höheres ©tunbenauSmaff auSgewtefen tjaben, bann bafS an einigen SolfSffulen ber mtobltgate Unternft tn einem geringeren, an anberen itt etnem größeren e>tun= benauSmafse erfeilt würbe. SteSfaßS labe tf zu em Wiebern, bafS bie ©fulen ntft aße gletfllafftg ftnb, unb bafS auf bie @f üleranzaM berfetten eine fe^r »em ffiebene ift, bafS bafjer baS gletf e SJla| wof entltf er Unterrif tSftunben für aße @f ulen ntft beftunmbar tft. Sei ber Sewißigung »on ^Remunerationen würbe ^aupt=
faflif ber oieKeift eingtg riftige SJtahftab beS Utt-terriftSerfolgeS angewenbet. ©onft pabe if ntftS zu bemerlen.
Poročevalec Stegnar:
Kar je omenjal gospod predgovornik Deschmann to mi tudi ugaja popolnoma, kajti sam sprevidim, da se veliko idej, katere sem navajal v imenu odseka za letno poročilo, ne da tako nagloma pregledati m presoditi, so li upravičene ali ne, zato se strinjam z njegovim mnenjem, naj se stvar izroči deželnemu od-boru, naj jo on pretresuje. in potrebno ukrene.
Kar pa se tiče opombe gospoda vladnega svetovalca, moram zavrniti, da so šole, na katerih se v nemščini poučuje, večinoma iste kategorije. Imamo okoli 20 dvo-in trirazrednih šol, na katerih se deca uči nemščine v ravno prej omenjeni različnosti. N. pr. v Čatežu, kjer so sicer okoliščine in krajne razmere za šolsko obiskovanje ugodne, je nemščini odločenih 12'/2 ur na teden za dva razreda; v Trnovem pa 8 ur; v Šent Petru samo 2 uri itd. To so dvo- in trirazrednice, kjer lokalne razmere iz vestno niso v tako velikem nasprotji, da bi se zastran nemščine ne dal kak red predpisati. V interesu šolstva bi se morala takim šolam dati kaka norma glede na število učnih ur, potem bi bili tudi uspehi zdatnejši in boljši; dalje pa bi bilo tudi pri urejenih razmerah učencem mogoče, da se vdeleže tega nauka vsi, kateri imajo veselje zanj. Kar se števila učencev tiče, ki se nemščine uče, moram omeniti, da je to bilo zelo različno; na eni šoli se jih je poučevalo 39, na drugi 16, zopet na drugih samo 10. Ta razlika pa vender ni dala povoda, da bi se bile remuneracije drugače odmerile. Preverjen sem, da so učitelji vsaktere remuneracije veseli, a vender se mi vidi in tudi odsek je bil tega mnenja, da bi morale biti nagrade odmerjene po večjem ali manjšem številu učnih ur, po številu učencev, po trudu in uspehu.
Pritrjevaje mnenju prvega gospoda predgovornika nasvetujem v imenu odseka za letno poročilo, da se vse te resolucije izroče deželnemu odboru, ki naj jih še presojuje in potrebno ukrene v sporazum-ljenji s c. kr. deželnim šolskim svetom.	(
(Obvelja. — Slugenommen.)
Poslanec Poklukar:
Čutimo, da smo pri konci našega zborovanja in da imamo še rešiti mnogo važnih reči. Mislim, da bode vsa zbornica želela, da se naj, kar je važnega in kar se je posvetovalo do dobrega, tudi sprejme v slavni zbornici. Zatorej predlagam, naj se pooblasti predsedništvo deželnega zbora, da se mu za prihodnje seje ni treba držati predpisa §. 29. našega opravilnega reda, ampak da sme ravnati s predlogi kot z nujnimi po §. 21., da torej ni treba, da bi predlogi bili 4o ur prej v rokah gospodov poslancev, da se sme o njih obravnavati.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Ako nihče ne želi govoriti, smatram to za pri-trjenje z ozirom na kratek čas, kateri je še določen našemu zborovanju.
(Nihče se ne oglasi. — ilitemanb melbet ftf ■)
Prihodnja seja bode v soboto 21. t. m. ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — @iebe bie £age§orbnung ber nadjften @i|ung.)
Poslanec dr. Poklukar:
Slavni zbor ! Znano je, da imamo še rešiti nekaj piediogov, kateri se ne morejo lahko razpravljati v javni seji. Nasvetujem torej, naj se zbornica konsti-tuje kot komite ter posvetuje in potem predloge ozi-loma sklepe spravi v javno sejo. Predlagam torej, naj se sedaj prične posvetovanje slavnega zbora kot komite v tajni seji.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Prosim slavni zbor, ali pritrdi temu, da se deželni zbor po končani javni seji konstituje kot komite tajno V tei'e S^var*’ ^utere bode treba razpravljati
Stimmt ber Me Sanbtag ber ftouftituirung ate Aiomtte^jur -oeijaitbluttg eiitiger @egenftniiDe in bertrau* itdger e>t|ung ju?
(Obvelja. — Singenommen.) seji T01'e,, b°de P° ',ilVni Seji na(laljevanje v tajni Poslanec Pfeifer:
Danes in jutri bodo gotovo odseki vse predmete zvisili, kateri še dosedaj niso rešeni, da bode mogoče v soboto vse v zbornici zgotoviti, ker se je treba že v torek v državni zbor peljati in da v ponedeljek ne bi bilo treba tukaj sedeti, bi predlagal, naj se vsi predmeti postavijo na dnevni red sobotne seje in bi tako dolgo deželni zbor zboroval, dokler bode rešil vse.
Deželnega glavarja namestnik Grasselli:
Ta želja se bode uvaževala po mogočosti. Finančni odsek zboruje danes popoldne ob 4. uri • upravni odsek danes popoldne ob 3. uri.
Sklenem sejo.
Seja se zaključi ob 2. uri popoldne. — £d)lu(j ber Shtmug um 2 ll,r nadjmittage.

Založil kranjski deželni odbor.
Tiskal J. R. Milic.