leto xxix, št. 27
PTUJ, 8. julija 1976
CENA 2 DIN
glasilo
socialistiCne
zveze
delovnega
_ ljudstva
Takšna je bila ugotovitev
predsedstva OK SZDL Ptuj, ki
je 2. julija 1976 obravnavalo
predlog družbenega plana raz-
voja občine Ptuj za obdobje
1976-80. Kot je povedal
predsednik OK SZDL Ptuj
Stanko Lepej, s o rezultati
dosedaryega spremljanja sicer
vidni. Zal pa ugotavljajo, da
so razprave o razvoju naše
občine premalo prisotne med
delovnimi ljudmi. Res je, da
so o razvoju občine povsod
razpravljali, a razprave so bile
premalo konkretne. Ugotav-
ljajo, da je bilo premalo
vertikalne povezave. Da je
temu tako govori podatek, da
je od 167 zdmženj le 5
samoupravnih organov oz. de-
lovnih skupnosti dalo pripom-
be na plan razvoja naše
občine in sploh na plan
razvoja Slovenije. Pripombe
so dali OK SZDL Ptuj, javno
tožilstvo, občinsko sodišče, iz
KS Vitomarci in Kidričevo.
Zakaj ni pripomb na samo-
upravne sporazume? Razlog
je morda rok, ki traja do 30.
septembra 1976. Druga po-
manjkljivost vseh sporazumov
je kratek rok za razprave o
predlogu razvoja, tretja po-
manjkljivost je, da vsi zbori
površno pregledujejo plan.
Ugotavlja se, da v predlogu
razvoja niso potrebni večji
popravki, kajti plan je zares
skrbno in dobro pripravljen.
Delavce in občane sedaj zani-
ma samo še konkretno delo,
realizacija tega plana. Kot so
poudarili na seji predsedstva,
je naloga vseh dmžbenopoli-
tičnih in drugih dejavnikov v
združenem delu, da se plan
razvoja analizira. Rok za spre-
jem predloga plana razvoja
občine je do 30. julija 1976.
Mnenje članov predsedstva je,
da se plan mora sprejeti,
vendar je do roka potrebno še
vzpostaviti tesnejše stike z
združenim delom in z delega-
cijami, ki delajo na terenu.
Predsedstvo nadalje ugotav-
lja, da so v planu razvoja
premalo zastopana manj razvi-
ta območja in njihov razvoj.
Predlog je, da se prične misliti
o lociranju nekaterih proiz-
vodnih obratov na območju
Slovenskih goric in Haloz.
Predsedstvo zahteva, da se
natančno preuči vse možnosti
lociranja manjših obratov in
da o tem razpravlja tudi
izvršni svet SO Ptuj.
Nastopila je torej sklepna
faza družbenega dogovarjanja
o planu razvoja našega gospo-
darstva. Za uspešnost razvoja
in planiranja se je potrebno
močno angažirati. Vsaka ne-
delavnost in odstopanje od
začrtanih ciljev prinaša razo-
čaranje delovnemu človeku.
Potrebno bo spoštovati priori-
tetni vrstni red. Prednost ima
kmetijstvo in industrija, bodo-
či razvoj tako imenovanih
družbenih dejavnosti pa teme-
lji na razvoju gospodarstva.
Industrija bo še nadalje glavni
nosilec celotnega razvoja. Ta-
ko ko breme prav gospodar-
stvo in od tu se pričakuje tudi
največ konkretnih ^cij, miš-
ljenj in pripomb. Časa je še
dovolj, da se morebitne pri-
pombe še vnesejo v predlog
plana razvoja naše občine.
Predsedstvo je razpravljalo
tudi o političnem delu pri
uresničevanju planiranja.
Predsednik OK SZDL Ptuj je
ob tej priložnosti povedal, da
politični delavci niso samo za
to, da razlagajo in ,,tolmači-
jo" programe plana razvoja,
to je dolžnost delegatov, čla-
nov samoupravnih in vodstve-
nih organov. Uspeh torej
zavisi od angažiranosti vsake-
ga posameznika.
zk
Vse v znamenju gasilstva
Krajane Trnovske vasi, ki so
komaj pošteno zaspali po
svečanem kresovanju, ki je
bilo v soboto zvečer so v
nedeljo, 4. juUja zjutraj
prebudili zvoki koračnic,
pihalne godbe iz Bukovcev.
Vsi so z nestrpnost o
pričakovali nadaljnjili dogod-
kov, ki bi n^ sledili jutranji
budnici in dočakali so jih.
Kmalu po deveti uri je iz
Ptuja prispela kolona gasilskih
avtomobilov, ki so s seboj
pripeljali več desetin mlajših
in starejših gasilskih zane-
senjakov. Ob osmi uri so se
člani gasilskih društev iz
pobratenih občin Krapina,
Cakovec, Varaždin, Kopriv-
nica, Omiož, Slovenska Bistri-
ca in Ptuj, udeležili manjše
slovesnosti, ki je bila v Aleji
bratstva in prijateljstva, kjer
so v spomin na to množično
srečanje zasadili drevo prija-
teljstva.
Nedeljsko srečanje vTmov-
ski vasi je bilo posvečeno 4.
dnevu gasilcev ptujske občine,
4. jidiju dnevu borca, 35.
obletnici vstaje jugoslovanskih
narodov, 15. obletnici sodelo-
vanja sindikatov iz pobratenih
občin in visokemu jubileju
domačinov, gostiteljev, 100.
obletnici obstoja gasilskega
dmštva BIŠ.
Najprej je bilo tekmovarije,
v katerem so ekipe preizkusile
svoje gasilske veščine, nato pa
so se predstavniki vseh
društev udeležili svečane seje
upravnega odbora občinske
gasilske zveze Ptuj, ki je bUa
tudi pokroviteljica letošnjega
srečanja. Zbranim gasilcem in
predstavnikom dmžbeno-
političnih organizacij in dm-
štev, ki so do zadnjega
kotička napolnili učilnico v
osnovni šoli, so spregovorili:
Janko Žnidarič, predsedruk
OGZ Ptuj, Janko Vogrinec,
predsednik občinskega od-
bora ZZB NOV Ptuj, Janko
Murko, predsednik slovenje-
goriškega gasilskega centra,
He ribe rt Sorec, poveljnik
OGZ Ptuj, posamezni pred-
stavniki gostujočih gasilskih
dmštev in predstavnica krajev-
ne skupnosti Trnovska vas.
Popoldne ob 14. uri je bil
mimohod gasilskih enot in
svečana razglasitev rezultatov
tekmovanja, Heribert Sorec,
poveljnik OGZ Ptuj je
prisotnim podelil 18 pokalov,
60 priznanj, 76 diplom in 9
diplom obč, sveta ZSS Ptuj.
V veselem, neuradnem delu
so se domačini in gostje ob
zvokih prijetnih melodij,
okrepčiini z dobro domačo
kapljico in z dmgimi speciali-
tetami poveselili in nazdravili
jubilantu. 100-letniku. gasil-
skemu dništvu Biš in mu
zaželeh še nadaljnjih uspehov,
še več mladih članov, še več
nove in modeme opreme ter
čim manj požarov. Mnogim
željam in čestitkam se
pridružuje tudi naše ured-
ništvo, _
S. Brodnjak
Predstavniki 100-letnika GD Biš z gosti
Foto: Langerholc
Predstavniki gasilcev iz pobratenih občin so v Aleji bratstva in
Prgateljstvav Ptuju zasadili spominsko drevo.
Foto: Langerholc
V ORMOŽU ZA CESTE
v onnoški občiiii so rezultati o
vpisu posojila za ceste ugodni. Do
3. julija je posojilo vpisalo 1864
vpisnikov, skupno 3,069.300 din
(obveza znaša 3,535.077 din), kar
pomeni 86,82 odstotkov.
V štabu za vpis posojila občine
Ormož smo od Milene Zem^akove
zvedeli, da akc^a vpisa počasneje
teče v nekatenh krajevnih
skupnostih; v osnovni šoli Tomaž
in ormoškem Marlesu pa še sploh
niso začeli z vpisom.
Z akcijo vpisa posojila so
končali v Drogi-TOZD Gtrrc,
Gozdno gospodarstvo in Elektro
Ormož, osnovni šoli Miklavž ui
Središče, vse samoupravne inte-
resne- skupnosti,' družbenopolitič-
ne organizacBe, uprava SO Ormož,
postaja milice, K.B Manbor,
ekspozitura Ormož, SDK., delav-
ska- univerza, sodišče, sodnik za
prekrške, vsi zajposlem v KS
Ormož m Središče ter Intes-
TOZD Pekatin,	zk
IZPIT SOLIDARNOSTI
Ob tem, ko so vidm prvi uspehi
delovnih yudi ob vpisu javnega
posojila za ceste,-je prav, da javno
pohvalimo kolektiv organizacije
združenega dela Perutnine Ptuj,
kjer je bil odziv med najboljšimi.
Javno posojilo je vpisno v
Perutnini 917 delavcev, vrednost
vpisa znaša, 1,690.800 dinariev, to
pomeni, da so -presegli plansko-
obveznost za 21 odstotkov. TOZD
Kooperacija Hajdina pa kar za
35,3 odstotke.
Na vprašanje, kakšne so -bile
organizacijske' priprave, da je vpis
tako uspel, so -nam odgovorili:
Smdikat je vodil vse priprave
organizirano. V delu so ■ biii
vključeni tudi organi samouprav-
ljanja in vodstva družbenopolitič-
nih organizacij. Tako je bilo delo
na zborih deloviuh ^udi morda
nekoliko lažje, kot v drugili
delov mh orgaJiizac^ah.
Vzrok tako dobrega odziva je
tudi zavest m zanimanje delovmh
ljudi v kolektivu za dogajanje v
družbi. Na enotnost i>aše organiza-
c^e kaže tudi odziv delavcev iz
drugih republik, ki so bili pri vpisu
med prvimL To potijuje veliko
prijateljstvo in solidarnost med
našimi narodi.
E. Bene
ZVEZNEMU
SEKRETARIATU
ZA ZUNANJE ZADEVE
BEOGRAD
Borci-prostovoljci za severno mqo v letih 1918-1919,
zbrani obsprejemanju spominskih plaket, kot spomina na boje za
severno mejo, odločno protestiramo proti odločitvi avstrijske
vlade, da preštevajo naš — slovenski živelj na Koroškem.
Zakaj?
Ker Slovenci niso številke, - so ljudje!
Ker je preštevanje proti vsem pravilom človeške etike, proti 7.
členu državne pogodbe!
Ker so manjšine most med narodi!
Ker živimo v svetu, ki se bori za enakopravnost, -mir in
pravico!
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve prosimo, da naše
ogorčenje posreduje avstrijski vladi.
Ptuj, 3. julija 1976
Borci-prostovoljci za
severno mejo občine Ptuj
NE SAMO CVET,
TUDIDELO
INSTALNA
ANGAŽIRANOST
Rdeči nagelj, kije nekako nevsiljeno postal simbol pomembnega
dogodka, ki se podeljuje mladim pri sprejemu v članstvo Zveze komu-
nistov Jugoslavije, ne pomeni samo tisti trenuten svečan dogodek, pri-
vilegij, iluzijo, pomeni naporno delo in neprestano angažiranost. Po-
gosto koristimo praznike, zgodovinske datume, mladinske delovne ak-
cije za čas in mesto sprejemanja v ZK.
Mostje je minilo, tudi sprejem mladih v ZK v Dornavi bo minil, se
pozabil, a tema vključevanja, vstopanja in sprejemanja bo ostala še ve-
dno aktualna in močno prisotna v našem progresivnem prostoru. V
Dornavi, kraju brigadirjev, je bila svečanost ob sprejemu v Zvezo ko-
munistov. Zanimivi so odgovori mladih komunistov, ki so v ZK bili
sprejeti in se nikakor niso ,, vpisali", ali osnovni organizaciji podali
,,prošnjo za sprejem". Izogibati bi se morali prošenj, v kateri bi pisalo:
,,in zato prosim osnovno organizacijo, da me sprejme v članstvo
ZKJ". Doslej se v Zvezo komunistov ni,, vpisovalo", temveč se je spre-
jemalo. Mladi se zavedajo problemov, a vsaka takšna nejasnost jih po-
stavlja še pred večje. Odprto je vprašanje, ali je,, prošnja za sprejem"
pravi način za vključevanje v ZK. Odgovor je znan, mora postati znan.
Odstotek mladih komunistov se iz dneva v dan veča. 28,5 odstot-
kov mladih v ZKJ je presežen. Tudi v ptujski občini je enak. Odprtost
Z K za sprejem novih članov je poznana, tradicionalna je. Mladi se po
reorganizaciji mladinske organizacije in z ustanovitvijo Zveze sociali-
stične mladine številneje vključujejo v članstvo ZKJ. Sicer pa bo na
realne rezultate potrebno še počakati. Povezava med mladino in ZK je
dobila tisto svojo organizacijsko obliko, ki smo si jo zastavili. To pa je
v tem trenutku tudi najvažnejše.
Zakaj dileme pri sprejemanju še obstajajo? Se vedno je namreč
ponekod prisotna zaprtost osnovnih organizacij ZK, predolga so tako
imenovana ,, opazovanja" in tudi nezaupljivost do mladih je mnogo-
krat razlog. V statutu ZKJ jasno piše da,, o sprejemu v Zvezo komuni-
stov odloča osnovna organizacija, potem ko preuči osebno zahtevo (ne
prošnjo) posameznika oziroma predlog članov in organizacij zveze, ak-
tiva komunistov, politične ali družbene organizacije, delovne skupnosti
ali organa samoupravljanja".
Kaj govori statut? Nikakor ne zagovarja masovno, nekontrolirano
in nepripravljeno sprejemanje v ZK. Potrebno je vztrajati na določilih
statuta, pri sklepih organizacij, predlogih aktivov in skupnosti. Če je
beseda o mladih, velja mišljenje OO ZSMS, katera ima to možnost, da
vseskozi zasledujejo delo in razvoj vsakega člana na delovnem mestu, v
šoli in na tej osnovi da svoj predlog. Ne sme se dogajati kar se recimo
dogaja v praksi, ko je zavržen predlog za nekega srednješolca ali štu-
denta o sprejemu v ZK. Kaj se ponavadi zgodi. Nezaželen primer. Tak
član ali nečlan preprosto reče: ,,če nisem sprejet tukaj, bom prav goto-
vo sprejet v krajevni skupnosti, ali pa kje drugje ..."
Obveze so obojestranske. Član ima do organizacije ZK posebno
odgovornost. Član ZK ve, da si s članstvom ni pridobil nikakršnih pri-
vilegijev niti posebnega družbenega statusa. V praksi se ne bi smelo
molčati o tem. ,,Zveza komunistov je revolucionarna in enotna organi-
zacija ter vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delov-
nih ljudi v njihovem boju za socializem na temeljih samoupravljanja. "
(Statut ZKJ). Mladi komunist je delavec, ki deluje povsod, kije anga-
žiran, je patriot, je aktivist in nosilec socialističnega samoupravljanja;
skratka je komunist.
Zdenko Kodrič
2. stran
TEDNIK - četrtek, 8. julija 1976
Svet varčevalcev KBM,
podružnice Ptuj
Na prvi seji sveta varčevalcev
KBM, podružnice Ptuj je bil za
predsednika izvoljen Stanko ?,itnik
iz Rogoznice, za podpredsednika
pa Stanislava Za^ošnik iz Kidriče-
vega. Oba sta se udeležila seje
sveta varčevalcev Kreditne banke
Maribor, ki je bila 25. junija v
Mariboru. Na tej seji je bil tdv.
Žitnik izvoljen v izvršilni odbor
KB Maribor, podružnice Ptuj.
O poslovanju banke z občani je
poročal Albin Drevenšek. Med
drugim je povedal, da imajo
občani pri vseh poslovnih enotah
KBM, podružnice Ptuj, odprtih
49.141 raznih računov za nala-
ganje svojih sredstev. Znesek vseh
prihrankov znaša 217,593.000
dinarjev, to je preko 20 odstotkov
vsega bančnega potenciala. V
njegovem poročilu smo zasledili,
da trenutno v ptujskih osnovnih
šolah dela 26 pionirskih hranilnic z
4880 varčevalci in s 523 tisoč
dinarjev privarčevanih sredstev.
Kreditna banka Maribor,
podružnica Ptuj v zadnjem času
beleži tudi odlične rezultate pri
prenašanju osebnih dohodkov na
hranilne knjižice. Osebne dohodke
na hranilno knjižico prenaša po
zadnjih podatkih okrog 12.800
zaposlenih, ki imajo okrog 50
milijonov dinarskih prihrankov.
Zbrana sredstva pa obenem služijo
kot dodaten vir negospodarstva.
Med dejavnostmi banke opravlja
pomembno vlogo kreditiranja
občanov, ki se v pretežni večini
odvija preko potrošniških kredi-
tov. Ti krediti pa se lahko dajejo
neposredno v banki ali pa posred-
no s tem, da se najprej odobrijo
trgovskim in proizvodnim orga-
nizacijam, ki jih potem dalje dele
posameznim interesentom. Stanje
potrošniških kreditov je
51,253.000 dinarjev, koristi pa jih
11.143 občanov.
Banka ima tudi ustrezne pravil-
nike za dajanje kreditov za stano-
vanjsko gradnjo, posebne pravil-
nike pa ima še za kreditiranje
gospodarske dejavnosti kmetov-
kooperantov, za kreditiranje
malega gospodarstva (obrtnikov)
in za dodeljevanje kreditov po
tekočih računih in na osnovi veza-
nih hranilnih vlog.	MG
FELIKS CVETKO VODI
Na vpisnem mestu krajevne »ikupnosti Rogoznicaje Feliks Cvetko,
zasebni obrtnik kovinske stroke iz ulice Lackove čete vpisal doslej'
najvišji znesek'posojila za ceste in sicer 50.000 dinarjev. S tem je pokazal
vzgled solidarnosti in čut za skupne družbene potrebe.
Tudi drugi zasebni obrtniki v ptujski občini so se izkazali t^ri vpisu
posojila za ceste,'saj je več takilt, ki so vpisali'posojilo za ceste v višini od
15 do 20.000 dinarjev.
Po včerajšnjili podatkih je plan vpisa posojila za ceste v "tujski
občini v glavnem že dosežen, čeprav še vpis ni končan in iz več vpisnih
mest, zlasti iz skupine „B".in „C" še ni poročil. Občinski-štab za vpis
javnega posojila bo vztrajal, da na vseh vpisnili mestih sprejeto nalogo
dosledno izpolnijo.
VSE NARED ZA USTANOVITEV
KOMUNALNE SKUPNOSTI
Z namenom, da odpravijo še
zadnja razhajanja o ustanovitvi
samoupravne komunalne skupno-
sti v občini Ptuj, sta se v mesecu
m^u na skupnem sestanku srečala
občinski odbor sindikata delavcev
prometa in zvez. Iz skupnega
razgovora so se izluščila nekatera
pomembna stališča, ki bodo v
veliko pomoč iniciativnemu od-
boru za ustanovitev skupnosti.
Tako je odpravljena dilema ali se
naj ustanovi ena skupnost ali dve:
posebej za komunalno dejavnost
in posebej za lokalno cestno
dejavnost, ki je pri nas ustanov-
ljena.
Predlagali so, da bi se naj
znotr^ same komunalne skupno-
sti ustanovile samoupravne enote
(vodovod, kanalizacija, javna
razsvetljava), njihove pristojnosti
pa je treba urediti v okviru
samoupravnega sporazuma. Eno
od staJišč je tudi, da bi se naj
komunalna skupnost napajala z
delegati splošnih delegacij s tem,
da je treba pri sestavljanju
samoupravnih enot znotraj samo-
upravne komunalne skupnosti
upoštevati organizacije združenega
dela tistih dejavnosti.
Nakazali so tudi variantna
predloga glede financiranja komu-
nalne dejavnosti; Doslej to
vprašanje ni bilo urejeno. Prvi
predlog pravi, da se naj določi v
sredstvih skupne porabe določeni
odstotek za financiranje komu-
nalne infrastrukture, drugi pa, da
se iz prispevka za stanovanjsko
gradnjo izloči določeni odstotek
za komunalno dejavnost.
Iz navedenega sledi, da za
ustanovitev komunalne skupnosti
ni več nobenih zadržkov in da je
potrebno k njeni ustanovitvi
čimprej pristopiti. Tudi zakon, ki
je bil medtem že sprejet to
narekuje.	mG
PROGRAM
RAZVOJA
KADROVSKE
POLITIKE
Kadrovsko socialni sektor je
predložil samoupravnim organom,
družbenopolitičnim organizacijam
in vsem delavcem v TOZD osnu-
tek temeljev kadrovske politike v
TGA „Boris Kidrič" za obdobje
1976-1980 s predlogom, da pri-
pravljeno gradivo obravnava širši
politični aktiv TGA, nato pa
delavski sveti na skupnih sejah z
odbori za kadre in gospodarske
zadeve, oblikujejo predlog osnut-
ka za zbore delavcev in jih
skličejo.
Glavne značilnosti razvoja ka-
drovske' politike v srednjeročnem
obdobju so v tem, da predvidevajo
ob koncu programskega obdobja
številčni porast delavcev na 2095,
kar pomeni, da bo letna stopnja
zaposlovanje le 1,5 % in se tako
število zaposlenih ne bo bistveno
menjalo. Korenito bo treba spre-
meniti izobrazbeno strukturo za-
poslenih. Z raznimi ukrepi, kot je
aktivna rekreacija, zboljšanje de-
lovnih razmer, še načrtnejša psiho-
fizična selekcija pri razporejanju
na delovna mesta. Za invalide in
za delo manj zmožne delavce bo
treba do leta 1980 zagotoviti vsaj
50 delovnih mest.
V zvezi z rekreacijo se bodo v
TGA morali odločiti ali bodo
imeli še naprej počitniški dom v
Crikvenici in ga obnovili, ali pa
bodo dom prodali in vlagali
sredstva za gradnjo rekreacijskih
objektov drugje. Do leta 1980
bodo potrebovali še 80 stanovanj.
Posebno skrb bo treba posve-
titi doslej zanemarjenemu področ-
ju motiviranja in nagrajevanja in
mu dati tisto mesto, ki mu v
združenem delu tudi pripada.
F. Meško
Vsi niso razumeli
ppmena akcije
že v prejšnji številki je bila
objavljena krajša vest o poteku
vpisa posojila za ceste. Akcija je
sicer uradno že končana, vendar
se še čaka na tiste, ki so na rednih
letnih dopustih, da se vrnejo,
bolne pa bi obiskali — na njUiovih
domovih.
Čeprav je akcija za vpis posojila
bila dobro pripravljena, vendar vsi
delavci niso v celoti razumeli
pomena te akcije, kar je razvidno
tudi iz izjav nekaterili delavcev, ki
so izražali dvom v uspešnost vpisa
misleč, da pač vsa ta sredstva
gredo drugam, da se v ptujski
občini iz tega denarja ne bo nič
delalo. Zato je ponekod bilo
potrebno prepričevanje, da so
vpisali tudi taki delavci, ki so v
začetku vpis odločno odklanjali.
Omenjen je lep primer Alojza
Levaniča iz TOZD ALUMINIJ, ki
je sam vpisal 15.000 din. Pri tem
velja omeniti tudi delavce iz
TOZD glinice, kjer so nekateri
prav t^o vpisali skoraj dva
mesečna osebna dohodka. Imena
teh delavcev bomo objavili, ko bo
vpis v celoti končan. V TOZD
glinice so delavci dobro razumeli
pomen akcije in se tudi številčno
odzvali vpisu posojila, Resnično je
vladal tekmovalni duh med po-
edinci, zato so večkrat vpisano
vsoto menjali navzgor, kar je
pozitivno.
Starejši delavec v TOZD glinice,
ki odhaja že naslednje leto v
zaslužen pokoj, se je pri vpisu
najbolje odrezal. Dejal je, da je ta
denar res dobro naložen, saj
koristi skupnosti, sam pa bo prav
tako imel od tega precejšnjo
korist, kar mu bo prav prišlo v
času, ko bo že užival zaslužen
pokoj. Želeli bi si, da bi bilo še
več takih delavcev, ki razumejo
potrebe, pomagajo dcupnosti in
tudi samim sebif	F. M.',
Akcija Brkini potrebuje brigadirje
Od vseh strani prihajajo vesti, da mladi na letošnjem mladinskih
delovnih akcijah v Slovemji, presegajo vse dosedanje uspehe. Pri tem
mladina ptujske občine ne sme zaostajati. Tisti, ki se še niste odločili, da
bi preživeli del svojih počitnic v brigadi, sedaj je čas, da se prijavite na
občinski konferenci ZSMS Ptuj za mladinsko delovno akcijo Brkini.
Mladinska delovna akcija Brkini 76 potrebuje še bngadiijev. Brigadir
Oglasi se! Pomagaj v akciji solidarnosti, vloži del svojih mladih moči v
napredek brkinske zemlje - obogati sebe z novimi delovnimi izkušnjami
m spoznanji o pnjateljstvu, tovanštvu . . Pohiti s pnjavo!
MG
Izdelati smernice za investicijska vlaganja
Na 25. seji izvršilnega odbora
KB Maribor, podružnice Ptuj je
med drugim tekla razprava o kori-
ščenju investicijskih kreditov v
prvih šestih mesecih letošnjega
leta. Poročilo je bilo podano iz
dveh razlogov, da se dobi celo-
vitejši pregled nad koriščenjem
investicijskih sredstev in da se dobi
odgovor na vprašanje, kako
usmerjati investicijske naložbe v
fazi planiranja. Skupno vse obvez-
nosti banke v letošnjem letu
znašajo okrog 195 milijonov, v ta
znesek so zajete tudi obveznosti iz
prejšnjih let, ki še niso bile
izčrpane.
Sklepi in stališča 26. seje komi-
teja OK ZKS Ptuj med drugim
zadevajo tudi bančne delavce, v
izdelavi smernic investicijskih
vlaganj.
Na seji so obravnavali tudi pri-
pombe na predlog samoupravnega
sporazuma o temeljih srednje-
ročnega plana banke za obdobje
1976—80 in podpis družbenega
dogovora o temeljih plana občine
Ptuj za obdobje 1976—80,
katerega podpisnik je izvršni
odbor KB Maribor. Izvršni odbor
KB Maribor pa je tudi podpisnik
samoupravnih sporazumov o
temeljih samoupravnih planov raz-
voja za obdobje 1976—80.
MG
tednik - četrtek, 8. julija 1976
3. stran
VABILO
Turistično društvo Polenšalc
priredi v soboto 10. in v nedeljo 11. julija 1976
PRAZNIK ŽETVE
iN RAZSTAVO KRUHA
IN POGAČ .
z naslednjim programom:
v soboto 10. julija: ob 13. uri otvoritev razstave
(odprta do 20. ure)
ob 15. uri tek suhih in debelih
ob 17. uri kolesarska dirka žensk,
starejših od 50 let
Po programu prosta zabaval
v nedeljo 11. julija: razstava kruha in pogač
(odprta od 8. do 18. ure)
ob 14. uri tekma žanjic
ob 16. uri nastop mlatičev s cepci
Po programu prosta zabava!
Igra priznani ansambel. Za pristno haloško vino,
prieške gibanice in ostale specialitete je poskrbljeno.
VLJUDNO VABLJENI!
9
Dosedanje priprave za gradnjo sladkorne tovarne
Konzorcij pridelovalcev sladkor-
ne pese, velikih potrošnikov in od-
jemalcev sladkorja za gradnjo slad-
korne tovarne v Ormožu. V Slove-
niji je pridelovanje sladkorne pese
prav tako upravičeno kot recimo
pridelovanje pšenice in koruze. Pr-
va tovarna te vrste bo v Ormožu. V
severovzhodni Sloveniji so bili do-
seženi nadpoprečni hektarski dono-
si sladkorne pese, čez 10 ton suhega
sladkorja na hektar.
Dosedanje priprave za gradnjo
sladkorne tovarne v Ormožu so v
polnem delovnem zamahu. S pri-
pravljenim kozorcijem med pride-
iovalci sladkorne pese, potrošniki
in odjemalci sladkorja se tako
združujejo vsi trije interesi. Spora-
zum je potreben zaradi vsklajenega
dela. Dopolnjen je z določili, ki go-
vorijo, da se v kozorcij lahko sa-
moupravno vključujejo tudi tiste
delovne organizacije, ki skrbijo za
reprodukcijski material (konkretno
ruška kemična tovarna in Pinus
Rače). V konzorcij je vključeno 70
delovnih organizacij. Največje na-
loge imajo vsekakor proizvajalci
pese.
Vinko Stefančič, direktor direk-
cije tovarne sladkorja v gradnji v
Ormožu nam je povedal, da so v
konzorciju preko anketiranja sode-
lovali vsi potencialni proizvajalci in
na osnovi njihovih mnenj je nastalo
skupno mnenje o pridelavi slad-
korne pese in o gradnji sladkorne
tovarne v Ormožu.
Trditev, da je pridelovanje slad-
korne pese na našem območju
opravičeno, podpirajo tudi
strokovnjaki sladkorne industrije,
kakor tudi strokovnjaki, ki so de-
lali pri pridelovanju sladkorne pe-
se. Naš konzorcij, je nadaljeval
Vinko Stefančič, ima formiran po-
slovni odbor, ki prinaša konkretne
odločitve kadrovskih in materialnih
vprašanj. Tako je trenutno v pri-
pravi predračun materialnih stroš-
kov in vsa začetna pripravljalna
dela. Predračun znaša 240.000 din.
v to začetno fazo spada tudi loka-
cija, iskanje najboljših ponudni-
kov, dogovori z zasebnimi pridelo-
valci in problem usposabljanja ka-
drov na višji agronomski šoli v Ma-
riboru.
Sladkorna tovarna bi po planu
razvoja pričelo s poskusnim
obratovanjem 1. julija 1979 in sicer
s 40 odstotno zmogljivostjo. Rok je
kratek. A je dosegljiv, kajti grad-
nja naše tovarne ima absolutno
prednost. Tako je namreč zapisano
v srednjeročnem planu razvoja
kmetijske in živilsko prehrambene
dejavnosti SR Slovenije in ormoške
občine.
Navezali smo tudi stike z avstrij-
skimi pridelovalci sladkorne pese,
je nadaljeval direktor direkcije to-
varne sladkorja. Avstrija je namreč
največja proizvajalka sladkorne pe-
se v svetu. Avstrijski pridelovalci so
svetovni rekorderji po količinah
proizvedenega sladkorja po enoti
površine. Njihove bogate izkušnje
nam bodo dobrodoSle, zato smo
pripravljeni sodelovati z njimi.
Zemlja na območju SV Slovenije
je ustrezna, prav tako lokacija in
klimatski pogoji, ker so padavine
tukaj ugodno razporejene in ne bo
potrebno namakanje.
v letošnjem letu je naša naloga,
da spremljamo rast posajene slad-
korne pese, da pripravljamo doku-
mentacijo, izberemo najboljšega
ponudnika. Z razpisom želimo pri-
dobiti partnerja, ki bi v celoti
prevzel gradnjo in tehnologijo.
Začetek gradnje planiramo v
prihodnjem letu, je zaključil
Vinko Stefančič.	zk
Za žetev vse pripravljeno
Kot smo zvedeli pri obratu za zadružno kooperac^o kmetijskega
kombinata Ptuj, so zasebni kmetovalci dobro pripravljeni in tehnično
opremljeni za žetev. Kombajni in drugi kmetijski stroji, kijih rabimo ob
žetv^ so v glavnem povsod'v upravljanju kmečkili strojnih skupnosti in
pravdo, da so stroji povsod ispravni. Prav tako stroji v zasebni lasti. ■
Vse to zagotavlja, da bomo lahko žetev opravili pravočasno-. Tudi
vreme je zaenkrat še ugodno in žita dobro kažejo. Pričakujejo, da bo
poprečni pridelek 35 stotov na hektar. Sedanje lepo in toplo vreme
ugodno vpliva na zorenje, žit. Kmetijske strokovne službe tudi
ugotavljajo, da zaplevelj^nost ni letos povzročila večje škode na posevkih
žit.
E. B.
Mladina in krajani gradijo
vodovod
Studeničani pri gradnji svojega vodovoda
V Studenicah pod Bočem se lahko pohvalijo, da imajo najbolj
delavne mladince na območju bistriške občine. Takoj ko so končali z
nekaterimi večjimi delovnimi akcijami urejanja svojega okolja, so že
skupno s starejšimi krajani začeli z gradnjo novega vodovodnega omrežja
za celotno naselje Studenice.
V delovni akciji so v soboto, 26. junija 1976 izkopali okoli 500 m
jarka, vanj položili cevi in ga zasuli. Pri tem so opravili okoli 400
delovnih ur. S krajevnim vodovodom bo olajšana in zagotovljena redna
oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo.	Besedilo in slika: V. H.
Problemi šolstva v ptujski občini, kako jih rešiti?
Dijaki drugega a razreda gimna-
zije Dušana Kvedra iz Ptuja so mi
takole pripovedovali in zastopali
znanje svojih sovrstnikov, sošol-
cev, prijateljev:
Šolstvo je v naši občini že od
nekdaj v težkem položaju. V okoli-
ških krajih je še vedno veliko
osnovnih šol popolnoma nesposob-
nih za izvedbo kakršnega koli reno-
viranja, druge so spet potrebne
krepke obnove. Pomanjkanje uč-
nih pripomočkov, prostorov, peda-
goškega kadra, predvsem pa dena-
rja je na dnevnem redu. Posledica
je seveda nižji učni uspeh kot bi bil
v normalnih učnih razmerah.
Ce pogledamo srednješolski učni
sistem ni slika prav nič lepša. Tudi
naša gimnazija je svoje lepše dni že
preživela in zdaj kraljuje kot siva,
pusta zgradba na koncu Prešernove
ulice, deležna vsakdanjega hrupa s
ceste. Učilnice, če izvzamemo nove
klopi v nekaterih učilnicah, so po-
doba učilnic izpred nekaj desetletij.
Na zanemarjenem šolskem dvori-
šču pa sameva gradbeni material za
nujno potrebno obnovo poslopja.
Stopnice, ki vodijo v prvo in drugo
nadstropje, so skoraj smrtonosne,
posebej, če stopiš malo preveč proti
robu. Dasi seveda ne omenjam, da
bi si želeli novo, lepšo telovadnico
in ustrezno igrišče . . .
Najidealnejša rešitev bi bila gra-
dnja srednješolskega centra po vseh
načelih sodobne šolske arhitekture.
Tudi ostale srednje šole so v nezavi-
dljivem položaju. Sola za trgovsko
stroko npr. sploh nima svojo šol-
sko zgradbo, tako, da imajo neka-
teri razredi pouk v gimnaziji, drugi
v učilnicah ekonomske šole.
Končno je nastal načrt za grad-
njo srednješolskega centra. Usoda
centra je v glavnem odvisna od vo-
lje občanov, ki naj bi v jeseni na re-
ferendumu povedali svoje mnenje,
ali so pripravljeni dajati prispevek
tudi za gradnjo srednješolskega
centra. Menim, da skoraj ni nobe-
nega, ki ne bi želel, da bi Ptuj dobil
ustrezne srednje šole, kar bo porok
za večje število izobražencev in za
napredek občine. Potrebna je le vo-
lja, upanje in vztrajnost. Ce že mi
ne bomo deležni vzgoje v novih
prostorih, naj bodo te sreče deležni
tisoči nadebudnežev za nami.
Veliko uspeha — za boljšo prihod-
nost!"
Potrebno je zgraditi nove šole,
popraviti stare in obnoviti dijaški
dom. Vendar nam manjka denarja,
oz. ga sploh nimamo. Mi mladi
smo dolžni preko tiska, radia . . .
prikazati probleme šol in vzbuditi v
zaposlenih prepričanje v odrešujoči
DA, ki bi ga naj obkrožili na refe-
rendumu v jeseni. Tako bo moč
zbrati veliko denarja (vendar ne do-
volj), s katerim se bo lahko začela
gradnja srednješolskega centra.
Tudi mladi smo pripravljeni poma-
gati pri gradnji novega šolskega po-
slopja. Zatorej mladi: Prispevajmo
tudi mi k temu, da bo referendum
uspel in držimo pesti za naš novi
šolski center!"
Moderen čas zahteva tudi mode-
ren pouk, vendar zanj sedaj ni pro-
stora. Ce bi zgradili srednješolski
center, bi lahko s sodobnimi meto-
dami pouka, učna snov dijaka bolj
pritegnila. Ko bo ta center zgrajen
se bo pokazal napredek tudi v šol-
stvu.
Ce bi srednje šole prešle na
usmerjeno izobraževanje bi samo v
gimnaziji potrebovali sto učilnic z
ustrezno opremo. Toda žal — na
razpolago imamo vse premalo de-
narja.
Menim, da je problem šolstva v
ptujski občini velik. Primanjkuje
mnogo učilnic in telovadnic ter
športnih objektov. Pouk v popol-
danski izmeni je neprimeren za
učence, ki se vozijo iz okolice Ptuja
in nimajo ugodnih avtobusnih zvez
z domom. Celodnevna šola pa bi
rešila probleme, ki nastajajo, ker
otroci v izvenšolskem času ostajajo
sami, brez varstva . . .
Največji problem v občini so šol-
ski prostori, v marsikateri šoli pri-
manjkuje učilnic, telovadnic in ka-
binetov. Učenci gimnazije imamo
pouk v stari zgradbi, ki je že zdav-
naj odslužila svojemu namenu. Ker
šola nima dovolj učilnic mora pouk
potekati v dveh izmenah. S samo-
prispevkom bi pomagali pri gradnji
srednješolskega centra, gradnji
nove šole v Markovcih, ki je že vsa
podprta, porušena ... in razširitvi
prostorov v dijaškem domu. Zato
— GLASUJMO ZA!
Nada Topolovec
Pripombe
k samoupravnemu sporazumu
Na zadnji seji zbora delegatov krajevne skupnosti Cirkovce so delegati
razpravljali o družbenem planu občine Ptuj. Delegati niso ijpgli mnoge
pripomb na skrbno pripravljen plan razvoja. Delegatska pripom&a je bila
le k predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za
sofinanciranje razvoja cestnega gospodarstva v občini in sicer je bil predlog
za asfaltiranje ceste Sikole—Sesterže, da ta predlog KS Cirkovce sprejme in
ga vnese v plan razvoja do leta 1980. Delegati so postavili tudi vprašanje,
zakaj ponovno plačilo cestnine za traktorje.
zk
Ob zaključku mladinske politične šole
v Tacnu pri Ljubljani seje končala peta mladinska politična šola, ki
jc bila od 29. junija do 3. julija 1976. Politične šole so se udeležile tudi
mladinke ptujske občine: Dragica Voda, Zdenka Vogrinec, Vida Racin in
Nada Topolovec.
Program politične šole je bil zanimiv. Izkušnje in znanje, ki so si ga
mladi pridobili bodo lahko uspešno uporabili pri svojem delu v
mladinskih organizacijah.
EB
Lovrenc na Dravskem polju
v pripravah na praznik
Svet krajevne skupnosti ■ Lovrenc na Dr. polju in drugi
družbenopolitični dejavnSci se že zdaj vneto pripravljajo na proslavo
prvega krajevnega praznika. Skoraj vsi krajani so vključeni v ^cijo za
izvedbo programa ob prazniku njihovega kraja. V delo so se vključili
gasilci, n^adina in kot organizator KK SZDL Lovrenc na Dr. polju.
Praznk KS Lovrenc na Dr. polju bo 18. julija.
zk
Plemenska vrednost bikov - jamstvo
kakovostno potomstvo
Pred mesecem dni smo v
kmetijski- oddaji poročali o
pregledu plemenskili bikov v
osemen. središču Ptuj; danes pa
bomo spregovorili o tem kako
preizkusno plemenjake, da bi
prišli do zanesljive ocene o njihovi
plemenski vrednosti.'
Pr^ovor pravi, da jabolko ne
pade daleč od drevesa. Rekli bi
lahko, da so potomci v večji ali
manjši meri podobni svojim
prednikom. Da bi do dobra
spoznali plemensko- vrednost
bikov je potrebno natančno
ovrednotiti kakovost njihovili
potomcev. Pri lisastih bikih je to
precej zahtevna naloga, s^ vemo,
daje lisasto govedo eno od tistih,
ki v sebi združuje lastnosti -za
prirejo žive teže, oz. mesa in
Sposobnost za produkc^o mleka.
To pa pomeni, da je pri
plemenjakih, ki jih uporab^ajo za
osemenjevanje potrebno oceniti
plemensko- vrednost za obe
gospodarski lastnosti.-
V naših razmerali je ocena za
Sposobnost prireje žive teže prej
zaključena kakor ocena plemen-
ske vrednosti za mlečnost. To je
tudi razumljivo, saj pitanci, na
katerih ocenjujejo bike, veliko
prej zaključijo svojo rast, kakor
začnejo hčere dojiti. Sposobnost
za priraščanje žive teže lahko torej
ocenimo že pri razmeroma mladih
bikih.
Pot pri ocenjevanju plemenske
vrednosti bikov je torej dolga in
časovno zahtevna, saj se začne že
takrat, ko telijo prve krave, ki so
bile osemenjene s semenom
mladih, to je za osemenjevanje
odbranih bikov. Takoj, ko so
krave stelile se opravi anketa o
poteku teUtev. Lastnike takih krav
povpraš^o o težavnosti pri telitvi,
obenem pa pregledajo in izmerijo
tudi teleta, če so 'takšna, da
ustrezajo tipu telet lisaste -pasme.
Ko so prvi potomci stari 6-7
tednov pa za vsakega mladega
plemenjaka odkupijo 12 - 14
telet moškega spola. Takšna teleta
vzrejajo skupaj s potomci drugih
bikov v tako imenovani testni
postaji, kjer imajo živali enako
prelirano, nego in oskrbo. Večkrat
jih stehtajo, da ugotavljajo dnevne
priraste ' žive teže. Ko dosežejo
470 - 500 kg gredo takšni pitanci
v zakol, kjer ovrednotijo še klavni
izkoristek. V tem postopku se
pokažejo že prve razlike med biki.
Potomci nekaterili priraščajo
liitreje kakor drugi.
Sposobnost za rast pa ocenijo s
pomočjo velikosti in teže
plemenskih telic na premiranju.
Tudi tukaj se pokažejo razlike
med posameznimi biki, saj h so
hčere nekaterili ob enaki starosti
večje in težje kakor hčere drugih
plemenjakov. Ko hčere bikov
stelijo in začno dojiti pa se s
kontrolo mlečnosti ■ ugotavlja
njihova zmogljivost za proizvod-
njo mleka. Ko se zberejo podatki
o mlečnosti večjega števila hčera
posameznega bika se izračuna še
plemenska' vrednost za mlečnost.
Biki, ki so to oceno dočakali, če
niso bili izločeni zaradi manjšega
priraščanja žive teže sinov, ali
slabše razvitosti telic so praviloma
stari najmanj 7 let. Tako je torej
potrebno dobrih 5 let vztrajnega
m načrtnega dela, da bi prišli do
zanesljive ocene plemenske- vred-
nosti za mlečnost. Ravno v tem
času pa so začeli osemenjevati
krave na našem območju, pa tudi
drugod v Pomuiju in na
Gorenjskem s semenom mladih
bikov.
Stekel je torej začetek preizku-
šanja mlade generacije načrtno
odbranih bikov s katerimi bodo
osemeniU nekaj krav in telic. Gre
za skupino 17 bikov, ki so
potomci najboljših domačili krav;
nekaj pa jih je še iz uvoza. V
mesecu juliju in avgustu bodo
predvidoma opravili zadostno
število osemenitev z mladimi biki.
Morda se bodo rejci spraševali za
kakšne bike gre, kjer bodo pač
srečevali nova imena. Vsi naj
vedo, da gre za skupino mladih in
kvalitetnih bikov, ki so v
povprečju boljši kakor prejšnja
generac^a, da ^e za začetek
skupnega izvajanja selekc^skepa
programa za lisasto ■ govedo v
Sloveniji.
CIRKOVCE:
V	krajevni skupnosti želijo, da bi gradbena dela v novi telovadnici
končali že v letošnjem letu, seveda s pomočjo občinskih interesnih
skupnosti.' Prva faza gradnje dvorane je bila končana že v maju letos.
Poleg precejšnjega števila prostovoljnih delovnih ur krajanov je doslej v
gradnjo vloženih nad 500 tisoč'dinaijev,
zk
^ , --- *
Mladi iz osnovne organizacije ZSMS bodo v prvi polovici julija
obiskali Tri žeblje in Osankarico na Pohorju. Izlet k spomeniku
revolucije je vodstvo mladinske-organizac^e organiziralo kot nagrado za
aktivno in angažirano delo mladih v krajevni skupnosti.-
zk
PTUJSKA GORA:
Z vpisom posojila so na območju krajevne skupnosti v končni fazi
V naselju Janški vrh so presegli načrtovano vsoto posojila za ceste kar za
57 odstotkov. Kmetovalci tega haloškega naseda so vpisali dcupno
110,000 dinajgev,
NB
DORNAVA:
Brigadiije mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76 je v torek,
29, junija 1976 obiskal operni pevec Ladko Korošec m imel nastop v
prostorih kulturnega dama. Mladi brigadiiji so priznanega slovenskega
umetnika nagradili s prisrčnimi aplavzi.
NP
KIDRIČEVO:
Taborniki so za dan borca organizirali izlet k podlehniškemu ribniku
in k svojemu domu na Jelovicah, kjer so si tudi uredili oko^e doma in
tudi notranjost, kije zaradi vlage v precej slabem stanju.
FM
PTUJ:
V	okviru priprav na mladinske delovne akc^e je pri ureditvenih delih
turistično-gostinskega centra v Ptuju sodelovalo večje število mladili.
Vodstvo TGC jim je za nagrado dodelilo brezplačno vstopnico, ki. velja
za letošnjo sezono. Vsi mladinci, ki so pri akc^i sodelovali lahko dvignejo
vstopnice v delovnih prostorili občinske konference ZSMS Ptuj.
MG
Ptujsko- gledališče, ki lahko sprejme 224 gledalcev so lansko- leto
uredili. Obnoviti je bilo potrebno ogrevanje, garderobe, sanitarne in
električno napeljavo. Neurejen pa je ostal- še oder, ki bi ga bilo treba
glede na zahtevnost gledali^ih del ustrezno urediti, prav tako pa tudi
Iculise, pohištvo in kostume.
NP
JURŠINCl:
Lovska'družina pripravlja za v nedeljo, 11. julija 1976, pred lovskim
domov v Juršincih prireditev, ki so jo posvetili 35-letnici ustanovitve OF
m vst^e jugoslovanskih narodov. Prireditev bodo povezali z otvoritv^o
novega strelišča za glinaste golobe in z organizac^o meddružinskega
tekmovanja v streljanju na umetne golobe.
§G
4. stran
TEDNIK - četrtek, 8. julija 1976
Naši najmlajši piloti
Na športnem letališču ptujskega aerokluba je od januarja pa do maja
potekal tečaj /a pilote jadralnih letal. Tečajniki, ostali so najbolj vztrajni,
so v 60 urah teoretičnega pouka morali predelati osnove aerodinamike,
meteorologije, navigacije, nauk o gradnji letal, predpise ter pravila letenja
in še kaj. Fo uspešno opravljenem izpitu sledi praktični pouk.
Da bi bil ta lažji, so tečajnike porazdelili v dve skupini. V najmlajši, ki
jo sestavljajo takorekoč sami petnajstletniki (junija so končali osemle-
tko) in v skupino, ki jo tvori delavska mladina. Ves mesec junij so mladi te-
čajniki pod nadzorstvom učitelja ing. Milana Tropa osvajali sinjine neba.
Po nekako 40 poletih (eni rabijo več, drugi manj) postanejo tečajniki
že tolikanj izurjeni, da lahko poletijo sami, brez učitelja. To seje te dni po-
srečilo prav najmlajši skupini, ki jo sestavljajo (na sliki): Tomo Vrbančič,
Miran Zupanič, Zdenka Glažar, Igor Ber in Marjan Rašl.
IR
Tradicionalni rally „Su^eska 76" se je v nedelo končal na
Tjentištu. Prehodn-pokal predsednika lita je osvojila ekipa AMD
Zanatlija iz Zagreba.
Med 2000 udeleženci „SuQeska- 76" je tekmovala tudi ekipa iz
Ptuja. Zdravko Turnšek je s sovozačem Bonsom Lackom zasedel odlično
12. mesto; Ostali udeleženci so prav tako pravočasno-privozili na ci^ m
se razmeroma visoko uvrstili.
Klub zbiralcev značk
Pod predsedstvom Tomislava KOLARJA v Ptuju uspešno deluje klub
zbiralcev značk. Pravijo, da imajo v albumih že čez 40 tisoč značk. „Zna-
čko-manija" je danes zajela že skoraj vsakega drugega občana, vendar je le
malo takih, ki bi k zbiranju značk pristopili načrtno in organizirano. Zato
ima ptujski klub zaenkrat le 25 registriranih zbiralcev značk.
Člani kluba zbiralcev značk iz Ptuja uspešno sodelujejo tudi z drugimi
klubi te vrste v Sloveniji, razvijajo družabno in kulturno življenje.
ff
NajdelavnejšI člani ptujskega kluba zbiralcev zna^it pod vodstvom pred-
sednika Tomislava Kolarja (stoji na levi).
Foto: Kosi
ODLIČEN USPEH PTUJČANOV
V BANJA LUKI
V soboto, 3. julija 1976 je bilo v
Banja Luki tekmovanje motornih
pilotov pod nazivom Po poteh
prvih partizanskih pilotov.
Tekmovanja so se udeležili 4
motorni piloti iz AK Ptuj, in sicer
Milan Kralj, Danilo Hojnik, Adolf
Meglic in Drago Kreplf. Rezultati
tekmovanja:
Danilo Hojnik je osvojU IL
mesto • v disciplini preciznega pri-
stajanja.
Milan Kralj je osvojil I. mesto v
disciplini izvidništva in III. mesto
v generalnem plasmaju.
Drago Krepfl je osvojil 1. mesto
v disciplini časovna točnost in II.
mesto-v generalnem plasmaju.
Adolf MegUč se je uvrstil v
generalnem plasmaju na XI. mes-
to, Ivo Cavar iz AK Banja Luka pa
je osvojil v generalnem plasmaju I.
mesto.-
mk
USPEŠEN DAN ZA JADRALNE
PILOTE AREOKLUBA PTUJ
Nedelja 27, junija je bila zopet
mikavna za vsakega jadralnega
pilota. Tako je zamikalo tudi
Zaliko Obran, Borisa Pungračiča,
Danila Starčka in Draga Krepfla,
da so se odločili za prelet v Ce^e
in s tem izpolnili še tretji pogoj za
srebrno ,,C" značko. Dolžina
preleta od ptujskega do celjskega
letališča znaša 62 km in to
razdaljo so uspešno preleteli vsi
štirje piloti.
(5stala dva pogoja, 5 ur v zraku
po odklopu vlečnega letala in
dosežena višina 1000 m po odklo-
pu vlečnega letala, so omenjeni
jadralni piloti že dosegli.
To je dogodek, ki se zelo redko
zgodi, da bi kar 4 piloti iz enega
aerokluba dosegli pogoj, ki jim je
manjkal, da so osvojili srebrno
„C' značko.
Delo jadralne sekcije v letoš-
njem letu je zelo uspešno, saj se
šola 10 kandidatov za bodoče
jadralne pilote. Šolanje se odvija v
2 skupinah. Učitelja sta Milan
Trop in Slavko Petrovič. Pet
kandidatov je že laširalo, to
pomeni, da so opravili prvi samo-
stojni let.
mk
Motoma in jadralna letala Aerokluba Ptuj pri hangarju na
letališču
Foto: I. Ciani
Usposabljanje mladih ribičev
V okviru ribiške družine Ptuj
deluje tudi sekcija mladih ribičev.
Izvršni odbor ribiške družine je
sprejel na pobudo svojih članov
predlog izobraževalnega programa
mladih.
Na sestanku so sprejeli program,
ki v prvem delu zajema vprašanja
narave, oblikovanja materialistič-
nega pogleda na svet, varovanja
okolja, splošne ljudske-obrambe in
družbene samozaščite, etike šport-
nega ribiča ter gospodarjenja z
vodami, ki so pod nadzorstvom
ribiške družine Ptuj.
Drugi del progama zajema prak-
tični prikaz lovljenja rib z različ-
nim priborom, veščine ribolova,
tekmovanje pionirjev in mladincev
v ribiških spretnostih. Po ribiškem
tekmovanju pa se bodo mladinci
in pionirji pomerili tudi v spret-
nostih pripravljanja ribjih jedi.
Na sestanku 2. julija 1976 so
bile podane teme iz prvega dela
progama usposabljanja mladih
ribičev. Zaključili pa so -ga s
podelitvijo ribolovnic in izkaznic
ribičem. Takšen program bodo
izvajali tudi v bodoče, z željo, da
bi rnlade vzgajali v aktivne obliko-
valce družbe.
V mladinsko- sekcijo je letos
vpisanih 192 pionirjev in mladin-
cev. To potrjuje, da- je med
mladimi veliko zanimanja za to
vrsto-športa. Mladi so na sestanku
potrdili, da želflo tudi oni sodelo-
vati v akciji za ohranitev naravne-
ga okolja.	E. B.
Razvitje gasilskega prapora
Na letošnjem praznovanju drugega krajevnega praznika so med
drugim razvili gasilci PGD Laporje svoj društveni prapor. Svečanost
so povezali s 30. obletnico ustanovitve gasilskega d^tva v tem kis^u.
Besedilo in slika: V. H.
Ptujčan Vesenjak ponovno
zmagal
v nedeljo je bila na Trebeliškem pri Velenju tretja dirka ^ drža\Tio
prvenstvo v motokrosu z motorji 250 ccm I. in II. druge lige. V drugi ligi je
premočno zmagal Silvin Vesenjak. Drago Strafela je osvoji! 14. mesto, Si-
mon Habjanič 15. mesto, Janko Strafela 19. mesto, Janko Simonič pa je
pristal na 26. mestu.
V prvi ligi je zmagal Soštarič iz Karlovca, Peter Segula je zasede! peto
mesto, Jože Lacko pa se je uvrstil na 26. mesto.
OP
Gasilci na osrednji svečanosti v nedeljo, 27. junqa 1976 v
Lapoiju
V okviru praznovanja 69.
obletnice godbe na pihala pri PGD
Sp. Polskava so v tem kraju
organizirali srečanje gasilskih godb
na pihala. Čeprav se srečanja niso
udeležili vsi povabljenci je bilo
kljub temu uspešno in prisrčno.
Prireditev si je ogledalo veliko
krajanov iz spoilnje in zgornje
Polskave in iz drugih okoliških
naselij.
Srečanje je bilo v nedeljo 27.
junija 1976 popoldne in je v celoti
doseglo svoj namen. Ciodbeniki so
se pogovorili o svojem delu,
izmenjali izkušnje in navezali stik-e
z obljubo, da bodo v bodoče
tesneje medsebojno sodelovali in
da bi naj ta srečanja postala
tradicionalna.
Besedilo in slika; V. H.
SREČANJEJGASILSKIH GODB
Gasilska godba PGD Sp. Polskava ob feto$i^ jubilgu
Slovesnost v Dornavi
^leiem ob tabornem ognju v Dornavi	Foto: Kosi
V soboto zvečer, 3. julija 1976
je bila v Dornavi osrednja proslava
v počastitev Dneva borca. Proslava
je bila v taboru mladinske delovne
akcje Slovenske gorice 67. Ob tej
priložnosti so sprejeli v članstvo
ZK 33 novih članov. Novosjjre-
jetim je spregovoril član komiteja
dr. Mi^a Mrgole, ki je poudarfl, da
novosprgeti stopajo v vrste borcev
za še hiti^ši razvoj samoupravne
družbe. V tem svečanem trenutku
prevzemajo dolžnost, da bodo v
razvijarju socialističnih in samo-
upravnih odnosov v prvih vrstah.
Revolucija se bge še v vsakem
kotičku naše zemlje, povsod in
vsak čas, bije se tuk^, ko mladi
pomagajo z lopato v roki graditi in
razvijati možnosti za nad^nji
razvoj gospodarstva in boljšega
življenja v Slovenskih goricah, bge
se t^rat, ko se učite, se
pripravljate za nadaljnjo življensko
pot, bije se v povezovanju in
razvijanju prijateljstva med vami
brigadirji in krajani te skupnosti in
tistimi, ki so jim sadovi vašega
dela namenjeni, bije se s
sprejemanjem novih članov med
vrste ZK.
Po svečani podelitvi članskih
ki^ižic so brigadiiji pripravili ob
tabornem ognju kiilturm program.
Nato so navzoče povabui, da so
^upaj z njimi zaplesali kolo.
Partizanska pesem je v Dornavi
donela še dolgo v noc.
Erika Bene
Godba na pihala delovnega kolektiva IMPOL iz Slov. Bistrice je 26.
junga 1976, s samostojnim koncertom v domu kulture Slov. Bistrica
proslavilo 40-letni jubilej delovanja godbe. V nedeljo 27. junija pa so
pripravili povorko štirih sindikalnih godb (Kidričevo, Ruše, Poljčane in
domačini), po uUcah Slov. Bistrice in skupni nastop v mestnem parku.
BesedUo in slika: V. H.
Sindflealna godba na sobotnem koncertu
Začetek plavalne šole
V organizaciji telesno-kultume
skupnosti Slov. Bistrica so v
kopališčih v Bistrici in v Poljčanah
začeli s plavalnimi tečaji, ki so se
začeli prvega 1. junija, trajali pa
bodo do 30. avgusta 1976.
Ugotovili so, da je bilo samo v
četrtih razredili osnovnih šol na
območju občine okoU 450
neplavalcev. Vsaka skupina mora
opraviti poprečno 20 ur pouka v
plavanju. Za tečaje je veliko
zanimanje, primanjkuje pa učite-
ljev plavanja, pri tem so naleteli na
polno razumevanje obeh krajevnih
skupnosti.
Tečajniki v bistriScem ba-
zenu.
Besedilo.in shka: V. H.
Sodelovanje s šolo iz Babinec
Sindikalne	organizaaje
osnovnih šol dveh bratskih občin
osnovne šole Franc Osojnik iz
Ptuja in osnovne šole Babinec na
Hrvatskem že nekaj let uspešno
sodelujeta. Sodelovanje je kmalu
preraslo formalne vezi. Učenci in
učitelji obeh šol so se pomerili v
razhčnih športnih disciplinah.
Tako so • bila prirejena že
večkratna gostovanja. Na proslavi
desetletnice šole Osojnik so
učenci iz Babinec nastopili tudi s
kvalitetnim kulturno umetnigcim
programom in tako prispevali tudi
k spoznavanju njihovega dela v
izvenšolskih aktivnostih.
V soboto, 26. junija 1976 so bili
ptujski učitelji v gosteh na
osnovni šoli v Babincu. Najprej se
se pomerili v malem nogometu in
odbojki, nato pa je sledilo
tovariško srečanje. Izmenjali so
tudi spominska darila in pokale.
Tako so ptujski učitelji vrnili
lanski obisk hrvaškim učiteljem,
za jesen pa so se dogovorili, da se
dobijo zopet v Ptuju.
Vezi, ki tako nastajajo, posta-
jajo trdnejše in pnsrčne, spoznali
so delo in težave okolja, v katerem
živijo in delajo, veliko pa
pripomorejo taka srečanja tudi k
izmenjavi strokovnih izkušenj.
S takimi srečanji se vezi med
bratskimi republikami resnično
poglabljajo in utijujejo, zato se
bodo trudili, da se sodelovanje
razširi tudi na ostala področja
vzgojno izobraževalnega dela.
V. Dabič
tednik - četrtek, 8. julija 1976
5. stran
Gostovanje na Hrvatskem
Ob prazniku Dneva borca je folklorna skupina ,,Vinko Korže" iz Cir-
kovc gostovala na Hrvatskem. Na bratskem in prijateljskem srečanju na
Ježevem, Lepoglavu in Oborovem so mladi folkloristi nastopili skupaj s
koroškimi Slovenci iz Globasnice. Korošci so se predstavili s pevskim zbo-
rom ,,Jože Petnjak". 25'članska skupina folklorne skupine ,,Vinko Kor-
že" je s svojim nastopom navdušila vse prisotne. V Oborovem sta si skupi-
ni ogledali tudi spomenik NOB in muzej revolucije. Ob koncu prijateljske-
ga srečanja so domačini za goste pripravili folklorno in tradicionalno pogo-
stitev z domačim kruhom in sirom.
Obisk je bil prisrčen in prijateljski. Koroški Slovenci so se počutili ka-
kor doma. Njihova slovenska pesem je lepo izzvenela na tleh bratske repu-
blike.	zk
Kdaj »FORMA VIVA" v Ptuju
Forma viva je ime za mednarodno srečanje kiparjev po krajih Sloveni-
je. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Ptuj so delegati razpravljali in tudi
predlagali, da bi v bližnji prihodnosti Forma viva lahko obiskala stari Ptuj,
ki bi prav gotovo kiparjem nudil vso domačnost, pristnost in kot najstarej-
še mesto tudi izvrstno inspiracijo z.a delo. Forma viva naj bi bila v Aleji pri-
jateljstva in bratstva, kjer bi se nova skulptura lahko izvrstno in učinkovito
ujemala s prostorom.
Delegati so predlog osvojili in ga bodo posredovali izvršnemu svetu
SO Ptuj. Naloga je precejšnja, vendar izvedljiva. Mesto Ptuj bi se tako
vključilo v akcijo Forme vive, ki ima svoj začetek v Kostanjevici, Portoro-
žu, Mariboru in ki postaja tradicionalna umetniška kolonija priznanih sve-
tovnih kiparjev. Forma viva v Ptuju je izvrstna zamisel in upamo, da ne bo
ostala samo na papirju.	zk
Rešitev v povečanju cene
živilski kombinat INTES Mari-
bor, TOZD pekarne ,,Vinko Reš"
Ptuj je pripravila predlog za spre-
membo cene svojim slaščičarskim
in pekarskim izdelkom in ga posla-
la skupščini občine Ptuj, z njim pa
je seznanila tudi vse družbeno-po-
litične organizacije v občini.
Predlog utemeljujejo s tem, da
so cene njihovim izdelkom že od
druge polovice leta 1974 ostale ne-
spremenjene, čeprav so se drugim
proizvodom in storitvam precej
dvignile. Zaradi tega je finančni
rezultat za prve štiri mesece le-
tošnjega leta zaskrbljujoč, saj jim
primanjkuje sredstev celo za eno-
stavno reprodukcijo.	MG
Zaprla so se šolska vrata
Zadnjega junija so se tudi na območju Slov. Bistrica zaprla vsa
šolska vrata. Za konec šolskega leta so po vseh osnovnih šolah pripravili
razstave tehničnih in likovnih izdelkov. Za vse kraje lahko ugotavljamo,
da vlada za te razstave med občani veliko zanimanje, saj zgovorno kažejo
zanimanje šolarjev za razna področja dejavnosti.
Besedilo in sHka: V. H.
Razstava likovnih in tehničnih izdelkov učoioev OŠ ,J*ohorski
odred. Slov. Bistrica.
11. nadaljevanje
SKRBI OB PRIPRAVAH NA PREKOP
Kljub temu, da ni bilo tako hudo kot sem sprva mislila, ko še ni-
sem vedela, da mi je sin ostal, nisem mogla zaspati. Po kratkem počit-
ku že zgodaj zjutraj vstanem. V hiši je bilo vse mirno in spokojno. Se-
dem k mizici pri malem okencu in napišem poročilo za Pohorje, za
VDV, kar sem jim obljubila. To pismo, naslovljeno na TV na Pohorju,
je potem odnesla mladinska aktivistka Greta v Trnovsko vas, kjer je
bila TV postaja.
V pismu tudi nisem pozabila zaprositi za uslugo, ki so mi jo oblju-
bili, ko sem odhajala s Pohorja in so rekli, da jih naj brž obvestim, če
bom rabila pomoč. To pomoč, najmanj 20 borcev, bi sedaj nujno rabi-
la, da bi zastražili poti v Sreče in mi pomagali pri prekopu žrtev. V
pismu sem navedla javko, kje se v sredo ponoči dobimo. Toda, ko sem
v sredo zvečer prišla na to javko, žal ni bilo nikogar. . .
Tudi na okrajni center OF Ptuj-Haloze sem poslala kratko poroči-
lo in jih obvestila, da bomo v četrtek ponoči opravili prekop žrtev v
Srečah in jih prosila, da mi pošljejo v pomoč nekaj kurirjev, da bi za-
stražih okolico Srec. Od okrajnega centra OF Ptuj sem dobila že nasle-
dnji dan odgovor, da ne morejo poslati pomoči, ker imajo za izvesti
drugo pomembno nalogo. Ta dokument, odgovor centra OF Ptuj-Ha-
loze, je opremljen z žigom in podpisom sekretarja, in je še danes ohra-
njen v krajevnem muzeju NOB v Srečah.
Ko sem odposlala pisma na TV postajo v Trnovski vasi, sem se od-
pravila k mizarju Sketu, ki je bil v Glivnem — Lešje pri Majšperku. Mi-
zarjeva hiša je stala na hriKku nad vasjo, kakih sto metrov oddaljena,
na samem in v bližini gozda. Mizarja šketa so mi priporočili tovariši na
Medvecah, ko sem se z njimi posvetovala, kam naj grem naročit rakve.
Povedali so mi, da je v tako kratkem času edino §ket zmožen napraviti
rakve, ker ima pomočnike in tudi potreben material, morda pa tudi
kako rakev že v zalogi. Opozorili so me še, da je Sket velik nemčur.
Kljub temu sem šla do njega. Povedala sem, da sem in Cirkovc, da se je
v vasi zgodila nesreča, zato nujno potrebujem vsaj 4 rakve. §ket mi
pove, da ima deske za rakve že prirezane oziroma pripravljene, zato mu
ne bo težko do srede izpolniti naročila. Dogovoriva se še o ceni in da
bom v sredo nekoga poslala po rakve, potem sem se poslovila.
Ce je kaj posumil, nisem imela občutka, dala pa sem mu za rakve
nekaj denarja v naprej. Kljub temu sem imela neko slutnjo, da ne bo
vse v redu. Prav zaradi tega sem se v sredo, okrog poldneva sama napo-
tila k Sketu, da bi poizvedela, če ima rakve že izgotovljene. Hiši sem se
približala po gozdu. Ko sem bila le okrog 40 metrov oddaljena od hiše
zagledam nemškega policista, kije odhajal od hiše in se oddaljil po poti
proti vasi. Obstojim in nekaj časa budno opazujem hišo. V njej je bilo
vse mirno in tiho, nikogar ne vidim, niti ne slišim. Obrnem se in naglo
odidem nazaj, odkoder sem prišla. Domnevala sem, da so nemški poli-
cisti najbrž pri Sketu čakali na preži, kdo bo prišel po rakve.
Ko sem v sredo zvečer odšla na javko, kamor bi naj prišla pomoč s
Pohorja, tam ni bilo nikogar. Nisem mogla razumeti zakaj, saj so mi
vendar sami ponudili pomoč, če jo bom rabila. Čudila sem se tudi, da
ni niti nobenega sporočila, da pomoči ne morejo poslati. Odšla sem v
Medvece, da bi ugotovila, kako je tam pripravljeno za prekop. Tam
sem se namreč dogovorila, da gre 7 ali 8 mož s šturmovkami in
lopatami v Sreče takoj ko se zmrači. Nobenemu tudi nisem povedala,
da z okrajnega centra OF ne bo nikogar. Prav tako nisem povedala, da
tudi s Pohorja še nimam poročila.
Od ponedeljka zjutraj tudi nisem bila na grobu in na pogorišču v
Srečah. Tako je bila tam okrog popolna tišina. Čeprav bi bila tam še
kaka policijska zaseda ali bi oprezali kaki nemški vohljači, ne bi ničesar
videli, niti ne bi mogli zvedeti za nameravan prekop.
Ker ni bilo s Pohorja nikogar na javko pa tudi nobenega odgovo-
ra, sem se v četrtek popoldne odpravila z izposojenim kolesom v Vrh-
logo, da vidim, kaj je z zvezo s Pohorja. Ko pridem do hiše, za katero
sem domnevala, da bom tam kaj izvedela, sem našla tam vseh 20 bor-
cev, ki so bili poslani v pomoč v Sreče. Od presenečenja so kar planili s
sedežev, ko me zagledajo, ker enostavno niso mogli verjeti, da stojim
pred njimi. Na moje vprašanje, zakaj niso prišli na določeno javko, so
mi odgovorili, da so jih od tega odvrnili ljudje, ki so jih svarili, da naj
nikar ne gredo v Sreče, ker tam vsako drevo skriva v zasedi nemškega
policista, zato je nemogoče priti tja.
Trdim jim, da to ni res, da je morda bilo tako prve dni po zločinu,
sedaj pa jih ni več tam. Podrobneje sem jim opisala, kako sem bila v
ponedeljek zjutraj sama v Srečah, kako sem videla, da seje skupina po-
licistov vračala iz zasede v Srečah, kjer so več dni zastonj prežali na
partizane, sedaj pa ni bilo ne videti in ne slišati, da bi tam Še bila kaka
zaseda. Opišem jim tudi,v kakšnem stanju sem našla grob, da so napol
zakopani, da so trupla žrtev že načele lisice in psi, zato je nujno, da jih
noco^ prekopljemo in jih položimo v primeren skupni grob pri požgani
domačiji.
,,Tovariši!" sem morala preprečevalno začeti govoriti, ,,iz bližnje
vasi so se prostovoljno prijavili ljudje, ki bodo nocoj prišli na
Sagadinovo v Sreče, kjer je bilo ubitih sedem ljudi, da bodo izkopali
ustrezno jamo in žrtve dostojno pokopali, tako kot se za ljudi spodobi.
Te ljudi, civiliste iz vasi, brez orožja morate zaščititi pred nemško poli-
cijo, če bi jih morda napadla. Zato je vaša dolžnost, da pridete do mra-
ka v Sreče, da zastražite in zavarujete vse poti in ceste, ki vodijo v Sre-
če, da bodo lahko tovariši nemoteno opravili prekop. Na petih mestih
morate postaviti stražo, po dva in dva. V primeru, da kateri od stražar-
jev opazi nemške policiste, naj takoj sproži rafal ali strel. To bo nam
vsem znak za nevarnost. Vsi se potem takoj, brez besede, brez vprašanj
umaknite v gozd in po gozdu sem, nazaj v Vrhlogo. . . (ta je oddaljena
od Srec okrog 6 km). Naslednji večer ali noč se spet dobimo tukaj. Na
Pohorje želim vzeti s seboj tudi ranjenega Tineta, pa tudi sama grem z
vami. Zato prosim, da tu na Vrhlogi počakate, da pomagate Tinetu na
Pohorje tudi, če se prekop ne posreči."
Dalje prihodnjič
ZOSTER
(Nadaljevanje in konec)
Redkokdaj, v izjemnih primerih
nastane po nekaj tednih VNETJE
MOŽGANOV — encephalitis
zoster, ki spada med najtežje
komplikacije tega obolenja. Včasih
ostanejo po ugasnitvi vnetnih, na
koži vidnih znakov hude do
NEZNOSNE NEURALGICNE
BOLECINE, ki posebno pri
starejših ljudeh trajajo dalje časa,
mesece in celo leta dolgo.
Diagnoza je v tistih primerih, ko
pride do vidnih kožnih erupcij,
enostavna. Eventualne posledične
ohromitve pa naknadno opredelijo
in pojasnjujejo obolenje. Labora-
torijske preiskave hrbtenične teko-
čine pomagajo diagnozo osvetliti.
Herpetična infekcija lahko prime
tudi NA DRUGIH PODROCJIH
TELESA in tako povzroči neka-
tera posebna obolenja. Predvsem
pri starejših ljudeh pride včasih do
herpetičnih vnetij na različnih
delih očesa, kjer je vnetje tia
očesni roženici zaradi nastajanja
razjede zelo nadležno obolenje, ki
mnogokrat - trdovratno kljubuje
uspešnemu zdravljenju. Bolezen
lahko prizadene očesno šarenico,
včasih se vname tudi vidni živec.
Tako nastajajo na očesu RAZLIČ-
NE BOLEZENSKE SLIKE, od
razjede, prek ohromitev do
prizadetosti vida. Tudi našteta
vnetja na očesu puščajo pogosto
dolgotrajnejše in hujše neuralgične
bolečine.
Kakor na očesu, tako so lahko
PRIZADETI TUDI USESNI ZIV-
CI, ki po svojih funkcijah povzro-
čajo značilne težave.
ZDRAVLJENJE JE treba
usmerjati predvsem po razvojni
stopnji obolenja in po njegovi
lokalizaciji. Povsem drugačno je
zdravljenje v akutnem stadiju, ki
se bistveno razlikuje od onega, ki
ga uvajamo v poznejšem posle-
dičnem razvoju, ko že nastopajo
ohromitve in zaostale neuralgične
bolečine. Bolezen lahko poteče
enostavno in brez trajnejših posle-
dic. Lahko pa vodi tudi v težke
komplikacije, ko je potrebno način
zdravljenja dobro pretehtati in
izbrano usmeriti. V najakutnejših
primerih, posebno tam, kjer
grozijo hujše komplikacije, je
potrebno poseči dovolj zgodaj po
zdravljenju z dragocenimi
gamaglobulini. POSEBNE OBLI-
KE OBOLENJA TERJAJO
SPECIALNA ZDRAVLJENJA.
Zoster ne neuralgije navadno ne
reagirajo ugodno na zdravljenje z
običajnimi protireumatičnimi
sredstvi. Zdravljenje sicer lahko
podpiramo z različnimi kemote-
rapeutičnimi sredstvi, včasih pa je
potrebno poseči tudi f>o rentgen-
skem obsevanju. Pri razpozna-
vanju bolezni, kakor tudi pri
zdravljenju, je zelo važno pomisliti
na	DIFERENCIALNE
MOŽNOSTI RAZLICNIH
VZROKOV DRUGOVRSTNIH
PO MANIFESTACIJI PODOB-
NIH OBOLENJ, ki lahko prika-
žejo povsem enake klinične slike.
Ker OBOLENJE NI REDKO in
ga bolnik včasih zanemarja, pa mu
tudi drugače nemalokrat posve-
čamo premalo pozornosti, je
potrebno posebej poudariti
EVENTUALNOST TEŽKIH
KOMPLIKACIJ.
Običajno imenujemo to obolenje
.herpes zoster', ker pa navadni
herpes, ki ga po domače imenu-
jemo tudi vročični izpuščaj ,herpes
simplex' povzroča drug virus,
priporočajo nekateri avtorji
imenovati ga zaradi lažjega
razlikovanja samo ,zoster'.
SPOMIiySKE PLAKETE BORCEM
ZA SEVERNO MEJ01918-1919
V soboto, 3. julija 1976, je bila
v Ptuju, v domu Franca
Krambergeija, svečanost, na kateri
so nekaj nad 70 članom ali pa
svcjcem zadnji dve leti umrlih
članov podelili spominske plakete.
Slavnostni govornik je bil Stanko
Lepej, precfsednik občinske kon-
ference SZDL Ptuj, ki je bila tudi
pokrovitelj srečanja borcev za
severno mejo.
Predsednik odbora, Ivan BEL-
ŠAK je v svojem poročilu orisal
dogajanja v tistem prelomnem
zgiMovinskem obdobju, boje in
zasluge generala Maistra, brez
njega in brez njegovih borcev,
danes ne bi imeli naše lepe
severovzhodne Slovenije. Za tem
je predsednik skupščine občine
Ptuj, Branko GORJUP, vsakemu
udeležencu posebej izročil plaketo
generala Maistra in odličje.
Na orireditvi je bil navzoč tudi
Franjo Gnilšek, predsednik izvrš-
nega sveta SO Ptuj, predstavniki
dmžbenopolitičnih organizacij, ti-
ska in radia. Pomešali pa smo
zastopnika Zveze iz Maribora in
predstavnika republiškega odbora
IZ Ljubljane, k^or tudi predstav-
nika društva upokojencev iz Ptuja.
Po svečanosti je pdcrovitelj
pripravil za udeležence še
zakusko. Stari borci so se ob
prijetnem kramljanju še precej
časa zadržali. Odhajali so
zadovoljni, sai jim bo ta dan ostal
v lepem in trajnem spominu.
Dogovaijali so se tudi za skupni
izlet, kadar bo to možno. Ob
koncu prireditve so sprejeli in
odposlali na pristojna mesta še
protestno resoluciio v zvezi s
dclepom avstrijskili strank o
preštevanju nase manjšine na
Koroškem.
-o-'
Borci — prostovoljci za severno mejo 1918-1919 z gosti v Ptuju
Foto: J. Slodnjak
Nedeljska vaja ekip prve pomo-
či, enot civilne zaščite in gasilsko -
tehničnih enot iz krajevnih skupno-
sti Juršinci in Polenšak, je znova
dokazala obrambno sposobnost in
pripravljenost naših delovnih ljudi
in občanov. Vaja je bila na Gomili
pri razglednem stolpu, vključena v
praznovanje dneva borca...
Nekaj po 14. uri sta v nizkem
preletu ,,napadli" Gomilo dve leta-
li. Eksploziji bomb je sledilo več
improviziranih požarov. Gomilo je
ogrnil z zaveso gost dim skozi ka-
terega so se prebijale reševalne eki-
pe in odnašale ,.ranjence". Videli
smo dekontaminacijo zemljišča,
gašenje požara, skrb za ranjence.
Ekipe so nalogo uspešno opravile..
Po končani vaji je nad
slovenskogoriškimi griči znova kro-
žilo letalo. Po zvočniku smo slišali
napoved, da bo zdaj, zdaj izskočil
padalec. Potem se je na nebu poja-
vila drobcena pika in ne.Vaj sekund
pozneje pisana kupola nad njo. Kje
bo pristal? Na levi je cesta, na desni
vinograd z ostrim koljem, tam
gozd, tam sadno drevje, vmes pa
majhna travnata jasa?
Spretno manevriranje v zraku,
zdaj v levo, zdaj na desno in do-
skok na ciljno oznako. ,,Poglejte,
ženska je" je završalo med ljudmi.
Padalka Zdenka Gažarjeva, članica
aerokluba Ptuj je tako znova doka-
zala, da v tej športni disciplini prav
nič ne zaostaja za svojimi moškimi
tekmeci. Ko je zvila padalo je nizko
nad drevjem znova zahrumelo leta-
lo. Pilot Maks Vaupotič, član aero-
kluba iz Murske Sobote, se je pre-
pričal, da je njegov ,,nežni tovor"
srečno pristal.
Ansambel ,,Mavrica" je potem
zavrtel staro in mlado in tudi po gi-
banicah je zadišalo. Peč pri Žnu-
derlovih je obratovala s polno
paro.
J. Slodnjak
KNJIŽNICA V POLJČANAH
Med krajani vlada veliko zani-
manje za Jiedavno odprto novo
knjižnico KUD ,,Janko Živko". V
knjižnici je danes bralcem na
razpolago nad 2500 knjig.
Ustanovljena je bila leta 1946 in jo
vseh trideset let uspešno vodi,
danes že 70-letna Greta Serbec.
Knjižnico dnevno obišče okoli
trideset bralcev.
Besedilo in slika:
V. H.
Prostori v novi knjižnici v PoUča-
nah.
V tordc 29. junija 1976 je bil v
Ptuju, na pobudo kulturne
skupnosti Ptuj, prvi skupni
sestanek predsednikov skupščin,
izvršnih odborov in sekretarjev
kulturnih skupnosti občin Lenart,
Onnož, Maribor, Slovenska Bi-
strica in Ptuj. Udeležili pa so so ga
poleg predstavnikov kulturne
skupnosti Ptuj še predstavniki od
Lenarta in iz Maribora. Namen
sestanka je bil, kako organizirati
m vzpostaviti stalne stike na
področju kulture med podrav-
skimi občinami.
Udeleženci sestanka so bili
enotni, da so splošne delegacije
preobremenjene, zato tudi gradivo
površno obravnavajo. Prav tako še
niso ugotovili, če so pripombe,
predlogi in stališča delegatov na
skupščinah odraz strokovnih služb
ali pa odraz resničnih potreb in
interesov delavca v združenem
delu in v krajevnih skupnostih.
Izoblikovalo se je stališče, da bi
morala imeti vsaka osnovna
organizacija sindikata in krajevna
skupnost komisijo o ali koordina-
cijski odbor za kulturo, izobraže-
vanje in družabno življenje.
Za samo delo kulturnih skup-
nosti so menili, da se preveč
ukvarjajo z eksistenčnimi pro-
blemi in zanemarjajo pravo
vsebino dela. Skupščine se
prevečkrat sestajajo, zato bi
morala imeti predsedstva in izvršni
odbon večja pooblastila, pred-
stavniki le teh pa n^ bi delali v
združenem delu in v krajevnih
skupnostih. Večji poudarek bo
potrebno dati izobraževanju in
informiranju delegatov. Sredstva,
namenjena kultun se preveč
drobijo, krajevne skupnosti načr-
ujejo samo infrastrukturne objek-
te. Tudi ustanavljanje temeljnih
kulturnih skupnosti še ni dore-
čeno kot tudi delo delegacij za te
skupnosti.
Regijsko povezovanje bo po-
trebno še bolj okrepiti, poiskati
vse možne oblike sodelovanja in
izmenjave izkušenj, kulturnih
prireditev in še kaj. V kulturni
skupnosti Slovenije naj bi nasto-
pali skupaj kot regija z izobliko-
vanimi skupnimi stališči in
predlogi. Gre predvsem za
solidarnostna sredstva, ki jih
občinske kulturne skupnosti da-
jejo v republiko, le majhen del pa
potem dobijo nazaj. Prav tako bi
bilo potrebno povečati vpliv
občin preko združenega dela na
program kulturne skupnosti Slo-
venije.
Na prihodnjem skupnem se-
stanku, ki bo konec avgusta v
Lenartu naj bi izoblikovali že tudi
prve konkretne oblike stalnega
sodelovanja in povezovanja. Regij-
sko sodelovanje kulturnih skup-
nosti naj bi prineslo tudi skupno
planiranje, izmenjavo kulturnih
prireditev, skupno nastopanje v
drugili regijah in republikah kot
tudi redno sestajanje in skupno
obravnavanje gradiva za skupščino
kulturne skupnosti Slovenije.
Začetek je, tudi volja je, zato
uspeh ne bi smel izostati, saj je to
ena od oblik, kako resnično
približati kulturna dogajanja de-
lavcu na delovnem mestu in
občanu v krajevni skupnosti
N.B.
6. stran
TEDNIK - četrtek, 8. julija 1976
onesnaževanje
gozdov in rek
Zdravo okolje je temeljni pogoj
za vsestranski razvoj človeštva.
Vendar imamo na žalost vse manj
čistih voda, vse bolj imamo ones-
nažen zrak in vse teže najdemo
prostor, kjer bi se odpočili in si
nabrali novih moči za ustvarjalno
delo. Nad vsem živim na Zemlji še
vedno visi grozeča nevarnost naj-
modernejšega orožja, za katerega
se trošijo velike vsote denarja, na-
mesto da bi ga uporabili za ustvar-
janje pogojev življenja in dela na
vseh koncih sveta, brez tega pa ne
more biti trajnega in trdnega miru.
Človek je del narave, zato je nesmi-
selno uničevati življenjski prostor,
saj bo s tem prej ali slej uničil same-
ga sebe. Posebno skrbno moramo
varovati in bogatiti naše gozdove in
ves rastlinski in živalski svet. Rav-
no tako moramo zaščititi naše vode
in ozračje pred nadaljnjim onesna-
ževanjem in uničevanjem.
Potoki in reke naših dni so odla-
gališče polivinila, starih konzerv,
ponošenih čevljev, razbite posode,
nerabnih električnih štedilnikov,
zarjavelih avtomobilov itd. Reke
dobesedno umirajo. Onesnaževa-
nje rek je postalo posebno škodlji-
vo Botem, ko so poleg organskih
odpadkov, ki razpadajo z gnitjem,
začeli spuščati vanje še strupene
snovi. V reke priteka z odplakami
vedno več motornih olj, nafte, ku-
rilnega olja iz avtopralnic. Strupe-
ne primesi v vodi ubijajo vse živo,
tudi tiste živali in mikrobe, ki so je-
dli in razkrajali organske ostanke,
da se je voda v reki znova čistila.
Spojine svinca, bakra, železa, cin-
ka, kadmija in živega srebra, pa tu-
di uporni detergenti iz pralnic in
pralnih strojev uničujejo nežno slu-
znico na ribjih škrgah. Škrge se za-
čno zlepljati in ribe se dušijo. V za-
strupljenih vodah samoočiščevanje
ni več mogoče.
Kjer propade gozd, propadejo
tudi tla. Deževnica odnese prst z
nezavarovanih tal. Nekdanjo sveži-
no pa zamenja golo skalovje. Rast-
linska odeja, ki je poprej varovala
prst, obnavlja kisik v zraku,
varovala naselja pred hudournimi
vodami, prodom in zemeljskimi
plazovi, je marsikje izginila za ve-
dno. Z gozdom in prstjo sta šla še
zdravje in mir. Močni onesnaževal-
ci zraka v mestih so gospodinjstva,
industrija in še posebno izpušni pli-
ni tovornjakov in avtomobilov.
Onesnaževanje narave postaja iz
dneva v dan večje in nevarnejše.
Varstvo okolja je del načrtovanja
našega družbenega življenja.
Nada Hercog, 8/a,
OŠ Cirkulane
pogozdovanje
Ura je zazvomla m vsa zaspana
sem pnžgala luč na nočm omanci.
,,Kaj, pol šest je že?' Skočila sem
iz postelje. Začela sem se oblačiti
in unuvati, medtem pa prekhnjati,
zakaj bom morala prav danes
pogozdovati, ko bi lahko doma
klela na toplem in pletla.
Veijetno sem bila zato tako
vznemirjena, ker je zunaj bilo zelo
mrzlo in sem morala iz tople
postelje. Se in še sem imela za
opraviti, preden sem se do konca
pripravila.
Ted^ pa me je zagledal oče ter
vprašal: , Kam pa greš tako
rano?" ,,V šolo," sem odgovorila
in zraven mu natvezla nekaj laži,
češ, da bomo v šoli urejevah
okolico. Kajti oče me drugače ne
bi pustil; icer smo doma imoli
delavce. Potem sem bila vsa
srečna, da sem šla od hiše, ker sem
vedela, da z mojim pletenjem ne
bi bilo nič m da bi morala doma
trdo poprijeti zadelo.
Stopila sem iz hiše in kar
zdrznila sem se ob mrazu in temi.
Imela sem občutek, da sem na
vrhu Tnglava. Potem pa sem kar
korajžno nadaljevala pot do šole,
kjer je bilo že polno sošolcev, ki
so bili prav tako namenjeni
pogozdovat. Še nisem prav stopila
v šolsko vežo, že sem slišala
glasove pnjateljev, ki so zbijah
šafc. Smeha nam ni zmanjkalo. Že
smo zafrkavali sošolko, ki je imela
zelo majlmo motiko, potem pa
sošolca, ki je pripeljal kar tri. Prav
nič nam ni bilo prav. Pa kaj, s tem
smo se tolažili, saj nas je kar
streslo, ko smo se spomnili na
mraz.
Pogovor je prešel v strah in skrb,
kaj če učiteljev ne bo. Zagledali
smo avtomobil rdeče barve.
Seveda, naši učitelji so se že
pripeljali. Kmalu smo se postavili
v vrstOi da nadaljujemo pot do
kraja, kjer bomo pogozdovali.
Tudi med potjo smo zbijali šale in
kar pozbih, da nas čaka neprijetno
delo. Smeh nas je^ spremljal vse do
cilj a. Precej hitro smo zagrabih za
motike in drevesne sadike, ki so
bile zvezane v šope.
Stali smo ob vznožju hriba, ko
smo zagledali človeka širokih
ramen in precej resnega obraza.
Povedali so nam, da je naš
delovodja. „Ta bo pa precej
strog", smo od začetka vsi
pomisliili. A se je potem izkazalo,
da je bil le natančen. Rad se je
smejal in tu in tam, katerega pol
za šalo, pol za res oplazil s šibo.
Razdelil nas je v vrste in nas
seznanil kako moramo opravljati.
Hitro smo prijeli za delo in med
smehom in šalami sploh nismo
mogli verjeti, daje prva vrsta že za
nami, saj je bila zelo strma. Še
smo delali nekaj časa, ko smo
postali lačni. Potem so tekle šale
na račun malice, ki je niso tako
dolgo prinesli. Kmalu smo
pomalicali in še z veliko voljo
nadaljevali delo.
Tekla Je zadnja ura našega
delavniJf^H^ovse ^n^h^ oprijela
lenost. Nekaj ims je sec^na deblo
podrtega drevesa in med pogovo-
rom srno SI začeli prepevati. Peb
smo:. „Pisane so H^oze, lepšUi iii
nikul drugje .. .," ko smo
nenadoma zagledali našega delo-
vodja, ki je stal za nami s precej
veliko palico v roki. Vsi smo
bruhnih v smeh in spet začeh
delati, kajti pogled na okolico in
na gozdove v jesenskih barvah je
bU prekrasen. Spustili smo se po
luibu havzdol in izvedeli, da smo z
delom končah. Bili smo veseli; da
je bil konec. Lotevala pa se nas je
tudi bojazen,	pa če smo
premalo naredili.
Polni smeha in zadovoljstva smo
se razšli. Z delom smo bili vsi
zadovoljni in sedaj še čakamo na
plačilo in upamo, da ne bo
premajhno.
Vsi smo že z mislimi na
končnem izletu, za katerega smo
si del denaija zaslužili s
pogozdovanjem.
Bernarda Mauzer, 8/b,
OŠ , Martin Kores",
Podlehnik
imeli smo športni dan
V petek 21. maja smo v šoli izve-
dli obrambni dan. Zjutraj smo z
nestrpnostjo čakali prihod vojaških
osebnosti, da bi začeli s svojimi ak-
cijami. Ko so vojaki prispeli do šo-
le, so pred šolo razstavili svoje lah-
ko orožje. Učenci smo z zanima-
njem in radovednostjo zrli v puške,
mine, mitraljez in v ročni minome-
talec. Vsak fant si je v svoji domi-
šljiji že zamislil orožje, s katerim bi
se branil v primeru okupacije.
Po ogledu orožja in municije
smo zaslišali alarm. Učenci so se z
vseh učilnic vsuli na dvorišče, kajti
pokazati smo hoteli, kako bi bili hi-
tri v času napada. Po alarmu smo
se zbrali na igrišču in napisali svoje
misli o miru. Vsakdo je hotel čim
lepše izraziti ta pojem, saj je zanj
veliko besed in misli.
Sledilo je štetje betonskih
stebrov. Pri novem vodovodu nas
je čakala sorazmerno težka naloga,
saj smo morali prešteti okenca in
oceniti višino stavbe. Naloga nam
je kar dobro uspela. Naša nasled-
nja naloga je bila skorajda igra.
Metali smo obročke na račkine vra-
tove. Najspretnejšim in najbolj
skoncentriranim je pri naslednji na-
logi uspelo, da so zadeli kamen v
obroč, kateri pa je bil za nekatere
precej trd oreh. Iz gramozne jame
smo se po prašni cesti napotili proti
Gerečji vasi, kjer smo v bližini le-
sene barake poiskali skrito pismo in
odgovorili na zastavljeno vprašan-
je. Po tej nalogi pa smo zadeli ob
prvo neprijetnost. Razigrani in
utrujeni smo zgrešili pot daleč od
kraja linije. Uspelo nam je najti
spet pravo pot in prišh smo do po-
slednje akcije. V gramozni jami
smo morali poiskati lesen predmet.
Tudi to nalogo smo brez večjih te-
žav in neprijetnosti izpolnili. Ugo-
tovili smo, da je ta predmet vzet iz
naše najljubše igre in sicer lopar za
tenis. Veseli, da smo uspešno kon-
čali ta športni dan, smo napeli še
svoje zadnje moči in krenili proti
šoh.
Čeprav je bilo med potjo nekaj
smole, je ta dan vendarle lepo in
hitro minil, športnih dni, kot je bil
ta, pa si vsi izredno želimo.
Stanko Vidovič,4/a,
OŠ Hajdina
na glasbeni reviji v
Cakovcu
Že pred mesecem smo zvedeli,
da bomo nastopili na glasbeni
reviji v Cakovcu. In tako smo se 6.
junija zbrali v šoU, kjer smo še
imeli kratko vajo.
Ob 7. uri smo se odpeljali proti
naši poti, ki je vodila skozi Slov.
Bistrico. Na poti proti Ormožu se
nam je pokvaril avtobus. Ta čas,
ko je šofer šel po drugi avtobus,
smo si ogledovali ravna polja.
Nekateri so si nabirali šopke maka
in drugih rož. Ko smo prišli v
Cakovec, so nas že težko
pričakovali, ker smo bili pozni. A
vseeno smo še imeli dovolj časa do
nastopa. Pri vratih nas je čakala
deklica Sonja, ki nas je pozdravila
in nas odpeljala v razred. V razre-
du na tabli je pisalo ,,Dobrodošli,
naši dragi gostje." Potem smo se
pripravili za skupno pesem, ki smo
jo zapeli vsi zbori. To je bila hrva-
ška pesem z naslovom ,,Lipanj Si-
ri." Nato smo še šli nazaj v razred.
Cez uro smo bili na vrsti mi.
Zapeli smo tri pesmi: Tancuj, tan-
cuj; Na Gorenščem je fletno; Naša
četa v boj. Zraven nas so šle
tovarišice Aranjoševa, Pravdičeva
in naša zborovodkinja Majda
Stepanič. Po kosilu smo si šli
ogledat mesto in okolico šole. So-
nja nam je povedala znamenitosti
mesta. Ko smo prišli iz mesta, smo
se razvedrili skupaj s Sonjo ob
glasbi in plesu. Potem je napočil
čas, ko smo se morali posloviti.
Na poti domov smo se ustavili pri
domu tov. Majde Stepanič. Tam
smo se posladkali in se odžejali.
Videli smo: golobe, papagaje in
mnogo lepega, česar še res nisem
videla.
Ostal mi je lep spomin na ta dan
in na take stvari, ki smo jih videli
pri domu tov. Stepanič. Želimo si
še več takšnih revij. Mi si
dopisujemo s temi otroci, največ
pa s Sonjo.
Verica Korošec,
7/b, OŠ Poljčane
zdrav duh v zdravem
telesu
Hodila sem šele v prvi razred,
ko sem si že želela telesne vzgoje.
Navadno je bil vsak učenec te ure
zelo vesel. Tako sem bila tudi jaz.
Toda za telesno vzgojo je bil ved-
no skopo odmerjen čas. Pred tremi
leti smo dobili novo šolo in s tem
tudi lepo prostorno telovadnico.
Šele takrat so se nam pričele
odpirati oči. Spoznali smo, da
telesna vzgoja ni samo skakanje,
košarka in podobno. Telesna
vzgoja je lahko še mnogo
zanimivejši predmet. Takrat smo
pričeli telovaditi na orodju. Učili
smo se raznih vaj v oblikovanju.
Zdaj to s pridom nadaljujemo.
Vsak človek ima svoje veselje in
zakaj ne bi imeli veselja do telesne
vzgoje, ko pa je vendar ,,zdrav
duh v zdravem telesu" največje
bogastvo vsakega posameznika.
Pred dnevi srno pripravili
tekmovanje v mnogoboju, ki smo
ga namenili za športni dan.
Pomerili smo se najboljši iz šestih,
sedmih in osmih razredov.
Tekmovanje je bilo zelo zanimivo
in napeto. Tekmovanja sem bila
zelo vesela. Moje veselje pa se je 5e
stopnjevalo, ko sem dosegla lep
uspeh, nepričakovano šesto mesto
med posameznicami. Najboljšim
tekmovalcem na našem tekmova-
nju je šola podarila priznanja in
lepe nagrade.
Čeprav bom letos zapustila
osnovno šolo želim, da bi bilo tak-
šnih tekmovanj še več, ker igra
telesno udjestvovanje zelo
pKjmembno vlogo za vsakega, ki
želi biti zdrav in čil, torej takšen,
da ga bo lahko narava sprejela v
svoja lahkotna krila.
Sonja Gedl,
OŠ „Megla Vinka",
Tomaž pri Ormožu
prijatelj
Ce zapusti najboljši te prijatelj,
če reče: , Zbogom! Zdrav ostani!"
se zruši v tebi svet, ki si zgradil ga zanj,
vse dobre želje zli ti duh ukrade.
Ostaneš sam, hudo ti je,
a m ga druga, ki bi te tolažil.
Vse rože, ki cveto v očeh, zvene,
vsi žarki, ki te božajo so hladm,
vse pesmi, kijih poješ so otožne
saj ta globoka rana, ki ti žge srce
ne da miru ti prav nikjer,
,4'njatelj te je izdal!" - ti khče vest
in ti stisneš zobe in pest,
, Ne! Ne joči se! - ljudi na svetu je dovolj!''
Takoj si najdeš novega prijatelja,
ki te ne izda,
A tudi ta se izneveri in prejšnja rana
se ti spet odpre,
bolečina se ti spet oglasi
a svet okoU tebe se naprej vrti.
Najlepše, da prijatelji smo vsi!
Tina Žurovnik, 5/a,
OŠ „Franc Osojnik, Ptuj
tednik - četrtek, 8. julija 1976
7. stran
MARTIN IN MARIJA ROGINASTA SLAVILA ZLATO POROKO
Marqa in Martin Rogina po 50 letih spet pred matičaijem.
Foto: Langetholc
Samozaščita postaja
resnično družbena
v skladu z ustavno opredelitvijo družbene samozaščite je skupščina
občine Ptuj že v lanskem juniju, med prvimi v Sloveniji, sprejela odlok o
uresničevanju družbene samozaščite v občini. Pri občinski skupščini je bil
imenovan tudi odbor za notranjo politiko in družbeno samozaščito. Ta
odbor je pripravil osnutek odredbe in predlog delovnih organizacij in
skupnosti, ki so posebnega družbenega pomena in morajo zato imeti svoj
zaščitni načrt. Vsaka delovna organizacija in skupnost pa mora imeti tudi
svoj pravilnik o družbeni samozaščiti.
Izvršni svet SO Ptuj je to odredbo, novembra lani tudi prejel. Odbor
za notranjo politiko in družbeno samozaščito, je na seji, 12. maja letos,
pregledal izvajanje te odredbe in ugotovil, da nekatere delovne organizacije
in skupnosti še niso poslale poročila o opravljeni nalogi. Člani odbora so se
zadolžili in osebno obiskali posamezne organizacije in skupnosti ter v posa-
meznih primerih podvzeli ustrezne pobude, da je bila naloga povsod oprav-
ljena do 20. maja.
Bistvo pravilnika in zaščitnega načrta je, kako v posamezni gospodar-
ski in drugi organizaciji, krajevni in samoupravni skupnosti, na za delovno
okolje primeren in najustreznejši način neposredni organizirati in uresni-
čevati družbeno samozaščito, za kar seje treba tudi ustrezno samoupravno
organizirati.
Zbori skupščine občine Ptuj so na svoji 21. seji, med drugim tudi spre-
jeli osnutek družbenega dogovora o organiziranju in uresničevanju družbe-
ne samozaščite v občini Ptuj. V tem družbenem dogovoru so podrobneje
opredeljene naloge in organiziranost nosilcev družbene samozaščite, ki so
tudi podpisniKi dogovora. To so krajevne skupnosti, temeljne in druge or-
ganizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, s posebnim
poudarkom na vzgojo in izobraževanje, ki imajo skrbeti, da bosta varno-
stna vzgoja in vsebina družbene samozaščite postali sestavni del idejno-po-
litične in strokovne vzgoje delovnih ljudi in občanov. Enako nalogo imajo
tudi vse družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in njeni orga-
ni.
Družbeni dogovor o organiziranju in uresničevanju družbene
samozaščite razmeroma natančno opredeljuje naloge za vse podpisnike.
Pri tem velja posebej omeniti, da določa tudi moralno, družbeno in politič-
no odgovornost, ki jo nosijo podpisniki pri uresničevanju dogovora. Zoper
kršitelje so predvideni tudi ukrepi, kot je pismeno opozorilo, javni opomin
in predlog družbeno-politični organizaciji, da podvzame ustrezne politične
ukrepe zoper predstavnike kršiteljev. Vendar, če bodo vse zavestne
socialistične sile, samoupravno in politično organizirane, izpolnjevale svoje
naloge, odboru za notranjo politiko in družbeno samozaščito prav gotovo
ne bo potrebno predlagati takih ukrepov.
F. Fideršek
Martin Roguia in Marija, roj.
Gerečnik, u Sp. Hajdine, Gubčeva
24, sta - slavila 3. julija 1976
petdesetletnico poroke, ki je bila
prvič 27. junija 1926 v Ptuju. V
dvorani matičnega lurada skup-
ščine občine Ptuj jima je bila
izražena vsa pozornost 'V nav-
zočnosti njunih najbližjih in tudi
doma v krogu svojcev. Vsi so jima
čestitali in izrazih najboljše želje
za zdravje in nadaljnje srečno
življenje.
Martin Rogina je dejal med
drugim: „Pa^ed na vse zbrane
okrog naju ob tej slavnosti in
obujeni spomini na minula leta
nama izražajo vse najlepše,
spoštpvost in priznanje za minulo
delo, napore, premagane težave in
na dosežene uspehe. Dorasli otroci
Štefka, Martina, Tone in Erika z
zakonskimi tovariši, skrbni starši
svojega mladega rodu, so prevzeli
nekaj n^inili življenjskih izkušenj
ui spoznanj. Te so bile v naši
mladosti, -pred 7 desetletji, čisto-
drugačne kot so -sedaj. Močna
volja, vztrajnost in pošteno delo je
nama pomagalo. Živimo v svojem
domu hi gospodarimo, kakor se
da. Vesela sva niladme okrog naju
ui čutiva, da nama je v življenju
opora, da sva -učakida to starost in
slavnost."'
Slavljenka Manja je dopolnila:
„Zivljenje mi je začelo teči v
družini z 8 otroki. Živi nas še
sedem. Boj naših staršev za obstoj
tako velike družine skromnili
razmerje bil mnogo krutejši kot je
danes. Mnoga dela, ki so ga prej
opravljale naše roke, opravljajo
sedaj večinoma stroji. Mnogo ljudi
je zaposlenih in življenje se danes
drugače ureja kot se je nekdaj.
Komorkoli pogledate, se to tudi
vidi. Sama sem poskušala v
marsičem posnemati svoje pridne
starše, ko sem nadomeščala doma
moža Martina. On je bil kot zidar
pri železnici in drugod na delu
daleč ali bliže in le včasih -doma.
Rada se spominjava vsega lepega,
težave pa je prekrila pozaba. Zelo
vesela sva- vseh- pozornosti • za
n^ino slavje, skrbi, za čestitke in
pozornosti na matičnem uradu in
doma. Vsega tega nisva-pričako-
vala. K vsej najini hvaležnosti tudi
najina prisrčna zahvala vsem!"
J. VRABL
Prvo mesto za mlade teritorialce Ptuja
v Murski Soboti
Mladinci prostovoljci enot teri-
torialne obrambe vzhodno štajer-
ske pokrajine so obeležili prazno-
vanje 4. julija, dneva borca, s
tekmovanjem, kije bilo v soboto,
3. julija v Mačkovcih v Prekmuiju.
Tekmovanje, ki ga je organiziral
pokrajinski štab za Teritorialno
obrambo vzhodno-štajerske pokra-
jine, je potekalo v znamenju
preverjanja znanja mladih prosto-
voljcev v enotah TO.
Tekmovanje je odprl podpol-
kovnik Jože Zbašnik iz Maribora,
navzoči pa so bili tudi številni
družbeno-politični delavci Pomur-
ja. 10-članska- ekipa mladih iz
Ptuja je zabeležila izreden uspeh,
saj je osvojila prvo mesto. Za seboj
je pustila ekipo Murske Sobote,
Slovenske Bistrice, Maribora, Or-
moža itd. Za svoj uspeh so dobili
Učen pokal, vsi nastopajoči pa so
dobih še priznanja in spominsko-
darilo, prekmurski vrček.
Ob koncu tekmovanja so se vsi
nastopajoči pohvalno izrazili o
tekmovanju. Mladinci prostovoljci
iz Ptuja bodo gostili svoje vrstnike
iz občin vzhodno štajerske pokra-
jine prihodnje leto. V ekipi so
nastopili Milan Arnuš, Martin
Topolovec, Štefan Topolovec, Na-
da Skok, Igor Primužič, Srečko
Hauzer. Stanko Pal, Rado Komel,
Igor Cafuta, Franc Feguš. Ekipo je
vodil Jože Perko.
MG
Vročina zanetila
požar v tovarni olja
v soboto 3. julija 1976 se je v
medfaznem skladišču delovnega
kolektiva Tovana olja v Slov.
Bistrici vnel ogenj. Dosedanje
ugotovitve vzroka požara kažejo,
da je do {K)žara prišlo zaradi
samovžiga repičnih m koruznih
pogačic, v. skladišču, v zgornjih
prostorih zgradbe.
Ob tem je potrebno poudariti,
da bi bila nastala škoda, katero
ocenjujpjo za okoli 500,000
dinaijev nmogo manjša, če bi bile
tebfonske linije urejenejše, kar bi
omogočilo liitrejše obveščanje.
Dober in organiziran pristop
gasilskih društev, katera so
prispela na kraj požara, je
preprečil še večjo materialno
škodo.
Gasilska-društva: Slov. Bistrica,
IMPOL, Steklarna, Vkiež, La-
porje, Oplotnica, Popane, Poklic-
na gasilska-četa iz Manbora, PGD
Studenci Maribor, katera so v
gašenju požara sodelovala, so -v
nepolni uri uspela pogasiti -nevaren
požar, predvsem z veliko mero
prizadevnosti -in drobrim pristo-'
pom.
Tekst in foto:
V. Horvat
Pri gašeniu v Tovarni (Jja
Zlati jubilej v Vodrancih
Gera in Ernest - Kolarič iz
Vodranec pri Središču ob Dravi
sta -po 50 letih dcupnega življenja
ponovno stopila pred matičarja in
tako proslavila svojo zlato poroko.
Gera, rojena Zabavnik, 10. marca
1901 v Vodrancih in njen mož,
rojen 11. januarja 1900 v
Godenincili, sta - se poročila 6.
junija 1976 na Kogu, Izmed štirih
otrok še vsi živ^o in im;yo svoje
družine. Imata tudi že 10 vnukov
m 5 pravnukov.
Zlati ženin je priučen zidar.
Delal je v Varaždinu, Čakovcu in
okoU^ili krajih. V času od leta
1938 do 1940 je delal v
Hrastniku, kjer se je ponesrečil in
postal- delovni invalid. Zlata
nevesta-je skrbela za družino in
pomagala pri delu na večjih
kmetijah v vasi. -Razen tega sta
obdelovala približno hektar svoje
zemlje. Zdravje jima ie lepo
služilo, sedaj pa sta- že oba
bolfthna, Islaeno čestitamo k
jubileju tudi mi!
Zlatoporočenca Gera in Er-
nest Kolarič iz Vodranec
Foto:
Verica Lazar, Obrež
Sklepi posveta sekretarjev GGZKS
Na 20. rednem posvetu sekre-
taijev osnovnih organizacij ZKS
ptujske občine, so ugodno ocenili
predpriprave na izvedbo referen-
duma za šolski prostor v občini.
Tam, kjer se še javljajo določeni
problemi, je treba akcijo bolj
zavzeto in odgovorno voditi. Se
posebej velja poudariti, da je
potrebno ob vseh teh akcijah,
predstavljati tudi program izobra-
ževalne skupnosti.
Osnovne organizacije, ki so se
najbolje vključile v pripravo tedna
, Komunista" ob 50. obletnici
izdaje partijskega glasila Komunist
so prejele priznanja. Povedati je
treba, da so prav vse organizacije
dale svoj delež aktivnosti v
obeležje. Priznanja pa so prejele
osnovna organizadja Projektivni
biro, osnovna organizacija gimna-
zije Dušana Kvedra, osnovna
organizacija Majšperk, osnovna
organizacija Podlehnik, svet ZKS
TGA Kidričevo, konferenca ZKS
KK, 00 ZKS Perutrana, OOZKS
podjetje za nooravilo voz in 00
ZKS - Komunalno podjetje Ptuj
Pnznanje je obenem tudi stimu-
lacija za nadaljnje delo.
V nadaljevanju je tekla razprava
še o nalogah osnovnih orgarazacij
v organizacijah združenega dela in
krajevnih skupnostih. Naloge
izhajajo iz sklepov seje IK P CK
ZKS, ki zadolžuje vse direktoije v
OZD, da pripravijo strokovno
oceno gospodarjenja v šestih
mesecih letošnjega leta. Oceno je
treba predložiti organizacijam
ZKS in sindikatom. V oceni se je
treba dotakniti tudi drugih
vprašanj. V tej akciji ne gre zbolj
za to, da bi sklepe samo prenašali,
temveč gre za realno oceno
dejanskega stanja.
Za komuniste v krajevni
skupnosti pa velja, da prav tako
dajo oceno stanja, ki bo temelj
nadaljnjega dela v krajevni
skupnosti. Sekretarji so se
seznanili še s sklepi 26. seje
komiteja O K ZKS Ptuj o
gospodarskem položaju v občini
Ptuj in ocenili nekatere odnose v
mednarodni skupnosti.
Sekretarji pa so sprejeU še
nalogo pomoči pri kadrovanju
brigadirjev za mladinsko delovno
akcijo Brkini 76. Ptujska občina
se bo vključila tudi v zvezno
mladinsko delovno akcijo Posočje
76, ki je hkrati akcija solidarnosti.
Kot je znano bo v njej sodelovalo
tudi 11 Specializiranih bngad, v
pretežni večini bodo to kvalifici-
rani gradbinci, ki bodo obnavljali
hiše in gradii ceste. Iz ptujske
občine bo odšlo na akajo 8
zidarjev, po štirje iz GIP Gradiš -
TOZD DE Gradnje Ptuj in TOZD
Gradbeništvo Drava ter elektrikar
iz DES Maribor - TO Z Ptuj. V
akdjo se bodo vključib 8. avgusta,
delali pa bodo do 29. avgusta
1976.
MG
28. junija se je ob 15.30, v naselju Krčevina pri Vurberku, pripetila
lažja prometna nezgoda, zaradi neprevidnega prehitevanja. V nesreči sta
bila udeležena Štefan Tašner iz Gr^enščaka, voznik motornega kolesa in
Franc Plesnik iz Vumpaha, voznik osebnega avtomobila.
Ob 16. uri istega dne, v naselju Pobrežje (Vitlem pri Ptuju) na cesti
IV. reda, se je ena oseba huje telesno poScodovala v nesreči, ki jo je
povzročilo izsiljevanje prednosti -Voznik kolesa z- motorjem, otrok, S. S.
iz Pobrežja se je v nesreči huje telesno poškodoval; drugi udeleženec v
nesreči je bil Janez Maroh iz Vidma pri Ptuju voznik osebnega
avtomobila, začasno zaposlen v ZR Nemčiji
Neprevidna vožnja je botrovala prometni nezgodi 30. junija ob
13.30 v Bukovcih. Udeleženca: otrok M. K., voznik kolesa in Peter
Ivanovdci,- voznik osebnega avtomobila iz Varaždina. Otrok se je v
nesreči lažje telesno poškodoval, prepeljan je bil v ptujsko- bolnišnico.
Na Slovenskem trgu v Ptuju so orgam prometne varnosti v Ptuju
zabeležili 30, junija ob 18.40, prometno nezgodo zaradi vinjenosti.
Udeleženec Janko Vertič iz Muršičeve ulice v Ptuju, se je lažje telesno
poškodoval, vozil je kolo z motoijem.
Znova nesreča na Rogoški cesti v Ptuju. V prometni nezgodi 1.
julija ob 20. uri, so se tn osebe lažje telesno poškodovale; nastala je
materialna škoda 15.000 dina^ev. Vzrok nesreče NEPRIMERNA
HITROST. Poškodovali so se Dušan Iskra, voznik osebnega avtomobila
m sopotnika, Milan Peklar iz Biočiča in Miroslav Vasovič iz Konareva.
MG
^vreme
do nedelje, 18. julija 1976
Polna hina bo v nedeljn, 11.
julija ob 14,09.
Napoved: Prve tri dni v
prihodnjem tednu, od 12. do
14. julija bo poslabšanje
vremena, ki se bo zač^^lo
verjetno, 12. julija z nevihtami
m ohladitvami. Ves ostali čas,
od 8. do 11. m od 15. do 18.
julija bo ponovno vroče.
Alojz Cestnik
(napis na spomeniku žrtvam iz Jasenovca)
Naša revolucija še ni končana;
revolucija, ki se je rodila v krvi, še
poteka in naša naloga je, da jo
predamo poznejšim generacijam
čim bolj izbojevano. Zavedanje
tega je bilo tisto, kar je mlade
Stoperčane predramilo k akciji, ki
je vredna posnemanja. 00 ZSMS
Stoperce je konec junija letos že
četrtič organizirala izlet za svoje
člane pod geslom „Po poteh
AVNOJA". Ta tradicionalno orga-
niziran obisk mejnikov našega
boja za današnjo resničnost je
lahko vzgled za združitev resnič-
nili in verbalnih vrednot revoluci-
je. Ne moremo mimo tega, da bi
ne opisali letošnje poti, saj nam
jasno kaže cilje, ki so bili popolno-
ma doseženi.
Letos so na tej poti spoznali
štiri ,,velikane" naše NOB, štiri
izmed številnih nemih prič vsega,
kar je pred petintridesetimi leti
tako silovito planilo čez našo
deželo. Prvi teh »velikanov" je
Jasenovac, kraj, kjer zastaja dih in
se čuti neka odgovorna vzvišenost
do vseh 700.000 življenj, ki so
ugasnila na tem mestu. Mi, ki tega
nismo doživeli, imamo vsekakor
nepopolne ali napačne predstave o
grozotah, ki so t^rat predstavIjele
resničnost. Še po ogledu najnovej-
šega fibna na to temo - „Angeli
zla" - se prenekateremu zdi
nemogoče vse početje, ki ga je
videl. Spomenik na žrtve Jasenov-
ca, 25 m visok razcveteli tulipan,
delo Bogdana Bogdanoviča, daje
vtis takšne veličine, da človek
skoraj popolnoma spozna samega
sebe kot delček družbe, ki bi ga
brez nje ne bilo. Mar ni to tisti
čut, kije pomemben za slehernega
borca revolucije, da je za celoten
mozaik pripravljen žrtvovati svoj
neznaten del veličine?
Enako ali še bolj monumentalno
učinkuje spomenik bojev na Koza-
ri sredi čudovite gozdne jase.
Sonce bliska od njegovih kovin-
skih trakov in že ti bliski te
spomnijo na boj, ko so ognjeni
zublji uničevali človeka. Pod to
kamnito gmoto, ki kljub svoji
nutvi naravi živi in diha v
slehernega obiskovalca neizbrisen
spomin, je lahko vsakemu v
trenutku jasna veličina vsega, kar
je bilo darovano. Kdor enkrat
samkrat sliši človeka, ki brez
desnice pripoveduje o krvavem
času, bo znal ceniti naše izkrva-
vljene narode. Nekako tako pravi:
„Igral sem se s kamenčki na
dvorišču, ko so prišli Nemci.
Komaj pet let mi je bilo. Enemu
se je moja igra zdela hudodelstvo;
razbrcal je kamenčke in me
povlekel za desnico. Položil jo je
na tnalo in jo odsekal s sekiro, s
katero sta oče in mati sekala drva.
Potem so ustrelili še mater, oče pa
je moral z njimi in ni se več vrnil."
Tretji »velikan" je spomenik ob
slapovih Plive, Jajce, mesto rojstva
naše Republike, mestO; Vier so
mestOj kjer so položili temelje, na
katere danes gradimo zgradbo
samoupravnega socializma. Slap je
v tistem času utišal besede pred d
okupatorjem; to so bile jasno in
glasno izrečene besede bratstva,
miru, svobode, prijateljstva, ena-
kopravnosti .-.
Drvar je mestece, ki ga verjetno
pozna vsak Jugoslovan, mesto^ ki
ima kljub svoji majhnosti burno
zgodovino, mesto, ki je poznalo
cilje NOB in se žrtvovalo za to, da
je rešilo voditelje revolucije. Tudi
drvarski spomenik s svojo enostav-
nostjo simbolizira bratstvo, prija-
teljstvo in enotnost. -Sam ogled
Titove pečine pa je dokaz, iSko
trd je bil naš spopad in kako drago
smo plačali svobodo. Ne moremo
mimo besed, ki so vklesane v
spominski kamen v Drvarju: „Slo-
bode nisu nam donjeli na rukama,
več smo je rodili u mukama."
Mladi Stoperčani so si poleg teh
ogledali še nekaj manjših spomeni-
kov in znamenistosti in bih so
zadovoljni s tem neposrednim
stikom svetlih ostankov. „Si opa-
zoval ljudi med govorom vodiča
na Kozari? " me je vprašal pred-
sednik 00 ZSMS Srečko Kolar.
„Videlo se je, kako jim neizbrisni
spomini lezejo pod kožo. To je
srečanje z revolucijo. Ta psihološ-
ki faktor je najmočnejše oro^e
slehernega boja!"
Takšna srečanja s preteklostjo
so torej metoda ostrenja revolu-
cionarne zavesti in pripravljenosti
na odpovedovanja, ki so sleherni
revoluciji še kako potrebna. Res-
ničnost teh besed- nam lahko
potrdi vedra pesem, ki pride iz
mladih grl, pesem borbe in dela,
pesem naših borcev, naših revolu-
cionarjev, naših zavestnih nosilcev
samoupravnega socializma.
F. Milošič
RODILE SO:
Marjeta Žvegla, Osluševci 5 /a -
Andreja; Barbara Gregorec, Skor-
ba 53 - Mateja; Marija Stergar,
Krčevina 54 - ddcUco; Frančiška
Valentan, Njiverce 30 - deklico;
Anica Pranrotnik, Jastrebci^34 -
Leonido; Manja Gojkošek, Dra-
ženci 65 - deklico; Majda Cafuta,
Skorba 6 - Izidora; Darinka
Visenjak, Remčeva 3 - Moniko;
Marija Dobiuk, Sp. Ilajdina 23 -
Gorazda; Olga Klenovšek, Dor-
nava 1 /a - Branko; Marija l arkaš,
Vodova 2 - dečka; Kataruia
Lorbek Tiu-ški vrh 93 - deklico;
Majda Sarič, Zg. Leskovec 10/a-
Petro; Marija Kušar, Kajuhova 5 -
deklico; Ivanka Hojnik, Borovci
41 - dečka; Stanka Lobenvvein,
Kungota 87 - Petra; Olga
Emeršič, Brezovec 92 - Kristija-
na; Vera Kolar, Novi Beograd,
Študentska- 17 - Predraga; Anica
Poknvač, Gomila 47 - Izidora;
Marga Šut, Plešivica — Andrejo;
Anica Ambrožič, Gabernik 57 -
Masaža in Mateja; Anica Kosalec,
Prešernova 9, Ljutomer - dečka;
Mar^a Kukovec, Kukava 43 -
deklico.
POROKE:
Alojzij Krajnc, Lancova vas 74
m Katica Pal, Banslovci 13;
Vlado Suman Gorišnica 110 in
Marija Vesenjak, Mezgovci 42.
UMRLI SO:
Angela Novak, Hranjigovci 9,
roj. 1923, umrla 30. junija
1976; Valentin Žitnik, Budina
13, roi. 1905, umri 1. julija
1976; Ivan Amečič, Pohorje 13,
roj. 1906, umri 2. julija 1976;
I-ranc Gajser, Dolena 6, roj.
1917, umri 4. juliia 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj,
Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor,
odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava! telefon (062) 77-079. Celotna naročnina
znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 - 603 30458. Tiska Ivlanborski tisk Na podlagi zakona o:
obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK
nned proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.