Leto Ili. (X.), štev. 257 Maribor, pondeljek 11. novembra 1929 T VMM /\.€€ Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Rafiun pri poltntm tak. nv. v Ljubljani it. 11.400 Valja maiafrit. prajamaa « npf*rt *li po poM 10 Din, doaladian na dem pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifa Ojlaa* aprajama twdl oglaanl oddalak .Jutra- »>-greb. Komisija Je ugotovila, da je krogla pogodila žrtev točno v srce, dočlm ostala dva strela nista bila si^rt na. Drugi projektil kalibra 6.7.“, so n»5-11 med levimi rebri, tretji pa je bržčas zašel v nljuča. Orožništvo Je uvedlo o zagonetnem umoru obsežno preiskavo, vendar zaenkrat še ni nlkakih sledi o zločincih. Preiskavo bo zlasti otežkočilo dejstvo, da so truplo prenesli s kraja zločina, predno so oblasti bile o zločinu Informirane In ugotovile morebitne malenkosti, ki so lahko pomembnega značaja. Boijševiki nezadovoljni 9 Hendersanom BERLIN, 11. novembra. Kakor se poroča iz Moskve, so v komaj zopet obnovljenih odnoš&jih med Moskvo in Londonom nastala nova nesoglasja. Moskovski krogi zatrjujejo, da je prišlo do njih radi Hendersonovega govora v spodnji zbornici, ki je izjavil, da se je sovjetska vlada že vnaprej zavezala, da bo sprejela angleško stališče v vprašanju komunistične propagande. V nasprotju s tem pa naglašajo moskovski krogi, da na ruski strani o kakem jamstvu glede propagandnega vprašanja ni bilo niti govora. Sovjetska vlada si je nasprotno v tem vprašanju obdržala popolnoma svobodne roke. Moskovsko časopisje očita Hen- govega trupla, ki ga je spremljala —\tyjJersonu, da hoče ribariti v kalnem In zavijati dejstva. Ženska volilna pravica na 6rSfcem ATENE, 11. novembra. Vlada je objavila naredbo, po kateri imajo sedaj naprej tudi ženske v starosti nad 21 let aktivno volilno pravico pri občinskih vo-itvah. Ban inž. Sernec in podban Ije banov pomočnik dr. Pirkmajer v Čr. Pirkmajer svojemu krasnem govoru opozarjal na upravno- uradntStvu LJUBLJANA, 11. novembra. Davi sta ban inž. Dušan S e r n e c in pod-ban dr. Otmar Pirkmajer prevzela svoje uradne posle. Ob 9.15 se je zbralo v veliki dvorani palače nekdanje kranjske deželne vlade okrog 200 uradnikov ln uradnic bivšega velikega županstva. Takoj nato sta prišla tudi ban in njegov pomočnik. Pnn inž. Sernec je imel pri tej priliki rneo-vor, v katerem je predvsem naglašal, da hoče uradovati strogo v smislu zakona in nepristransko. Vse njegovo delovanje se bo gibalo strogo v okviru kraljevih stremljenj z dne 6. januarja in 3. oktobra, k sodelovanju pa so pozvani vsi enako. Pozdravil je urad-ništvo in ga pozval, naj mu stoji zvesto ob strani. Imenom uradništva je pozdravil bana vladni svetnik dr. Andrcjka, nakar tehnične prednosti nove državne upra ve. Ustvarjena ni bila nobena novost, ker so uvedene enake upravno-teh-nične uredbe tudi po vsej ostali Evropi. Nova državna uprava je bila Dostavljena na moderno bazo in stremi v splošnem po boljši ekspeditivnosti, intenzivnejši službi in povzdigi mora-HČne in materijalne kulture naroda. Ob 10. dopoldne so bili uradniki predstavljeni banu in podbanu, nakar je bila slavnost zaključena. 3Z mrtvih, 10 ranjenih BRUSELJ, 11. novembra. Vlak električne cestne železnice, obstoječ iz 21 vozov, polnih udeležencev z neke nogometne tekme, je skočil s tira. Trije prvi vozovi so se popolnoma razbili, četrtega pa so ostali vagoni zmečkali. Izpod razvalin so potegnili 32 mrtvih in 10 težko ranjenih. Do nesreči je prišlo samo za cer je vlak prehitri) vozli. Odstop hčerina BERLIN, 11. novembra. »Montag« poroča, da je vložil zunanji komisar Čiče-rin prošnjo za odstop, ki je utemeljuje i slabim zdravstvenim stanjem. Bivši vodja sovjetske zunanje politike ostane še precej časa v MViesbadnu, nakar se vrne v Moskvo. drugi strani ves kredit v Evropi, tako trgovski kakor politični. Prijateljstvo Nemčije ji ni nič koristilo, poskusi Moskve v Washingtonu pa so se izjalovili: Wa: shingtonska vlada je ostala hladna In nedostopna, ni pa delala ovir amerikan-skim zasebnikom, ki so hoteli naložiti svoj kapital v Rusiji. Vedno bolj se je v Rusiji pojavljalo prepričanje, da ne bo šlo brez obnove odnošajsv z Anglijo. Seveda na to ni bilo misliti pod konservativno vlado v Angliji. Ko Je prišla letos zopet na krmilo Britanije laborlstlčna vlada, Je bila možna nova orijentacija. Sicer so se tudi laburisti že precej Iztreznlll In so pri pogajanjih za obnovo diplomatskih odnoša-Jev predvsem zahtevali kavtele glede o-pustltve boljševlške propagande v An-Klljl, njenih domirijonlh In kolonijah. Sporazum Je bil dosežen, britanski zunanji minister Fend^rson J' parlamintji pred- ložil priznanje sovjetske Rusije in obnovo diplomatskih odnošajev, konservativci so tudi tokrat skušali podreti stvar gospodarskimi argmuenti, vendar pa niso uspeli in predlog je bil sprejet, kakor smo že uvodoma omenili, z veliko večino. Pomirjenje med Rusijo in Anglijo ni le ogromne gospodarske važnosti za obe ti državi, ampak pomeni velik korak k pomirjenju in normalizaciji svetovnega gospodarstva. Ne dvomimo, da bodo po vzgledu Anglije tudi mnoge druge države vkljub bridkim izkušnjam z boljševizmom vendarle pristale na nadovezanje diplomatskih in gospodarskih stikov Rusijo, zlasti one, ki so navezane na eksport svojih kapltalov ln produktov. Le ta n<»čin pa Je tudi edino sposoben, da o-krha rusko orožje boljševlške propagande v drugih državah. Včerajšnji koncert koroških pevcev je zopet pokazal, kako pametno so rav« nall tisti, ki so se nabavili vstopnice že v predprodaji, kjer je dovolj časa in prilike, da si vsak izbere prostor po mili volji, dočim je bil na večerni blagajni tako silen naval, da mnogo posetnikov ni dobilo več sedežev. Ker vlada za koncert graškega opernega orkestra v nedeljo, dne 17. t. m. še mnogo večje zanimanje, priporočamo vsakomur, ki hoče dobiti prostor, da sl takoj nabavi vstopnice, ki so v predprodaji od danes naprej. Tatvine. V soboto je neznan tat koles ukradel izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti pekovskemu pomočniku Nikoli Jevnl-šku 1200 Din vredno dvokolo, znamke Neger« in izginil brez sledu. — Delavcu Izidorju Jankoviču pa je neznan uzmovifi izmaknil v Koserjevl ulici že obnošen suknjič vreden 50 Din. Policijska kronBca. Od nedelje na ponedeljek sta bili aretirani le dve osebi: Jožef D. radi poškodbe tuje lastnine in Josip T. radi razgrajanja. — Ovaden je bil tudi delavec Martin Z., ker je v Smetanovi ulici v neki gostilni med razgrajanjem udaril a pestjo po oknu in razbil šipo. Drobci stekla so mu razrezali roko In je moral na rešilnem oddelku iskati pomoči. — 241etnl potepuh Rudolf Delobst iz Sloveajgradca je včeraj kosil v Ljudski kuhinji. Med srebanjem juhe ga je neki tovariš zafrkaval, radi česar se je Rudolf tako razburil, da je zgrabil krožnik In ga vrgel v Izzivača. Mastna vsebina pa je pljusknila po dijaku, ki je sedel pri sosednji mizi In mu o-I nesnažila obleko. Kemično člščerje bo l stalo Rudolfa 70 Din. Gospodarske osnove naše bivše oblasti DVOJE TEMELJITO LOČENIH PO DROČ1J. - OSNOVE V SREDIŠČU TER V VZHODNI IN ZAPADNI PO LOVICI. - NALOGA NO VEGA SREDIŠČA LJUBLJANE. V borbi za mariborsko samoupravno oblast se je svoječasno najbolj na-glašalo, da je ves njen teritorij nerazdeljiva gospodarska enota, s svojimi lastnimi in posebnimi življenjskimi po goji. To zatrjevanje je bilo morebiti malo pretirano, kajti naše severno ozemlje je mnogo prej geografična in zgodovinsko-politična kakor pa gospodarska enota. Po svojem osnovnem gospodarskem značaju se bivša mariborska oblast strogo loči v dva dela: v vzhodnega in v zapadnega. V vzhodni polovici, ki jo od zapadne deli železniška proga Št. Ilj—Maribor —Pragersko—Celje—Laško, prevladuje poljedelstvo s sadjarstvom in vinogradništvom, v zapadni pa so glavne pridobitne panoge prebivalstva gozdarstvo, lesna industrija in trgovina, industrija ter deloma še živinoreja. Izjemo tvori tu samo spodnja Savinjska dolina s severnim ter deloma tudi južnim obrobnim gričevjem. Posebno, nekako združevalno ozemlje tvori gori omenjena linija Št. Ilj— Laško. V bližini Št. lija je ob Muri že industrija, ki spreminja čisti poljedeljski značaj ozemlja, glavni industrijski center pa je tu Maribor, ki je za za-padno polovico, za Dravsko in Mežiško dolino s Kozjakom in Pohorjem izhodišče lesne in druge trgovine ter industrije, za vzhodni del. Slovenske gorice, Ptujsko in Dravsko .polje pa poljedeljstva, t. j. trgovine z vinom, sadjem in poljskimi pridelki. Industri- Grajski kino v sredo 13. nov. ja pa je razvita tudi dalje proti jugu na vsem tem združevalnem ozemlju. Središča lesne in druge industrije so tu: Hoče, Fram, Pragersko, Slovenska Bistrica, Poljčane, Loče, Konjice, Sv. Jurij, Štore in Celje z okolico. Ker je značaj Celja isti kakor značaj Maribora, vrši isto združevalno nalogo: središče je industrije, izhodišče industrije v Savinjski in Šaleški dolini ter lesne trgovine, obenem pa tudi poljskih pridelkov, sadja in vina na obeh straneh. Vzhodna polovica ima le prav malo industrije. Večje industrijsko središče je tu samo Ptuj, manjše industrije pa so še v Rogatcu, Majšperku. Ormožu. Središču, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Prav tako tu tudi ni gozdov, ki bi mogli služiti za osnovo pomembnejši lesni industriji in trgovini. Kar se le- sa pridobi, se jporabi skoraj izključno doma. Izjemo tvorijo tu samo gozdovi v severozapadnem delu Prekmurja ter na Boču in Donački gori. Ravensko Prekmurje, Mursko polje, Ptujsko polje in Dravsko polje daje samo poljske pridelke, Slovenske gorice, Haloze in kraji ob Sotli pa pridelujejo poleg tega tudi še sadje in vino. Va žna panoga gospodarstva pa je na ra\ ninah tudi živinoreja in konjereja. Industrijskega proletarijata vzhodna polovica torej nima. zato pa je kmečki proletarijat zastopan tako številno kakor nikjer drugje na slovenski zemlji. Največji in najbolj zanemarjeni kon tingent tvorijo viničarji, za njimi pa prihajajo po številu in položaju prekmurski poljski delavci. Zapadna polovica je popolno nasprotje vzhodne. Poljedeljstvo je raz vito samo v Dravinjski dolini, Savinjski dolini, posebno spodnji in v njenem obrobnem ozemlju. Vse ostalo je gozdno in industrijsko ozemlje. V Dravski dolini je osnova gospodarstva gozd z lesno industrijo in trgovino, ostalo izpopolnjuje druga industrija V Mežiški dolini je glavna panoga rudarstvo z industrijo, a važna industrijska središča so tudi Slovenjgra-dec, Velenje, Šoštanj, Nazarje, Polže la, Sv. Pavel pri Preboldu, Žalec z Grižami in Zabukovico, Vitanje. Žre če in Konjice. Vsi ostali kraji tega ozemlja živijo izključno ali skoraj izključno od gozdov, male lesne indusri je in trgovine. Ponekod je, kakor v gornji Savinjski dolini, razvita tudi živinoreja, sadjarstvo in vinogradništ vo je pa pomembno samo v okolici Konjic in na severnem pobočju spod njega dela Savinjske doline. V sami Razkolnikov (Zločin In kasen) Savinjski dolini pa je glavna osnova narodnega gospodarstva hmeljarstvo. Poljedelskega proletarijata tu skoraj ni, pač pa je zelo močan industrijski, posebno v Dravski in Mežiški dolini ter v nekaterih drugih industrijskih sre diščih, kakor v Slovenjgradcu, Velenju, Šoštanju, Št. Pavlu, Zabukovici i. t. d. Take so torej gospodarske in ž nji mi v zvezi tudi socijalne osnove bivše naše mariborske oblasti, in po njih bo morala usmerjati svojo gospodarsko in socijalno politiko tudi Ljubljana, kot nova skupna samoupr?-- a metropola dravske banovine. mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek, 12. novembra ob 20. uri »Piskro-vez« ab. A. Kuponi. Sreda, 13. novembra. Zaprto. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske« ab. C. Kuponi. Petek, 15. novembra. Zaprto. Sobota, 16. novembra ob 20. uri »Ameri-kanski koncert Pavle Lovšetove«. Celjsko gledališče. Sreda, 13. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Gostovanje Mariborčanov. Ptujsko gledališče. Pe\ek, 15. novembra ob 20. uri »Piskro-vez«. Gostovanje Mariborčanovi Amerikansk! koncert gospe Pavle Lovšetove v mariborskem gledališču. V soboto, 16. t. m. bo koncert slovite operne pevke in bivše odlične članice ljubljanske opere ge. Pavle Lovšetove. Nastopila bo z nad vse zanimivim sporedpm, ki ga je pela lani na svoji amerikanski turneji in ki je ž njim žela povsod burno priznanje. Koncert Brandl-trla. V soboto zvečer je po obisku Ptuja in Celja nastopil novi Brandl-trip v tukajšnjem Narodnem gledališču. Dasiravno si je izbral težak program: Beethoven: Trio B-dur. Op. 97; Handel: Sonata G-mol za čelo in klavir; Brahms: Sonata D-inol. Op. 108 za vijolino in klavir ter Smetana: Trio G-moI. Op. 15, ga je izvedel s tehnično bravuro in umetniško ambicijo, kakor po pičlem trimesečnem skupnem igranju ne bi bili pričakovali. Umetniško resnost in tehnično dovršenost ge. Fanike Brandlove poznamo že od prej, občutili pa smo, da se je od zadnjega do sobotnega nastopa le še bolj poglobila v umetniško bistvo igranja. Nepričakovano pa sta presenetili čelistka gdč. Hilda Folgerjeva in pianistka gdč. Herta Reissova. S svojo čuvstveno globo ko interpretacijo Handlove sonate si je gdč. Folgerjeva osvojila simpatije in priznanja vsega občinstva, ki jo je ponovno poklicalo na oder in je morala zaključek tudi ponoviti. Prav tako pa se je izvrstno in častno predstavila gdč. Reissova kot pianistka. Soigra tria, kakor tudi duetov je stavila nanjo velike zahteve, ki jih more zmagati samo čuvstvena in tehnično dovršena igralka, a gdč. Reissova jih je zmagala. Po tem nastopu in programu je triu zasiguran uspeh tudi v širšem svetu. Najboljše, najgloblje in najbolj ubrano je podal trio pač Smetanove skladbe, polne iskrenega slovanskega čuvstva. Občinstva je bilo precej, le lože niso bile zasedene tako kakor bi bilo pričakovati. —r. Mariborski m Sprejem koroških bratou peuceu u fTJar o j se je razvil včeraj dopoldne v lepo manifestacijo pobratimstva našega občinstva. Naravnost nepričakovano lepa udeležba pri sprejemu je bila pač najboljši dokaz, da se narodno naše občinstvo živo zanima za usodo koroških rojakov onstran Karavank in da budno zasleduje vsak njihov korak za obstoj in kulturni napredek. Prostrani peron glavnega kolodvora je bil že dolgo pred prihodom vlaka nabito poln občinstva. Ko je zavozil končno vlak na postajo, je zasvirala godba »Drave«, narod pa je priredil koroškim pevcem, ki so prinesli s turneje po Sloveniji s seboj krasne vence, navdušene ovacije. Simpatični koroški kmečki gospodarji in mladeniči so bili očivi-dno presenečeni in globoko ganjeni nad izrazi toplih simpatij, ki so jih bili deležni pri svojem prihodu. Po kratkem pozdravnem nagovoru g. Josipa Mohorka imenom slovenskih narodnih in kulturnih društev je Glasbena Matica zapela »Domovina, mili kraj«, nakar se je razvil sprevod skozi mesto z godbo na če1 j do Mariborskega dvora. Večerni koncert naših koroških bratov v veliki unionski dvorani je bil nabito poln, kakor malo kdaj in so se morali mnogi celo vrniti. Korošci so želi za svoje krasno predna-šanje koroških pesmi naravnost freneti-čen aplavz in so bili ponovno de’ežni burnih ovacij. — Po koncertu se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke družabni večer, ki so se ga razen gostov udeležili zastopniki objasti in pevska društva korporativno. Navzoč je bil tudi okrožni inšpektor g. dr. Schaubach. V imenu pripravljalnega odbora je goste pozdravil predsednik Koroškega kluba g. Hoch-miiller, ki je v »kratkih besedah orisal veselje in navdušenje Mariborčanov ob prihodu bratov Korošcev ter se jim zahvalil za krasen večer, ki so ga nudili občinstvu s svojo narodno pesmijo. Za Prosvetno zvezo je govoril g. dr. Hohnjec, ki so ga gostje živahno akiamirali. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko je v imenu odsotnega generala Maistra iz- Ruski zbor pregovorila njegova gospa soproga. Za mariborske pevske zbore je govoril še g. Janko Arnuš. Vsem govornikom se je prisrčno zahvalil koroški rojak g. Osojski. Pevci Glasbene Matice in Jadrana so s štajersko in primorsko pesmijo izmenoma zabavali goste, ki niso mogli prehva-iti tako bratskega sprejema v Mariboru. Obljubili so, da bodo poročali doma o svojih utisih po Jugoslaviji in svojim bra tom potrdili, da žive preko meje še Slo-venci-Jugoslovani, ki jih niso in jih nikdar ne bodo pozabili. Himen. V mariborski stolnici se je poročil včeraj dopoldne g. Jože Menhart, trgovec v Topolščici, iz znane slovenske narodne rodbine,, z gospico Bojko Lukman, hčerko šolskega upravitelja osnovne šole na Ruški cesti v Mariboru, g. vana Lukmana. Vrli narodni dvojici obi-o sreče na poti v novo življenje! — Smrtna kosa. V Studencih je umrl 34!etni strojevod-a Ignacij Kolarič. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Pogreb se bo vršil danes, ob 4. pop. na pokopališče v Studencih. Pokoj blagi duši, žalujočim naše sožalje! — Akrobacije na Teznu. Včeraj popoldne je priredil češki akrobat Kellner ha Tezcu rekr :',o nkrobarskih atrakcij na letalu Raab-Katzen-steinovih tvornic. Z osebno reklamo v dopoldanskih uraii je privabil na letališče mnogo občinstva, ki ga je občudovalo, ko je med poletom stal na krilih na rokah in na glavi ter telovadil na trape-cu. V pojasnilo nekaterim posetnikom pripominjamo, da akrobacije ni priredil mariborski Aero-klub, temveč da je vse produkcije smatrati za privatno prireditev. — t Dr. Bogomir Skaza. V Rušah je včeraj zadela kap znanega uglednega zdravnika dr. Bogomira Skaza. Umrl je nocoj po noči. Rojen 1. 1873 v Šmarju iz ugledne rodbine Skazov, je študiral univerzo v Gradcu in tam tudi promoviral. Naselil se je najprej kot o-krožni’ zdravnik v Planini pri Sevnici, kjer se je tudi narodno udejstvoval. L. 1912 se je preselil v Ruše in prevzel po nepozabnem dr. Gorišku posle zdravnika pri bolniški blagajni in kot železniški zdravnik, katero službo je vestno vršil do zadnjega hipa. Bil je dober zdravnik, od javnega dela ga je zadrževalo njegovo dolgotrajno bolehanje. Bil je tudi glasbenik in zlasti izvrsten umetnik na gla-sovirju. Prirejal je koncerte skupno z rajnim glasovitim vijolinistom Benom Serajnikom. Ponovno je tudi povabil razne glasbene umetnike na koncerte v Ruše, med drugimi trikrat Zikovce. Rad je podpiral razna domača kulturna društva, Bralno društvo, Sokola itd. Kot človek je bil blagega srca in zvest prijatelj. Bodi mu ohranjen med nami dober spomin! Poroka. Poročila sta se včeraj v Ljubljani gdčna Irma Komavlijeva, bivša učiteljica, sestra odvetnika g. dr. Komavlija, in g. inž. Pero Oman, oba iz Maribora; v Mariboru pa sta se poročila gdčna Vela Ozvatl-čeva, uradnica, in g. Periša Perišič, kon-ceptni uradnik ministrstva financ pri glavni carinarnici v Mariboru. Ober* mladim parom vse najboljše! Sv. Martin. Martini, Tineti in Davorini praznujejo danes svoj god. Martin- škof goduje danes, Martin-papež pa jutri. Sv. Martin je važen mejnik v našem kmetijstvu. Z njegovim godom se vinski pridelek imenuje že vino in ne več mošt. Pa vremenski pregovori žele: Solnce na dan svet’ga Martina, obeta se nam huda zima. — Svet’Martin rad hodi leč’za toplo peč. — Če na Martinovo je nebo oblačno, se lepa zima nam obeta; Če pa Martin jasen kaže nam obraz, bo pritisnil strogi mraz. —. Megla svet’ga Martina, obeta se blaga zima — Zadnja pot ravnatelja Krašovca. Včeraj so položili nepričakovano preminulega bivšega pisarniškega ravnatelja mariborskega okrožnega sodišča, 2. Josipa Krašovca, k večnemu počitku. Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni rojaki iz neodrešenega Primorja, predsednik okrožnga sodišča g. dr. Žiher, (Solopevec) prvi državni pravdnik g. dr. Jančič, sodniki in pisarniško osobje okrožnega ifl okrajnega sodišča, bivši predsednik o* krožnega sodišča g. dr. Toplak, predsedstvo podružnice Jugoslovanske Matic® ter številni znanci. Osobje okrožnega i11 okrajnega sodišča ter Jugoslovanska M®* tiča sta položila na krsto krasne vene* Ob odprtem grobu je izpregovoril ®£l' nemu narodnemu delavcu v zadnje slov® predsednik podružnice Jugoslovan®* Matice v Mariboru, ravnatelj Stanko " tela, naglašujoč njegovo neomajno v bodočnost našega naroda, veliko > bežen do neodrešene goriške rodne 2 de ter požrtvovalno narodno-obraj11 delovanje. Slava pokojniku in pok°J I J govi duši! — t Raab-Katzenstalnovo letalo r Slov®™* gradcu. ,.: in* V soboto je letalo Pelikan, I®« • Knopfa, imelo med poletom defekt m j bilo prisiljeno pristati v Slovenjgraa • Defekt je lažjega značaja in bo a „n. kmalu toliko repariran, da bo lahko P letel nazaj v Maribor. Grajski kino . predvaja od srede dalje ruski ve e »Razkolnikov« po znamenitem r Dostojevskega »Zločin in 1kazen«.'Ta J spremlja prvovrstni ruski zbor iz se ba s petjem in balalajkami. V doV( nahaja ruski pevec g. Mihajlo . sVfl dobro znan tenorist in solopevec, te ^ tovno znan virtuoz na kitari-_ . trotovo velik naval na blagajno, se P »K da ri vsakdo nabavi vstoP-g » predprodaji dnevno od 5. pop. v ned ^ pa od 1. ure dalje. Mariborski V t* C fc fi N i K Mrs ■■■■■■mi mmmmmmmmmmm >>fran H. ■■■■■■V Naše izseljevanje v luči statistike IZSELJEVANJE NEKDAJ IN SEDAJ. — ŠTEVILO IZSELJENIH SLOVENCEV V ZADNJIH DESETLETJIH. — KOLIKO IZGUBIMO Z IZSELJEVANJEM. — POSLEDICE. Dan za dnem čitamo v časopisju Poročila o izseljevanju naših ljudi in dudi poročila o usodi izseljencev, malokedaj pa se globlje zamislimo v ta najbolj pereči in usodni problem našega naroda. Zdi se nam zaradi tega potrebno, da predočimo naši javnosti vsaj nekatere glavne statistične podatke o našem izseljevanju, ki v novejšem času ne le he pojema, tem več stalno napreduje. Obenem pa hočemo pokazati na posledice, ki jih izseljevanje rodi z ozirom na število prebivalstva naše zemlje. Izseljevanje našega ljudstva je že staro in so se posamezniki odpr-""'',li v svet »s trebuhom za kruhom«, kakor pravi rr°frovor. tudi že v prejšnjih stoletjih, toda pravo in sistematično odtakanje z domače grude se je Pričelo šele v sredini prejšnjega stoletja in je krog leta 1870. narastlo že na približno 2000 oseb na leto. V desetletju 1870—1880 se je samo iz bivše vojvodine Kranjske izselilo že 13.907 ljudi, a v naslednjih desetletjih še stalno naraščalo, tako, da je znašalo ob zaključku 1890. ieta 20.682, °o zaključku 1900 leta 32.498 in ob ^ključku 1910. leta 33.963 oseb. V ra*dobju 40 let se je tedaj izseiilo sa-iz Klanjške 101.050 ljudi. Ker je slovenski del Štajerske bil približno enak bivši Kranjski in ker so bile tu razmere skoraj enake, lahko računa-m da je bil odtok izseljencev vsaj Pr'bližn0 isti, gotovo pa ne manjši ka-*°r 100.000 oseb. Skupno z ostalo pvensko zemljo. Koroško. Prekmurjem in prjmorjCm Smo na izseljencih .. teJi 40 letih izgubili tedaj krog 300 tisoč ijudi. torej ves naravni prira-ip za|0 popolnoma razumljivo, 9a število našega naroda, če prira-cnnamo k temu še one, ki so se potujčili doma, ni popolnoma nič narastlo, amnak je ostalo skoraj isto. Računajoč po sedanjem stanju izseljevanja iz svobodne Slovenije, znaša odtok v enem desetletju približno 50.000 oseb, v 50 letih bi znašal 250 tisoč, v 100 letih pa 500 000, tedaj pol miljona! Ako pa k temu številu prištejemo še izseljence iz ostalih slovenskih pokrajin izven Jugoslavije, Posebno iz italijanskih provinc, kjer zavzema izseljevanje v poslednjih letih naravnost katastrofalen obseg, moremo, mirno trditi, da zapusti v vsakem desetletju svojo rodno zemljo najmanj 75.000 Slovencev. Ako bi šel razvoj izseljevanja v bodoče v isto smer, odnosno ako bi ostal isti kakor sedaj, bi izgubili do leta 2020. nič manj nego 750.000 ljudi, torej približno 75% sedanjega števila Slovencev v Jugoslaviji. Posledice tega izseljevanja, skoraj vsega naravnega prirastka pa so trojne: 1. da pada v nekaterih krajih število prebivalstva; 2. da v drugih ostaja vedno enako ali se pa le neznatno množi in 3. da izgublja zaradi tega naš narod svoje najboljše delovne moči. Tako je v tr^h večjih slovenskih mestih. Ljubljani, Mariboru in Celju, narastlo prebivalstvo v teku 40 let do letn 1-31 le od 49.305 na 91.701, a v 17 okrajih, o katerih imamo natančnen podatke, le od 779.676 na 828.529. Celokupni napredek teh mest in okrajev je znašal tedaj le borih 91.249 duš, dočim so nekateri okraji de faeto nazadovali. Tako je črnomeljski okraj na Dolenjskem, imel leta 1880. še 29.888 prebivalcev, a leta 1921. le 23.529, okraj Kranj je imel leta 1880. še 52.294, a leta 1921. le 50.602 prebivalca; nazadovali pa so tudi okraji: Kamnik, Kočevje in. Novo mesto, dočim so se okraji: Ptuj, Slovenjgradec, Brežice, Krško, Litija itd. pomnožili le za prav neznatno število. Ptujski okraj je n. pr. napredoval v teh 40 letih le za 25 oseb, slovenjgraški le za 487, a znatno večji prebitek zaznamujejo samo trije okraji, t. j. ljubljanski (okolica), mariborski (oba sreza brez mesta) in ljutomerski. Prvi je napredoval za 12.521, drugi za 11.582 in tretji za 7.132 prebivalcev. Prva dva sta napredovala pač zaradi razvoja Ljubljane in Maribora. tretji pa zaradi ugodnejšega gospodarskega položaja Ljutomerskih goric in Murskega polja. Z izseljenci pa izgubi naš narod, kot sn-^ že dejali. svoje najboljše delovne moči, in to naravno zaradi tega, ker se izseljujejo navadno le ljudje od 20—.30 in od 30—40 leta, tedaj v najboljših letih in najbolj zdravi in krepki. Ta statistika kaže pač že sama po sebi. da rede naše matere otroke velikem delu za tujino, a o ostalih problemih izseljevanja bomo o priliki še posebej spregovorili. Trije porazi USPELA REVANŽA CELOVCA. — PRVAK SLOVENIJE ZMAGAL NAD RA-PIDOM. - TEŽAK PORAZ ŽELEZNI CARJEV. luan Rlbrecht: Očseui skfre^ ne't0'‘^0 dnevi je izšla v komisij-va Zvezne tiskarne v Celju no- vi« Pesmi, Ivana Albrehta »Odse-za*r v sam i° te Priliki označil Pesni?v pre£led svojega dvajsetletnega sem f u a kovanja. (Prva njegova :'e-»Anireht a nan,rei objavljena 1. 1909. v gorie 1 c" poc* psevdonimom Ivan Gre-nnt! Spričo tega knjiga nima značaja ^'enotnega dela, a odraža (razen hnf * 3 »1914—1918« morda) vendar enje, ki ga je pesnik izrazil z verzi: »V globine, ki jih ne poznam, drvi moj duh In . Z, vprašan.j.eni vednim: kam?« SttSk0x?£di.,e sv°temu duhu pot in ^ našel, kajti v »Epilogu« pravi: ^ 2(kj sem miren, srečen, prost »«* vsevedne večnosti ma s Plaščem svoje me neskončnosti.« kaWoZen Uvodnc pesmi (,)rez naslova, le « So sp'°h razvrščene tudi vse osta-Pesmi in Epilog, obsega zbirka že o-SCnu poglavte »1914-1918«, ki ima svetf * rep’te še neobjavljene pesmi 0 »ned mb,W ve£ takih pesmi, katere »M, v°in° niso mogle iziti; dalje cikle in J?J08rede«, »Dva lista«, »Križev pot«, a naaf.abundova pratika«. Celotna zbirko j, 'Stelja morda res ne učinkuje ta-Posredno kakor je bil to slučaj pri Albrehtovih prejšnjih zbirkah »Slutnje« in »Prisluškovanje«. Razlog je nekaj pač v tem, ker so nam v novi zbirki očiti odsevi 20 let, nekaj pa v pesnikovem iskanju, da odgoneti smisel življenja in uganko po njega koncu: »Odmakni zapah!« Naravno je, da v teh okolnostih sledi pesniku bolj le hladni razum, a čuvstveno da se ogrejemo manj. Vendar se pri ve-čih pesmih zgane Čitatelju tudi srce; najtoplejše so one na straneh 29.-32. ter 53. in 54. Zanimiva sta tudi »Dva lista« in več krepkih pesmi imata i poglavji »Križev pot« (n. pr. III. postaja) ter »Va-gabundova pratika« (n. pr. ona na str. 47). Pa bo prišla morda zopet naša ofici-jelna literarna kritika, bodisi v »Ljubljanskem Zvonu«, bodisi v »Domu in svetu«, bodisi v »Križu« in bo odpravila tudi Ivana Albrehta ter njegove »Odseve«, kakor je odpravila Glaserja s »Casom-kovačem«. Toda ko ne bo več Josipa Vidmarja, M. Avsenaka in drugih »kritikov«, bodeta še vedno J. Glaser in Iv. Albreht. Zato naj bodo »Odsevi« priporočeni ne le vsem, »ki poznajo literarno zgodovino in zgodovino pokretov« (tako namreč odpravlja »Križ« Glaserja!), ampak tudi celi generaciji, (ki ji namreč pripada Glaser — tudi to odpravlja »Križ«! — in) ki »še živi in celo močno živi«! Ne bo še treba utihniti, vsaj ne pred »Križem« in drugimi, na katnre je mislil epigramatik Dlzma, ko je napisal »Ali še nisi ž njim v Unionski kleti sedel?« A med tistimi, ki n e posedajo v Unionski kleti, je tudi Iv. Albreht! M. Kovačič. Celouec — maribor 4:3 (2:1) Včeraj je gostovala v Mariboru reprezentanca Celovca proti reprezentanci Maribora, ki jo je tokrat radi odsotnosti obeh klubov, ki prihajata pri sestavi mariborskega mestnega teama v poštev, zastopalo oslabljeno moštvo »Maribora«. Kljub trem rezervam je izvojevalo proti odličnim gostom dokaj časten rezultat. Napad domačinov je bil zelo dobro razpoložen in ofenzivnost krilske vrste tolika, da bi si bili prav lahko zagotovili vsaj neodločen rezultat. Po kvalitetah igre bi tudi obraten rezultat ne bil krivičen, toda zgodilo se je, česar domačinom ne moremo odpustiti. Ko je bil izid tekme še docela dvomljiv, je prišlo na igrišču do razračunavanj med igralci, kar je po upravičenih odločitvah sodnika zvišalo gostom rezultat na 4:1 in gostom zagotovilo sigurno zmago. Tekma je postala ostra in neinteresantna. Kljub izključitvi enega igralca so Mariborčani z vso vnemo zastavili vse sposobnosti in od časa do časa naravnost oblegali vrata protivnikov, ki so imeli najboljše moči v ožji obrambi. Veliki požrtvovalnosti je pripisati, da je »Mariboru« v zadnjih minutah, ko je igra postala zopet zanimiva, uspelo doseči še dva goala, poslednja šansa za izenačenje je po Hreščaku ostala neizkoriščena. Poraz je zakrivila obramba. Krilci so se udejstvovali preveč ofenzivno, branilca pa sta imela slab dan, dočim je bil Koren II v goalu sijajen, čeprav gre prvi goal na njegov račun, kajti visoko žogo je imel že v rokah. Branil je tudi enajstmetrovko, a mu je ostra žoga padla iz rok. Šele ponovljeni strel iz neposredne bližine je našel mrežo, ko je vratar še ležal na tleh. Gostje se odlikujejo po hitri igri, odločnem startu in premišljenim prenašanjem žoge. Od spomladi so v mnogem napredovali, kar je pripisati predvsem dobremu trenerju. Sodil je g. dr. Planinšek zelo dobro. Bil je strog in objektiven kakor običajno. — zabil »Rapidu« njegov bivši član Wemco. Potek tekme je bil živahen a ne preoster. Sodnik Deržaj je zadovoljil oba protivnika. ILIRIJA : RAPID 2:1 (O:*). Prvak Slovenije, SK Ilirija, je po težkem boju izsilil zmago nad prvakom mariborske oblasti SK Rapidom, ki je bil docela enakovreden protivnik, dokler ni Pelko radi blesure zapustil igrišča in ga je nadomestil Doberlet. Šele tedaj je Ilirija prešla v rahlo premoč in po Kreču dosegla odločilni goal, dočim je prvi goal Sportklub (Gradec) : SK Železničar 10:4 (5:1). Tudi v revanžni tekmi so »Železničarji« podlegli v prav visokem razmerju, čeprav so nastopili v najmočnejši postavi. Odlično moštvo Sportkluba je v prvih 15 minutah štirikrat presenetilo mrežo šibkih gostov, ki so se sicer kasneje vživeli in preprečili katastrofo, ki je pretila. Glavna krivda na neuspehu zadene Hellerja v goalu, ki je tokrat popolnoma odpovedal. Najkoristnejši v moštvu je bil Bačnik, ki je zabil tri goale. Rezultat ni veren izraz moči nasprotnikov, kajti gostje so predvedli v polju dovolj smiselno igro in so čestokrat ogrožali nasprotnika. Zapustili so ugoden vtis. Tekme v Ptuju. V Ptuju so včeraj gostovali starini Ilirije proti ptujskim »gardistom« in jih premagali v razmerju 8:1. Rezervno moštvo »Rapida« pa je s prvim moštvom »Ptuja« igralo neodločno 3:3 (1:1). Zagrebško prvenstva Gradjanski:Železničar 1:1, SokohCro« atia 5:1, Hašk:Viktoria 9:1. Ostale tekme. Beograd: Jugoslavija - Grafičar 5:3, BSK - Busk 3:0. Praga: Slavia - Bohemians 4:3, Sparta - Meteor 6:2. Duna); Austria - Hakoah 3:0, Rapid-Wiena 0:0. Budimpešta: Ferencvaros - Ujpest 3:0, 3 okraj - Bockai 0:0, Hungaria - Kispesti 1:1, Ofner 33 - Atila 0:0. Medklubska In prvenstvena ktubova dirka v Ptuju. Pri včerajšnji medklubski dirki na 14 km dolgi progi Breg - Kungota - Breg je zmagal kot klubski prvak kluba »Zvonček« Simonič s »Peugeot«-om v času 28.05 minut; v medklubski dirki pa je bil rezultat sledeči: 1.) Štefan Rozman (»Pe-run«) s kolesom »Steyr« v 27 minutah; 2.) Franjo Štrucl (»Perun«) s kolesom »Steyr« v 27.01 min.; 3.) Simonič (»Zvon ček«) s kolesom »Peugeot« v 28.05 min.; 4.) Makso Šumenjak (»Zvonček) s kolesom »Peugeot« v 28.30 min.; 5.) Joško Ramšak (»Zvonček«) s kolsom »Peu-geut« v 31.06 min. Radi skrajno slabega terena na dirkalni progi Breg - Kungota -Breg je časovni efekt vreden vsega priznanja. Sokolstvo Desetletnica Sokola v Siovenjgradcu. Lepo slavnost pripravlja Sokolsko društvo: otvoritev dvorane z odrom v novem Sokolskem domu in proslavo desetletnice. Na slavnostni akademiji bo nastopila poleg domačih tudi vzorna vrsta mariborskega Sokola s tremi točkami. Akademija, veličastna, nova zgradba Sokolskega doma in zvoki mariborske »Drave« bodo gotovo privabili v nedeljo, 17. t. m. v Slovenjgradec mnogo po-setnikov. Odbor je poskrbel za prevoz skupin proti Celju in Mariboru z improviziranim avtobusom, železniška uprava pa je dovolila 50% popust na železnicah (G. D. Br. 82560-29 z dne 7. 11. 1929). Vozni listek odhodne postaje je veljaven za povratek. Začetek ob 16. uri. Bratje, sestre in prijatelji, pridite si ogledat naš ponos, našo trdnjavo, naš Sokolski dom, ki dela z monumentalno zunanjostjo in praktično notranjo ureditvijo čast projektantu g. arhitektu Ledlu, društvu in mestu, ki je pridobilo z njim znamenitost, vredno, da si jo vsakdo ogleda. V hotelu. Gospa: »Tone, čemu mučiš tako utrujenega postrežčka. Naj odloži prtljago.« Gospod: »Koliko ste zaslužili, prosim?« Postrežček: Gospod soprog, od včeraj i so dali 10 dinarjev Če človek zaspi u kinu . . „ V nekem kinematografu v Parizu se je odigral te dni nenavaden prizor. Mlad trgovski potnik je sedel poleg elegantne dame, ki je prišla s svojim možem. Ali je bil slab film, ali pa je bil potnik utrujen, kmalu je namreč zaspal in položil glavo na prsa svoje sosede. Ona ga je sunila, potnik se je za trenutek zbudil, nato pa zopet zaspal in se vnovič nagnil na sosedo. To je moža dame silno razburilo. Smatral je, da je prišel sedaj trenutek, ko mora stopiti v akcijo. Prisolil je namreč zaspanemu trgovskemu potniku tako zaušnico, da so ga morali sko-ro nezavestnega prepeljati v bolnico. Ljubosumni mož se bo moral seveda zagovarjati radi svojega nasilja še pred sodiščem, trgovski potnik pa v bodoče gotovo ne bo hodil več spat v kino, pa naj bodo tamkaj še tako dolgočasni filmi. 33.695 milijonarjev je bilo 1. 1927 v Zedinjenih državah, kakor je razvidno iz statistike finančnega ministrstva. Ta pregled je posebno zanimiv vsekakor ravno sedaj, ko je vsa ameriška javnost še vedno pod vtisom velikega borznega poloma v Newyorku, Za milijonarje se smatra one, ki so naznanili letni dohodek 50—100.000 dolar* jev. Njih število je narastlo v enem letu za 3593. Po borznem polomu, ki je za znamoval milijardne izgube, pa so se seveda te številke sedaj znatno izpreme-nile in je število milijonarjev gotovo pre cej ->ad|o. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedsvlnskl reman iz starih Benetk 914 Samo eden človek se je našel, ki se je usmilil vaše (osamljenosti, vaše telesne in duševne revščine, ter vas, Jco vas je spoznal kot človeka z razumom in voljo, pripustil k svoji mizi ter vas spravil nazadnje na pot do sreče. Kako pa ste mu vi vrnili to dobroto? Dali ste oslepiti njegovega očeta, umorili ste njegovo mater, njega — mene — pa ste obsodili na smrt v podzemeljski temnici. Bembo se je strašno zagrohotal. »Sovražil sem te,« je zarenčal nad njim, sovražil sem te bolj nego vse na svetu, bolj kakor vse, ki so me zaničevali in te sovražim še zdaj z vsemi svojimi močmi.« »Naj bo. Enkrat sem vas že prijel in zaprl v tej jami. Mislil sem, da se boste v samoti skesali za zlo, ki ste ga storili, in da pride dan, ko vam bom mogel odpustiti. Ko pa ste prišli na svobodo, ste vredno nadaljevali vrsto svojih zločinov s tem, da ste umorili mlado dekle. Kaj vam je storila?« Bembo je stisnil pesti in zarjul: »Ljubil sem jo. Prisegel sem, da bo moja. In če bi se živela... ah, če bi še živelaI« »Bi jo umoril Še enkrat?« »Ne!« je dejal Bembo in spačil usta v zaničljivem, posmehljivem režanju, »toda bil bi spretnejši ter bi jo imel predno bi našla čas, da se zabode.« Ob tem nenadnem razodetju je Roland prebledel. Revica se je morala torej sama umoriti, da je ušla kardinalovemu nesramnemu objemu! In Bembov umor je bil v toliko hujši, ker je prisilil Bianko v strašno nujnost, da je morala dvigniti proti sebi svojo lastno roko! V Rolandovi bližini se je oglasilo hripavo ihtenje in ječanje. »Potrpi!« je dejal. »Potrpi, ubogi oče nesrečne Bianke!« Na Bembovih ustnicah isti grohot, grohot blaznega, besnega zasmeha. »Vi slavite zmago!« je zarjul in proklel Boga, dočim so se njegove pesti dvignile proti nebu, kjer so se lesketali prvi žarki jutranje zarje, »vi slavite zmago, toda.če poginem, sem maščevan že naprej, ker je mrtva ona, ki ste jo tudi vi ljubili! Mrtva, umorjena po moji ljubezni! Umorite me, če hočete, saj umrem vesel nad zlom. ki sem ga vam storil... O solnce, o narava, o blede zvezde, bodite priče mojega veselja! Umreti moram, a umrem z radostjo v srcu! On živi! Živi, da trpi kakor pogubljenec v peklu, kajti on ni izmed tistih, ki znajo pozabiti! Roland Kandiano, poslušaj: sovražil sem te in te še sovražim. Poslušaj me. Če bi bila Bianka tukaj. Če bi bili razprostrti pred menoj vsi zakladi tega sveta, odrekel bi se Bianki in odrekel zakladom za edino radost, da trpiš zaradi mene še zdaj... Tako! Udari me, saj čitam v tvojih očeh, da si me obsodil!« Roland se je obrnil proti možem, ki so stali okrog njega. »Bratje,« je dejal s svojim mirnim in mogočnim glasom, »ali je ta človek vreden, da živi?« »Umre naj,« je odgovoril zbor v zloveščem zamolklem mrmranju. »Ali ta človek zasluži, da umre brez trpljenja?« je povzel Roland. In neizprosni glas tovarišev je odgovoril mrmraje : »Naj bo proklet v svojem smrtnem boju.« Nato sta dva moža zgrabila Bemba in ga vlekla nekaj korakov proč. Nekoliko zadaj za planoto so bili izdolbli v skalo nekakšno tesno celico. Pred vhodom v to votlino je stala na zemlji Biankina krsta. Bembo jo je zagledal in čital napis, ki je stal na pokrovu. Hotel je odskočiti. Toda držale so ga krepke roke. Kakor v strašnih sanjah je videl, kako je kakih dvajset mož''dvignilo krsto in jo preneslo v celico, kjer so jo postavili na nekako klop, izsekano v skalnati steni. Prepadel, omahujoč, z naježenimi lasmi, je gle* dal Bembo v notranjost te grobne celice in zaman napenjal vse moči, da bi odtrgal oči od krste svoje žrtve. Nato je Roland zopet svečano povzdignil svoj glas in izpregovoril čudne besede: »Bembo, zdaj ko ste mrtvi, sprejmite moje odpuščanje in odpuščanje Biankinega očeta. Počivajte v miru!...« »Zdaj, ko sem mrtev!« je zajecljal Bembo, šklepetaje z zobmi. »Oh! Kaj pomeni to!... Ne... Čutim, pamet me zapušča!... Mrtev!... Jaz mrtev! ... Kdo je rekel to?... Ne!... Pustite me!... Satan! Kam me pehajo?...« Ostalo se je izgubilo v groznem rjovenju. Kaj se je godilo? Jedva je Bembo izustil svoje besede, že so ga možje, ki so ga držali, pahnili v celico, v Biankino grobnico, delavci pa so jeli zazidavati odprtino, ki je služila za vhod. Bembo se je penil, da ga je bilo groza pogledati in skakal blazno po grobu. Prebivalci Nerveze so pravili kasneje, da so s strahom poslušali brezumno kričanje, ki se je razlegalo z gorovja. Slišali so Bembove poslednje krike. Zapiranje vhoda z zidano steno je trajalo celo uro. Ko je zid dosegel višino moža in je bilo treba vložiti samo še par kamnov, je vseh sto mož, ki so prisostvovali temu usmrčenju, prebledelo ob straš- nem izbruhu grohota, ki je zadonel iz votline... Bembo je zblaznel. Preden je vstavil zadnji kamen, je prišlo enemu izmed delavcev, ki so opravljali ta pogrebni posel, na um, da je pogledal v notranjščino grobnice : in videl je, da leži kardinal brez zavesti preko Biankine krste. Ko je bila odprtina popolnoma zazidana, so nagrmadili velikih skal, drugo vrhu druge. Vse špranje med njimi so zasuli z gozdno prstjo. V to prst so nasadili svežih mladik raznovrstnega divjega grmovja. Mladike so pognale korenine ... In ko je minilo nekaj dni, bi živ človek na svetu ne bil zaslutil, da se pod tem skalnim kupom skriva grob Bianke, hčere kurtizane Imperije in BemLa, kardinala-škofa beneškega. Po izvršeni obsodbi je pustil Roland v črni jami dvajset mož za stražo in jim ukazal čuvati grob mesec dni. Nato se je v Skalabrinovem spremstvu odpravil z gorovja, zajahal konja in dirjal preko Mestre na breg lagune ter dospel zvečer okrog desete ure v hišo na Olivolskem otoku. XX. Drugi grob. Okrog desetih zvečer sta Roland in Skalabri-no dospela na Olivolski otok. Rolandova prva skrb je bila, da je pogledal k očetu, če se mu v njegovi odsotnosti ni zgodilo kaj žalega. Stari dož je spal kakor otrok tisto srečno spanje, s katerim je narava olajšala nekatere vrste blaznosti. Roland ga je gledal par minut s tisto posebno ganjenostjo človeka, ki je prestal težko katastrofo in je vendarle vesel in pokrepčan, ko vidi zopet svoja draga bitja. Ne more se reči, da je bil Roland Kandiano vznemirjen ali da ga je pekla vest zaradi strašne smni, ki jo je naložil Bembu. Njegova razburi—ost je obstojala v tistem zamolklem trepetanju možganov, ki sledi vsakemu neobičajnemu dejanju. Prijeti človeka in ga zazidati živega v grobnico poleg krste njegove žrtve, se utegne zdeti marsikomu čin pretirane pravičnosti, tudi če bi bil ta človek najstrašnejši zločinec. Ne da bi se postavili na to ali na ono stran — saj se zadovoljujemo s skromno vlogo pripovedovalca — si vendar ne moremo, da ne bi opozorili bralca, kako zelo se iz-preminja s časom vred tudi morala ljudi. (Nadaljevanje sledi). Vskiadlščenle pohištva ter vsakovrstne robe, ocari-njenje in vsa spedicijjka dela prevzame po nizki tarifi špedicija A. Reis-mann, Vojašniška ul. št. 6. 2848 Nove spalne In JedUnesobe, pulitirane, najmodernejše vzorce po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova c. 48. 2899 Otroška postelička zelo dobro ohranjena ceneno na prodaj. Einspilerjeva ulica 26. 2903 Stanovanje sobo in kuhinjo s pritiklinami takoj oddam. Stritarjeva ulica 35 . 2902 Sobo* In črkoslikanje Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Orajska ul. 2. 2231 Dostojevski: Selo Stepančikovo humoristični roman prevod Vladimira Levstika Broširana 44 Dla, vezana v platno 56 Din. Po poStl p« 2 Din reč. Tiskovna zadruga v Mariboru Aleksandrova cesta 13 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoateV. Fotomeyer, Gosposka 39. 2286 Nasvete, posredovanja v stanovanjskih zadevah, rodbinskem zavarovanju (za preskrbo stanovanj, ceneno zidanje, posojilo) prometu posestev, zaslužku, gospodarskih, zdravstvenih, zakonskih, sploh važnih življenskih vprašanjih — najceneje preskrbi tudi naročila: Posvetovalnica »Marstan«, Koroška c. 10. Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Zavese, mrežaste In klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme aaro-člte najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno. 483 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in nove® kakor tudi za zobovje M. Hger-Ja sla, Maribor. Gosposka ulir,a 15. 1548 Br«x poobnef« obveatUa slik In narodnih motivov Razstava odptta do 15, tra. Kras ne stvari za božična darila. Ve. lina dvorana kazine. S604 VSEH CENJ. ODJEMALCEM B. S. A. MOTOCIKLOV najvljudneje aporočam, da aem oddal zastopstvo tvrdki »VELEPROMET* A. Antončič, Maribor, Slovenska ul. ter prosim rellektante, da ae od atdaj naprej obračajo glede nakupa motociklov, kakor tudi rezervnih delov in pnevmatike na gori omenjeno tvrdko. S. KENDA, MARIBOR, TRG SVOBODE 6. 2895 Olga Skaza roj. Kovač naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 11. novembra 1929 nepričakovano umrl njen ljubljeni soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod Dr. Bogomir Skaza okrožni zdravnik v Rušah. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo dne 13. novembra 1929 ob 16* uri iz hiše žalosti, Ruše št. 123 na tamkaj-šno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala 14. novembra v Rušah. RUŠE, dne 11. novembra 1929. Konzorcij »Jutra« % Ljubljani; predstavnik izdajatelj« in urednik: Fran Brozovifiv Mariboru, Tiska IVlarlborska tiskarna d. d., predstavo** SIJ ijt " D e * a 1 * - »Urfbopt.