Iz Zagreba. (JKarocilo na ^&ivalstvo in rastlinstvou.~) Dokler nuin slovenska matica ne o/.ivi, žalibog, niniamo druge poti za izdajo kakega večega dela, kakor uaročilno, ker še nimanio založnikov učenim in lepozrianskim knjig-am. Taka je tudi s ,,prirodopisoin živalstva in rastliustva", ki sra ga poleg Pokorni-ga prav izverstno izdelala znana slovenska pisatelja, gg. Fr. Erjavec in J. Tušek, učitelja na vi.ši realki v Zagrebu, da nam o svojem čanu slu/.i kot učna (šolska) knjiga na gintnazijah in realkah, Zato hc bo dalo to v več oz,irih zelii ime.nitno delo po naročilni poti na svillo, če najde potrebne podpore med Slovenci, in sicer v d v e h zvezkih, kterih pervi bode obsejjal ,,/.ivalstvo", dru/jci pa ^rasdinstvo" (vsaki okoli 10 tiskanih pol). Naročnina za vsak zvezek iznaša 70 — 80 nkr., in se bode plačevala po prejerai naroeenih izlisov; razpošiljale se bodo pa knjige čast. gg. nabiravcem naročnikov, ki več kakor 2—3 iztise naroče, živalntvo posebej in rastlinstvo posebej, čast. naročnikom posamesnih iztisov pa obe knjigi vkup s prošnjo, da prejemniki jioaameHiiih iztisov naročnino koj o prejemi na pošti (t. j. mit Postnachnahme) plačajo, ostali gospodje pa kmali po prcjemi. Naročila prosimo vsaj do srede mcaca januarja; berž ko se oglasi toliko naročniknv, da budo plačani tiskarni stroški, pojde delo v natis, da ,,živalstvo" mesca aprila, ;,rastlinstvo" pa mesca junija beli dan zagleda. Vsak 13. iztis se bo dajal po rerhu. — Vabijo se na obilno naročbo vsi slov. rodoljubi, kterim je v resnici mar, da dobimo n časoin potrebne šolske bukve v slovenskem jeziku; sosebno pa naj blagovolijo naročnike nabirati čast. vredništva slovenskih časopisov, bI. čitavnice in semenisča, kakor tudi gg. učilelji po gimnazijah, realkah in Ijudhkih .šolah, da se delo srečno spravi na svillo. V Zagrebu prejemata naročila gg. pisatelja, v Celovcu pa vredništvo ,,SIov. Glasnika« iu ,,Slov. Prijalla". #) Iz Zagreba. Eno leto je zopet preteklo v neskončno večnost; stojimo na pragu novega leta vsaki z drugimi sklepi. Eden sklepa to, drug-i uno, tretji zopet drugače obrača — Bog pa oberne. Ne morem si tedaj kaj, da naj poprej ne izrečem serčne ž.elje: Bog nam daj veselo riovo leto, našemu verlemu ,,Tovaršu" pa čedalje obilnese podpore in dolgo, srečno življenje! Želiin pa še posebno, da bi učitelji tndi z dopisovanjem podpirali svoj list, ker žalostno je, da v učite- *) Tudi nTovaršM prejema naročila na to lepo in koristno delo. Vndn. Ijskcm časopisu nahajamo tako malo dopisov, ki bi narodni duh širili, krepili domoljubnost in marsikterega sanjača o ptuji kulturi Bpodbujali na delo in večo marljivost. ,,Tovai-š" naj bi bil Blovenskim učiteljera za pogovore in odgovore, pedagogične zastavice in uganke, kteiega naj bi pazljivo in skerbno prebhali, ne le pogledali, je li kaj novega iz Ljubljane in v premembi v učiteljskem slanu, potem pa z njiin — v kot, da ga pajki prebirajo. Kaj pa, — nulla regula sine exceptione — tudi tii; naj mi pa ne zamcrijo tega učitelji slovenski; govorim to \% lastne skušnje: experientia docet! — Zdaj pa nekaj novega od tukaj: V Zagrebu odperl se je z novim šolskim letom novi zavod za izobraževanje rcalnih učiteljev, v ktercga jemljo se mladenči iz osinega latinskega ali sestega realncga razreda. Tudi učiteljski pripravniki, ki so izprašani za glavne poterjene učilelje, morejo priti v to učilisče, ki je zopet jasni znak spesnega šolskega napredovanja na Hervaikeiu. — Tukajsnje učiteljsko pripravništvo spelo se je tudi na visoki verh napredka, česar o prejšnjih letih ne moreino reči. Razlagajo se 28 ur na (eden in sicer sledeei predmefi: verstvo, hcrvaški in nemški jezik, odhranivanjc z dušoslovjem ali s filo/.olijo, zlog pismenih sostavkov, zeraljopis cele Avstrije b hervaško zgodovino, poljsko gospodarstvo, prirodopisje, krasopis, risanjc, godba in petje. Stari Sojka, učitelj godbe, šel je preteč. mesec v pokoj po dolgi, nevtrudljivi delavnosti v pripravnišnici, poleg ktere je nekdaj prav dober vid, skoro popolnoma zgnbil. Zato mu je pa rekel zadnjo uro njegovega podučevanja g. vodja Klaic, da mu njegovega truda na tej zemlji ne more nihče plačati, ter mu želi, da bi ne še dolgo reselil v prijetnem miru in še več let mogel gledali plod svojega truda, za kterega nia je že marsikteri učitelj hvalo izrekel. Namesti njega uči zdaj godbo g. Lihtnega, ki je tudi jako izurjen v svojem poklicu. Ra/.un neklciih omenjenih predmetov uče se nekteri pripravniki tudi berzopisa ali stenografije, le škoda, da do zdaj lc še samo dva! Da je zloga in niailjivost tudi pri pripravnikih, se vidi iz tega, da se radovoljno uče tudi talijanskcga jezika, ki je posebno koristen tistim, kteri gredo služit v Primorje, kjer se morejo potera še marsikaj po verhu prislužiti. — Marljivi g. St. Novotny, učitelj pripravništva in viednik ,,Napredka" misli z zbirko otročjih beril hervaško tnladost razveseliti. Tako utegne tadi hervaška mladost dobiti kak ,,darek", kterega pri obširni hervaški literaturi vendar še pogrešamo. Taka knjižica je sicer niala pa tehtna in spešna mladim glavicam. — Naj še omenim o tetn, kar je pisal g. Hnrvat v poslednjem j,Tovarševem" listu o številjenji. V naših šolah imamo to napravo, s ktero se res veliko pripomore, da učeoci bolje razuiuejo števila. Ktera šola le količkaj more, naj si jo preskerbi; vidila bode kmali, koliko ji koristi. L. T. Iz belaške okollce. Dragi ,,Tovarš!u Dokončal si zopet en tečaj, in reči snie.š, ilu si se (rudil za puvzdigo šoltstva in narodne omike. Nastopi pogurnno tadi svoj novi tečaj, in trudi se, kakor do sedaj, in serčno te bode veselilo, ko bož vidil, da ti bo vsejano seme lepo zelenelo in rasllo. — Ljubi učitelji, tudi mi bodimo vnovem letu bolj nutančni in Dikakor le poveršni, kakor nczvesti najemniki. Gojimo rod v pravem keršansketn in narodnem duhu, da bo vedno in v vseh oknliscinah navdihnjen z nepremakljivo zvestobo in ljubeznijo do Boga, vladarja in do domovine, da bo posncmal in pvesegal jakost in čednost naših slarih očetov. ,,Zerno do zerna- pogača, kamen do kamena palača". — Vsi slovenski učitelji naj bi se pridružili našemu ,,TovarBii"; pogoslo naj bi mu pošiljali dobrega blaga nabranega po svojih skušnjah, da bi se zidalo terduo šolsko pnslo[ije na podlagi narodni. Srečno novo leto šolstvu in učiteljntvu! Bog daj, da bi se vama __. noviin letom napočila tudi nova, lepša inboljsa doba! F. Vigele. Od Šentjurja na Sčavnlcl. Ljubi ,,Tovarš!" Malo ali celo nič ne prinašaš novic iz iiaše lepe sčavniške doline. Vem, da bnš rekel: kako neki bi vaše novice prinašal, ker mi nihče nc dopisuje? Prav imaš, ljubi ,,Tovart_!" Pri nas je vse nekako zaspano; le redko kje se pospešuje lepa domača reč. Poslušaj tudi, kako sc pri nas godi s cerkvenim petjeni! Zuano ti je, da Slovenci že od nekdaj radi pojo in imajo nmogo prelcpih pesmic, pa vendar se ta lepa rcč ne goji po vseh krajih. Slišal sem v neki cerkvi prav neprimerno petje. Po slu/.bi božji poprašam neko deklico, če ne znajo ondotni pcvci in pcvke nobciie boljše adventne pesmi, in odgovori mi, da ne. Mili Bog! scm si mislil, kje so vendar zaosfale prelepe pesmi z mičnimi napevi, post.: wMarija bod' čcsčena", ,,Česčcna si Marija z lučjo obdana vsa", ,,Vi oblaki g-a rosite!" i. t. d. Mili ,,Tovars!" povej nain, kdo je tega kriv? #) Saj se lovarš na tovarna rad zanaša! Dragi bratje ! V nasih rokah je ceikveno in domače petje; na noge tedaj! iD vsem napakam bo konec. Poslušajte, kako nas apominja pesem ,;Sacris solenmiis", ki pravi, da pri svetih obhajilih veselje naj vlada, in da iz serca razlaga naj petje hc inilo. Tudi sveti možje so od nekdaj že skerbeli, da naj se popevajo v cerkvenem duhu sostavljene pesmi, pa ne, kakor se v nekterih cerkvah žalibog sliši, da so napevi vsi teatralski in za ccrkev nespodobni. Dog daj, da bi tudi cerkvenemu in domačemu pctju povsod prisijala lepia zarja, kar iz serca želi za lepo pelje ves vneti Jadranski. Z Gorenskega. Obljubil sein ti, Ijubi ,,Tovarš", da ti bom kaj povedal od svoje nove metode, ki jo letos rabim pri poducevanji v branji. Poslu.šaj rae! Jaz ineniin, da branje ni nič drugega kakor to, da vidljivo reč spreminjamo v tako, da jo sami slišimo in tudi drugira naznanjaino; in ravno zavoljo tega urim jaz učence, da čerke hitro dobro poznajo, izrekujejo, berejo in pišejo. Tu pa jaz ne kažem le samo suliih čerk, temuč napeljujern učence, da jih sami isčejo iz primernih besed. Postavim: tebi pravitno J a k a ; povej mi, kteri glasi se slišijo, kadar izgovorimo tvoje ime ? ¦— M i h a! ktere glase pa izgovorimo, kadar tebe kličemo?... Vse mi morajo učenci tudi na tablice ali v pisne knjižnice zapisati. Zraven tega pa se rni tudi prav potrebno in imenitno zdi, da se učenci navadijo brati različnih rokopisov; za (ega voljo dam vsako leto nekaj pisnih knjižic učencem, da mi vanjc spišejo različncga šotakega blaga, in jih hrat.im potem od lela do leta v šoli, kakor iiivenlarium, ter jih razdelujcm učencem, da jih bero. Vidiš, Ijubi moj, tako poskušam, da imain lc vsako leto kaj *) Pregovor priivi. nKakor ptica, tako je pesem". Vredn. novega in bolj koristnega v šoli, ker tako se prikupujcm mladini in z mladino (udi staršem. Veijeini mi, Ijubi ,,Tovarš'', učitelj nedanjega easa mora biti moder, kakor vsaki vedcž in prideu, kakor naj boljši delavec, če hoče, da kaj piida opravi na svojcm ležavnem polji. — Kako pa, dragi prijatel, ali ti iz liaših milih krajev tudi dnhaja kaj lepe poinoči?*) Za novo lelo ti vošiin, kakor naj Ijubeznjiv.šeinu prijatlu «aj lepšo arečo, ki kakcmu lislu cveteti more. Z Bogorn! —o— Iz LjTLbljane. Razpis tukaJMijega preč. knezošk. konzistoriju 18. pret. m. s št. 1693/344 naznanja , da je prišel na svitlo pervi zvezek Sloiušekovega slovenskega berila za nedelj.ske šole na de/.eli in da naj se rabi v imenovanih šolah. Ta zvezek obsega zgodovino svete vere, ki je prav razumljivo spisan in (udi vrarnan po jeziku tukajšnjih šolskih knjig. — Veselo je brati, da se slovensko slovstvo lepo [in naglo innoži in razcvita, in želeti je, da bi ga rodoljubi tudi djansko podpirali in pospeševali z obilniin naročevanjem in luzširjanjem. Malo časnikov imamo Slovenci, tako, da nkorej v.sak nekoliko bolj omikati in premožen vse lahko podpira. Kakor «ebi, želi ,,Tovarš" (udi vsem svojim tovaršem in tovaršicam za nove leto prav veliko žive io terdne podpore. Brez djannke podpore hirajo in umirajo tudi čaaniki, in žalostuo bi bilo, ko bi zavoljo tega še kterega slana pobrala. Posebno dobro bi bilo, da bi bolj premožni, kteri sanii ne beiu, ali jim ni treba ravno tega ali unega časnika, pa drugim inanj premožnim in ubožnim naklanjali duinače časnike in tako pomagali dobri reči. — V Mohorjevo društvo vpisuje v Ljubljani g. prof. Lesar. Sploh je želeti, da bi se bolj podpirala (a hvale vredaa braterna. — Dunajski riemški šolski časnik: ,,OesterreichischerSchulbote" je začel letos svoj 14. tečaj; vreduje ga dr. F. K. Hillardt (vradnik v razdelku za uk c. k. derž. niinislertitva, bivši učenik ih odgojnik, laHtnik zlate svetinje za umetnost in znanost i. t. d.) Kakor do zdaj, pravi ta časnik, si bo tudi zanaprej prizadeval, da bo pospeševal ljudsko šolo in piinašal šolske nazoanifa i. t. d. iz domačih in ptujih dežel. Izhaja 5. 15. in 25. dan veakega niesca po 1 l/tl pole, in velja za celo leto po pošti 3 gold. 40 kr. pri L. W. Seidel-nu (& Sohn), Graben št. 4. na Dunaji. Priporočamo ga vsem učiteljem, da bi ga raji podpirali, kakor kakc drugc ptuje časiiike. *) Tako, tako ! Upamo, da bo vedno bolje. Vredn.